najbolj e iz - finance
TRANSCRIPT
Partnerji:
A1 SlovenijA I GeneRAli I hofeR I iMPol I SlovenSKe ŽeleZniCe I UniCReDiT BAnKA SlovenijA
Podporniki:
ADRiA MoBil I AKRAPoviČ I AQUAfilSlo I ARheA SolUTio I ATlAnTiC DRoGA KolinSKA I ATRADiUS CReDiT inSURAnCe I BiSol GRoUP
BoXMARK leATheR I BTC I CABleX I CeljSKe MeSnine I CinKARnA Celje I CleAnGRAD I CReATiM RŽišniK PeRC
DoMel I DRUšTvo BASS I eBM-PAPST SlovenijA I eKWB I elAn I eTi I fRAPoRT SlovenijA I GeBRÜDeR WeiSS I Gh holDinG
GoRR I GoSTol-GoPAn I heRZ I hylA I inCoM I inTeReURoPA I iSKRATel I jUB I KeARney I KnAUf inSUlATion
KolPA I KovinTRADe I KRKA I lABenA I liP BleD I ljUBljAnSKe MleKARne I loTRiČ I MAGneTi ljUBljAnA I PiRnAR I PivovARnA lAšKo Union
PlASTiKA SKAZA I PoDKRiŽniK I PolyCoM šKofjA loKA I PoSTojnSKA jAMA I RADenSKA I RADGonSKe GoRiCe I RAST TiM I ReSUlT I RiKo
Seven RefRACToRieS I SiD BAnKA I Sij I SiliKo I SiMPoS I SiQ ljUBljAnA I STeKlARnA hRASTniK I STilleS I šPiCA inTeRnATionAl
šToRe STeel I TAlUM KiDRiČevo I TeRMe oliMiA I TheRMAnA I TKK I Union hoTeli I WeileR ABRASiveS I yASKAWA SlovenijA I ZARjA eleKTRoniKA
Najboljše iz Slovenije
Ponosni na slovenske tovarne
Skoraj 24-odstotni delež v BDP, dve tretjini izvoza, tretjina vse prodaje, 200 tisoč delovnih mest, 20 tisoč podjetij … je le nekaj številk, ki kažejo pomen industrije za slovensko gospo-
darstvo in družbo.
Za impresivnimi, a precej pustimi številkami se skrivajo navdušujoče zgodbe mnogih uspešnih slovenskih tovarn, proizvodenj in ljudi, vpetih v nji-hovo zahtevno delovanje, ki jih poslovna javnost vse premalo pozna in zaradi tega tudi premalo ceni. Prav zato smo tovarne in njihove dobre pra-kse v proizvodnji – skupaj s strokovnimi ekipami, ki bedijo nad proizvodnjo in jo razvijajo –, postavili v središče portala Tovarna leta, ki je zaživel novembra 2017. Bralci so priložnost, da v sliki in besedi uzrejo zanimiv, vznemirljiv in zahteven tovarniški vsakdan, zagrabili z obema rokama, kažejo podatki o branosti reportaž nih člankov na spletu.
S projektom Tovarna leta v izdajah časnika Finance in družbenih medijih promoviramo dobre prakse industrijskih podjetij pri uporabi naprednih tehnolo-gij, digitalizaciji, skrbi za okolje in zaposlene, dajemo ime in obraz strokovnjakom v proizvodnji ter jih hkrati povezujemo in združujemo. Pomemben del projekta je tudi vsakoletni izbor najboljšega proizvo-dnega podjetja v Sloveniji – tovarne leta.
V letu 2018 je strokovno komisijo uglednih mene-džerjev in strokovnjakov na sklepnem dogodku iz-bora med tremi finalisti najbolj prepričala Krka s so-dobnim obratom za izdelavo tablet in kapsul Notol 2, leto pozneje družba Ljubljanske mlekarne, v letu 2020 so se v finale izbora uvrstili BSH Hišni aparati Nazarje, Hella Saturnus Slovenija in Intra lighting.
Slika slovenskih tovarn, ki smo jo na Tovarni leta uspešno približali javnosti, in zgodbe strokovnjakov, odgovornih za proizvodnjo, lahko zunanje opazo-valce navdaja s ponosom. Še bolj pa morate biti na to ponosni vsi, ki ste v delovanje in razvoj slovenskih tovarn aktivno vpeti vsak dan!
Časnik Finance, d. o. o.
Bleiweisova cesta 30
SI-1000 Ljubljana
Tel.: 01 30 91 480
Sabina Petrov,
urednica Tovarne leta
Monika Klinar,
direktorica nišnih projektov
Mateja Bertoncelj,
urednica Izvozniki.si
Mladen Miković,
vodja razvoja Izvozniki.si
Aleš Ogorevc,
strokovni sodelavec Izvozniki.si
Tina Malovrh,
grafična oblikovalka
Fotografije: Finance
Oktober 2020
Sabina Petrov, urednica Tovarne leta
3
An
dre
j Kri
ž
4
Predstavljamo dobre Prakse s Področij:
digitalizacije proizvodnje in poslovanja,
tehnološke naprednosti (robotizacija, oblak, internet stvari …),
učinkovitosti proizvodnje (avtomatizacija, produktivnost, vitka organizacija …),
energetske učinkovitosti in skrbi za varstvo okolja,
skrbi za zaposlene.
Projekt tovarna leta je del gibanja za podporo slovenskemu izvozu izvozniki.si. Cilj projekta je predstavljati dobre prakse, ki pripomorejo k dvigu dodane vrednosti in konkurenčnosti proizvodnih podjetij.
Projekt Tovarna leta poudarja dobre prakse proizvodnih podjetij
5
Gradimo prvo proizvodno skupnost v Sloveniji, tako da povezujemo in združujemo predstavnike proizvodnih podjetij in njihovih poslovnih partnerjev.
Izbiramo najboljše proizvodno podjetje, kjer so merila izbora:
ključni kazalniki uspešnosti poslovanja podjetja,
tehnološka naprednost proizvodnje,
skrb za trajnostni razvoj (okolje) in
skrb za zaposlene.
Širimo praktične izkušnje in znanje predstavnikov proizvodnih podjetij in njihovih partnerjev na dogodkih – sklepnem dogodku izbora Tovarna leta ter dogodkih Dobre prakse pametnih tovarn.
Slovenija je tretja najbolj industrijska drzava v Evropi
Industrija ima v bruto domačem proizvodu (BDP) Slovenije skoraj 24-odstotni delež, od nje je neposredno odvisna polovica zaposle-nih. V Evropski uniji po deležu industrije v BDP
Slovenijo prekašata le Irska in Češka.
Industrija je vitalni del slovenskega gospodarstva. Neposredno ustvarja 200 tisoč delovnih mest, v njej deluje 20 tisoč podjetij, ki ustvarijo dve tretjini izvoza, tretjino vse prodaje zasebnih podjetij, od nje je življenjsko odvisna četrtina storitvenih dejavnosti.
V novi industrijski strategiji 2021–2030 bo Slovenija določila cilje svoje industrije in poti do njih. Pri tem sta strateški nalogi dvigniti konkurenčnost industrije in prestrukturiranje v industrijo znanja s kakovo-stnimi delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. Predvideni cilji industrijske strategije do leta 2030 so doseči 66 tisoč evrov dodane vrednosti na za-poslenega – v letu 2019 je bila povprečna dodana vrednost na zaposlenega 43.711 evrov –, z vmesnim ciljem 60 tisoč evrov leta 2025, preiti v krožno gospodarstvo in močno okrepiti inovacijski zagon podjetij. Za izvajanje strategije bo v prihodnjih letih na voljo vrsta ukrepov, ki bodo podjetjem pomagala spreminjati poslovne procese in krepiti njihov dol-goročni položaj na svetovnem trgu. Cilj je, da bi od leta 2021 do 2030 gospodarstvo v povprečju zraslo za skoraj štiri odstotke na leto.
Ena ključnih nalog industrijske politike je tudi pove-zovanje verig vrednosti, podjetij različnih velikosti ter institucij znanja z drugimi deležniki s ciljem ustvariti možnosti za prestrukturiranje v industrijo znanja in inovativnosti za nova in kakovostnejša delovna mesta.
Poslovanje podjetij se spreminja, v ospredje pri-hajajo ideje, podatki in digitalne storitve. Naloge slovenskega gospodarstva so razpršitev izvoza, po-večanje števila izvoznikov med malimi in srednjimi podjetji, boljše pozicioniranje v verigah vrednosti. Slovenija ima z viri EU priložnost zagotoviti po-trebna vlaganja v raziskave in razvoj, digitalizacijo, inovacije, izobraževanje, pa tudi usposabljanje za poklice prihodnosti ter z naštetim zagotoviti blagi-njo vseh prebivalcev Slovenije.
v
Delež dodane vrednosti industrije v gospodarstvu v letu 2019 v odstotkih
40
35
30
25
20
15
10
5
0
Irska
Češk
a
Slove
nija
Nemčij
a
Madža
rska
Slova
ška
Romun
ija
Poljs
kaEU
-27
33,5
24,823,2
21,2 21,5 20,718,8 19,2
16,7
Vir: Eurostat
Dodana vrednost industrijskih panog v letu 2019v milijonih EUR
Kemijska industrija
Strojna industrija
Kovinska industrija
Elektroindustrija
Živilska industrija
Lesna industrija
Papirna industrija
Nekovinska industrija
Tekstilna industrija
Druge dejavnosti
0 400 800 1.200 1.600 2.000 2.400
2.235
1.745
1.708
1.137
604
413
342
326
231
151
Vir: AJPES
Delež dodane vrednosti industrije v gospodarstvu v letu 2019 v odstotkih
40
35
30
25
20
15
10
5
0
Irska
Češk
a
Slove
nija
Nemčij
a
Madža
rska
Slova
ška
Romun
ija
Poljs
kaEU
-27
33,5
24,823,2
21,2 21,5 20,718,8 19,2
16,7
Vir: Eurostat
Dodana vrednost industrijskih panog v letu 2019v milijonih EUR
Kemijska industrija
Strojna industrija
Kovinska industrija
Elektroindustrija
Živilska industrija
Lesna industrija
Papirna industrija
Nekovinska industrija
Tekstilna industrija
Druge dejavnosti
0 400 800 1.200 1.600 2.000 2.400
2.235
1.745
1.708
1.137
604
413
342
326
231
151
Vir: AJPES
8.893 milijonov evrov je skupna dodana
vrednost industrijskih panog v letu 2019.
6
Integrirana vrednostna veriga v proizvodnih podjetjih
SCENARIJI UPORABE
>> Analiza naročil (Priložnost, proces izvedbe naročila, OTIF)
>> Primerjava plana, napovedi in realizacije
>> Operativni in finančni kazalci poslovanja
>> Proizvedene količine, poraba in obratovanje
>> Dobičkonosnost strank in izdelkov
>> Učinkovitost proizvodnje (OEE, FPY)
>> Kontrola kakovosti
>> Preventivno vzdrževanje
>> Računalniški vid
>> Analiza izmeta
Proizvodnja je zagotovo ena izmed podatkovno najbolj intenzivnih industrij. Sodobni stroji, naprave in tipala ustvarjajo ogromne količine podatkov v sekundi, ki pa v večini primerov ostanejo neuporabljeni. Pomagamo vam lahko pri zbiranju, organiziranju, analiziranju in vizualiziranju podatkov iz poslovnih in operativnih sistemov.
www.add.si [email protected] +386 (0)1 479 00 11
Uporaba naprednih tehnologij v proizvodnji se krepi
Najpogostejše tehnologije, ki jih nameravajo v svojo proizvodnjo do leta 2021 uvesti podjetja v Sloveniji, so programska oprema za načrtovanje in terminiranje proizvodnje (ERP-sistemi), digi-
talne rešitve za delo v proizvodnih obratih ter mobilne in brezžične naprave za upravljanje. Tako kaže že šesta izvedba največje slovenske in evropske raziskave o proizvodni dejavnosti European Manufacturing Survey (EMS), ki jo koordinira nemški inštitut Fraunhofer in ki vsaka tri leta poteka v 15 evropskih državah. Tokratna je zajela obdobje od leta 2016 do 2018.
Eden najpomembnejših vidikov raziskave EMS je spre-mljanje uporabe naprednih proizvodnih tehnologij ter informacijsko-komunikacijskih tehnologij, značilnih za digitalno tovarno, ki so jih raziskovalci razdelili v štiri skupine: digitalna tovarna, roboti, dodajalne tehnologije in tehnologije za učinkovito rabo energije.
V povprečju najvišjo stopnjo uporabe imajo tehnologije digitalne tovarne, kjer še vedno prednjači programska oprema za načrtovanje in terminiranje proizvodnje (ERP-sistemi), ki jo uporabljajo v približno dveh tretjinah podjetij. Sledijo digitalne rešitve za zagotavljanje načr-tov, terminskih planov ali navodil za delo neposredno v proizvodnih obratih ter digitalna izmenjava podatkov o izdelkih in procesih z dobavitelji in kupci (elektronska izmenjava podatkov/EDI).
Digitalizacija in internet omogočata vse lažje upravlja-nje in nadzor proizvodnje v realnem času (na primer centralizirani sistemi za upravljanje strojev in pridobi-vanje podatkov, MES) ter uporabo mobilnih/brezžičnih naprav za programiranje in upravljanje proizvodne opreme (na primer dlančniki oziroma tablice).
V tokratni raziskavi EMS so raziskovalci naredili tudi primerjavo med zadnjima izvedbama raziskave (2015 in 2018) pri tistih tehnologijah, ki so se pojavile v obeh izvedbah. Z izjemo ERP-sistemov, kjer je uporaba že ne-kaj časa precej konstantna (in dosega visoko stopnjo), so pri vseh preostalih tehnologijah zaznali lepo rast pri njihovi razširjenosti.
Glede na napovedane načrte še bolj izdatne uporabe tehnologij do leta 2021 lahko v bližnji prihodnosti priča-kujemo še večje deleže uporabe obravnavnih
tehnologij. Skleniti je mogoče, da v Sloveniji industrija 4.0 s svojimi značilnostmi diha s polnimi pljuči. Viden je izrazit napredek pri razširjenosti tehnologij, kar podjetja postavlja pred velike izzive in hkrati seveda odpira po-slovne priložnosti.
Pogled na slovenski proizvodni sektor tako kaže, da je velik del podjetij že začel uporabljati procese, povezane z IKT, a je med začetniki in naprednimi uporabniki velika razlika, ob tem pa se del podjetij še vedno močno zana-ša na tradicionalne proizvodne procese. Medtem ko na ravni 0 ni pripravljenosti za industrijo 4.0, imajo podjetja na ravneh od 1 do 5 vsaj osnovno pripravljenost. Podjetja na ravneh od 3 do 5 pa že počasi vključujejo elemente pametne tovarne.
Primerjava rabe naprednih tehnologij v proizvodnih podjetjihdelež v %
ERP-sistemi
Digitalne rešitve za delo vproizvodnih obratih
Digitalna izmenjava podatkovz dobavitelji in kupci
Industrijski roboti zaproizvodne procese
Proizvodni kontrolni sistemi vrealnem času
Industrijski roboti zamontažne procese
Dodajalne tehnologije zaizdelavo prototipov
Dodajalne tehnologije zaizdelavo izdelkov
Avtomatizirani sistemi zanotranjo logistiko
Sistemi in menedžment življ.cikla izdelka (PLM in PDM)
0 10 20 30 40 50 60 70
64
63
14
54
37
52
34
50
35
40
25
36
15
32
24
24
18
20
14
20
2015 2018
Vira: European Manufacturing Survey 2016 in 2019
8
V reportaznih clankih v ospredju dobre prakse v proizvodnji in
strokovne ekipe, ki stojijo za njimi
V reportažnih člankih, objavljenih na portalu Tovar-na leta in tiskani izdaji dnevnika Finance, v besedi in sliki predstavimo procese in dobre prakse in-dustrijskih podjetij v proizvodnji, skupaj z ekipami
strokovnjakov, ki stojijo za proizvodnjo.
Kako nastajajo reportažni članki? Podjetja, ki se odzo-vejo vabilu uredništva Tovarne leta, skupaj s fotografom obišče urednica Sabina Petrov, ki v približno dve uri dolgem pogovoru in ogledu proizvodnje pridobi in-formacije za pripravo članka, fotograf Financ pa med ogledom poskrbi za nabor fotografij. Članek pred obja-vo vedno pošljemo v pregled sogovornikom, da se izo-gnemo morebitnim nejasnostim in napakam pri opisu procesov, proizvodnih linij in tehnologij.
v v
Danfoss Trata
Jure
Mak
ove
c
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
V družbi KOPA, d. d., razvijamo in uva-jamo celostne informacijske rešitve za podporo poslovanju. V naše standardne rešitve so vgrajene dobre prakse podje-tij, s strokovno in dovolj veliko razvojno ekipo smo sposobni rešitev prilagoditi zahtevam vaših poslovnih procesov ter s tem podpreti vašo konkurenčno pred-nost.
Naš fokus so področja, kjer pove-zujemo poslovno (ERP) in proizvodno informatiko (MES, EAM-CMMS). Ob tem upoštevamo ljudi kot glavni vir za uspeh (HRM, plačni sistem), brezpapirno poslo-vanje za obvladovanje dokumentov in procesov (ODiP) ter zagotavljamo pot-rebno sistemsko integracijo.
Zaposlujemo več kot 60 visoko izo-braženih strokovnjakov. Sodelujemo z vodilnimi svetovnimi proizvajalci infor-macijskih in komunikacijskih tehnologij ter z visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami na področjih informatike, menedžmenta in kadrov. Z nenehnim vlaganjem v razvoj partnerjem omogo-čamo, da na enem mestu pridobijo celo-ten nabor tehnologije, aplikacij in dobrih praks za vitalen in agilen poslovni sistem.
KOPA, hiša bistrih rešitev, 02 88 39 700, [email protected], www.kopa.si
Metodologija implementacije rešitev
Koncept rešitve Končni koncept rešitve je celovita programska rešitev. Ta na primernih sistemskih gradnikih nastopa bodisi kot samostojna enota bodisi v povezavi z drugimi programskimi rešitvami.
|
Velik del zasluge za to, da lahko v reportažnih člankih bralcem Financ dogajanje v proizvodnji predstavimo do-živeto in plastično, gre sogovornikom. Po začetnem okle-vanju si ti radi vzamejo čas za pogovor in med ogledom proizvodnje s ponosom pokažejo svoje napredne procese in tehnologije, ki so nujni za to, da s svojimi izdelki prepri-čajo kupce ter uspešno premagujejo svoje tekmece.
Članke, v katerih v poljudnem jeziku predstavimo kom-pleksnost proizvodnje v tovarnah, dobre prakse in napre-dne tehnologije v proizvodnih procesih, vlogo, ki jo imata v proizvodnji digitalizacija in tako imenovana industrija 4.0, usposabljanje kadrov v proizvodnji, da so ti kos vedno novim in novim nalogam, ter načrte podjetij pri nadalj-njem razvoju njihove proizvodnje, bralci Financ radi pre-birajo. Da bi vsebina reportažnih člankov dosegla čim širši krog bralcev, ima Tovarna leta svoj profil na Facebooku, informacije o člankih pa delimo tudi na Facebookovem profilu in Linkedinu Časnika Finance.
Če želite, da bi na podoben način predstavili tudi vašo proizvodnjo in vaše strokovnjake, vas urednica Tovarne leta vljudno vabi, da se ji oglasite: [email protected].
Kako je v tiskani izdaji Financ videti reportažni članek o proizvodnji in strokovni ekipi, ki stoji za njo, prikazuje slika desno. V internetni izdaji
je besedilo objavljeno v daljši različici, skupaj z več fotografijami iz proizvodnje in sogovornikov.
GKN Driveline
Ale
š B
en
o
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
V družbi KOPA, d. d., razvijamo in uva-jamo celostne informacijske rešitve za podporo poslovanju. V naše standardne rešitve so vgrajene dobre prakse podje-tij, s strokovno in dovolj veliko razvojno ekipo smo sposobni rešitev prilagoditi zahtevam vaših poslovnih procesov ter s tem podpreti vašo konkurenčno pred-nost.
Naš fokus so področja, kjer pove-zujemo poslovno (ERP) in proizvodno informatiko (MES, EAM-CMMS). Ob tem upoštevamo ljudi kot glavni vir za uspeh (HRM, plačni sistem), brezpapirno poslo-vanje za obvladovanje dokumentov in procesov (ODiP) ter zagotavljamo pot-rebno sistemsko integracijo.
Zaposlujemo več kot 60 visoko izo-braženih strokovnjakov. Sodelujemo z vodilnimi svetovnimi proizvajalci infor-macijskih in komunikacijskih tehnologij ter z visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami na področjih informatike, menedžmenta in kadrov. Z nenehnim vlaganjem v razvoj partnerjem omogo-čamo, da na enem mestu pridobijo celo-ten nabor tehnologije, aplikacij in dobrih praks za vitalen in agilen poslovni sistem.
KOPA, hiša bistrih rešitev, 02 88 39 700, [email protected], www.kopa.si
Metodologija implementacije rešitev
Koncept rešitve Končni koncept rešitve je celovita programska rešitev. Ta na primernih sistemskih gradnikih nastopa bodisi kot samostojna enota bodisi v povezavi z drugimi programskimi rešitvami.
|
Za podjetjem Kvint, d. o. o., je pestro polletje. V času, ko so številna podjetja stiskala pas in iskala rezerve, se je odločilo za rast in širitev. Selitev v nove poslovne prostore v Ormožu, kjer deluje tudi razvojni center, in podvojitev števila zaposlenih sta spodbudili še eno spre-membo – podjetje se je preimenovalo v Trace BS poslovne rešitve, d. o. o. Gre za ponudnika celovitih informacijskih in kompleksnih poslov-nih rešitev blagovne znamke Trace. Te zajema-jo skladiščni informacijski sistem - Trace.WMS, evidenco navzočnosti z registracijo delovnega časa in nadzor pristopa - Trace.Attandence&A-ccess, proizvodni informacijski sistem - Trace.MES, informacijski sistem za poslovno analitiko - Trace.BiD in enostavni poslovni sistem - Trace.SBS ter sistemsko programsko opremo, strojno opremo in oblačno infrastrukturo. Vse rešitve že podpirajo uvedbo v najsodobnejša okolja, ki delujejo skladno s konceptom industrije 4.0.
Podjetje, ki svoje rešitve trži v jadranski re-giji, Italiji ter Avstriji, optimistično zre v priho-dnost. Stavi na napredno programsko opremo, ki poleg zmogljivosti in zanesljivosti zagotavlja še vrhunsko uporabniško izkušnjo. Trace BS pri razvoju uporablja najnovejše tehnologije, ki podjetjem in končnim uporabnikom ustvarijo enostavno, učinkovito in prijazno programsko
okolje – na lokaciji ali v oblaku. Prehod na novo generacijo spletnih aplikacij so opravili z odliko in kompleksnost programske okolja skrili pred končnim uporabnikom. Njegova interakcija s poslovnimi programi je enostavna in intuitivna, kar pohitri in olajša delo. Programska oprema Trace je prilagojena za delo na lokaciji podjetja ali v oblaku, prav tako pa deluje na namiznih računalnikih, telefonih ali tablicah. Poleg tega
so se v podjetju Trace BS odločili za modularno sestavo svoje programske opreme, torej lahko stranka naroči in plačuje le tiste funkcije, ki jih potrebuje oziroma uporablja.
Trace – prave rešitve za čas industrije 4.0
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
V podjetju Trace BS vedo, kaj potrebujejo sodobna poslovna in proizvodna okolja – zanesljivo, zmogljivo in do uporabnika prijazno programsko opremo.
Umetna inteligenca (globoko učenje – t. i. deep learning) je zaradi spo-sobnosti analize kompleksnih problemov vedno bolj popularna izbira tudi v proizvodnji, predvsem kontroli kakovosti s strojnim vidom. Globo-ko učenje bazira na matematičnem modelu s procesom učenja in odlo-čanja, podobnem tistemu v naših možganih. Rešitve z uporabo takšnih metod so vedno sestavljene iz faze priprave modela (z učenjem) in pa faze uporabe tega modela v proizvodnem procesu.
Za najboljši izkoristek tega pametnega orodja moramo biti pozorni na nekaj naslednjih dejstev:
DEJSTVO #1: ENOSTAVNA ORODJA SO HITREJŠA IN ROBUSTNEJŠA OD UMETNE INTELIGENCE Umetne inteligence se poslužujemo v primeru, ko so vhodni podatki kompleksni in je malo verjetno, da bi z analitičnim pristopom uspeli prip-raviti dovolj stabilen in točen sistem. Če je naloga enostavna, bo rešitev z enostavnimi orodji hitrejša in robustnejša.
DEJSTVO #2: PREMALO DEFINIRAN IN PREDEFINIRAN MODEL PRINAŠATA NETOČNE REZULTATEGloboko učenje temelji na nevronski mreži, katere obliko in uteži prila-godimo nalogi, torej pripravimo t. i. model z določitvijo meje med dob-rimi in slabimi kosi. Za model velja, da je v osnovi premalo definiran, v procesu učenja pa kaj hitro postane predefiniran.
DEJSTVO #3: 100% PRAVILNA ANALIZA JE ZGOLJ MITTudi uporaba optimalnega modela ne zagotavlja 100% pravilne prepo-znave v fazi proizvodnje, saj v fazi učenja ni možno simulirati vseh mo-žnih pogojev bodoče proizvodnje.
DEJSTVO #4: FAZA UČENJA SE ZAČNE ŠELE PO TESTNEM ZAGONU LINIJEGloboko učenje, kot že samo ime nakazuje, zahteva fazo učenja, ki je vedno možna šele po poizkusnem zagonu linije, saj je ta del vir pravih vhodnih podatkov za učenje modela.
DEJSTVO #5: GEOMETRIJSKA MERJENJA NISO PRIMERNA ZA GLOBOKO UČENJEPrincipov globokega učenja nikoli ne uporabljamo za geometrijska mer-jenja, je pa zaželena uporaba pri preverjanju prisotnosti/odsotnosti in pozicije elementov sestavov ali pa razločevanju deformacij in vzorcev.
5 dejstev o umetni inteligenci z drugega zornega kota
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
KONTROLA KAKOVOSTI V PROIZVODNJI
Blaž Japelj, vodilni inženir, INEA d.o.o.
Vprasanja in odgovori o izboru tovarne leta
v
V okviru projekta Tovarna leta podjetjem oziroma njihovim strokovnjakom v proizvodnji dajemo možnost, da svoje dobre prakse na področju tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvo-
dnje in digitalizacije postavijo ob bok drugim ter se z njimi pomerijo v izboru za tovarno leta.
Kaj nagrajujemo? Z nagrado tovarna leta nagraju-jemo tehnološko naprednost proizvodnih podjetij. Natančneje njihovo sposobnost, da v svoji proizvodnji in poslovanju uporabljajo novejše, zmogljivejše in boljše tehnologije ter procese, kar se pozitivno kaže v poslovnih rezultatih podjetja.
Kdo lahko sodeluje v izboru? K sodelovanju v izboru za tovarno leta so vabljena industrijska podjetja s se-dežem v Sloveniji, ki poslujejo z dobičkom.
Kako se podjetja prijavijo v izbor? Podjetja se za sodelova-nje v izboru tovarne leta prijavijo tako, da izpolnijo vprašal-nik s štirimi ključnimi sklopi: tehnološka naprednost proi-zvodnega podjetja, poslovno-finančna uspešnost, skrb za okolje in skrb za zaposlene.
Kdaj in kje je objavljen vprašalnik? Vprašalnik, ki ga je pri-pravila družba KPMG poslovno svetovanje, strokovni par-tner projekta Tovarna leta, je skupaj z razpisnimi pogoji, pogodbo o varovanju zaupnosti podatkov ter informacijami o sklepnem dogodku izbora na spletni strani www.tovarna--leta.si objavljen konec januarja.
Je za sodelovanje treba plačati? Za sodelovanje v izboru tovarne leta podjetjem ni treba plačati. Brezplačna je tudi udeležba na sklepnem dogodku izbora. Iz podjetij, ki sode-lujejo v izboru, se dogodka lahko udeleži po pet sodelavcev.
Umetna inteligenca (globoko učenje – t. i. deep learning) je zaradi spo-sobnosti analize kompleksnih problemov vedno bolj popularna izbira tudi v proizvodnji, predvsem kontroli kakovosti s strojnim vidom. Globo-ko učenje bazira na matematičnem modelu s procesom učenja in odlo-čanja, podobnem tistemu v naših možganih. Rešitve z uporabo takšnih metod so vedno sestavljene iz faze priprave modela (z učenjem) in pa faze uporabe tega modela v proizvodnem procesu.
Za najboljši izkoristek tega pametnega orodja moramo biti pozorni na nekaj naslednjih dejstev:
DEJSTVO #1: ENOSTAVNA ORODJA SO HITREJŠA IN ROBUSTNEJŠA OD UMETNE INTELIGENCE Umetne inteligence se poslužujemo v primeru, ko so vhodni podatki kompleksni in je malo verjetno, da bi z analitičnim pristopom uspeli prip-raviti dovolj stabilen in točen sistem. Če je naloga enostavna, bo rešitev z enostavnimi orodji hitrejša in robustnejša.
DEJSTVO #2: PREMALO DEFINIRAN IN PREDEFINIRAN MODEL PRINAŠATA NETOČNE REZULTATEGloboko učenje temelji na nevronski mreži, katere obliko in uteži prila-godimo nalogi, torej pripravimo t. i. model z določitvijo meje med dob-rimi in slabimi kosi. Za model velja, da je v osnovi premalo definiran, v procesu učenja pa kaj hitro postane predefiniran.
DEJSTVO #3: 100% PRAVILNA ANALIZA JE ZGOLJ MITTudi uporaba optimalnega modela ne zagotavlja 100% pravilne prepo-znave v fazi proizvodnje, saj v fazi učenja ni možno simulirati vseh mo-žnih pogojev bodoče proizvodnje.
DEJSTVO #4: FAZA UČENJA SE ZAČNE ŠELE PO TESTNEM ZAGONU LINIJEGloboko učenje, kot že samo ime nakazuje, zahteva fazo učenja, ki je vedno možna šele po poizkusnem zagonu linije, saj je ta del vir pravih vhodnih podatkov za učenje modela.
DEJSTVO #5: GEOMETRIJSKA MERJENJA NISO PRIMERNA ZA GLOBOKO UČENJEPrincipov globokega učenja nikoli ne uporabljamo za geometrijska mer-jenja, je pa zaželena uporaba pri preverjanju prisotnosti/odsotnosti in pozicije elementov sestavov ali pa razločevanju deformacij in vzorcev.
5 dejstev o umetni inteligenci z drugega zornega kota
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
KONTROLA KAKOVOSTI V PROIZVODNJI
Blaž Japelj, vodilni inženir, INEA d.o.o.
Kdaj se izbor začne? Izbor se začne 30. aprila, ko podjetja izpolnjene vprašalnike pošljejo družbi KPMG poslovno svetovanje.
Kako izbor poteka? Družba KPMG vse prejete vprašalnike oceni in na podlagi ovrednotenih odgovorov v ožji izbor uvrsti do 10 podjetij. Ta podjetja ekipa KPMG obišče in se ob ogledu proizvodnje pogovori z njihovimi predstavniki.
Na podlagi ugotovitev s terena KPMG podjetja dodatno oceni in v sodelovanju z uredništvom projekta Tovarna
Vprašalnik s štirimi ključnimi sklopi je na portalu Tovarna leta objavljen konec januarja.
leta izbere tri finaliste, ki se na sklepnem dogodku potegujejo za nagrado tovarna leta. Prejemni-ka nagrade tovarna leta na podlagi predstavitev finalistov in pogovora z njimi izbere štiričlanska strokovna komisija uglednih menedžerjev in stro-kovnjakov.
Kje poteka sklepni del izbora tovarne leta? Dogo-dek gosti tovarna, ki je prestižno lovoriko tovarna leta osvojila v predhodnem letu, udeleženci do-godka pa si njeno proizvodnjo lahko tudi ogledajo.
V igri za tovarno leta 2020 peterica
Dobre proizvodne prakse in napredne tehnologije je v izboru Tovarna leta 2020 ob bok drugim uspešnim industrijskim podjetjem postavilo pet podjetij iz različnih dejavnosti. Za sodelova
nje v izboru, ki ga je Časnik Finance pripravil tretjič, so se prijavila tako, da so izpolnila vprašalnik z nekaj več kot 20 vprašanji.
Družba KPMG poslovno svetovanje, strokovni partner projekta Tovarna leta, je v ožji izbor za najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji, podobno kot leta 2018 tudi v letu 2020 uvrstila vsa prijavljena podjetja, ki so se odločila sodelovati v zahtevni tekmi. K odločitvi, da v drugi krog uvrstijo vseh pet prijavljenih podjetij in njihove dobre prakse v proizvodnji ocenijo na terenu, so botrovale izredne okoliščine zaradi pandemije koronavirusne bolezni. Pandemija ni le upočasnila ali za nekaj časa celo povsem ustavila poslovanje mnogih podjetij, temveč je kar nekaj uspešnih proizvodnih
Jure
Mak
ove
c
Ekipa KPMG, ki je na terenu podrobneje spoznala poslovno-tehnološki proces in dobre prakse peterice podjetij v ožjem izboru za nagrado tovarna leta 2020 (z leve): Matjaž Pušnik, strokovni direktor, poslovno svetovanje, Sebastian Somi, samostojni svetovalec, poslovno svetovanje, Sonja Žnidarčič, partnerka, poslovno svetovanje, Nevenka Kržan, senior partnerka KPMG v Sloveniji, in Damjan Voje, vodja projektov, poslovno svetovanje.
podjetij tudi odvrnila od sodelovanja v izboru Tovarna leta 2020.
Vseh pet podjetij, ki so izziv kljub neugodnim razmeram sprejela in v teh za vse neobičajnih časih v izboru tovarne leta prepoznala dodatno možnost za motivacijo svojih zaposlenih in ekipe, odgovorne za proizvodnjo, je zato dobilo priložnost, da se prek vključitve v ožji izbor uvrstijo med finaliste izbora tovarne leta.
Tako kot v prvih dveh izborih tovarne leta so se tudi v tretjem v finale uvrstila tri podjetja. V letu 2018 so bili finalisti Domel, Krka z obratom Notol 2 in Polycom, v letu 2019 Henkel Maribor, Ljubljanske mlekarne in Revoz, v letu 2020 pa BSH Hišni aparati Nazarje, Hella Saturnus Slovenija in Intra lighting. Prestižno lovoriko tovarna leta 2018 je z obratom za proizvodnjo tablet in kapsul Notol 2 osvojila Krka, leta 2019 so strokovno komisijo z napredno proizvodnjo najbolj prepričale Ljubljanske mlekarne.
Jure
Mak
ove
c
Jure
Mak
ove
c
14
Digitalna tovarna –
preskok v razmišljanju o industriji!Digitalno preobrazbo spodbujamo z integracijo avtomatizacije, programske opreme in napredne tehnologije.
siemens.com/digital-enterprise
Siemens_DI_TovarnaLeta_210x297_5mm_001.indd 1 17. 09. 2020 06:45:13
BSH Hisni aparati Nazarje vstopili v novo kategorijo izdelkov
P roizvajalec malih gospodinjskih aparatov BSH Hišni aparati Nazarje je eden izmed treh finalistov za nagrado tovarna leta 2020.
V družbi, ki zaposluje 1.500 ljudi in je od leta 1993 del Boscheve družbe BSH, letos pa praznuje 50 let de-lovanja, so lani izdelali 567 tisoč samostojnih in vgradnih kavnih avtomatov srednjega in višjega cenovnega razre-da ter 5,3 milijona malih gospodinjskih aparatov za pri-pravo hrane. Ob tem pa za potrebe lastne proizvodnje in sestrskih tovarn na Poljskem in Kitajskem, kjer izdelujejo Boscheve avtomate za pripravo napitkov znamke Tas-simo, še dober milijon mlinov za mletje kave. Tovarna v Nazarjah je po obsegu proizvodnje največja od štirih to-varn družbe BSH za male gospodinjske aparate v Evropi, izdela namreč skoraj polovico vseh.
Najsodobnejšo tehnologijo uporabljajo pri izdelavi kav-nih avtomatov, ki so najkompleksnejši izdelek v proizvo-dnem portfelju podjetja. Vsebujejo namreč tudi do 550 sestavnih delov, kar je polovica več, kot jih je v pralnem stroju. Tehnologijo izdelave so v Nazarjah prvi v BSH usvojili leta 2008, ko so v serijsko proizvodnjo uvedli
prvi povsem avtomatski Siemensov kavni avtomat EQ7 za uporabo v domači kuhinji. Za najkompleksnejše in najdražje modele kavnih avtomatov kupci odštejejo štiri tisoč evrov.
BSH Hišni aparati Nazarje so letos vstopili v novo kate-gorijo izdelkov – aparatev za pripravo hrane. To je tre-nutno največji projekt Boscheve družbe BSH, vreden sto milijonov evrov. Pri tem četrtino vložka pomenita razvoj novega izdelka, ki ga družba Bosch trži pod nazivom Co-okit, in njegova industrializacija, preostale tri četrtine pa obsegajo vložek v trženje in prodajo v prihodnjih letih.
Novi pametni kuhalni aparat oziroma procesor, ki je pravzaprav zmogljiv kuhinjski robot in prek oblaka po-vezan s pametno hišo, deluje po sistemu »lonček kuhaj« ter obvlada 14 tehnik priprave živil in kuhanja – med drugim tudi »sous vide«, počasno kuhanje živil v vakuu-mu pri nizkih temperaturah. Nova proizvodna linija, ki so jo postavili za novi izdelek, se od večine drugih v tovarni razlikuje po tem, da posamezen pametni kuhalni aparat vsaka delavka od začetka do konca v celoti sestavi sama.
v
Jure
Mak
ove
c
Jure
Mak
ove
c
Strokovna ekipa v proizvodnji BSH Hišni aparati Nazarje (z leve): Darko Ogrizek, direktor razvoja kategorije napitki, Toni Pogačar, direktor razvoja kategorije hrana, Thomas Zimmermann, direktor proizvodnega programa napitki, Boštjan Gorjup, direktor družbe, odgovoren za področje gospodarjenja, Matija Petrin, direktor družbe, odgovoren za področje tehnike, Tomaž Setničar, direktor gospodarjenja tovarne, Jani Berložnik, direktor logistike, Sonja Špoljarić, direktorica kadrovske službe, in Primož Lončar, direktor nabave.
16
0ۥ Dokumentni sistem
• Projektno vodenje
• Prodaja
• Recepturno tehtalni sistem
• Upravljanje z viri
• Genealogija
• Zagotavljanje kvalitete
• Logistika
• Digitalni proizvodni nalogi
• Shop floor management• Upravljanje zastojev• TPM - vzdrževanje• Sledljivost materialov • Mikroplaniranje
• Recepture (normativi, tehnološki postopki)
• CRM
• Nabava
• Podpora uporabnikom
• Baza znanja
• CMS
Prva brezplačna in odprtokodna platforma za industrijo 4.0
Brezplačne digitalne vsebine
Tom PIT.connected je celovita infrastruktura za pametno tovarno. Omogoča digitizacijo, digitalizacijo in digitalno transformacijo vseh procesov podjetja. www.tompit.net
Zajem Obdelava Shranjevanje Analiziranje Distribuiranje Vizualiziranje
Tom PIT.connected je inovativna in sodobna platforma za upravljanje s podatki
Hella Saturnus Slovenija z vec kot 1.300 razlicnimi izdelki
P roizvajalec žarometov in svetlobne opreme za av-tomobile Hella Saturnus Slovenija je eden izmed treh finalistov za nagrado tovarna leta 2020.
Družba, ki zaposluje dobrih dva tisoč ljudi in je od leta 2004 v stoodstotni lasti nemškega koncerna Hella, je razvojna in proizvodna lokacija hkrati. Izdelke razvi-ja tako za lastno proizvodnjo kot za sestrske tovarne, v serijski proizvodnji pa ima tudi izdelke, ki so jih razvila njihova sestrska podjetja.
Proizvodni portfelj družbe poleg žarometov za različne modele in tipe avtomobilov večine svetovnih avtomo-bilskih proizvajalcev obsega še žaromete za meglo in dnevno vožnjo ter različne vrste modulov in komponent, ki so sestavni del LED-žarometov in jih izdelujejo tako za lastne potrebe kot za svoja sestrska podjetja, ter radar-ske logotipne pokrove oziroma radome.
Zmogljivost proizvodnje ljubljanske družbe, ki bo priho-dnje leto praznovala sto let delovanja, je tri milijone žarometov, sedem milijonov meglenk in tri milijone radarskih logotipnih pokrovov oziroma radomov,
izdelujejo pa tudi module ter številne različne kompo-nente in podsestave.
Proizvodnja Helle Saturnus Slovenija je razdeljena v štiri interne tovarne. V prvo sodita brizganje plastičnih delov in naparevanje komponent z aluminijem ali indijem, v drugo montaža žarometov in LED-modulov, v tretji po-teka proizvodnja radarskih logotipnih pokrovov, četrta interna tovarna pa je lokacija v Kamniku za proizvodnjo karoserijske svetlobne opreme.
V nasprotju s starimi se zdajšnji žarometi prilagajajo ce-stnim razmeram – kakšno je vozišče, pod kakšnim naklo-nom vozi avto, ali gre čez grbino, ali prihaja kdo nasproti, je na desni strani pešec, srno na primer zazna in osvetli, še preden jo opazi voznik, in tako naprej. Zaradi vseh do-datnih funkcionalnosti je usmerjanje svetlobe na pravo mesto ob pravem času – oziroma v manj kot mikrose-kundi – danes veliko bolj zahtevno kot nekoč, ko je bil žaromet fiksen sistem. Zaradi veliko večje kompleksnosti izdelkov v proizvodnji so se stvari spremenile v temelju – nekoč so zmontirali sestavne dele žarometa skupaj z žicami in žarnico, danes pa so ustvarjalci vira svetlobe.
v
Jure
Mak
ove
c
Jure
Mak
ove
c
Strokovna ekipa v proizvodnji Helle Saturnus Slovenija (z leve): Noka Kunej, vodja operativne odličnosti, Marko Šverko, direktor proizvodnega sektorja in prokurist, Jernej Lajevec, vodja proizvodne tehnologije, Tina Posavec, specialistka za razvoj kadrov, in Alenka Hafner, direktorica kadrovskega sektorja.
v
18
Pri ponudniku celostnih informacijskih rešitev Business Solutions iz Solkana so se za vstop na Hrvaško in v Srbijo odločili zaradi dveh razlogov. Njihov glavni produkt (ERP) Dynamics Business Central, nekdanji Navision, lokacijsko pokriva tudi ta dva trga, pripravljen pa je za vse države re-gije Adriatic.
»Pošteno do naših kupcev je, da imaš lokalno ekipo, ki jim lahko ponuja podporo na teh trgih, jih usmerja vsebin-sko in zakonodajno ter hkrati omogoča tudi lokacijsko in časovno optimizacijo,« drugi razlog opiše Iztok Pavlin, vod-ja ekipe.
Svoje stranke prilagodijo in pripravijo na nove trende»Ne želimo samo krpati lukenj in reševati trenutnih težav, ampak opolnomočiti organizacijo kot tako ter pripraviti in prilagoditi sistem podjetju, tako da bo stalno usklajeno s trendi,« odnos do strank opiše Pavlin. Do kupcev na tr-gih Hrvaške in Srbije pristopajo enako kot v Sloveniji. To je pošteno, s praktičnim pogledom na njihov poslovni svet in optimalnim reševanjem njihovih težav.
»Vedno smo vztrajali pri tem, da ponudimo strankam tako podporo in preobrazbo procesov, kakršno bi si žele-li tudi sami. Poleg tega vedno zajamemo celotno sliko in se skupaj s stranko odločimo, kako bomo izpeljali projekt, kako si bodo sledile faze ter kakšen pristop bomo ubrali pri uvajanju. Izogibamo se le prodajnim pospeškom in nepo-trebnim prodajam, če to stranki dolgoročno ne pomaga,« doda Pavlin.
Precej novih projektov se jim odpira prav zaradi pra-gmatičnosti.
Priključili so že delujočo organizacijoKer so novi trgi vedno specifični, je vsak zgodba zase. Na Hrvaškem in v Srbiji so v skladu s tem priključili že delujo-čo organizacijo. Glavni dejavniki uspešne pridružitve so bili podobna miselnost vodstva, kultura organizacije in pristop do strank.
Ekipa je bila tako nekako že zgrajena, treba jo je bilo le dopolniti ter kulturno in procesno uskladiti. V vseh svo-jih organizacijskih enotah ima Business Solutions precej plosko organizacijsko sestavo in to velja tudi na Hrvaškem in Srbiji.
»Vse je odvisno od načina razmišljanja, vpetega v kultu-ro podjetja,« poudari sogovornik in doda, da imajo v novih podjetjih enako agilno organizacijo dela kot v matični eno-ti. »To nam omogoča lažjo in hitrejšo izmenjavo informacij in izvajanje načrtovanih dejavnosti,« pove in pojasni, da so v stiku z njimi le po potrebi, saj je ekipa že popolnoma sa-mostojna, kar je bil tudi cilj vseh deležnikov.
Miselnost zaposlenih mora biti usmerjena v trajnostni razvojVsi člani ekipe v novih podjetjih tako kot v matični enoti pripomorejo k rasti, razvoju in dolgoročni uspešnosti nji-hovih strank, zato te vrline iščejo tudi pri novih zaposlenih. Njihovo razmišljanje ne sme biti klasično kapitalistično, ampak bolj usmerjeno v trajnostni razvoj podjetja in njiho-vih strank. »Vedno nam je bil cilj ponuditi najboljšo rešitev stranki, tudi če kakšne storitve zato nismo prodali. Kakovost
in dolgoročno zadovoljstvo je naše vodilo in tega se bomo držali tudi v prihodnje,« pravi Pavlin.
Tudi v novih podjetjih so precej časa namenili optimi-zaciji navad, morali so uskladiti način dela, procese ter jih navaditi na njihov ubrani pristop k strankam. Ne nazadnje se komunikacija začne in konča pri človeku, pravijo.
Kam se bodo širili v prihodnjeNapovedujejo postopno širitev na nove trge, kako in kje, pa za zdaj ne razkrivajo. Ne skrivajo pa ambicij po širitvi tudi na preostale trge EU. Tudi v času epidemije ali pa prav zaradi te se namreč veliko podjetij odloča za optimizacijo poslov-nih procesov ali menjavo poslovnih rešitev.
Business Solutions je letos vstopil tudi v Srbijo in na Hrvaško
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
Potem ko je solkansko podjetje lani ob svoji 20-letnici celjski podružnici pridružilo še ljubljansko, se je letos s svojim pragmatičnim pristopom uspešno razširilo na nove trge
Z obvladovanjem najboljših poslovnih praks, najnovejših tehnologij in s projektnim pristopom ekipa Business Solutions na vseh trgih podpira vse posebnosti naročnikovih poslovnih procesov ter jih pripravlja za hiter odziv na tržne spremembe, izboljšave v organizaciji in nove poslovne modele.
»Postati želimo zaupanja vreden ponudnik poslovnih rešitev in storitev v oblaku v širšem prostoru EU,« pravi Iztok Pavlin, vodja ekipe Business Solutions.
Intra lighting vsak dan izdela tisoc svetil, od tega do 150 razlicnih
P roizvajalec arhitekturnih svetil Intra lighting je eden izmed treh finalistov za nagrado tovarna leta 2020.
Družinsko podjetje iz Šempetra pri Gorici, ka-terega začetki segajo v leto 1989, razvija in proizvaja arhitekturna svetila z LED-tehnologijo ter ponuja ce-lostne svetlobne rešitve po meri naročnika za različne prostore in objekte, pri tem pa tesno sodeluje z arhitekti in oblikovalci svetlobe po vsem svetu. Pri razvoju svetil so osredotočeni na poslovne in upravne stavbe, hotele, trgovine in trgovske centre, industrijske hale in skladišča ter šole, bolnišnice in druge javne ustanove. S svojimi izdelki so navzoči v 68 državah na petih celinah.
Produktni portfelj podjetja šteje 56 družin svetil s tehno-logijo LED. Ko jih prilagodijo željam in potrebam kupcev, produktni portfelj zraste na milijon različnih izdelkov. Svetila izdelujejo na treh lokacijah. Poleg v Sloveniji proizvodnja poteka še v Čazmi na Hrvaškem in v Do-njem Milanovcu v Srbiji. Iz Mirna, kjer je proizvodnja potekala v nekdanjih prostorih Cicibana, so zaradi
nadaljnje rasti in razvoja podjetja proizvodnjo preselili na šempetrsko lokacijo. Vrednost naložbe v nove pro-store je skupaj z opremo znašala približno osem milijo-nov evrov. Po novem ima podjetje v Šempetru na voljo dobrih 11 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih in skla-diščnih prostorov, ob tem pa tudi možnost za gradnjo novih proizvodnih prostorov, če se bo v prihodnosti za to pokazala potreba.
V novi tovarni so procese in operacije zasnovali tako, da je medfaznih logističnih premikov materiala čim manj, po novem bodo material hranili tudi v sedmih vertikal-nih zalogovnikih, delovna mesta v montaži pa bo s se-stavnimi deli po novem oskrbovalo avtomatsko vodeno vozilo AGV, ki se mu bodo po potrebi pozneje pridružila še nova.
Intra lightingova proizvodnja je maloserijska in hkrati zelo raznolika. Serije izdelkov se namreč gibljejo od enega oziroma nekaj kosov pa vse do tisoč kosov. Vsak dan v družbi izdelajo tisoč svetil, med katerimi je do 150 različnih, vsako leto pa izdelajo več kot 200 tisoč svetil.
v
Jure
Mak
ove
cJu
re M
ako
vec
Strokovna ekipa podjetja Intra lighting v družbi sodelavk in sodelavcev v proizvodnji (z leve): Nika Furlan, vodja projektov v marketingu in prodaji, Ana Zavrtanik Ugrin, komunikacije, Anej Furlan, direktor razvoja, Marko Šuligoj, vodja proizvodnje, in Boštjan Stopar, direktor tovarne (tretji z desne).
v
20
ČAS BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI JE MOGOČE SKRAJŠATI
Pridružite se skoraj 25 tisoč zadovoljnim zavarovancem tudi vi!
KAJ ZAGOTAVLJAMO?• Zdravljenje v sodobnih specialističnih zdravstvenih ustanovah, ambulantah in
diagnostičnih centrih po vsej Sloveniji.• Najkrajši čas čakanja na preglede, preiskave, diagnoze, operacije, fizioterapije,
psihološko pomoč.• Zdravila, telefonski in video posvet z zdravnikom, drugo mnenja iz tujine …• Asistenco klicnega centra: pregled in zdravljenje uredimo najpogosteje v 7 dneh.• Organiziramo in plačamo zdravstvene storitve.• Drugo mnenje iz tujine in nadaljnje zdravljenje izdelamo in plačamo tudi za
bolezni in poškodbe, ki so že prisotne ob sklenitvi zavarovanja.
PONUJAMO VAM:• Paket za vaše podjetje, ki krije zdravstvene storitve do 10.000, 3.000 ali do 2.000
evrov letno.• Najugodnejšo premijo za izbrani paket.• Enako ugodno premijo za družinske člane zaposlenih.• 10% popust na premijo prejmejo zavarovanci, ki imajo sklenjeno dopolnilno
zdravstveno zavarovanje pri Generaliju.
www.generali.si I 080 70 77
S KOLEKTIVNIM ZAVAROVANJEM SPECIALISTI Z ASISTENCO LAHKO POSKRBITE ZA BOLJ ZDRAVE ZAPOSLENE IN PRIHRANITE STROŠKE BOLNIŠKIH NADOMESTIL TER NADOMEŠČANJA ODSOTNIH DELAVCEV.
Podjetniki, želite sebi in svojim zaposlenim zagotoviti najboljšo zdravstveno oskrbo in
zmanjšati bolniške odsotnosti v vašem podjetju?
Pridružite se skoraj 25 tisoč zadovoljnim zavarovancem tudi vi!
Vabimo vas k sodelovanju v izboru za tovarno leta 2021
In kako koristi sodelovanja v izboru vidijo trije finalisti izbora za tovarno leta 2020, BSH Hišni aparati Nazarje, Hella Saturnus Slovenija in Intra lighting? Tu so njihove izjave.
»Za sodelovanje na izboru Tovarna leta 2020 smo se v BSH odločili zato, da strokovni in tudi širši javnosti pred-stavimo tehnološko napredne in digitalizirane procese,
Tudi v letu 2021 bodo uspešna industrijska podjetja in njihovi vodje proizvodnje imeli možnost, da se pomerijo v zahtevni tekmi za nagrado tovarna leta.
Vpenjalne priprave za mehansko obdelavo in varjenje.
Avtomatizacija proizvodnih procesov.
automat ion
Razvoj, projektiranje in izdelava avtomatskih robotiziranih strojev ter naprav, kjer so implementirane stroge zahteve kakovosti avtomobilske industrije.
www.avastar.si
ki smo jih v zadnjih letih razvili za potrebe povezljivih gospodinjskih aparatov, ki jih proizvajamo v naši tovarni v Nazarjah. Prepričan sem, da bomo s takšnim odprtim pristopom in izmenjavo dobrih praks ter idej v Sloveniji ustvarili dodaten potencial za povezovanje in nadalj-nji razvoj industrije ter jo naredili atraktivno predvsem med mladimi, da se bodo odločili za tehnične poklice prihodnosti,« pravi Matija Petrin, direktor, odgovoren za področje tehnike v BSH Hišnih aparatih Nazarje.
»Izbor Tovarna leta je odlična priložnost za predstavitev dobrih praks in izmenjavo izkušenj med slovenskimi proizvodnimi podjetji na področju naprednih tehnologij, ravnanja z okoljem, razvoja in skrbi za zaposlene.
Ale
š B
en
o
Vprašalnik za sodelovanje v izboru Tovarna leta 2021, razpisne pogoje in pogodbo o varovanju zaupnosti podatkov bomo objavili 31. januarja 2021.
Vpenjalne priprave za mehansko obdelavo in varjenje.
Avtomatizacija proizvodnih procesov.
automat ion
Razvoj, projektiranje in izdelava avtomatskih robotiziranih strojev ter naprav, kjer so implementirane stroge zahteve kakovosti avtomobilske industrije.
www.avastar.si
Podjetje MIT informatika je prenovilo informacijsko rešitev za moni-toring proizvodnje, ki zagotavlja spremljanje dogajanja v proizvodnji neodvisno od uporabljene naprave. Proizvodna podjetja, ki želijo maksimalno izkoristiti svoje proizvodne zmogljivosti, se namreč pri planiranju ne zanašajo zgolj na izkušnje, ampak izkoriščajo zanesljive podatke.
Prikaz pomembnih podatkov takoj in tam kjer jih potrebujejoNjihova rešitev omogoča vnos podatkov o zaključenosti posameznih operacij neposredno na delovnem centru ali posameznem stroju, bodisi prek ročnega vnašanja bodisi prek samodejnega zajema prek vgrajenih senzorjev (IoT). Podatki se samodejno prenesejo v plan, kar planerju omogoča, da v primeru anomalij ustrezno ukrepa, na primer prerazpo-redi operacije glede na prioritete. Monitoring zagotavlja kakovostne in-formacije tudi drugim uporabnikom, na primer za pripravo vodstvenih poročil, tehnologiji o izvajanju normativov in prodaji o realizaciji naročil kupcev.
Monitoring zagotavlja podatke za učinkovito proizvodnjoPodatki, pridobljeni z monitoringom proizvodnje, prinašajo visoko do-dano vrednost. V prvi vrsti omogočajo natančnejše planiranje same proizvodnje, po drugi strani pa izboljšajo tudi upravljanje podpornih procesov od interne logistike do vzdrževanja. Sinergija z obvladovanjem tehnoloških postopkov navsezadnje prispeva k izboljšanju kazalnika OEE ter posledično k večji uspešnosti podjetja. Ne smemo prezreti tudi nji-hove vodstvene in prodajne vrednosti, ki le še dodajata koristi za čim hitrejšo vpeljavo monitoringa v proizvodnjo.
Podatke lahko spremljate tudi preko info panela sINFOnik je elektronska oglasna tabla, ki prikazuje različne podatke, ki se kot izpisi prikazujejo iz ERP podatkov. Podatki, ki se osvežujejo na po-ljubni časovni interval prikazujejo trenutno stanje proizvodnje po strojih, delavcih, projektih ali pa na primer doseganje normativov linije od začet-ka izmene in do trenutka prikaza. Vsaka naprava lahko prikazuje različna obvestila, ki sočasno tečejo na strežniku. Recimo v proizvodnji se kaže stanje, v skladišču se prikazuje kaj je potrebno tisti dan odpremiti, v hod-niku podjetja pa so na prikazani kazalniki plana.
Prodajna uspešnost je lahko odvisna tudi od kakovosti nadzora proizvodnje
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
Za sodelovanje pri tem projektu smo se odločili z ve-likim veseljem in zagnanostjo, saj smo želeli najprej oceniti sami sebe in izmeriti naše dosežke na omenje-nih področjih, hkrati pa se v pozitivnem duhu primerjati z drugimi podjetji ter poiskati ideje in področja, kjer se lahko še izboljšamo. S sodelovanjem v izboru želimo tudi pohvaliti dosežke naših sodelavcev na vseh podro-čjih in se v javnosti predstaviti kot tehnološko napredno podjetje, ki skrbi za svoje zaposlene in je privlačno tudi za mlade, ki bi se nam v prihodnje želeli pridružiti in z nami soustvarjati prihodnost,« je povedal Marko Šverko, direktor proizvodnega sektorja in prokurist Helle Satur-nus Slovenija.
»Pogled od zunaj je vedno dobrodošel. Že povabilo k sodelovanju v izboru Tovarna leta pomeni priznanje stroke, da nam je uspelo vzpostaviti tovarno, ki se lahko meri z najboljšimi, kljub temu da smo v marsičem spe-cifični in težko primerljivi. To je koristno za motivacijo in hkrati potrditev, da smo na pravi poti, kar je še posebej dobrodošlo v času, ko smo zgradili novo tovarno. Obe-nem pomeni izbor tudi dragoceno promocijo podjetja v slovenskem prostoru,« pravi Boštjan Stopar, direktor tovarne Intra lighting v Mirnu.
Strokovna komisija ima zadnjo besedo pri izbiri tovarne leta
P ri izboru najboljšega industrijskega podjetja v Sloveniji ima pomembno in odgovorno nalogo strokovna komisija. Ta na sklepnem dogodku med finalisti izbere zmagovalca, še prej pa vsakemu
finalistu postavi nekaj vprašanj oziroma ga »zasliši«.
Finalisti izbora za nagrado tovarna leta v svojih pred-stavitvah postavijo v ospredje, kakšna je vloga tovarne – strojne opreme in proizvodnih procesov, podprtih z informacijsko tehnologijo, ter znanja in motiviranosti ljudi, ki so za proizvodnjo odgovorni in v proizvodnji de-lajo – pri poslovnih uspehih podjetja – rasti prihodkov od prodaje in čistega dobička. Pa tudi, kako jim z optimi-zacijo proizvodnih procesov, posodobitvami tehnološke opreme, avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo, s skrbjo za zaposlene in okolje – tudi z večjo energetsko učinkovitostjo proizvodnje – in podobnimi prijemi uspe-
va zmagovati na svetovnih trgih, premagovati tekmece, pridobivati nove kupce in povečevati uspešnost poslo-vanja podjetja.
Strokovna komisija zatem pred udeleženci dogodka To-varna leta vsakemu finalistu postavi nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvo-dnje in procesov. Po »zaslišanjih« se komisija umakne, pretehta odgovore in predstavitve finalistov ter izbere zmagovalca, prejemnika nagrade tovarna leta.
Koga čaka odgovorna nalogaStrokovno komisijo za nagrado tovarna leta 2020 vodi Anton Papež, izkušen menedžer, ki so ga zaradi dol-goletnega uspešnega vodenja škofjeloške družbo TCG Unitech LTH-OL leta 2005 izbrali za slovenskega
Izboljšajte svoje proizvodne procese z rešitvami MePIS
www.metronik.si
Vzpostavite nadzor nad proizvodnimi procesi in viriMePIS MES
Centralno upravljajte parametre proizvodnih receptur MePIS RM
Dostopajte do proizvodnih podatkov in jih izkoristite za neomejeno uporabo MePIS UDG
Izkoristite proizvodne podatke za večjo produktivnost in nižje stroškeMePIS OPEX
Spremljajte in optimizirajte porabo energije v proizvodnjiMePIS Energy
Analizirajte podatke iz proizvodnje v realnem časuMePIS PDM
Metronik MePIS 210x148+5mm_B.indd 1 02/10/2020 13:57
Kibernetski napadi so bili v preteklosti usmerjeni predvsem v povzročanje poslovne škode, pridobivanje informacij in intelektualne lastnine, danes pa so lahko še precej bolj ne-varni. Nekateri imajo za cilj celo hromitev gospodarstva ali uničenje javnih storitev.
Industrijska okolja so privlačna tarčaNapadalci se zavedajo, da so sistemi po svetu povezani, in iščejo najšibkejši člen vstopa. Takrat nenadoma ne velja več pogosto izražena misel, da je Slovenija (pre)majhna in za napadalce nezanimiva država.
»Marsikje so sistemi v podjetju postavljeni s privzetimi kon-figuracijami in gesli, kar dobesedno kliče po napadih in zlo-rabah. Zato so toliko bolj ranljivi in posledično lažje tarče za napade in vdore. Takšna okolja je treba nujno informacijsko prenoviti in ustrezno zaščititi,« poudarja Peter Ceferin, teh-nični direktor v podjetju Smart Com.
Čas je za industrijsko kibernetsko varnostVarnostna tveganja je treba obvladovati, ugotoviti, kje so najšibkejši členi, in jih nadgraditi. Za podjetja to pomeni stalno uvajanje izboljšav in osveščanje zaposlenih.
»Za varovanje industrijskega (OT) okolja priporočamo različne postopke: segmentacijo omrežja, postavitev do-datnih požarnih pregrad med IT- in OT-okoljem, uporabo enosmernega pretoka podatkov – 'data diode', name-stitev varnostnih popravkov, če je le mogoče, uporabo
kompleksnih gesel, pregled omrežja, zajemanje in analizo podatkov, spremljanje dogajanj v omrežju ter, kar je treba še posebej poudariti, strogo varnostno politiko in uvajanje sodobnih, za industrijska okolja in protokole specializira-nih rešitev,« poudarja Boris Krajnc, certificiran etični heker za OT in IT okolja ter strokovnjak za kibernetsko varnost v podjetju Smart Com.
Kako se lahko zavarujete pred vse pogostejšimi napadi hekerjev v industrijskih okoljih
PR
OM
OC
IJS
KO
S
PO
RO
ČIL
O
Zmanjšajte varnostna tveganjaSe sprašujete, katera rešitev za vzpostavitev ali okrepitev kibernetske varnosti je primerna za vas? Naši strokovnjaki za kibernetsko varnost vam lahko pomagajo.
www.smart-com.si
Peter Ceferin, tehnični direktor, Smart Com d.o.o.
LUKA
KA
RNIČ
NIK
Prenesite 10 nasvetov za kibernetsko varnost v industrijskih okoljih
Jure
Mak
ove
c
Člani strokovne komisije za nagrado tovarna leta 2020 (z leve): Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, Valerija Širovnik, direktorica obrata Ljubljana v Ljubljanskih mlekarnah kot predstavnica tovarne leta 2019, Anton Papež, izkušen menedžer, predsednik strokovne komisije, in Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana.
menedžerja leta, leta 2007 pa je prejel nagrado Gospo-darske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.
Poleg Antona Papeža v strokovni žiriji za lovoriko to-varna leta 2020 sodelujejo še Sibil Svilan, predsednik
uprave SID banke, Stane Merše, vodja Centra za ener-getsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana, in Vale-rija Širovnik, direktorica obrata Ljubljana v Ljubljanskih mlekarnah kot predstavnica tovarne leta 2019. Pri pri-hodnjem izboru se bo namesto zadnje članom komisije pridružil predstavnik tovarne leta 2020.
Izboljšajte svoje proizvodne procese z rešitvami MePIS
www.metronik.si
Vzpostavite nadzor nad proizvodnimi procesi in viriMePIS MES
Centralno upravljajte parametre proizvodnih receptur MePIS RM
Dostopajte do proizvodnih podatkov in jih izkoristite za neomejeno uporabo MePIS UDG
Izkoristite proizvodne podatke za večjo produktivnost in nižje stroškeMePIS OPEX
Spremljajte in optimizirajte porabo energije v proizvodnjiMePIS Energy
Analizirajte podatke iz proizvodnje v realnem časuMePIS PDM
Metronik MePIS 210x148+5mm_B.indd 1 02/10/2020 13:57
www.copadata.com/zenon
zenon programska platformaza avtomatizacijo vaše proizvodnje
Poenostavitesi življenje
Sprotno poročanje in analitikaErgonomična vizualizacija in upravljanjeCelovito zbiranje in upravljanje s podatkiHitri inženiring in enostavno vzdrževanje
Zmanjšajte stroške Izboljšajte učinkovitostPovečajte kakovost produktov Zmanjšajte izpade proizvodnje
27 verzij 175.000 instalacij 50+ držav 50+ Forbes 500 strank 300+ konektorjev
Z nagrado tovarna leta dobili se vec zagona in motivacije
L jubljanske mlekarne, tovarna leta 2019, so tehnološko napredne in poslujejo po načelih industrije 4.0, algori-temsko spremljanje in napovedovanje proizvodnje pa jim omogočata, da vsak teden delajo 485 različnih izdelkov,
je ob podelitvi nagrade pojasnil predsednik štiričlanske stro-kovne komisije Anton Papež.
V največji slovenski mlekarni v različne mlečne izdelke vsak dan v povprečju predelajo 550 tisoč litrov mleka. V posame-znih oddelkih celotno proizvodnjo vodijo iz kontrolnih sob, kjer operaterji na zaslonih sproti spremljajo in nadzorujejo pot mleka.
Kako je nagrada tovarna leta 2019 odmevala med sodelavci Ljubljanskih mlekarn, so jo zaposleni v proizvodnji vzeli za svojo, smo leto pozneje vprašali Tomaža Žnidariča, direktorja Ljubljanskih mlekarn. »Po prejemu naslova tovarna leta 2019 smo dobili še več zagona in motivacije, saj je to potrditev, da
v v
www.copadata.com/zenon
zenon programska platformaza avtomatizacijo vaše proizvodnje
Poenostavitesi življenje
Sprotno poročanje in analitikaErgonomična vizualizacija in upravljanjeCelovito zbiranje in upravljanje s podatkiHitri inženiring in enostavno vzdrževanje
Zmanjšajte stroške Izboljšajte učinkovitostPovečajte kakovost produktov Zmanjšajte izpade proizvodnje
27 verzij 175.000 instalacij 50+ držav 50+ Forbes 500 strank 300+ konektorjev
Vodilni na področju SAP rešitev in brezpapirnega poslovanja
Digitalnoupravljanjedokumentov in procesov
Dokumentnisistemi
Pohitri postopke
Uvede brezpapirno poslovanje
Zagotovi varno hrambo
SAP rešitve
Pregled nad celotnim poslovanjem podjetja.
Omogočajo učinkovite procese
Prinašajo dobre prakse
Uporabljajo jih najboljša podjetja
Avtenta d.o.o., Stegne 19, 1000 Ljubljanawww.avtenta.si
delujemo v pravi smeri. Če si z visoko kompleksno mlekarsko proizvodnjo, ki se lahko po eni strani dnevno spreminja ali pa je lahko določen dan zrcalna slika prejšnjega dne, prepoznan med elitno družbo visoko tehnološko razvitih podjetij, potem te naslov še tesneje združi s podjetjem. Vsi zaposleni se namreč zavedamo, da smo takšen uspeh ustvarili skupaj. Pomembno se nam zdi zlasti dejstvo, da tovarna leta nagrajuje odličnost proizvodnje. Mnogo prepoznavnih nazivov nagrajuje podro-čja, s katerimi se velik del zaposlenih ne poistoveti tako tesno (okoljske nagrade, nagrade družbene odgovornosti, mene-džerske nagrade …). Naziv tovarna leta pa je prav vsakemu od zaposlenih dal občutek, da je za uspeh neposredno zaslužen.«
Kako je nagrada tovarna leta 2019 odmevala med dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji Ljubljanskih mlekarn? »Prejeli smo zares veliko čestitk. Nekateri poslovni partnerji so nas pro-sili tudi za dovoljenje, da komunicirajo naš skupni uspeh – kot ponosni partner tovarne leta 2019. Nagrada je pomembna tudi s stališča našega članstva v skupini Lactalis – znotraj skupine se je treba nenehno dokazovati in vsaka potrditev odličnosti, ki pride od zunaj, je dobrodošla. Informacija je seveda prišla vse do vodstva skupine, kar krepi naš položaj v okviru mednaro-dnega podjetja,« je povedal direktor Tomaž Žnidarič. In dodal, da so v zadnjem letu v proizvodnji izvedli številne naložbe, po-vezane z novimi izdelki, povečanjem proizvodnih in skladiščnih zmogljivosti, avtomatizacijo in robotizacijo.Ju
re M
ako
vec
»To je nagrada vseh sodelavcev Ljubljanskih mlekarn. Kot živilskopredelovalno podjetje smo sicer zmagali že z uvrstitvijo v finale in smo izredno počaščeni, da smo ob boku Revoza in Henkla ter naslednik Krke,«
je ob prejetju nagrade tovarna leta 2019 dejal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.
Zakaj postati partner projekta Tovarna leta
Z WoCa svetovanjem* vam pomagamo do ustreznih rešitev za financiranje poslovanja in dviga konkurenčnosti podjetja. • Primerjalna analiza vašega podjetja s konkurenti v panogi• Analiza finančnih izkazov podjetja z uporabo WoCa rešitev• Učinkovitejše upravljanje in financiranje obratnega kapitala• Hitra pridobitev likvidnostnih sredstev z elektronskim odkupom nezapadlih terjatev do kupcev
WoCa svetovanje in e-odkup terjatev
unicreditbank.si/woca
Terjatve prepustimobanki.
*Working capital advisory - Svetovanje o učinkoviti strukturi obratnega kapitala.
Pozitivno pozicioniranje
vašega podjetja in vaših storitev
ali izdelkov v proizvodni skupnosti.
Neposredni dostop do
odločevalcev, ki v proizvodnih
podjetjih odločajo o naložbah.Omogočamo
predlaganje obdelave želenih
tematik s področja industrije.
Uredniška predstavitev proizvodni in širši poslovni javnosti kot
strokovnjaka za določeno
področje.
Krediti za �nanciranjetehnološko-razvojnih projektov
do 15 mio EUR
ročnost (6-12 let)
moratorij (do ½ ročnosti)
3 vrste državne pomoči: de minimis, GBER, Začasni okvir
vse vrste zavarovanj
www.sid.si e: �[email protected] t: 01 2007 480SID banka v sodelovanju z:
Krediti za:
samostojne podjetnike
mala in srednje velika podjetja
velika podjetja
zadruge
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
SID_reklama_RRI3_final_210x148_24.9.2020.pdf 1 24. 09. 2020 10:20:59
Z WoCa svetovanjem* vam pomagamo do ustreznih rešitev za financiranje poslovanja in dviga konkurenčnosti podjetja. • Primerjalna analiza vašega podjetja s konkurenti v panogi• Analiza finančnih izkazov podjetja z uporabo WoCa rešitev• Učinkovitejše upravljanje in financiranje obratnega kapitala• Hitra pridobitev likvidnostnih sredstev z elektronskim odkupom nezapadlih terjatev do kupcev
WoCa svetovanje in e-odkup terjatev
unicreditbank.si/woca
Terjatve prepustimobanki.
*Working capital advisory - Svetovanje o učinkoviti strukturi obratnega kapitala.
Pripravo in objavo prispevkov o vašem podjetju, storitvah in izdelkih (dnevnik Finance, portal Tovarna leta, e-novice, kanali na družbenih omrežjih)
Objavo vaših promocijskih sporočil na portalu
Kaj vam ponujamo?
Predlaganje proizvodnih podjetij, ki bi jih lahko povabili k sodelovanju v izboru Tovarna leta
Povezovanje z udeleženci sklep - nega dogodka izbora Tovarna leta
Sodelovanje v strokovnem odboru, kjer člani kot strokovnjaki sodelujejo z ured-ništvom
ADD, d. o. o.
Mitja Hafner, direktor prodaje
01 47 90 011, 041 709 535
www.add.si
PARTNERJI PROJEKTA TOVARNA
LETA
Business Solutions, d. o. o.
Iztok Pavlin, vodja ekipe
040 475 635
www.bs.si
Generali, d. d.
01 47 57 100
www.generali.si
automa tion
automa tion
Avastar Automation, d. o. o.
05 62 57 600, 041 665 886
www.avastar.si
Avtenta, d. o. o.
Igor Kavčič, vodja prodaje rešitev SAP
01 58 36 957, 041 695 260
www.avtenta.si
Exor Eti, d. o. o.
Matjaž Berce, direktor
01 62 04 740
www.exor-eti.si
Gebrüder Weiss, d. o. o.
Jana Čokl, prodaja in marketing
01 23 51 662
www.gw-world.com
Inea, d. o. o.
Saša Muhič Pureber, direktorica prodaje in marketinga
01 51 38 105
www.inea.si
30
TOVARNA.FINANCE.SI/PODJETJA
Kopa, d. d.
Dušan Rus, direktor
02 88 39 700
www.kopa.si
MIT informatika, d. o. o.
Marjeta Povalej, direktorica
04 28 13 100
www.mit-ing.si
Siemens, d. o. o.
Matej Kupljenik, vodja Siemens Digital Industries
041 718 383
www.new.siemens.com/si
Tom PIT, d. o. o.
Robert Orehek, direktor razvoja poslovanja
031 564 764
www.tompit.net
Slovensko-nemška gospodarska zbornica
Mag. Tina Drolc, vodja korporativnega komuniciranja in prireditev
01 25 28 864
www.slowenien.ahk.de/sl
Iskratel, d. o. o.
Mag. Željko Puljić, glavni direktor
04 20 72 000
www.iskratel.com
KPMG, d. o. o.
01 42 01 160, 01 42 01 170
home.kpmg/si/en/home.html
Metronik, d. o. o.
Dr. Saša Sokolić, direktor marketinga in prodaje, član uprave
01 51 40 814
www.metronik.si
Result, d. o. o.
Marko Zadravec, vodja programa Production Intelligence
031 475 515
www.result.si
SID banka, d. d.
Jasna Ravnikar, pomočnica direktorja oddelka za podjetja
01 20 07 288
www.sid.si
Smart Com, d. o. o.
Peter Pavšič, direktor prodaje
01 56 11 606
www.smart-com.si
Trace BS, d. o. o.
Marjan Kralj, direktor
041 711 095
www.trace.si
31
STROKOVNI PARTNER
