12 3

4

5

6

8

910

11

12

13 14

15

16

17

18

19

20

21 22

23

24

25

2627

28

29

30

31

32

33

34

35

36

3738 39

4041

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54 55

56

57 58

5960

6162

6364

65

66

67

68

70

72

7571

76

81

82

83

85

86

87

8889

9094

95

96

97

9899

102

100

104

105107

106

108

109

110 111

103

112113

114120

115

116

118119

121

122126

117123

124

125

127

128

129

130

131

132

133134

135138

136

137

139 142144

143 145

148

149

146

167168

169

171

170

173

172

174 177

178175

176 179 181

180158

182

166147 165

163164

162161 160

159155152

151

153150 154

156157

183

184

185

187

186

196

188189

190

192

191

193194

209

208

207206

205

195

210

203204

202

201

200

199

198

197

141

140

101

9192

93

84

80

79 78

7773

74

697

Občini Mirna in Ankaran sta bili ustanovljeni šele leta 2011, zato smo ju zaradi premajhnega razpoložljivega obsega podatkov izpustili.

nevladnih organizacij je bilo aktivnih v letu 2015, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej in 17 odstotkov več kot leta 2009. Med njimi je največ društev (88 %), preostalo so zavodi (11 %) in ustanove (1 %).

25.975

milijonov evrov prihodkov so skupno imele nevladne organi-zacije v letu 2014.* Eko-nomska moč nevladnega sektorja je bila tako v tem letu enaka:• 132 % slovenskega

kmetijstva, gozdarstva in ribištva skupaj,

• 129 % slovenskega poslovanja z nepremič-ninami,

• 49 % slovenskega gostinstva,

• 34 % slovenskega zavarovalništva.

Kljub temu 17 odstotkov NVO v letu 2015 ni imelo nobenih prihodkov, še dodatnih 37 odstotkov pa je imelo prihodke, nižje od 5000 evrov.

762

aktivnega prebivalstva je bilo leta 2015 zaposle-nega v nevladnih orga-nizacijah, kar je 0,02 odstotka več kot leto prej. Kljub povečanju je ta delež bistveno nižji od povprečja EU, ki znaša 5,42 odstotka.Kar 93 odstotkov NVO nima niti enega zaposlenega, le 0,07 odstotka (17 organizacij) pa ima zaposlenih več kot 50 ljudi.

0,79 %

prihodkov nevladnih organizacij prihaja iz javnih sredstev (povprečje EU je 58 %), največji delež pa prispevajo občine. Ta delež je vedno manjši, saj je bil še leta 2010 4 % višji. Večino prihod-kov NVO tako dobijo iz donacij, članarin, prihodkov iz prodaje in podobnih virov.

36 %

Piran

Izola

Koper

Hrpelje - Kozina

Divača

Sežana

Komen

Vipava

Ajdovščina

Renče

Miren - Kostanjevica

Šempeter - Vrtojba

Nova Gorica

Idrija

Cerkno

Tolmin

Kanal

Brda

Kobarid

Bovec

Kranjska Gora

Jesenice

Gorje

Bohinj

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

57

58

59

60

61

62

63

64

65

66

67

68

69

70

71

72

73

74

75

76

77

78

79

80

81

82

83

84

85

86

87

88

89

90

91

92

93

94

95

96

97

98

99

100

101

102

103

104

105

106

107

108

109

110

111

112

113

114

115

116

117

118

119

120

121

122

123

124

125

126

127

128

129

130

131

132

133

134

135

136

137

138

139

140

141

142

143

144

145

146

147

148

149

150

151

152

153

154

155

156

157

158

159

160

161

162

163

164

165

166

167

168

169

170

171

172

173

174

175

176

177

178

179

180

181

182

183

184

185

186

187

188

189

190

191

192

193

194

195

196

197

198

199

200

201

202

203

204

205

206

207

208

209

210

Bled

Žirovnica

Tržič

Radovljica

Železniki

Gorenja vas - Poljane

Žiri

Škofja Loka

Kranj

Naklo

Jezersko

Preddvor

Šenčur

Cerklje na Gorenjskem

Kamnik

Komenda

Vodice

Medvode

Dobrova - Polhov Gradec

Horjul

Logatec

Vrhnika

Borovnica

Brezovica

Log - Dragomer

Ljubljana

Ig

Škofljica

Grosuplje

Velike Lašče

Dobrepolje

Ivančna Gorica

Šmartno pri Litiji

Litija

Moravče

Dol pri Ljubljani

Domžale

Trzin

Mengeš

Lukovica

Postojna

Pivka

Ilirska Bistrica

Loška dolina

Cerknica

Bloke

Sodražica

Loški Potok

Osilnica

Kostel

Ribnica

Kočevje

Črnomelj

Metlika

Semič

Dolenjske Toplice

Žužemberk

Trebnje

Mirna Peč

Straža

Novo mesto

Šentjernej

Škocjan

Šmarješke Toplice

Mokronog - Trebelno

Šentrupert

Zagorje ob Savi

Trbovlje

Hrastnik

Sevnica

Krško

Kostanjevica na Krki

Brežice

Bistrica ob Sotli

Kozje

Podčetrtek

Rogatec

Rogaška Slatina

Šmarje pri Jelšah

Šentjur

Dobje

Štore

Laško

Radeče

Celje

Vojnik

Slovenske Konjice

Zreče

Vitanje

Dobrna

Žalec

Prebold

Tabor

Braslovče

Polzela

Velenje

Šoštanj

Šmartno ob Paki

Vransko

Nazarje

Rečica ob Savinji

Mozirje

Ljubno

Gornji Grad

Luče

Solčava

Črna na Koroškem

Mežica

Prevalje

Ravne na Koroškem

Dravograd

Slovenj Gradec

Vuzenica

Muta

Radlje ob Dravi

Mislinja

Ribnica na Pohorju

Podvelka

Lovrenc na Pohorju

Selnica ob Dravi

Ruše

Maribor

Hoče - Slivnica

Slovenska Bistrica

Oplotnica

Poljčane

Makole

Majšperk

Žetale

Podlehnik

Videm

Cirkulane

Zavrč

Gorišnica

Markovci

Ptuj

Hajdina

Kidričevo

Starše

Rače - Fram

Miklavž na Drav. polju

Duplek

Kungota

Šentilj

Pesnica

Sv. Jurij v Slo. goricah

Sveta Ana

Benedikt

Lenart

Sv. Trojica v Slo. goricah

Trnovska vas

Destrnik

Cerkvenjak

Sv. Andraž v Slo. goricah

Juršinci

Dornava

Sveti Tomaž

Ormož

Središče ob Dravi

Apače

Gornja Radgona

Radenci

Sveti Jurij ob Ščavnici

Križevci

Veržej

Ljutomer

Razkrižje

Črenšovci

Odranci

Beltinci

Murska Sobota

Tišina

Cankova

Rogašovci

Kuzma

Grad

Puconci

Gornji Petrovci

Šalovci

Hodoš

Moravske Toplice

Kobilje

Dobrovnik

Turnišče

Velika Polana

Lendava

Priloga časopisa Dnevnik, 27. 8. 2016www.dnevnik.si/objektiv

Rubrika Objektivno se z današnjim, dvestotrinajstimprispevkom po neprekinjenem izhajanju od julija 2012

poslavlja, grafike pa se selijo v notranjost Objektiva.

l e g e n d a o b č i n

Nevladne organizacije (kratica NVO) je pogosto slišan termin, a katere so tiste organizacije, ki ustrezajo tej defini-

ciji? V Sloveniji so to vsa društva, ustanove in (zasebni) zavodi, ki delujejo neodvisno od države. Čeprav sta

glavni značilnosti tovrstnih organizacij neprofitnost in prostovoljstvo, zaradi njihove številčnosti (zgolj prostovolj-

nih gasilskih društev je okoli 1300) ekonomske moči sektorja NVO ne gre dojemati kot nepomembne.

NVO – najbolj vztrajni občani

k a j p r e d s ta v l j a z e m l j e v i dJavna sredstva predstavljajo manjšinski del prihodkov nevladnih organizacij, največji delež teh sredstev pa zagotovijo občinska nakazila. Spodnji zemlje-vid prikazuje, katere občine NVO namenjajo večji in katere manjši delež svojega proračuna. Letni občinski prispevek za NVO smo primerjali s skupnimi odhodki občine tisto leto, prikazan pa je povprečen delež posame-zne občine za obdobje med 2003 in 2015.

piše in rišeAnja Delbello

zemljevidMarko Plahuta

Podatki in pomoč: Uroš Bonšek in Matej Verbajs s CNVOS – centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij

Markovci Novo mestomestna občinaobčina

št. 159 št. 61št. 157 št. 85občina občina

Zavrč DomžaleMarkovci so gasilska občina in vodilna po financiranju NVO v državi. Med prvimi trinajstimi nevladnimi prejemniki v obdobju 2003 do 2014 je kar 9 prostovoljnih gasilskih društev, kjer so investicije v opremo in njeno posodobitev velik strošek.

Domžale so po financiranju NVO med 2003 in 2014 nadpovreč-ne med večjimi občinami. Krivca za visok delež sta zasebna zavoda, ki opravljata javno službo, ki jo sicer pogosto opravljajo občinski javni zavodi, med prvimi petimi sta še nogometni in košarskar-ski klub Domžale.

Zavrč je nogometna občina. Med nevladnimi prejemniki med 2003 in 2014 je na prvem mestu sicer PGD Zavrč, a se poleg njih med prvih 10 uvršča samo še ena gasilska organizacija. Je pa, pričakovano, na drugem mestu Športno društvo Zavrč oziroma NK Zavrč.

Novo mesto je med letoma 2003 in 2014 rahlo pod slovenskim povprečjem. Med prvimi petimi prejemniki sta med drugim Gasilska zveza in Petrov vrtec, od športnih društev pa le Kolesarsko društvo Adria, medtem ko sta, v nasprotju z Domžalami, košarkarski in nogometni klub šele na 11. oziroma 17. mestu.

l e g e n d amanjši delež občinskih odhodkov, namenjenih NVO

večji delež občinskih odhodkov,namenjenih NVO

Pod drobnogled smo vzeli dvakrat po dve med seboj primerljivi občini – dve manjši (Markovci in Zavrč) in dve večji (Domžale in Novo mesto).

5 %

0 %

10 %

15 %

20 %

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

0,47 mio. €

0,26 mio. €

5 %

0 %

10 %

15 %

20 %

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

1,03 mio. €

1,67 mio. €5 %

0 %

10 %

15 %

20 %

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

0,14 mio. €

0,05 mio. €

delež občinskih odhodkov, namenjenih NVO, 2003–2015

povprečni delež slovenskih občinskih odhodkov, namenjenih NVO, 2003–2015

5 %

0 %

10 %

15 %

20 %

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

2,20 mio. €

1,39 mio. €

k a k o b r at i s p o d n j e g r a f e

5 %

0 %

10 %

15 %

20 %

2003

2005

2007

2009

2011

2013

2015

* Uporabljen je podatek za leto 2014, saj za leto 2015 podatkov o prihodkih drugih sektorjev še ni.

Ključne besede za iskanje po spletu: nevladne organizacije, javni sektor, občine, proračuniViri: Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, AJPES, FURS, SURS