naČrt in razŠirjen energetski pregled ŠtevilČna …d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/izbor/pozivi...

Projekta inženiring Ptuj d.o.o., Trstenjakova ulica 2, 2250 Ptuj ENERGETSKI PREGLED

POŠ Hotedršica_EP.doc

NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA:

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED KONČNO POROČILO

NAROČNIK: OBČINA LOGATEC

Tržaška cesta 50. a 1370 Logatec

OBJEKT: PODRUŽNIČNA OSNOVNA ŠOLA

HOTEDRŠICA

IZVAJALEC:

Projekta inženiring Ptuj d.o.o. Trstenjakova ulica 2 2250 Ptuj

Direktor: Stanislav ARNUŠ, univ.dipl.inž.arh.

IZDELALI:

Branko JUG, dipl.inž.grad., IZS G - 3211 Jožef KOROŠEC, univ.dipl.inž.el., IZS E- 0466 Boštjan MIHURKO, dipl.inž.str.

ŠTEVILKA NAČRTA: 038 - 071 - 15 - 001

KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA:

Ptuj, junij 2015


POŠ Hotedršica_EP.doc 1

Kazalo

0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ........................................................ 2

0.1 SPLOŠNO ................................................................................................................................................. 2

0.1 PREDNOSTNA LISTA ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV ........................ 4

0.2 NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV IN MOŽNI VIRI FINANCIRANJA ..................................... 7

1 SPLOŠNI DEL ...................................................................................................... 8

1.1 NAMEN IN CILJI .................................................................................................................................... 8

1.2 OPIS OBJEKTA IN DEJAVNOSTI V STAVBI ................................................................................... 9

1.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI ........................................................................................ 12

1.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA .................................................................................................... 15

2 ANALIZA ENERGETSKEGA STANJA IN UPRAVLJANJA Z ENERGIJO PO ENERGENTIH ........................................................................................................... 16

3 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE .......................................... 22

3.1 OBSTOJEČE OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE ...................................................................... 22

3.2 RAZSVETLJAVA .................................................................................................................................. 24

4 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE IN OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV .................................................... 27

4.1 OVOJ STAVBE ...................................................................................................................................... 29

4.2 STROJNE INŠTALACIJE .................................................................................................................... 32

4.3 ELEKTRO INŠTALACIJE .................................................................................................................. 32

5 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ........................ 33

5.1 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV IN POTREBNA INVESTICIJSKA

SREDSTVA .......................................................................................................................................................... 33

5.2 UKREPI NA OVOJU STAVBE ............................................................................................................ 33

5.3 UKREPI NA SISTEMIH ....................................................................................................................... 37

5.4 UKREPI NA ELEKTRO INŠTALACIJAH ........................................................................................ 50

5.5 EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE .................... 52 6 LITERATURA ..................................................................................................... 53 7 PRILOGE ............................................................................................................ 53



0 POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

0.1 SPLOŠNO

Podružnična osnovna šola je objekt namenjen izvajanju vzgojno izobraževalne dejavnosti.

Eden od osnovnih pogojev za bivanje in delo v objektu je oskrba z toploto, električno energijo

in vodo. Struktura rabe energije, ki izhaja iz povprečja let 2012-2014 je prikazana na

spodnjem grafu.

Delež oskrbe s toplotno energijo (ELKO) predstavlja okrog 87 odstotkov celotne končne rabe

energije: V končno rabo električne energije je prišteta tudi raba energije za pripravo sanitarne

vode. Ostali del električne energije predstavlja obratovanje objekta.

V obratovalnih stroških na spodnjem grafu predstavlja največji del oskrba s toploto, ki

predstavlja več kot 75 odstotkov stroškov, na drugem mestu je elektrika z 19 odstotki. Stroški

porabe vode in kanalizacije predstavljajo 4% skupnih obratovalnih stroškov.



V POŠ Hotedršica bi lahko ob uspešni implementaciji organizacijskih in investicijskih ukrepov

dosegli znaten prihranek energije in finančnih sredstev za obratovalne stroške.

Ocenjujemo, da bi lahko z investicijskimi ukrepi dosegli prihranek najmanj 35 MWh letno in s

tem zmanjšali emisije CO2 za 40 % ter stroške za cca 9000 €.

Povzetek vseh ukrepov - optimalna varianta (kombinacija) 3

enota % prihranka od skupne letne rabe

Letni prihranek električne energije 2.246,00 - 15%

Letni prihranek toplotne energije 34.894,00 kwh 40%

Skupno zmanjšanje emisij CO2 13.019,00 kg 40%

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 9.089,47 € % od letnega stroška za energijo

35%

Skupni znesek potrebnih investicij 82.887 € €

Povprečni vračilni rok 9,1 let



0.1 PREDNOSTNA LISTA ORGANIZACIJSKIH IN INVESTICIJSKIH UKREPOV

Organizacijski ukrepi niso predvideni, saj smo pri ogledu šole in po pogovoru z uporabniki

ugotovili, da je na šoli zadostna stopnja zavedanja na področju varovanja okolja in

varčevanja z energijo.

SEZNAM MOŽNIH INVESTICIJSKIH UKREPOV PO SKLOPIH

Gradbeno obrtniška dela: Elektro inštalacije: Strojne inštalacije

Št Vrsta ukrepa

1. Fasada (a)

2. Fasada, stavbno pohištvo (a + b)

3. Fasada, stavbno pohištvo, stropovi, streha (a + b + c)

4. Stavbno pohištvo, stropovi, streha (b + c)

Št Vrsta ukrepa

1.

Zamenjava obstoječih sijalk in svetilk v sanitarijah in pomožnih prostorih z varčnimi

2. Zamenjava obstoječih svetilk s fluo svetilkami T5

3. Zamenjava obstoječih svetilk z LED

Št Vrsta ukrepa

1. Hidravlično uravnovešenje

2. Prezračevanje z rekuperacijo

3. Ogrevanje s peleti

4. Dograditev toplotne črpalke

Investicija Vračilni rok Prioriteta

kWh € € let -

1. G2 + E1 + S1 36.422 6.788 66.708 9,8 2

Fasada, stavbno pohištvo (a + b)

Zamenjava obstoječih sijalk in

svetilk v sanitarijah in pomožnih

prostorih z varčnimi

Hidravlično uravnovešenje

2. G3 + E2 + S1 + S4 41.423 9.971 112.887 11,3 3

Fasada, stavbno pohištvo,

stropovi, streha (a + b + c)

Zamenjava obstoječih svetilk s

fluo svetilkami T5


Dograditev toplotne črpalke

3. G4 + E2 + S1 + S4 34.894 9.089 82.887 9,1 1

Stavbno pohištvo, stropovi, streha

(b + c)


fluo svetilkami T5



4. G4 + E2 + S1 + S3 + S4 51.275 13.455 131.626 9,8 4

Stavbno pohištvo, stropovi, streha

(b + c)


fluo svetilkami T5


Prezračevanje z rekuperacijo

Ogrevanje s peleti


Št Vrsta ukrepaMožni letni prihranki



Ukrepi z vračilno dobo do 5 let


kWh € € let -

1.

Zamenjava obstoječih sijalk in

svetilk v sanitarijah in pomožnih

prostorih z varčnimi

1.368,00 754,00 508,00 0,7 1

2.Zamenjava obstoječih svetilk s

fluo svetilkami T52.246,00 3.380,00 9.687,00 2,9 2

3.Zamenjava obstoječih svetilk z

LED4.337,00 4.641,00 22.426,00 4,8 3


Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let


Letni prihranek električne energije 2.246,00 kwh 15%

Letni prihranek toplotne energije - kwh -



15%



Ukrepi z vračilno dobo nad 5 let


kWh € € let -

1. Hidravlično uravnovešenje 5.671 560,86 3.200,00 5,7 1

2. Prezračevanje z rekuperacijo 14.290,40 893,32 16.000,00 17,9 3

3. Ogrevanje s peleti - 2.211,60 20.000,00 9 2

4. Dograditev toplotne črpalke - 1.386,50 8.000,00 5,7 1


Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom 5 - 10 let - optimalna varianta - ukrep 1 in 4


Letni prihranek električne energije - - -




10%







kWh € € let -

1. Fasada (a) 6.937 971,73 30.000,00 30,9 4

2. Fasada, stavbno pohištvo (a + b) 29.383,00 4.086,48 55.000,00 13,5 1

3.Fasada, stavbno pohištvo,

stropovi, streha (a + b + c)33.506,00 4.643,72 92.000,00 19,8 3

4.Stavbno pohištvo, stropovi, streha

(b + c)26.977,00 3.762,11 62.000,00 16,5 2


Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom nad 10 let - optimalna varianta - ukrep 2






35%





0.2 NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV IN MOŽNI VIRI FINANCIRANJA

Organizacijski ukrepi

Učinkovito izvajanje organizacijskih ukrepov je predvsem odvisno od vodstva organizacije. V

prvi vrsti je potrebno določiti osebo, ki bo skrbela za implementacijo le-teh. V primeru, če

takšne osebe v organizaciji ni, lahko vodstvo najame specializirano organizacijo za izvedbo

organizacijskih ukrepov (izobraževanja, osveščanje…).

Investicijski (tehnični) ukrepi

Tehnični ukrepi so navadno povezani z velikimi investicijskimi stroški, zato je potrebno le-te

skrbno načrtovati v skladu z investicijskimi sredstvi, ki so na razpolago. Investicijski ukrepi so

razvrščeni glede na vračilno dobo investicije in pomembnost izvajanja.

Prihranki so pri tehničnih ukrepih lahko zelo veliki, zato se je potrebno v fazi priprave na

izvedbo posameznih ukrepov posvetovati tako s strokovnimi, kot s finančnimi inštitucijami (v

primeru drugih virov financiranja), da se bodo lahko investicije kvalitetno izpeljale. Potrebno

je preučiti vse možnosti financiranja, vključno s pridobivanjem nepovratnih državnih in

Evropskih sredstev. Priporočljivo je tudi spremljanje izvedbe ukrepov in po zaključku

investicije tudi monitoring učinkov, da lahko vidimo kakšni so bili dejanski prihranki energije.

Viri financiranja

Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z organizacijami, ki so specializirane

na področju energetike, pridobivanja nepovratnih sredstev in inženiringa. Na nacionalnem

nivoju obstaja več virov sofinanciranja ukrepov učinkovite rabe in uvajanja obnovljivih virov

energije. V letu 2015 so aktualni razpisi velikih zavezancev po uredbi o zagotavljanju

prihrankov pri končnih odjemalcih. Eden od teh je razpis Petrola (www.petrol.si). Tu so na

voljo sredstva za sofinanciranje investicij v prenovo kotlovnic, toplotno izolacijo stavbnega

ovoja, zamenjavo oken, vgradnjo toplotnih črpalk, itd.

Poleg nepovratnih sredstev obstaja možnost najema okoljskih kreditov (Eko sklad) po

znižanih obrestnih merah in pri bančnih institucijah, ki ponujajo finančna sredstva za te

namene. (več o pridobivanju sredstev: www.ekosklad.si).

Potrebno je preučiti vse možnosti s pomočjo strokovnjakov in izbrati način financiranja, ki je v

danem trenutku najugodnejši.

Naslednja možnost je financiranje preko t.i. ESCO podjetij (Energy Service Company). Le-ta

financirajo ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije povrnejo investicijo. Pri

sodelovanju z ESCO podjetji je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom ali organizacijo

nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira ESCO podjetje. Na takšen način bomo

dosegli želene rezultate in kvalitetno izveden ukrep.



1 SPLOŠNI DEL

1.1 NAMEN IN CILJI

Naročnik energetskega pregleda je Občina Logatec.

Pri oskrbi stavb z energijo povzročimo več kot tretjino vseh svetovnih emisij C02, zato je v

smislu doseganja ciljev trajnostne rabe energije nujna učinkovita raba energije v stavbah in

prehajanje na oskrbo z obnovljivimi viri energije. V javnem sektorju pogosto primanjkuje

denarja za vzdrževanje in investicije v energetsko učinkovitost stavb, zato so te velikokrat v

slabšem energetskem stanju. Neučinkovita raba energije, ki izhaja iz fosilnih primarnih virov

posledično bremeni okolje z emisijami CO2.

Stroški oskrbe z energijo s katero zagotavljamo bivalne in delovne pogoje predstavljajo velik

del obratovalnih stroškov stavbe. Večji del energije je običajno namenjen ogrevanju in

hlajenju, preostanek pa pripravi tople sanitarne vode, razsvetljavi, prezračevanju in

električnim porabnikom.

Rabo energije in s tem povezane stroške lahko občutno zmanjšamo z vlaganjem v

posodobitve energetsko neučinkovitih sistemov in elementov stavbe.

Namen energetskega pregleda je analiza rabe energije v stavbi, pregled stavbe s sistemi za

pretvarjanje in distribucijo energije, priprava možnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije z

oceno izvedljivosti ter ocena možnih prihrankov ter stroškovne učinkovitosti ukrepov.

Z energetskim pregledom dobi lastnik zgradbe nabor možnih organizacijskih in tehničnih

ukrepov s podano prioriteto izvajanja posameznega ukrepa.

Ukrepi, ki so predstavljeni v poročilu o energetskem pregledu so lahko osnova za pripravo

investicijske in tehnične dokumentacije.

Energetski pregled je izdelan skladno z metodologijo izvedbe energetskega pregleda,

predpisano s strani ministrstva za okolje in prostor. Podatki so bili pridobljeni z ogledi in

zbiranjem podatkov na terenu, preučevanjem tehnične dokumentacije in s strani dobaviteljev

energentov.



1.2 OPIS OBJEKTA IN DEJAVNOSTI V STAVBI

TEHNIČNI OPIS

Predmetna šola je bila zgrajena 1978. Njena neto uporabna površina znaša 680m2. Leta

1986 je bila po hudem neurju temeljito obnovljena, leta 2014 so dogradili manjši prizidek na

zahodni strani.

V stavbi so prostori podružnične osnovne šole Hotedršica in vrtca Kurirček - enota

Hotedršica. V stavbi se nahaja tudi kuhinja, v kateri se kuha prehrana za šolske in

predšolske otroke.

Stavba ima dvokapno strmo streho, dve etaži sta nad nivojem zemljišča, delno je podkletena

in se z jugovzhodno stranjo naslanja na teren.

Zunanji zidovi stavbe so zgrajeni iz armiranobetonskih sten, obloženih na zunanji strani s 5,

na notranji pa s 3,5 cm lesno vlaknenih plošč. Zahodna zunanja stena in stene pod

panoramskimi okni so iz blokov iz penobetona debeline 30 cm, brez dodatne toplotne

izolacije.

Talna plošča ima pod različnimi zaključnimi sloji 4 cm estriha, 3 cm kamene volne nad

hidroizolacijo iz 2x lepenke, pod katero je 8 cm podložnega betona in 10 cm gramozne

podlage. Medetažna stropna plošča je armiranobetonska debeline 12 cm, s 4 cm estriha

brez vmesne zvočne izolacije.

Dvokapna streha, stropovi na podstrešju:

Kritina je iz tegole. Strop proti prezračevani podstrehi je na stranskih delih montažen iz

opaža, izoliran z kameno volno debeline 10 cm na katerega so položeni 5 cm plohi. Na

srednjem delu je armiranobetonska plošča debeline 12 cm, nad katero je 8 cm tervola in 3

cm estriha. Del strehe je izdelan kot mansardna streha, izolirana z kameno volno debeline 10

cm.



Šibke točke ovoja stavbe predstavljajo še ne zamenjana prvotna dvoslojna okna in vrata ter

vhodna vrata na južni strani, ter nezadostna toplotna izolacija celotnega ovoja, razen

manjšega prizidka.

Na severni strani so leta 2014 namestili okna z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo. Na

zahodni strani strehe je 6 novih strešnih oken z dvoslojno termoizolacijsko zasteklitvijo, od

teh so 4 na novem prizidku.



DEJAVNOST

Objekt je namenjen vzgojno izobraževalni dejavnosti:

oddelka podružnične os novne šole,

1 oddelek vrtca,

kuhinja



1.3 SKUPNA RABA ENERGIJE IN STROŠKI

Osnova za uvajanje in vrednotenje ukrepov na področju učinkovite rabe energije je

poznavanje stanja in preteklih trendov. V spodnji grafih in tabelah je prikazana raba energije

in vode v obdobju 2012-2014 ter s tem povezani stroški. Podatke nam je posredoval

upravnik stavbe.



Pri strukturi stroškov porabe energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode ter

električne energije za delovanje tehničnih naprav in razsvetljave ugotovimo (diagram 1), da

se za ogrevanje porabi večji del energije in sicer kar slabih 76 odstotkov. Četrtino rabe

končne energije predstavlja električna energija.



Emisije CO2, ki nastajajo pri zgorevanju fosilnih goriv, kamor spada tudi ELKO so podane v

tabeli. Podane so tudi emisije, ki nastanejo zaradi uporabe električne energije.

leto

l kWh CO2 kWh CO2 (kg)

2012 10112 101120 26.797 13681 7.251

2013 9816 98160 26.012 14186 7.519

2014 7495 74950 19.862 15255 8.085

Povprečje 9141 91410 24.224 14374 7.618

ElektrikaELKO

Oskrba z energijo v POŠ Hotedršica letno povzroči več kot 20 ton emisij CO2. Največji

potencial za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida predstavlja zmanjšanje rabe ekstra

lahkega kurilnega olja in električne energije oziroma prehod na oskrbo iz obnovljivih virov

energije.



1.4 STANJE TOPLOTNEGA UGODJA

Človeško telo izmenjuje toploto z okolico s pomočjo različnih procesov prenosa toplote. Če ti

procesi ne povzročajo neprijetnega počutja je zagotovljeno toplotno ugodje. Telo oddaja

toploto v obliki občutene in latentne toplote. Občuteno toploto oddaja s konvekcijo in

sevanjem površine telesa na zrak in okoliške površine, s prevodom toplote na mestih, kjer

stojimo in izdihavanjem segretegazraka. Latentna toplota pa se v okolico prenaša z difuzijo

vodne pare skozi kožo, izparevanjem vode na površini kože in navlaževanjem izdihanega

zraka.

Toplotno ugodje človek doseže, ko je v toplotnem ravnotežju z okolico v kateri se nahaja. Je

zelo pomembno za dobro počutje in zdravje uporabnikov stavbe. Na stanje toplotnega

ugodja vpliva več parametrov: temperatura zraka, temperatura obodnih površin,

relativna vlažnost, hitrost zraka ter parametri kot so obleka in fizična aktivnost posameznika.

Na slednja parametra lahko človek v določeni meri vpliva, med tem ko so mikro klimatski

pogoji odvisni od zasnove stavbe in delovanja sistemov ogrevanja, hlajenja, prezračevanja in

klimatizacije. Največji vpliv na človeško zaznavo toplotnega ugodja ima občutena

temperatura (povprečje temp. zraka in srednje sevalne temperature površin) ter hitrost

gibanja zraka (prepih).



2 ANALIZA ENERGETSKEGA STANJA IN UPRAVLJANJA Z

ENERGIJO PO ENERGENTIH

SKUPNA PORABA ENERGIJE

Energent za ogrevanje stavbe je ekstra lahko kurilno olje, katero se dobavlja preko skupnih

javnih naročil in se uporablja za ogrevanje objekta. Ogrevanje sanitarne vode je izvedeno

preko toplotne črpalke za sanitarno vodo, sistema zrak - voda. Upravljalec kotlovnice oz.

vzdrževalec je hišnik osnovne šole. Ogrevanje poteka po vnaprej določenem urniku in glede

na zunanjo temperaturo.

Temperature posameznih prostorov v objektu so naslednje:

Shrambe 10 °C

Sanitarije 20 °C

Učilnice 20 °C

Zbornica 20 °C

Vrtec 23 °C



PORABA KURILNEGA OLJA

Osnova za analizo energetskega stanja so podatki o porabljenih energentih iz prejšnjih let.

Podatke smo dobili iz občine Logatec in sicer za tri leta, od leta 2012 do leta 2014. Podatki,

kateri so predmet strojnih instalacij so poraba kurilnega olja in električne energije.

Poraba ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) po letih je naslednja:

Leto 2012 – 10.112 l

Leto 2013 – 9.816 l

Leto 2014 – 7.495 l

Povprečna letna poraba ekstra lahkega kurilnega olja iz let 2012 – 2014 tako znaša 9.141

l oz. 92.963,79 kWh (1 l ELKO = 10,17 kWh). Specifična poraba tako znaša 150,06 kWh/m2

letno.



PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Objekt ima eno merilno mesto (Slika 1: Merilno mesto z varovalkami) za porabo el. energije.

Razdelili smo jo na osnovi el. naprav in čas uporabe, ki smo ga ocenili skupaj z uporabnikom

objekta. Za kvalitetno energetsko presojo, bi rabili najmanj meritev porabe el. energije za

posamezno dejavnost (šola, vrtec, kuhinja, igrišče in kotlovnica). Prav tako bi bilo potrebno

opraviti meritve osvetljenosti po prostorih.

Slika 1: Merilno mesto z varovalkami



GRAFIČNI PRIKAZI

Podatki v naslednjih grafih so povzeti po pridobljenih računih električne energije.

Graf 1: Letna poraba el. energije

Graf 2: Stroški porabe v €

Graf 3: Letni izpust CO2 - EL



PREGLED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA 2013, 2014, 2015

Poraba el. energije je povzeta iz položnic pridobljenih od naročnika.

Graf 4: Poraba električne energije za leto 2013, 2014 in 2015 (kWh)

Graf 5: Razdelitev moči glede porabe el. energije



Razdelilnik porabe energije je izdelan na osnovi razgovora z zaposlenimi / povprečni čas

delovanja naprave / .

Električne naprave kuhinje so v uporabi 4- 5let, torej z zamenjavo ne dosežemo bistveno

nižje porabe, podobno velja za ostale el. naprave razen za notranjo razsvetljavo. Ukrepi za

učinkovito rabo energije za ogrevanje in prezračevanje so navedeni pri strojnih instalacijah.

El. oprema:

- Računalniki

- Tiskalniki

- Projektorji

- Čistilna

naprava

Ogrevanje:

- Toplotna

črpalka

(sanitarna

voda)

- Gorilnik

- Črpalke

Kuhinja:

- El. štedilnik

- El. pečica

- Hladilnik 2x

- Zamrzovalnik 2x

- Pomivalni stroj

- Pralni stroj

- Ostali el.

pripomočki

- Kuhinjska napa

- Lupilec krompirja

Razsvetljava:

- Šole

- Vrtec

- Parkirišča

- Igrišča

Razdelitev porabe el. energije med šolo in vrtcem je dogovorjena vrtec 36% in 64% šola, kar je razvidno iz naslednjega grafa.

Graf 6: Dogovorjena delitev porabe el. energije med šolo in vrtcem



3 PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

3.1 OBSTOJEČE OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE

Kotlovnica ima 63 kW kotel Viessmann Vitola 200 kateri ogreva objekt preko razdelilca

ogrevanja kateri ima naslednje ogrevalne veje:

Ogrevanje šole,

Ogrevanje prizidka,

Klimat za kuninjo (ni v uporabi).

Na kotlu je gorilnik na ekstra lahko kurilno olje Weishaupt WL 10/3-D, z možnostjo regulacije

moči 50-90 kW. Regulacija uravnava temperaturo ogrevnega medija glede na zunanjo

temperaturo in temperaturo ogrevne vode zvezno prilagaja toplotnim potrebam. Ogrevanje

objekta je izvedeno s pločevinastimi radiatorji, ki so jim večinoma namestili termostatske

radiatorske ventile s termostatskimi glavami. Za pripravo tople sanitarne vode se uporablja

toplotna črpalka Termotehnika TC 2 300 Basic, s toplotno močjo 2 kW (el. moč 590 W), z

zalogovnikom velikosti 300 l. V objektu je izvedeno naravno in prisilno prezračevanje. Večina

prostorov se prezračuje naravno z odpiranjem oken in vrat. Sanitarije in kuhinja se

prezračujejo prisilno z ventilatorjem oz kuhinjsko napo. Dovod zraka v prostore je zagotovljen

skozi spodrezana vrata v prostorih z ventilacijo. Za prezračevanje kuhinje in ogrevanje

jedilnice je v kotlovnici objekta šole vgrajen klimat z ogrevanjem s toplo vodo, ki pa ni v

uporabi.

Obstoječi ogrevalni kotel Viessman Vitola 200 z oljnim gorilnikom Weishaupt WL 10/3-D.



Obstoječi sistem prezračevanja za kuhinjo in jedilnico, kateri ne deluje.

Obstoječi razdelilec ogrevanja s toplotno črpalko za sanitarno vodo.



3.2 RAZSVETLJAVA

NOTRANJA RAZSVETLJAVA ŠOLE

Izvedena je s fluo svetilkami (različnih moči), v sanitarijah in pomožnih prostorih (skladišča,

kurilnica, shrambe, …) pa s svetilko z žarilno nitko kar je razvidno iz Slika 2: Razsvetljava

sanitarij.

Slika 2: Razsvetljava sanitarij

Razsvetljava večnamenskega prostora in vhodnega prostora je izvedena z devetimi

rastrskimi svetilkami T5 1x80W, na višini h=3,5m (razvidno iz Slika 3: Razsvetljava v

večnamenskem prostoru).

Slika 3: Razsvetljava v večnamenskem prostoru



Razsvetljava učilnic je izvedena z rastrsko svetilko 2x65W za osvetlitev table pa je

uporabljena svetilka 2x1x80W (razvidno iz Slika 4: Razsvetljava v učilnici).

Slika 4: Razsvetljava v učilnici

V igralnici je vgrajenih 6 svetilk 3x40W.

V zbornici in knjižnici je razsvetljava izvedena z rastrskimi svetilkami 2x65W.

V letu 2014 se je izvedel prizidek k objektu - računalniški kabinet s svetilkami 3xCanes

2x35W in 1xGemma – Wallwasher 11-01 1xT16 28W in garderoba s sanitarijami, z BS111

1xT16 54W in plafonjerami Saturn 2x2G11 18W.

ZUNANJA RAZSVETLJAVA ŠOLE

Na vhodu je vgrajena reflektorska svetilka 150W s senzorjem. Na vogalu pri stopnišču pa so

nameščene tri ladijske svetilke z močjo 60W (Slika 5: Vogal šole z ladijskimi svetilkami, vhod

ref. svetilka).

Slika 5: Vogal šole z ladijskimi svetilkami, vhod ref. svetilka



PARKIRIŠČE

Za razsvetljavo parkirišča so nameščene tri svetilke GRAH AUTOMOTIVE LSL30.

Predlagamo preverbo časa delovanja razsvetljave glede na uporabo parkirišča.

IGRIŠČE

Igrišče razsvetljuje osem reflektorjev LEO / A / 94 s sijalko HIT E40 250W / 26.000lm, IP65

montiranih na kandelabrih višine h=10m. Dosedanja letna uporaba razsvetljave igrišča je

ocenjena s strani uporabnika in znaša od 10-15 ur letno. V kolikor se bo poraba omenjene

razsvetljave bistveno povečala bi bilo smiselno zamenjati reflektorje za energetsko

učinkovitimi. Iz Slika 6: Situacija igrišča s parkiriščem je razvidna lokacija svetilk za parkirišče

(rdeči črtkani krog) in igrišče (črni črtkani krog).

Slika 6: Situacija igrišča s parkiriščem



4 ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE RABE ENERGIJE in OCENA

ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV

ENERGETSKI TOKOVI V STAVBI

Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil izdelan elaborat gradbene fizike. Podatki

o gabaritih, površinah in sestavah gradbenih konstrukcij so bili delno pridobljeni iz gradbene

dokumentacije, delno pa z ogledom na kraju samem.

V spodnjem diagramu je prikazana skupna bilanca deležev toplotnih izgub.

Letna poraba energije in uporabni dobitki:

Prikaz razmerja toplotnih izgub na objektu:



4.1 OVOJ STAVBE

Ovoj stavbe predstavlja enega največjih dejavnikov toplotnih izgub. Da bi zmanjšali

transmisijske toplotne izgube je potrebno zmanjšati koeficiente toplotne prehodnosti

konstrukcijskih elementov ovoja stavbe. Z kvalitetnim stavbnim pohištvom (okna in vrata) ter

pravilno vgradnjo le tega dosežemo zrakotesen ovoj in s tem manjšamo toplotne izgube

zaradi nekontroliranega prezračevanja.

To v praksi pomeni toplotno zaščitene (izolirane) fasade, strehe in tla ter kakovostno več

slojno zasteklitev z ustreznimi okvirji.

FASADA

Za stavbo je značilen zunanji zid v kombinaciji betona in lesnovlaknenih plošč (votlo zidaki),

ali parapetnih pozidav toplotna prehodnost je cca 0,5W/m2K. Šibki člen ovoja stavbe

predstavljajo armiranobetonski stebri in nosilci (toplotni mostovi).

Po pravilniku PURES je maksimalna vrednost toplotne prehodnosti stene, ki meji na zunanji

zrak 0,28 W/m2. Če bi želeli doseči tako toplotno prehodnost ter v bi morali na fasado vgraditi

najmanj 10cm povprečnega toplotnoizolacijskega materiala.

Fasada prizidka že ima 16 cm izolacijske fasade tako, da je skupna toplotna prehodnost 0,20

W/m2K.

Težava pri investicijah v dodatno izolacijo fasad je visoka vrednost investicije, ki ob

sorazmerno majhnem prihranku pomeni slabo ekonomiko oz. dolgo vračilno dobo ukrepa.

Glede na konfiguracijo fasade objekta, kjer je za ohranjanje videza investicijski strošek

prenove fasade večji (delno obešene fasade), je izdelava oz. obnova fasade nižje prioritete

napram zamenjavi stavbnega pohištva.



fasadne obloge na vzhodni strani

severna fasada - zamenjano stavbno pohištvo



STAVBNO POHIŠTVO

V preteklih letih se je na celotni severni fasadi zamenjalo prvotno vgrajeno stavbno pohištvo

(okna) z stavbnim pohištvom z dvojno zasteklitvijo s plinskim polnjenjem (Ug=1,0W/m2K) in

PVC okvirji s prekinjenim toplotnim mostom.

Na tem področju torej ukrepi niso smiselni saj je stavbno pohištvo v dobrem stanju, z

investicijo v nova energetsko učinkovitejša okna z na primer troslojno zasteklitvijo pa ne bi

privarčevali toliko, da bi upravičili investicijo.

Obstoječe stavbno pohištvo na južni strani je potrebno zamenjat, glede na vračilno dobo

investicije je ukrep zamenjave še ne zamenjanih oken oken ekonomsko najbolj upravičen.

Prav tako je pa potrebna zamenjava stavbnega pohištva zaradi dotrajanosti.

STREHA, STROPOVI

Toplotne izgube skozi streho in stropove trenutno predstavljajo okrog 15% celotnih toplotnih

izgub. Streha prizidka v mansardi je že ustrezno toplotno izolirana. Smiselni ukrep bi bil

dodatna toplotna izolacija na tleh podstrešja, saj se podstrešja ne ogrevajo. Toplotna

izolacija stropa proti neogrevanem podstrešju s polaganjem toplotne izolacije po tleh

podstrešja je cenovno in energetsko učinkovit ukrep z ekonomsko zanimivo vračilno dobo.



4.2 STROJNE INŠTALACIJE

Iz prejšnjega poglavja analize porabe, je razvidno, da predstavlja ELKO 87 % potrebne energije za delovanje objekta. Za zmanjšanje porabe so na voljo naslednji ukrepi:

Sanacija ovoja stavbe,

Hidravlično uravnovešenje ogrevalnega sistema,

Prezračevanje z rekuperacijo,

Znižanje temperature v prostorih. Na podlagi sanacije ovoja bo razviden dejanski prihranek energije in posledično nova letna potreba po energiji. To pa bo osnova za kasnejše izračune in predloge o zamenjavi energenta.

4.3 ELEKTRO INŠTALACIJE

Ukrepi:

a) Organizacijski ukrepi

o Izobraževanje uporabnika na področju učinkovite rabe energije

o Spremljanje rabe energije in stroškov

o Uvajanje energetskega knjigovodstva

o Uvajanje pravilnega osvetljevanja

b) Ukrepi pri rednem vzdrževanju na področju rabe el. energije

o Vgradnja energetsko učinkovitih svetilk

o Uporabiti najugodnejšo tarifno skupino

o Preveriti primernost glavnih varoval oz. maksimalne moči

c) Investicijski ukrepi

o Vgradnja energetsko učinkovitih el. naprav

Kuhinja z energetsko učinkovitostjo A++ oz. A+

Prezračevalne naprave

Ogrevalne naprave

Priprava sanitarne vode

Učinkovita svetila in optimalna osvetljenost

Vgradnja centralnega nadzornega sistema

d) Rekonstrukcija objekta oz. el. naprav

o Ukrepi pri rednem vzdrževanju na področju rabe el. energije

e) Uporaba energetsko učinkovitih naprav

f) Uvajanje novih tehnologij



5 PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO

ENERGIJE

ORGANIZACIJSKI UKREPI

Vsaka organizacija ali institucija potrebuje neke vrste smernice za učinkovito rabo energije

oziroma, vzpostaviti sistem odgovornosti za nadzor nad rabo energije. Na takšen način je

možen znaten prihranek energije. Z pravilnim in celovitim izvajanjem organizacijskih ukrepov

lahko prihranimo do 5 - 10% energije. Njihova prednost v primerjavi z investicijskimi ukrepi

so nizki stroški uvedbe.

Da bi dosegli znatne prihranke energije in zmanjšanje stroškov je potreben širši in

sistematičen pristop.

5.1 OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV IN POTREBNA

INVESTICIJSKA SREDSTVA

Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov temelji na oceni možnih prihrankov z izvedbo

ukrepa in oceni investicijskih stroškov. O oceni govorimo ker so tako prihranki kot stroški

oskrbe z energijo vezani na spremenljivke, katerih gibanje v prihodnosti je težko točno

napovedati (cene energentov, surovin, storitev itd.) Poleg tega je izvedba posameznega

ukrepa odvisna tudi od financiranja, želja in potreb investitorja oz. uporabnika in drugih

pogojev, ki vplivajo na končno odločitev (npr. skladnost S predpisi). Prav tako je težko oceniti

sinergijske vplive različnih ukrepov na rabo energije po energetski sanaciji stavbe.

Kot ekonomski kazalnik upravičenosti ukrepa je za prvo oceno uporabljena enostavna

vračilna doba.

Pred odločitvijo o izvedbi posameznega ukrepa je v fazi načrtovanja potrebna podrobnejša

tehnično - ekonomska analiza, ki podrobno prikaže stroške in koristi posameznega ukrepa.

5.2 UKREPI NA OVOJU STAVBE

Ukrepi na ovoju stavbe (toplotna izolacija ovoja, stavbno pohištvo) so običajno med najdražjimi investicijskimi ukrepi z dolgo vračilno dobo, zato je kvalitetno načrtovanje in izvedba bistvenega pomena za doseganje največjih možnih prihrankov.

V tem oziru so bile izvedene analize različnih kombinacij sanacije toplotnega ovoja:

Vrsta investicijskega ukrepa (posamezno):


kWh € € let -

a. Fasada 6.937 971,73 30.000,00 30,9 3

b. Stavbno pohištvo 22.529,00 3.147,05 25.000,00 7,9 1

c. Streha, stropovi 22.699,00 3.167,18 37.000,00 11,7 2




Predlagane možne kombinacije ukrepov na ovoju:


kWh € € let -

1. Fasada (a) 6.937 971,73 30.000,00 30,9 4

2. Fasada, stavbno pohištvo (a + b) 29.383,00 4.086,48 55.000,00 13,5 1

3.Fasada, stavbno pohištvo,

stropovi, streha (a + b + c)33.506,00 4.643,72 92.000,00 19,8 3

4.Stavbno pohištvo, stropovi, streha

(b + c)26.977,00 3.762,11 62.000,00 16,5 2


Na vračilno dobo in ekonomsko upravičenost investicije vpliva izbor oz. standard materialov

za sanacijo.

Predlagani faktorji toplotne prehodnosti za posamezne konstrukcije, izbor materialov, predvidene dodatne debeline toplotnih izolacij glede na obstoječo stanje:

fasada 16cm (v investiciji računano ohranjanje obstoječega videza, ponekod

obešena lesena fasada)

streha 20cm (sanacija strehe od zunaj, vpihovanje in nalaganje dodatne toplotne

izolacije), stropovi 20cm (mineralna volna, pohodno podstrešje)

stavbno pohištvo (v investicijah računano PVC), troslojne zasteklitve, U=1,0W/m2K;

vrata (Alu)

Vrsta konstrukcije obst. ukrep 1 ukrep 2 ukrep 3 ukrep 4

Fasade

F1 Zunanji zid - plinobeton prečne pozidave) 0,46 0,16 0,16 0,16 x

F2 Zunanji zid (klet) 1,43 0,23 0,23 0,23 x

F3 Zunanji zid (vzdolžne fasade) 0,50 0,16 0,16 0,16 x

F4 Potrsni zidak s siporexom 0,97 0,20 0,20 0,20 x

F5 Zunanji zid (prizidek) 0,22 x x x x

F5a Kletni zid (prizidek) 0,24 x x x x

Tlaki

T1 Tlak na terenu (prizidek) 0,33 x x x x

T2 Tlak na terenu (klet) 3,20 x x x x

T3 Tlak na terenu (šola) 0,92 x x x x

Stropovi, streha

S1 Strop - AB plošča 0,44 x x 0,14 0,14

S2 Poševna streha, suhomontažni strop 0,35 x x 0,16 0,16

S3 Poševna streha, suhomontažni strop (prizidek) 0,16 x x

Stavbno pohištvo

O1 Okna (prizidek) 1,20 x x x x

O2 Okna (šola); še ni zamenjano 2,50 x 1,00 1,00 1,00

O3 Okna (šola); zamenjana 1,30 x x x x

V1 Vrata (prizidek) 1,20 x x

V2 Vrata - kovinska (šola) 3,00 x 1,30 1,30 1,30

V3 Vrata - lesena 3,00 x 1,30 1,30 1,30

U (W/m2K)



Nujni ukrep za zmanjšanje porabe energije je zamenjava preostalega še ne zamenjanega

stavbnega pohištva:

Stavbno pohištvo enota % prihranka od skupne letne rabe




Skupno zmanjšanje stroškov na leto

3.147,05 € % od letnega stroška za energijo

10%



Izvedba oz. sanacija fasade je kot samostojen poseg ekonomsko neupravičen:

1. Fasada enota % prihranka od skupne letne rabe




Skupno zmanjšanje stroškov na leto 971,73 € % od letnega stroška za energijo

10%



Izbor variante je odvisen od možnosti financiranja, glede na vračilno dobo in ter ocene nujnih

potrebnih investicijskih del na objektu sta predlagani dve kombinaciji ukrepov na ovoju

objekta in sicer kombinaciji (ukrep) 2 in 3 (4):

zamenjava stavbnega pohištva, fasada

zamenjava stavbnega pohištva, stropovi streha

Sanacija kompletnega ovoja je najdražja, ekonomsko manj učinkovita glede na trenutne

razmere. Iz vidika trajnosti objekta in posegov, ki so (bodo) potrebni na objektu, je kompletna

sanacija ovoja priporočljiv ukrep.



PRIKAZ KOMBINACIJ UKREPOV Z PRIHRANKI ENERGIJE, ZMANJŠANJA IZPUSTOV CO2 TER VRAČILNE DOBE

UKREP 1 - FASADA

Izvedba izolacijske fasade debeline 16cm.

1. Fasada enota % prihranka od skupne letne rabe




Skupno zmanjšanje stroškov na leto 971,73 € % od letnega stroška za energijo

UKREP 2 - FASADA, STAVBNO POHIŠTVO

Izvedba izolacijske fasade debeline 16cm. Zamenjava stavbnega pohištva.

2. Fasada + stavbno pohištvo enota % prihranka od skupne letne rabe






UKREP 3 - FASADA, STAVBNO POHIŠTVO, STROPOVI, STREHA

3. Fasada + stavbno pohištvo + streha, strop v mansardi

% prihranka od skupne letne rabe






UKREP 4 - STAVBNO POHIŠTVO, STROPOVI, STREHA

4. Stavbno pohištvo + streha, strop v mansardi

% prihranka od skupne letne rabe








5.3 UKREPI NA SISTEMIH

OBSTOJEČE TOPLOTNE IZGUBE OBJEKTA

Pri računanju obstoječih toplotnih izgub so bili upoštevani koficienti toplotne prevodnosti (U

faktorji) in osnovnega projekta strojnih instalacij iz leta 1977, iz projekta prizidave iz leta 2014

in vgradnja novih oken na severni strani, prav tako v letu 2014.

Uporabljeni faktorji so podani v poglavju UKREPI NA OVOJU STAVBE

Izmenjavo zraka smo glede na stavbno pohištvo in vrsto objekta ocenili takole (1/h):

Prostori s starimi okni 2,0

Prostori z okni iz leta 2014 1,0

Centralni prostori 0,5

Na podlagi teh podatkov in zunanje projektne temperature -16 °C, smo po standardu

EN12831 dobili naslednje podatke (W):

Transmisijske izgube 23.498

Prezračevalne izgube 29.988

Skupne izgube 53.486

ANALIZA PORABE ENERGIJE PO SANACIJI OVOJA STAVBE

Iz prejšnjih poglavij analize energetskega stanja, je razvidno, da predstavlja ELKO 87%

potrebne energije za delovanje objekta. Za zmanjšanje porabe so na voljo naslednji ukrepi:

Sanacija ovoja stavbe,

Hidravlično uravnovešenje ogrevalnega sistema,

Prezračevanje z rekuperacijo,

Znižanje temperature v prostorih.

Znižanja temperature prostorov v šoli in vrtcu ne moremo izvesti, saj so predpisani s strani

pravilnika. Lahko posegamo samo v ostala dva ukrepa. Največ prihranka nam lahko prinese

sanacija ovoja stavbe s prezračevanjem, ca. 90 % prihranka, hidravlično uravnovešenje

sistema pa preostalih 10 %.

Na podlagi sanacije ovoja bo razviden dejanski prihranek energije in posledično nova letna

potreba po energiji. To pa bo osnova za kasnejše izračune in predloge o zamenjavi

energenta.

Izmenjavo zraka smo glede na novo stavbno pohištvo in vrsto objekta ocenili takole (1/h):

Prostori s starimi okni 2,0 → 1,0

Prostori z okni iz leta 2014 1,0

Centralni prostori 0,5

Na podlagi teh podatkov in zunanje projektne temperature -16 °C, smo po standardu

EN12831 dobili naslednje podatke (W):

Transmisijske izgube 11.476

Prezračevalne izgube 20.977

Skupne izgube 32.453



Skupne izgube objekta se tako zmanjšajo iz 53.486 W na 32.453 W, kar predstavlja zmanjšanje za 39 %. Povprečna letna poraba ekstra lahkega kurilnega olja po sanaciji ovoja stavbe bi tako znašala 5.576 l oz. 56.707,92 kWh (1 l ELKO = 10,17 kWh). Specifična poraba se zmanjša na 91,53 kWh/m2 letno.

Merodajen podatek za nadaljne izračune in predlagane ukrepe je predvidena letna povprečna raba energije za ogrevanje objekta 56.707,92 kWh. Pri izračunu je upoštevana kompletna sanacija ovoja.

POVZETEK UKREPOV


Št Organizacijski ukrep Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta

kWh € € let -

1. Hidravlično uravnovešenje 5.671 560,86 3.200 5,7 1

2. Prezračevanje z rekuperacijo 14.290,4 893,32 16.000 17,9 3

3. Ogrevanje s peleti - 2.211,6 20.000 9 2

4. Dograditev toplotne črpalke - 1.386,5 8.000 5,7 1



Povzetek ukrepov:

1. Hidravlično uravnovešenje % prihranka od skupne letne

rabe

Letni prihranek električne energije - -

Letni prihranek toplotne energije 5.671 kWh 10 %

Skupno zmanjšanje emisij CO2 1.502,8 kg 10 %

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 560,86 € % od letnega stroška za

energijo 10 %

Skupni znesek potrebnih investicij 3.200 €


2. Prezračevanje z rekuperacijo % prihranka od skupne letne

rabe

Letno povečanje električne energije 1.800 kWh 12,9 %

Letni prihranek toplotne energije 14.290,4 kWh 25,2 %

Skupno zmanjšanje emisij CO2 2.832,9 kg 18,8 %

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 893,32 € % od letnega stroška za

energijo 15,9 %



3. Ogrevanje s peleti % prihranka od skupne letne

rabe

Letni prihranek električne energije - -

Letni prihranek toplotne energije - -

Skupno zmanjšanje emisij CO2 15.027,6 kg 100 %

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 2.211,6 € % od letnega stroška za

energijo 39,4 %


Povprečni vračilni rok 9 let

4. Dograditev toplotne črpalke % prihranka od skupne letne

rabe

Letno povečanje električne energije 9451,32 kWh 67,7

Letni prihranek toplotne energije - -

Skupno zmanjšanje emisij CO2 2.505,6 kg 16,7 %

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 1.386,5 € % od letnega stroška za

energijo 24,7 %



Vsi povzetki so računani s predpostavko, da se ovoj stavbe sanira in objekt ogreva z ELKO.

V primeru, da se zamenja energent, se rezultati ostalih ukrepov spremenijo.



PRIKAZ V GRAFIH



PRIKAZ PRIHRANKA V DOBI 20 LET

Prihranek v 20-ih letih 7.456 eur.

Prihranek v 20-ih letih 973 eur.




ANALIZA IZBRANIH UKREPOV UČINKOVITE RABE ENERGIJE

V tem poglavju je obdelano, kako energijo obstoječega energenta karseda učinkovito

porabiti, oz. zmanjšati.

HIDRAVLIČNO URAVNOVEŠENJE OGREVALNEGA SISTEMA

Namen hidravličnega uravnovešenja sistema je zagotoviti ustrezno količino ogrevalne

energije do posameznega porabnika oz. grelnega telesa. Obstoječi razvod v objektu nima

vgrajenih ventilov za hidravlično uravnovešenje posameznih ogrevalnih vej oz. radiatorjev.

Posledično pride do neenakomernega ogrevanja radiatorjev , saj radiatorji, kateri so bližje

kotlovnici dobijo preveliko količino vroče vode, najbolj oddaljeni pa premalo. Rezultat tega je,

da so prostori bližje kotlovnici prevroči, najbolj oddaljeni pa prehladni.

Najpogostejši ukrep uporabnika pri preveč ogretih prostorih je odpiranje oken z namenom

nižanja temperature. Z odpiranjem oken in izmenjavo zraka izgubljamo energijo.

Prikaz razlike hidravlično uravnovešene in hidravlično neuravnovešene ogrevalne veje.



Obstoječi sistem ogrevanja ni izveden na posamezne ogrevalne veje in zato ni mogoče izvesti hidravličnega uravnovešenja ogrevalnih vej. Izvede se lahko samo hidravlično uravnovešenje vseh radiatorjev. Hidravlično uravnovešenje se lahko izvede z termostatskimi radiatorskimi ventil z vgrajenim regulatorjem diferenčnega tlaka, za dvocevne ogrevalne sisteme, v skladu z EN 215, s nastavitvijo pretoka in vizuelno kontrolo nastavitve.

Primer termostatskega radiatorskega ventila z vgrajenim regulatorjem diferenčnega tlaka. OVREDNOTENJE UKREPA Cena posameznega radiatorskega ventila s termostatsko glavo za javne prostore in montažo znaša 80 eur. V objektu je vgrajenih 35 radiatorjev. Investicija zamenjave radiatorskih ventilov z vsemi pripravljalnimi in zaključnimi deli bi tako znašala ca. 3.200 eur. Kot smo že omenili v prejšnjih poglavjih, bi znašal prihranek energije z izvedbo hidravličnega uravnovešenja 10 %. Pri novi povprečni letni porabi energije 56.707,92 kWh znaša to 5.671 kW/h. Pri ceni litra ELKO 0,915 eur (vir Petrol, 12.05.2015) in izkoristku ogrevalnega kotla 90 % znaša cena kWh na predmetnem objektu 0,0989 eur. Pri prihranku 5.671 kWh letno znaša letni prihranek 560,86 eur, investicija pa se povrne v 5,7-ih letih.

Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok

Prioriteta

Organizacijski ukrep kWh € € let -


5.671 560,86 3.200 5,7

VPLIV NA OKOLJE Zgoraj naveden ukrep bi zmanjšal izpust CO2 za 1502,8 kg letno.



PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO

Prezračevanje z rekuperacijo vpliva na zmanjšanje prezračevalnih izgub objekta in tudi na

kvaliteto zraka. Predmetni objekt ima vgrajeno lokalno prezračevanje sanitarij, ostali prostori

pa se prezračujejo naravno z odpiranjem oken. V predmetnem objektu bi bilo smiselno

prezračevati z rekuperacijo prostore, kjer se nahaja največ ljudi večino časa. Ti prostori so

učilnice in zbornica.

Prezračevalna naprava z protitočnim rekuperatorjem nam lahko povrne do 85 % toplote iz

odpadnega zraka. V predmetnem objektu bi bilo smiselno vgraditi prezračevalno napravo z

rekuperatorjem na podstrešje objekta in prezračevati učilnice, prostor vrtca in zbornico.

Potrebna količina zraka za prezračevanje teh prostorov bi bila ca. 2.500 m3/h.

Prezračevanje z rekuperacijo bi imelo vpliv na zmanjšanje prezračevalnih izgub petih

prostorov. Prezračevalne izgube teh prostorov, po izvedbi sanacije ovoja stavbe, znašajo

9.619 W. Te izgube lahko z prezračevalno napravo zmanjšamo za 85 %.

Primer prezračevalne naprave z rekuperacijo.

OVREDNOTENJE UKREPA

Cena takšne prezračevalne naprave z dodatnim grelnikom zraka, regulacijo in ostalim

drobnim materialom znaša ca. 8.000 eur. K tej ceni moramo še prišteti kanalski razvod,

dovodne in odvodne elemente, toplotno izolacijo in ostali material potreben za montažo, kar

znaša ca. 8.000 eur. Torej bi znaša celotna investicija v prezračevanje z rekuperacijo ca.

16.000 eur.

Prihranek energije bi vplival na prezračevalne izgube predmetnih prostorov, to je 9.619 W.

Pri 85% izkoristku rekuperatorja dobimo tako prihranek 8.176 W. Glede na celotne toplotne

izgube objekta 32.453 W nam prezračevanje z rekuperacijo prinese zmanjšanje izgub za

25,2 %. Pri novi povprečni letni porabi energije 56.707,92 kWh znaša to 14.290,4 kWh, kar

pomeni letni prihranek 1.413,32 eur. K temu znesku moramo še odšteti letne obratovalne

stroške naprave, kateri so električna energija in letni servis. Naprava bi za delovanje porabila



letno ca. 1.800 kWh električne energije, kar znaša 270 eur (pri ceni 1 kWh električne energije

0,15 eur). Strošek letnega servisa z menjavo filtrov bi znašal ca. 250 eur. Pri upoštevanju teh

stroškov znaša letni prihranek 893,32 eur, investicija pa bi se povrnila v 17,9 letih.

Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok Prioriteta


Prezračevanje z rekuperacijo 14.290,4 893,32 16.000 17,9

VPLIV NA OKOLJE Zgoraj naveden ukrep bi zmanjšal izpust CO2 za 2.832,9 kg letno.

ANALIZA IZBRANIH UKREPOV ZAMENJAVE ENERGENTA

V tem poglavju je obdelano, kaj nam pomeni zamenjava energenta.

PREHOD NA LESNO BIOMASO - PELETE

Lastnosti peletov, po avstrijskem standardu ÖNorm M 7135 so prikazani v spodnji tabeli.

V kleti objekta, v prostoru kotlarna, je vgrajen obstoječi kotel na ELKO. Obstoječi kotel se

lahko odstrani in vgradi nov koltel na lesno biomaso – pelete. Priporočena bi bila vgradnja

kotla na pelete moči 35 kW z naslednjimi lastnostmi:

Izkoristek kotla preko 90 %,

Regulacija z lambda sondo,

Avtomatsko čiščenje zgorevalne rešetke,

Neprestan in aktiven nadzor,

Samodejni vžig.

Zraven kotla, je potrebno za optimalno delovanje prigraditi tudi zalogovnik ogrevne vode ca.

2000 litrov, oz. več manjših odvisno od možnosti vnosa. Prav tako je potrebno odstraniti

obstoječo instalacijo in razdelilec ter izvesti nov razvod ogrevanja in priprave ogrevne vode.



Zalogovnik za pelete bi bilo potrebno izvesti izven objekta. Pri letni potrebi po energiji

56.707,92 kWh in kurilnosti peletov 4,73 kWh/kg, potrebujemo letno ca. 12.000 kg pelet.

Potreben prostor za shrambo tako znaša 10 m3 neto prostornine.

Primer kotla na pelete s sesalnim sistemom za zajem pelet in zalogovnikom ogrevne vode. OVREDNOTENJE UKREPA Cena peletne peči z zalogovnikom ogrevne vode, vso regulacijo in sesalnim sistemom za zajem pelet znaša ca. 15.000 eur. K tej ceni moramo še dodati ceno izvedbe zunanjega vkopanega betonskega zalogovnika pelet, kar znaša ca. 4.000 eur. Celotna investicija z vsemi drobnimi deli, ki so še potrebna za predelavo kotlovnice bi tako znašala 20.000 eur. Povprečna letna poraba energije za ogrevanje po sanaciji ovoja stavbe znaša 56.707,92 kWh. Pri ceni energije pridobljene iz peletov 0,0599 eur (ensvet Nova Gorica, 1.2.2015), bi znašal letni strošek za ogrevanje 3.396,8 eur. V primeru, da se obdrži obstoječi kotel, znaša letni strošek ogrevalne energije 5.608,4 eur. Letni prihranek tako znaša 2.211,6 eur. Investicija se povrne v 9-ih letih.

Možni letni prihranki Investicija Vračilni rok

Prioriteta


Ogrevanje s peleti - 2.211,6 20.000 9

VPLIV NA OKOLJE Zgoraj naveden ukrep bi zmanjšal izpust CO2 za 15.027,6 kg letno, kar je celotna vrednost CO2 za ogrevanje, ki ga objekt letno proizvede.



DOGRADITEV TOPLOTNE ČRPALKE

Glede na to, da je v objektu vgrajen zelo kvaliteten kotel na ELKO, kateri bo ob ustreznem

vzdrževanju deloval še ca. 20 let, bi bilo zelo racionalno razmisliti o dograditvi toplotne

črpalke. Z dogradnjo toplotne črpalke bi dobili bivalenten način ogrevanja, kar pomeni, da bi

do določene zunanje temperature objekt ogrevala toplotna črpalka, naprej pa kotel na ELKO.

Ta temperatura se imenuje bivalentna točka in se jo določi glede na izkoristek toplotne

črpalke in cene primarnega vira toplotne črpalke (električne energije) in cene drugega

energenta.

Podani izračun je za toplotno črpalko zrak – voda moči 16 kW. Prednost te toplotne črpalke

je cena, slabost pa, da z padanjem zunanje temperature pada njeno grelno število COP. Na

podlagi izračuna transmisijskih izgub objekta in tehničnih podatkov toplotnih črpalk smo

ocenili, da bi lahko toplotna črpalka moči 16 kW ogrevala objekt do zunanje temperature 0

°C. Pri nižji temperaturi bi se izvedel avtomatski preklop na obstoječi kotel. Ocenimo, da bi

lahko polovico potreb po ogrevanju pokrili s toplotno črpalko, kar znaša 28.353,96 kWh.

Toplotna črpalka ima tudi različna grelna števila, katera so odvisna od zunanje temperature

in temperature predtoka. Tako ima toplotna črpalka, katero smo vzeli za izračun naslednje

vrednosti:

Zunanja temp. 7 °C – predtok 40 °C – COP 3,75

Zunanja temp. 2 °C – predtok 45 °C – COP 2,54

Iz zgornjih podatkov in interpolacije dobimo mejni podatek pri zunanji temp. 0 °C – predtok

45 °C – COP 2,45.

Primer zunanje in notranje enote toplotne črpalke.

OVREDNOTENJE UKREPA

Cena toplotne črpalke z zalogovnikom vode, regulacijo in vso potrebno predelavo na

obstoječi instalaciji bi znašala ca. 8.000 eur. Glede na podatke o toplotni črpalki

predpostavimo, da bo delovala s povprečno vrednostjo COP 3,0. Cena za 28.353,96 kWh



energije bi tako znašala 1.417,7 eur. Letni prihranek tako znaša 1.386,5 eur. Investicija se

povrne v 5,7-ih letih.

Možni letni prihranki Investicija Vračilni

rok

Prioriteta


Dograditev toplotne

črpalke

- 1.386,5 8.000 5,7

VPLIV NA OKOLJE Zgoraj naveden ukrep bi zmanjšal izpust CO2 za 2.505,6 kg letno.



5.4 UKREPI NA ELEKTRO INŠTALACIJAH

ZAMENJAVA OBSTOJEČIH SIJALK IN SVETILK V SANITARIJAH IN POMOŽNIH PROSTORIH

Graf 7: Poraba el. energije na leto kWh/leto

Graf 8: Strošek porabe energije € / leto

Z zamenjavo sijalka z nitko 31 kom z varčnimi in dotrajanih svetilk z novimi v sanitarijah in

pomožnih prostorih bi na energiji letno privarčevali 209,39€. Ocenjena vrednost investicije

znaša 508,4 € in bi se povrnila v 0,67 letih ob upoštevanju stroška vzdrževanja obstoječih

svetilk v vrednosti 544 € in prihranku električne energije 209,4 €. Posledično bi se z

zamenjavo zmanjšal tudi izpust CO2 za 721,22 kg/leto.

1. Zamenjava obstoječih sijalk in svetilk v sanitarijah in pomožnih prostorih z varčnimi

Letni prihranek električne energije 1.368,54 kWh

Skupno zmanjšanje emisij CO2/Leto 721,22 kg

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 753,39 €

Skupni znesek potrebnih investicij 508,40 €


ZAMENJAVA OBSTOJEČIH SVETILK S FLUO SVETILKAMI T5

Graf 9: Povrnitev stroškov investicije za T5



Graf 9: Povrnitev stroškov investicije za T5 je razvidna povrnitev investicijske vrednosti ob

zamenjavi obstoječih svetilk – 107 kom s predvidenimi fluo T5. Ocenjena vrednost investicije

znaša 9687 € in bi se povrnila v 2,9 letih ob upoštevanju stroška vzdrževanja obstoječih

svetilk v vrednosti 3049,5€ in prihranku električne energije 330 €. Posledično bi se z

zamenjavo zmanjšal tudi izpust CO2 za 1183,68 kg/leto.

2. Zamenjava obstoječih svetilk s fluo svetilkami T5


Skupno zmanjšanje emisij CO2/Leto 1.183,68 kg

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 3.379,5€



ZAMENJAVA OBSTOJEČIH SVETILK Z LED

Graf 10: Povrnitev stroškov investicije za LED

Graf 10: Povrnitev stroškov investicije za LED je razvidna povrnitev investicijske vrednosti ob zamenjavi obstoječih svetilk – 107 kom s predvidenimi LED. Ocenjena vrednost investicije znaša 22426 € in bi se povrnila v 4,8 letih ob upoštevanju stroška vzdrževanja obstoječih svetilk v vrednosti 3785 € in prihranku električne energije 856 €. Posledično bi se z zamenjavo zmanjšal tudi izpust CO2 za 2285,7 kg/leto.

3. Zamenjava obstoječih svetilk z LED


Skupno zmanjšanje emisij CO2/Leto 2.285,7 kg

Skupno zmanjšanje stroškov na leto 4.641 €





5.5 EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO

UGODJE

Ekološka presoja ukrepov in njihov vpliv na bivalno ugodje je zelo pomembna tema, ki se ji

pri odločitvah za implementacijo običajno posveča premalo pozornosti. Končni cilj vseh

ukrepov je trajnostno ravnanje z energijo in drugimi naravnimi viri ob čim manjšem

obremenjevanju okolja in hkratno izboljšanje kakovosti bivanja v stavbi.

Kot izhaja iz spodnje tabele bi z izpeljavo vseh investicijskih ukrepov zmanjšal emisije C02

za več kot polovico.

t/leto Zmanjšanje celotnih

emisij

1. Fasada (a) 2,81 9%

2. Fasada, stavbno pohištvo (a + b) 11,84 37%

3. Fasada, stavbno pohištvo, stropovi, streha (a + b + c) 13,45 42%

4. Stavbno pohištvo, stropovi, streha (b + c) 10,88 34%

1.Zamenjava obstoječih sijalk in svetilk v sanitarijah in pomožnih

prostorih z varčnimi 0,78 2%

2. Zamenjava obstoječih svetilk s fluo svetilkami T5 1,18 4%

3. Zamenjava obstoječih svetilk z LED 2,29 7%

1. Hidravlično uravnovešenje 1,50 5%

2. Prezračevanje z rekuperacijo 2,80 9%

3. Ogrevanje s peleti 15,00 47%

4. Dograditev toplotne črpalke 2,5 8%

Št Vrsta ukrepa

Zmanjšanje CO2

Manjši del zmanjšanja emisij bi se dosegel z učinkovitejšo rabo energije, večji del pa z

prehodom na obnovljive vire energije. Z prehodom na ogrevanje z lesnimi peleti bi lahko

prepolovili skupne emisije CO2.

Čeprav je ta ukrep z vidika ogljičnega odtisa nedvomno dober, pa je potrebno posvetiti

pozornost temu, da je tehnična rešitev ustrezna glede na uredbo o emisiji snovi v zrak iz

malih in srednjih kurilnih naprav (Ur. list RS 23/2011).

Osnovni cilj vseh načrtovalcev zgradb je zagotavljanje čim bolj prijetnega, storilnega in

zdravega notranjega okolja ljudem, ki bivajo v njih. Izziv pri tem pa je, da optimalno bivalno

ugodje dosežemo ob najmanjši porabi energije in najmanjšem vplivu na okolje. Z

inženirskega vidika kakovost notranjega okolja ovrednotimo s štirimi skupinami zahtev:

toplotno ugodje,

kvaliteta zraka v prostoru,

svetlobno ugodje in zvočno ugodje.

Ukrepi, ki se nanašajo na dodatno toplotno izolacijo stavbnega ovoja imajo za posledico višjo

temperaturo notranjih površin obodne konstrukcije, posledica tega je višja srednja sevalna

temperatura notranjih obodnih površin. Razlika med srednjo sevalno temperaturo in

temperaturo zraka v prostoru naj bi bila največ 2 stopinji.



6 LITERATURA

[1] Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ministrstvo za okolje in prostor,

Ljubljana april 2007

[2] Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, Projekt PHARE št. SL9404/0103,

Ministrstvo za gospodarstvo, oktober 1997

[3] Metodologija izvedbe energetskega pregleda šole

7 PRILOGE

Priloga I: Izračun gradbene fizike - obstoječe stanje

Priloga II: Izračun gradbene fizike - kompletna sanacija ovoja

Za izračun je bil uporabljen program Gradbena fizika 4 podjetja URSA.

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

OSNOVNA ŠOLA_HOTEDRŠICA (obstoječe stanje)

Številka projekta:

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: Projekta inženiring Ptuj d.o.o.

Odgovorni vodja projekta: Branko Jug, dig , ID projektanta: IZS G - 3211

Elaborat izdelal:

Ptuj, 04.06.2015

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: HOTEDRŠICA, Hotedršica,

1372 Hotedršica

Katastrska občina: HOTEDRŠICA

Parcelna številka: 29/2, 702

Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 87305 Y (E) = 433903

Vrsta stavbe: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko

Namembnost stavbe: javna stavba

Etažnost stavbe: do tri etaže

Investitor: OBČINA LOGATEC,

Tržaška cesta 50A

1370 Logatec

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 1.403,83 m2

Kondicionirana prostornina stavbe V e: 2.733,00 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 2.268,00 m3

Oblikovni faktor f o: 0,514 m-1

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe z: 0,087

Uporabna površina stavbe Ak: 619,50 m2

Vrsta zidu: Srednjetežka gradnja ( >= 600 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: na poenostavljen način

Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot

25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela

oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.

2Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0

Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m

2)

250 150 3700 -16 1084

Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT -1,0 1,0 4,0 8,0 13,0 16,0 18,0 18,0 14,0 9,0 4,0 1,0 8,8p 81,0 76,0 73,0 73,0 74,0 76,0 74,0 76,0 80,0 82,0 82,0 83,0 77,5

Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: -1,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 18,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2)

orientacija orientacija

nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ

0 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746

15 636 715 915 1.135 1.257 1.195 989 758 1.201 1.293 1.577 1.891 2.094 2.035 1.751 1.405

30 469 535 838 1.227 1.461 1.340 960 573 696 943 1.421 1.979 2.351 2.238 1.708 1.083

45 I 423 444 761 1.267 1.596 1.427 914 472 II 618 731 1.276 1.980 2.495 2.337 1.635 867

60 376 386 689 1.250 1.651 1.444 856 406 549 609 1.123 1.888 2.510 2.318 1.525 734

75 329 337 598 1.177 1.620 1.391 770 355 481 513 952 1.724 2.392 2.185 1.365 624

90 282 289 509 1.048 1.501 1.266 672 302 412 434 791 1.477 2.144 1.938 1.185 530

0 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099

15 2.059 2.142 2.423 2.730 2.898 2.833 2.562 2.241 3.512 3.596 3.847 4.090 4.207 4.130 3.899 3.635

30 1.425 1.670 2.206 2.735 3.047 2.925 2.431 1.817 2.812 3.015 3.525 3.960 4.157 4.028 3.608 3.079

45 III 901 1.304 1.974 2.646 3.057 2.894 2.253 1.462 IV 2.034 2.460 3.163 3.704 3.940 3.786 3.256 2.527

60 800 1.053 1.724 2.441 2.919 2.729 2.031 1.208 1.412 2.007 2.774 3.318 3.558 3.404 2.871 2.083

75 701 868 1.464 2.155 2.637 2.456 1.775 1.011 1.210 1.643 2.358 2.842 3.024 2.924 2.461 1.728

90 600 710 1.198 1.772 2.223 2.064 1.492 833 1.027 1.334 1.922 2.288 2.371 2.360 2.029 1.414

0 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013

15 4.089 4.169 4.353 4.519 4.574 4.501 4.327 4.151 4.563 4.577 4.688 4.822 4.902 4.893 4.788 4.649

30 3.437 3.603 4.000 4.299 4.381 4.259 3.938 3.566 3.943 3.973 4.238 4.481 4.602 4.602 4.408 4.110

45 V 2.663 2.970 3.584 3.937 4.008 3.871 3.494 2.911 VI 3.182 3.272 3.736 4.014 4.132 4.159 3.938 3.449

60 1.807 2.398 3.115 3.447 3.462 3.362 3.019 2.345 2.319 2.629 3.210 3.445 3.495 3.592 3.420 2.809

75 1.308 1.915 2.611 2.860 2.784 2.770 2.531 1.890 1.606 2.103 2.665 2.805 2.751 2.938 2.873 2.283

90 1.071 1.514 2.089 2.215 2.007 2.139 2.037 1.516 1.277 1.653 2.118 2.139 1.926 2.251 2.314 1.819

0 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469

15 4.672 4.703 4.864 5.043 5.139 5.111 4.962 4.777 3.881 3.950 4.190 4.449 4.578 4.520 4.290 4.021

30 3.971 4.039 4.406 4.733 4.879 4.840 4.561 4.177 3.139 3.297 3.819 4.274 4.493 4.390 3.970 3.423

45 VII 3.113 3.280 3.895 4.273 4.414 4.390 4.071 3.448 VIII 2.283 2.634 3.395 3.951 4.204 4.086 3.566 2.774

60 2.145 2.597 3.341 3.681 3.751 3.794 3.528 2.775 1.407 2.083 2.931 3.484 3.720 3.623 3.115 2.237

75 1.441 2.040 2.759 2.996 2.950 3.095 2.954 2.237 1.120 1.650 2.442 2.918 3.064 3.045 2.636 1.820

90 1.140 1.574 2.169 2.268 2.038 2.352 2.371 1.775 942 1.298 1.942 2.277 2.290 2.391 2.140 1.464

0 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886

15 2.577 2.666 2.939 3.223 3.364 3.285 3.026 2.730 1.441 1.524 1.749 1.983 2.100 2.025 1.807 1.565

30 1.919 2.142 2.671 3.180 3.442 3.297 2.814 2.241 970 1.188 1.593 2.015 2.236 2.096 1.695 1.247

45 IX 1.214 1.686 2.383 3.029 3.368 3.179 2.550 1.793 X 782 952 1.430 1.973 2.278 2.085 1.557 1.002

60 985 1.347 2.069 2.753 3.140 2.923 2.248 1.459 694 798 1.257 1.851 2.219 1.987 1.393 831

75 860 1.094 1.746 2.391 2.764 2.560 1.930 1.201 608 680 1.074 1.664 2.056 1.810 1.204 702

90 737 896 1.412 1.940 2.259 2.097 1.589 989 522 572 895 1.406 1.794 1.552 1.008 585

0 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 781 781 781 781 781 781 781 781

15 750 820 968 1.118 1.183 1.121 974 825 519 581 722 874 947 891 747 596

30 568 649 895 1.168 1.293 1.174 908 653 422 455 668 940 1.081 974 710 465

45 XI 511 549 819 1.179 1.354 1.187 832 548 XII 380 392 612 972 1.170 1.019 665 395

60 454 479 740 1.142 1.357 1.154 753 474 337 345 558 963 1.205 1.021 613 346

75 398 416 646 1.062 1.298 1.076 657 410 296 301 492 913 1.181 977 546 302

90 341 355 553 938 1.179 953 560 351 253 257 424 821 1.097 887 472 257


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m2K

• F1 - ZID PLINOBETON, U = 0,461 W/m2K, Ti = 20 °C

• F2 - ZID_KLET, U = 1,429 W/m2K, Ti = 20 °C

• F3 - ZUNANJI ZID, U = 0,481 W/m2K, Ti = 20 °C

• F3a - ZID PROTI TERENU, U = 0,306 W/m2K, Ti = 20 °C

• F4 - potresni zidak s siporexom, U = 0,968 W/m2K, Ti = 20 °C

• F5 - PRIZIDEK ZID, U = 0,216 W/m2K, Ti = 20 °C

• F5a - KLETNI PRIZIDEK - PROTI TERENU, U = 0,233 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m2K

• T1 - TLA NA TERENU, U = 0,326 W/m2K, Ti = 20 °C

• T2 - TLAK KLET, U = 3,198 W/m2K, Ti = 20 °C

• T3 - TLA NA TERENU ŠOLA, U = 0,918 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad zunanjim zrakom , Umax = 0,300 W/m2K

• T1a- tlak previs prizidka, U = 0,221 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru , Umax = 0,200 W/m2K

• S1 - STROP AB PLOŠČA, U = 0,439 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), Umax = 0,200 W/m2K

• S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA, U = 0,350 W/m2K, Ti = 20 °C

• S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK, U = 0,161 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas , Umax = 1,300 W/m2K

• O1 - okno prizidek, U = 1,200 W/m2K, Ti = 20 °C

• O2 - stara okna (potrebno zamenjat), U = 2,500 W/m2K, Ti = 20 °C

• O3 - zamenjana okna, U = 1,300 W/m2K, Ti = 20 °C

Strešna okna, steklene strehe, Umax = 1,400 W/m2K

• OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK, U = 1,000 W/m2K, Ti = 20 °C

Vhodna vrata , Umax = 1,600 W/m2K

• V1- VRATA PRIZIDEK, U = 1,200 W/m2K, Ti = 0 °C

• V2 - VRATA - kovinska, U = 3,000 W/m2K, Ti = 0 °C

• V3 - VRATA - lesena, U = 3,000 W/m2K, Ti = 0 °C


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F1 - ZID PLINOBETON Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1900

2 BLOKI IZ PLINOBETONA 550

3 CEMENTNA MALTA 2100

sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.

cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1900 2,000 1.900 1.050 0,990 25 0,020

2 BLOKI IZ PLINOBETONA 550 30,000 550 860 0,160 5 1,875

3 CEMENTNA MALTA 2100 2,000 2.100 1.050 1,400 30 0,014

Izračun toplotne prehodnosti

RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 1,909 + 0,130 + 0,000 = 2,169 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,461 + 0,000 = 0,461 W/m

2K U

max = 0,280 W/m

2K , toplotna prehodnost ni ustrezna

Izračun kondenzacije na površini

Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: stanovanja z neznano zasedenostjo

Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi

°C Pa Pa Pa Pa °C °C

Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,885 > RRsi,max

= 0,8160 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije


Izračun difuzije vodne pare

Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse -0,6 580 455,25

3 -0,5 587 744 0,60

2 17,4 1.989 1.395 1,35

1 17,6 2.013 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,3 673 498,85

3 1,5 679 777 0,60

2 17,7 2.020 1.404 1,35

1 17,8 2.042 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,3 830 593,38

3 4,4 836 849 0,60

2 18,0 2.067 1.423 1,35

1 18,2 2.086 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,3 830 666,54

3 4,4 836 904 0,60

2 18,0 2.067 1.438 1,35

1 18,2 2.086 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,3 673 544,80

3 1,5 679 812 0,60

2 17,7 2.020 1.413 1,35

1 17,8 2.042 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337 sd

pe

pi

pe

Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare

Ravnina 1

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

November 0,078 0,078 0,000 0,000

December 0,157 0,235 0,000 0,000

Januar 0,186 0,422 0,000 0,000

Februar 0,105 0,527 0,000 0,000

Marec 0,015 0,542 0,000 0,000

April -0,117 0,425 0,000 0,000

Maj -0,327 0,098 0,000 0,000

Junij -0,441 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F2 - ZID_KLET Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3


2 BETONSKI VOTLAKI Z ODPRTINAMI / III





2 BETONSKI VOTLAKI Z ODPRTINAMI / III 30,000 1.600 960 0,740 10 0,405

3 CEMENTNA MALTA 2100 2,000 2.100 1.050 1,400 30 0,014


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 0,440 + 0,130 + 0,000 = 0,700 m

2K/W

Uc = U + DU = 1,429 + 0,000 = 1,429 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,643 <= RRsi,max

<= 0,8160 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije



Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse 0,2 617 455,25

3 0,6 636 628 0,60

2 12,2 1.423 1.492 3,00

1 12,8 1.478 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 2,0 707 498,85

3 2,4 726 665 0,60

2 13,0 1.494 1.497 3,00

1 13,5 1.546 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 2,0 707 544,80

3 2,4 726 704 0,60

2 13,0 1.494 1.503 3,00

1 13,5 1.546 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337 sd

pe

pi

pe


Ravnina 2

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

December 0,011 0,011 0,000 0,000

Januar 0,084 0,095 0,000 0,000

Februar 0,004 0,099 0,000 0,000

Marec -0,118 0,000 0,000 0,000

April 0,000 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

November 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F3 - ZUNANJI ZID Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4 5


2 Stiropor NOVOLIT

3 BETONI S KAMNITIMI AGREGATI 2400

4 Stiropor NOVOLIT





2 Stiropor NOVOLIT 3,500 25 1.260 0,050 60 0,700

3 BETONI S KAMNITIMI AGREGATI 2400 16,000 25 1.260 2,040 60 0,078




RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 1,819 + 0,130 + 0,000 = 2,079 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,481 + 0,000 = 0,481 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,880 > RRsi,max




Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse -0,6 581 455,25

10 -0,4 591 493 0,50

9 2,1 710 549 0,75

8 4,6 847 606 0,75

7 7,1 1.006 662 0,75

6 9,6 1.191 718 0,75

5 10,3 1.255 1.440 9,60

4 12,7 1.464 1.493 0,70

3 15,0 1.703 1.546 0,70

2 17,3 1.975 1.598 0,70

1 17,5 2.000 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,4 674 498,85

10 1,5 683 535 0,50

9 3,8 801 589 0,75

8 6,0 938 644 0,75

7 8,3 1.094 698 0,75

6 10,6 1.273 752 0,75

5 11,3 1.335 1.448 9,60

4 13,4 1.533 1.498 0,70

3 15,5 1.756 1.549 0,70

2 17,6 2.007 1.600 0,70

1 17,7 2.030 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,3 830 593,38

10 4,5 839 627 0,50

9 6,4 958 676 0,75

8 8,3 1.091 726 0,75

7 10,1 1.239 776 0,75

6 12,0 1.406 826 0,75

5 12,6 1.462 1.463 9,60

4 14,4 1.641 1.510 0,70

3 16,2 1.838 1.556 0,70

2 17,9 2.056 1.603 0,70

1 18,1 2.076 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,3 830 666,54

10 4,5 839 697 0,50

9 6,4 958 744 0,75

8 8,3 1.091 790 0,75

7 10,1 1.239 836 0,75

6 12,0 1.406 883 0,75

5 12,6 1.462 1.475 9,60

4 14,4 1.641 1.519 0,70

3 16,2 1.838 1.562 0,70

2 17,9 2.056 1.605 0,70

1 18,1 2.076 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,4 674 544,80

10 1,5 683 580 0,50

9 3,8 801 632 0,75

8 6,0 938 684 0,75

7 8,3 1.094 736 0,75

6 10,6 1.273 788 0,75

5 11,3 1.335 1.455 9,60

4 13,4 1.533 1.504 0,70

3 15,5 1.756 1.552 0,70

2 17,6 2.007 1.601 0,70

1 17,7 2.030 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 6

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

November 0,003 0,003 0,000 0,000

December 0,030 0,033 0,000 0,000

Januar 0,046 0,079 0,000 0,000

Februar 0,025 0,104 0,000 0,000

Marec 0,000 0,104 0,000 0,000

April -0,037 0,067 0,000 0,000

Maj -0,089 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F3a - ZID PROTI TERENU Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4 5

6

7


2 Stiropor NOVOLIT


4 Stiropor NOVOLIT


6 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1100

7 POLISTIRENSKE PLOŠČE(v blokih) 15








6 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1100 1,000 1.100 1.460 0,190 14.000 0,053

7 POLISTIRENSKE PLOŠČE(v blokih) 15 5,000 15 1.260 0,041 25 1,220


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 3,096 + 0,040 + 0,000 = 3,266 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,306 + 0,000 = 0,306 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,923 > RRsi,max




Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse -0,8 574 455,25

16 0,8 645 457 0,25

15 2,3 719 459 0,25

14 3,8 801 461 0,25

13 5,3 890 463 0,25

12 6,8 988 465 0,25

11 7,1 1.011 1.517 140,00

10 7,3 1.022 1.522 0,63

9 8,8 1.135 1.527 0,75

8 10,4 1.260 1.533 0,75

7 11,9 1.397 1.539 0,75

6 13,5 1.546 1.544 0,75

5 14,0 1.596 1.616 9,60

4 15,4 1.752 1.622 0,70

3 16,9 1.922 1.627 0,70

2 18,3 2.105 1.632 0,70

1 18,4 2.122 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,2 667 498,85

16 2,6 736 501 0,25

15 4,0 811 502 0,25

14 5,3 892 504 0,25

13 6,7 981 506 0,25

12 8,1 1.077 508 0,25

11 8,4 1.099 1.521 140,00

10 8,5 1.110 1.526 0,63

9 9,9 1.220 1.531 0,75

8 11,3 1.339 1.537 0,75

7 12,7 1.469 1.542 0,75

6 14,1 1.610 1.548 0,75

5 14,6 1.656 1.617 9,60

4 15,9 1.802 1.622 0,70

3 17,2 1.958 1.627 0,70

2 18,5 2.126 1.632 0,70

1 18,6 2.142 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,2 824 593,38

16 5,3 893 595 0,25

15 6,5 967 597 0,25

14 7,6 1.047 598 0,25

13 8,8 1.132 600 0,25

12 10,0 1.223 602 0,25

11 10,2 1.244 1.531 140,00

10 10,3 1.254 1.535 0,63

9 11,5 1.356 1.540 0,75

8 12,7 1.466 1.545 0,75

7 13,9 1.584 1.550 0,75

6 15,0 1.709 1.555 0,75

5 15,4 1.751 1.619 9,60

4 16,5 1.878 1.623 0,70

3 17,6 2.014 1.628 0,70

2 18,7 2.159 1.633 0,70

1 18,8 2.171 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: April

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,1 1.083 782,71

16 9,0 1.148 784 0,25

15 9,9 1.217 785 0,25

14 10,7 1.289 787 0,25

13 11,6 1.365 788 0,25

12 12,5 1.445 790 0,25

11 12,7 1.463 1.550 140,00

10 12,7 1.472 1.553 0,63

9 13,6 1.559 1.557 0,75

8 14,5 1.652 1.561 0,75

7 15,4 1.749 1.566 0,75

6 16,3 1.850 1.570 0,75

5 16,6 1.884 1.622 9,60

4 17,4 1.985 1.626 0,70

3 18,2 2.091 1.629 0,70

2 19,0 2.202 1.633 0,70

1 19,1 2.212 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Oktober

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

9,0 1.147

Rse 9,1 1.158 940,91

16 9,9 1.221 942 0,25

15 10,7 1.287 943 0,25

14 11,5 1.357 944 0,25

13 12,3 1.430 945 0,25

12 13,1 1.506 946 0,25

11 13,3 1.523 1.566 140,00

10 13,3 1.531 1.569 0,63

9 14,2 1.614 1.572 0,75

8 15,0 1.701 1.575 0,75

7 15,8 1.792 1.579 0,75

6 16,6 1.887 1.582 0,75

5 16,8 1.918 1.624 9,60

4 17,6 2.012 1.627 0,70

3 18,4 2.111 1.631 0,70

2 19,1 2.213 1.634 0,70

1 19,2 2.222 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,2 824 666,54

16 5,3 893 668 0,25

15 6,5 967 670 0,25

14 7,6 1.047 671 0,25

13 8,8 1.132 673 0,25

12 10,0 1.223 674 0,25

11 10,2 1.244 1.538 140,00

10 10,3 1.254 1.542 0,63

9 11,5 1.356 1.547 0,75

8 12,7 1.466 1.551 0,75

7 13,9 1.584 1.556 0,75

6 15,0 1.709 1.561 0,75

5 15,4 1.751 1.620 9,60

4 16,5 1.878 1.624 0,70

3 17,6 2.014 1.628 0,70

2 18,7 2.159 1.633 0,70

1 18,8 2.171 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,2 667 544,80

16 2,6 736 547 0,25

15 4,0 811 548 0,25

14 5,3 892 550 0,25

13 6,7 981 552 0,25

12 8,1 1.077 553 0,25

11 8,4 1.099 1.526 140,00

10 8,5 1.110 1.530 0,63

9 9,9 1.220 1.535 0,75

8 11,3 1.339 1.541 0,75

7 12,7 1.469 1.546 0,75

6 14,1 1.610 1.551 0,75

5 14,6 1.656 1.618 9,60

4 15,9 1.802 1.623 0,70

3 17,2 1.958 1.628 0,70

2 18,5 2.126 1.632 0,70

1 18,6 2.142 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Ravnina 6 Ravnina 12

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

Oktober 0,002 0,002 0,000 0,000

November -0,006 0,000 0,000 0,000

December -0,001 0,000 0,000 0,000

Januar 0,022 0,022 -0,015 0,000

Februar -0,002 0,020 0,000 0,000

Marec -0,009 0,011 0,000 0,000

April -0,017 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F4 - potresni zidak s siporexom Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4












RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 0,863 + 0,040 + 0,000 = 1,033 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,968 + 0,000 = 0,968 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,758 <= RRsi,max

<= 0,8160 konstrukcija ne ustreza glede površinske kondenzacije


V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F5 - PRIZIDEK ZID Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4

5



3 KAMENA VOLNA 160

4 JUBIZOL LEPILNA MALTA

5 MINERALNI ZARIBAN OMET 2,0





3 KAMENA VOLNA 160 16,000 160 840 0,037 1 4,324

4 JUBIZOL LEPILNA MALTA 0,300 1.600 1.050 1,000 50 0,003

5 MINERALNI ZARIBAN OMET 2,0 0,300 1.600 1.050 1,000 20 0,003


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 4,458 + 0,040 + 0,000 = 4,628 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,216 + 0,000 = 0,216 W/m

2K U

max = 0,280 W/m

2K , toplotna prehodnost je ustrezna



Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,946 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F5a - KLETNI PRIZIDEK - PROTI TERENU Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4




4 FIBRANxps 300-L






4 FIBRANxps 300-L 15,000 32 1.500 0,038 100 3,947


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 4,127 + 0,040 + 0,000 = 4,297 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,233 + 0,000 = 0,233 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,942 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T1 - TLA NA TERENU Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

12

34

5

6

7

1 KERAMIČNE PLOŠČICE TALNE2 CEMENTNI ESTRIH 2200

3 POLIETILENSKA FOLIJA

4 FIBRANxps 300-L






1 KERAMIČNE PLOŠČICE TALNE 1,000 2.300 920 1,280 200 0,008

2 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,036

3 POLIETILENSKA FOLIJA 0,020 1.000 1.250 0,190 80.000 0,001

4 FIBRANxps 300-L 10,000 32 1.500 0,038 100 2,632





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 2,900 + 0,000 + 0,000 = 3,070 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,326 + 0,000 = 0,326 W/m

2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T2 - TLAK KLET Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

4

1 CEMENTNI ESTRIH 2200






1 CEMENTNI ESTRIH 2200 3,000 2.200 1.050 1,400 30 0,021





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 0,143 + 0,000 + 0,000 = 0,313 m

2K/W

Uc = U + DU = 3,198 + 0,000 = 3,198 W/m

2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T3 - TLA NA TERENU ŠOLA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

12

3

45

6



4 KAMENA VOLNA 180






2 CEMENTNI ESTRIH 2200 3,000 2.200 1.050 1,400 30 0,021


4 KAMENA VOLNA 180 3,000 180 1 0,039 840 0,769




RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 0,920 + 0,000 + 0,000 = 1,090 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,918 + 0,000 = 0,918 W/m

2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T1a- tlak previs prizidka Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad zunanjim zrakom.

1 23

4

5

6

789

N

Z

1 PARKET

2 xpe -fibran nike



5 KAMENA VOLNA 160


7 KAMENA VOLNA 180





1 PARKET 2,000 700 1.670 0,210 15 0,095

2 xpe -fibran nike 0,500 50 1.260 0,041 200 0,122

3 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,036


5 KAMENA VOLNA 160 10,000 160 840 0,037 1 2,703


7 KAMENA VOLNA 180 5,000 180 1 0,039 840 1,282




RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 4,313 + 0,040 + 0,000 = 4,523 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,221 + 0,000 = 0,221 W/m

2K U

max = 0,300 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,945 > RRsi,max




Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse -0,8 571 455,25

24 -0,8 571 456 0,06

23 -0,8 572 459 0,15

22 0,2 619 578 7,00

21 1,2 664 697 7,00

20 2,1 712 816 7,00

19 3,1 763 934 7,00

18 4,1 818 1.053 7,00

17 5,1 875 1.172 7,00

16 5,4 895 1.315 8,40

15 6,5 967 1.315 0,01

14 7,6 1.044 1.315 0,01

13 8,7 1.127 1.315 0,01

12 9,9 1.215 1.315 0,01

11 11,0 1.310 1.316 0,01

10 12,1 1.411 1.316 0,01

9 13,2 1.518 1.316 0,01

8 14,3 1.633 1.316 0,01

7 15,5 1.755 1.316 0,01

6 16,6 1.886 1.316 0,01

5 17,7 2.024 1.317 0,01

4 17,7 2.025 1.588 16,00

3 17,9 2.046 1.614 1,50

2 18,4 2.119 1.631 1,00

1 18,9 2.177 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,2 664 498,85

24 1,2 665 500 0,06

23 1,2 665 502 0,15

22 2,1 709 617 7,00

21 3,0 755 731 7,00

20 3,8 803 846 7,00

19 4,7 855 960 7,00

18 5,6 909 1.075 7,00

17 6,5 966 1.189 7,00

16 6,8 985 1.327 8,40

15 7,8 1.056 1.327 0,01

14 8,8 1.132 1.327 0,01

13 9,8 1.212 1.327 0,01

12 10,8 1.296 1.327 0,01

11 11,8 1.387 1.327 0,01

10 12,8 1.482 1.328 0,01

9 13,9 1.584 1.328 0,01

8 14,9 1.691 1.328 0,01

7 15,9 1.805 1.328 0,01

6 16,9 1.925 1.328 0,01

5 17,9 2.052 1.328 0,01

4 17,9 2.053 1.590 16,00

3 18,1 2.072 1.615 1,50

2 18,6 2.139 1.631 1,00

1 19,0 2.192 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,1 821 593,38

24 4,1 821 594 0,06

23 4,2 822 597 0,15

22 4,9 866 702 7,00

21 5,6 912 806 7,00

20 6,4 960 911 7,00

19 7,1 1.010 1.016 7,00

18 7,9 1.063 1.121 7,00

17 8,6 1.118 1.226 7,00

16 8,9 1.136 1.352 8,40

15 9,7 1.204 1.353 0,01

14 10,6 1.274 1.353 0,01

13 11,4 1.349 1.353 0,01

12 12,3 1.427 1.353 0,01

11 13,1 1.509 1.353 0,01

10 14,0 1.595 1.353 0,01

9 14,8 1.686 1.353 0,01

8 15,7 1.781 1.354 0,01

7 16,5 1.881 1.354 0,01

6 17,4 1.986 1.354 0,01

5 18,2 2.095 1.354 0,01

4 18,3 2.096 1.594 16,00

3 18,4 2.112 1.616 1,50

2 18,8 2.169 1.631 1,00

1 19,1 2.214 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: April

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,1 1.080 782,71

24 8,1 1.080 783 0,06

23 8,1 1.081 785 0,15

22 8,7 1.123 871 7,00

21 9,2 1.166 957 7,00

20 9,8 1.210 1.043 7,00

19 10,3 1.256 1.129 7,00

18 10,9 1.304 1.215 7,00

17 11,5 1.353 1.301 7,00

16 11,6 1.369 1.404 8,40

15 12,3 1.428 1.404 0,01

14 12,9 1.489 1.404 0,01

13 13,6 1.553 1.404 0,01

12 14,2 1.619 1.404 0,01

11 14,8 1.687 1.404 0,01

10 15,5 1.758 1.405 0,01

9 16,1 1.832 1.405 0,01

8 16,8 1.908 1.405 0,01

7 17,4 1.987 1.405 0,01

6 18,0 2.069 1.405 0,01

5 18,7 2.154 1.405 0,01

4 18,7 2.154 1.601 16,00

3 18,8 2.166 1.620 1,50

2 19,1 2.210 1.632 1,00

1 19,3 2.244 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Oktober

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

9,0 1.147

Rse 9,1 1.155 940,91

24 9,1 1.155 942 0,06

23 9,1 1.156 943 0,15

22 9,6 1.196 1.013 7,00

21 10,1 1.238 1.083 7,00

20 10,6 1.281 1.153 7,00

19 11,2 1.325 1.223 7,00

18 11,7 1.371 1.293 7,00

17 12,2 1.418 1.363 7,00

16 12,3 1.433 1.447 8,40

15 12,9 1.490 1.447 0,01

14 13,5 1.548 1.447 0,01

13 14,1 1.608 1.447 0,01

12 14,7 1.670 1.447 0,01

11 15,3 1.735 1.447 0,01

10 15,9 1.801 1.447 0,01

9 16,4 1.870 1.448 0,01

8 17,0 1.941 1.448 0,01

7 17,6 2.014 1.448 0,01

6 18,2 2.090 1.448 0,01

5 18,8 2.168 1.448 0,01

4 18,8 2.169 1.608 16,00

3 18,9 2.180 1.623 1,50

2 19,2 2.220 1.633 1,00

1 19,4 2.252 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,1 821 666,54

24 4,1 821 667 0,06

23 4,2 822 669 0,15

22 4,9 866 767 7,00

21 5,6 912 865 7,00

20 6,4 960 962 7,00

19 7,1 1.010 1.060 7,00

18 7,9 1.063 1.158 7,00

17 8,6 1.118 1.255 7,00

16 8,9 1.136 1.372 8,40

15 9,7 1.204 1.372 0,01

14 10,6 1.274 1.373 0,01

13 11,4 1.349 1.373 0,01

12 12,3 1.427 1.373 0,01

11 13,1 1.509 1.373 0,01

10 14,0 1.595 1.373 0,01

9 14,8 1.686 1.373 0,01

8 15,7 1.781 1.373 0,01

7 16,5 1.881 1.373 0,01

6 17,4 1.986 1.374 0,01

5 18,2 2.095 1.374 0,01

4 18,3 2.096 1.597 16,00

3 18,4 2.112 1.618 1,50

2 18,8 2.169 1.632 1,00

1 19,1 2.214 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,2 664 544,80

24 1,2 665 546 0,06

23 1,2 665 548 0,15

22 2,1 709 658 7,00

21 3,0 755 768 7,00

20 3,8 803 878 7,00

19 4,7 855 988 7,00

18 5,6 909 1.097 7,00

17 6,5 966 1.207 7,00

16 6,8 985 1.339 8,40

15 7,8 1.056 1.339 0,01

14 8,8 1.132 1.339 0,01

13 9,8 1.212 1.340 0,01

12 10,8 1.296 1.340 0,01

11 11,8 1.387 1.340 0,01

10 12,8 1.482 1.340 0,01

9 13,9 1.584 1.340 0,01

8 14,9 1.691 1.340 0,01

7 15,9 1.805 1.340 0,01

6 16,9 1.925 1.341 0,01

5 17,9 2.052 1.341 0,01

4 17,9 2.053 1.592 16,00

3 18,1 2.072 1.615 1,50

2 18,6 2.139 1.631 1,00

1 19,0 2.192 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe



Ravnina 4 Ravnina 5

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

Oktober 0,000 0,000 -0,005 0,000

November 0,000 0,000 0,004 0,004

December -0,004 0,000 0,006 0,010

Januar -0,004 0,000 0,007 0,016

Februar 0,000 0,000 0,005 0,021

Marec 0,000 0,000 0,003 0,025

April 0,000 0,000 0,000 0,025

Maj 0,000 0,000 -0,005 0,020

Junij 0,000 0,000 -0,008 0,012

Julij 0,000 0,000 -0,012 0,000

Avgust 0,000 0,000 -0,011 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S1 - STROP AB PLOŠČA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.

1

2

3Z

N


2 MINERALNA VOLNA





2 MINERALNA VOLNA 8,000 140 1.030 0,040 1 2,000

3 CEMENTNI ESTRIH 2200 3,000 2.200 1.050 1,400 30 0,021


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,100 + 2,080 + 0,100 + 0,000 = 2,280 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,439 + 0,000 = 0,439 W/m

2K U

max = 0,200 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,890 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2

3

4Z

N

1 LES - SMREKA, BOR


3 MINERALNA VOLNA

4 PAROPREPUSTNA FOLIJA



1 LES - SMREKA, BOR 3,000 600 2.090 0,140 70 0,214


3 MINERALNA VOLNA 10,000 140 1.030 0,040 1 2,500

4 PAROPREPUSTNA FOLIJA 0,040 215 960 0,190 54 0,002


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,100 + 2,717 + 0,040 + 0,000 = 2,857 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,350 + 0,000 = 0,350 W/m

2K U

max = 0,200 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,913 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1 2

3

4

5Z

N

1 MAVČNO-KARTONSKA PLOŠČA D=12,5 MM


3 MINERALNA VOLNA

4 MINERALNA VOLNA




1 MAVČNO-KARTONSKA PLOŠČA D=12,5 MM 1,250 900 840 0,210 12 0,060


3 MINERALNA VOLNA 12,000 140 1.030 0,040 1 3,000

4 MINERALNA VOLNA 12,000 140 1.030 0,040 1 3,000



RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,100 + 6,063 + 0,040 + 0,000 = 6,203 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,161 + 0,000 = 0,161 W/m

2K U

max = 0,200 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,960 > RRsi,max





PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ffr

U Umax

Ustreza

W/m2K W/m

2K

O1 - okno prizidek 0,30 1,20 1,30 DA

O2 - stara okna (potrebno zamenjat) 0,30 2,50 1,30 NE

O3 - zamenjana okna 0,30 1,30 1,30 DA

OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK 0,30 1,00 1,40 DA

NEPROZORNA ZUNANJA VRATA

Naziv U Umax Ustreza

V1- VRATA PRIZIDEK 1,200 1,600 DAV2 - VRATA - kovinska 3,000 1,600 NEV3 - VRATA - lesena 3,000 1,600 NE


PODATKI O CONI - Privzeta cona

Kondicionirana prostornina cone V e: 2.733,00 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 2.268,00 m3

Uporabna površina cone Ak: 619,50 m2

Dolžina cone: 22,00 m

Širina cone: 19,30 m

Višina etaže: 3,50 m

Število etaž: 3,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: prekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 12,00 h

Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: 5 dni

Način znižanja temperature ob koncu tedna: znižanje temperature ogrevanja

Mejna temperatura znižanja: 15,00 °C

Urna izmenjava zraka: 1,50 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 1.403,83 m2


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2

W/Km2

W/KF5 - PRIZIDEK ZID S 90 15,94 0,216 3,44F5 - PRIZIDEK ZID J 90 8,22 0,216 1,78F5 - PRIZIDEK ZID Z 90 24,83 0,216 5,36F1 - ZID PLINOBETON S 90 45,50 0,461 20,98F1 - ZID PLINOBETON V 90 18,90 0,461 8,71F1 - ZID PLINOBETON J 90 45,74 0,461 21,09F1 - ZID PLINOBETON Z 90 18,50 0,461 8,53F4 - potresni zidak s siporexom V 90 18,90 0,968 18,30F2 - ZID_KLET S 90 7,15 1,429 10,22F2 - ZID_KLET Z 90 18,50 1,429 26,44F3 - ZUNANJI ZID V 90 144,20 0,481 69,36S1 - STROP AB PLOŠČA 0 88,00 0,439 38,63S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK V 33 35,60 0,161 5,73S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA 0 136,40 0,350 47,74S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA V 40 12,45 0,350 4,36S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA Z 33 183,90 0,350 64,37VRATA - OBSTOJEČ OBJEKT- KOVINSKA S 90 2,00 3,000 6,00VRATA - OBSTOJEČ - LESENA J 90 7,63 3,000 22,89T1a- tlak previs prizidka 0 7,30 0,221 1,61Skupaj 839,66 385,52

Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2

W/Km2

W/KOKNO - STREŠNO - PRIZIDEK Z 33 3,10 1,000 3,10O1 - okno prizidek S 90 2,63 1,200 3,16O1 - okno prizidek J 90 0,36 1,200 0,43O1 - okno prizidek Z 90 2,63 1,200 3,16O2 - stara okna - obstoječ objekt V 90 6,48 2,500 16,20O2 - stara okna - obstoječ objekt J 90 50,07 2,500 125,18O2 - stara okna - obstoječ objekt Z 90 1,08 2,500 2,70O3 - nova okna - obstoječ objekt S 90 55,44 1,300 72,07Skupaj 121,79 225,99

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 611,51 W/K.

Toplotni mostovi

Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m

2K.

Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 84,23 W/K.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 611,51 W/K + 84,23 W/K = 695,74 W/K


Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.

(m2) (W/m

2K) (W/m

2K)

tla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 26,5 0,253 0,350 DAtla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 347,7 0,335 0,350 DAtla na terenu - OGREVANA KLET 45,2 0,343 0,350 DAkletni zid - OGREVANA KLET 23,0 0,811 0,350 NE

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KBREZ IZOLACIJE ROBOV 6,70BREZ IZOLACIJE ROBOV 116,48OGREVANA KLET 34,14

LS = 157,32 W/K.

Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

V coni ni toplotnih izgub skozi neogrevane prostore.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

HT = L

D + L

S + H

U = 695,74 W/K + 157,32 W/K + 0,00 W/K = 853,07 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Neto prostornina ogrevanega dela V e = 2.268,00 m3, urna izmenjava zraka n = 1,50 h

-1.

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 1.156,68 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 853,07 W/K + 1.156,68 W/K = 2.009,75 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 1.403,83 m2

H'

T = H

T / A = 0,608 W/m

2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,419 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.


NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 2.478,00 W.

DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.

[m2] [°]

OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK 3,10 Z 33 1,00O1 - okno prizidek 2,63 S 90 1,00O1 - okno prizidek 0,36 J 90 1,00O1 - okno prizidek 2,63 Z 90 1,00O2 - stara okna - obstoječ objekt 6,48 V 90 1,00O2 - stara okna - obstoječ objekt 50,07 J 90 1,00O2 - stara okna - obstoječ objekt 1,08 Z 90 1,00O3 - nova okna - obstoječ objekt 55,44 S 90 1,00

Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 15.488 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 8.007 kWh.


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD


Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m

2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

HT

= LD

+ LS

+ HU

= 695,74 W/K + 157,32 W/K + 0,00 W/K = 853,07 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 1.156,68 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT

+ HV

= 853,07 W/K + 1.156,68 W/K = 2.009,75 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T

= HT

/ A = 0,608 W/m2K


= 0,409 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Qi = 2.478,00 W.




POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 13.328 18.072 31.400 1.288 1.844 862 3.132 0,10 1,00 0,50 14.134 13.704Februar 10.892 14.768 25.660 1.683 1.665 733 3.348 0,13 1,00 0,50 11.156 10.791Marec 10.155 13.769 23.924 2.109 1.844 756 3.952 0,17 1,00 0,50 9.987 9.611April 7.371 9.994 17.364 2.535 1.784 639 4.319 0,25 1,00 0,50 6.529 6.216Maj 4.299 5.830 10.129 2.347 1.784 505 4.131 0,41 0,98 0,50 3.035 2.805Junij 0 0 0 0 0 130 0 0,00 0,00 1,00 0 0Julij 0 0 0 0 0 135 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 135 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 2.948 3.997 6.946 1.749 1.427 391 3.177 0,46 0,97 0,50 1.925 1.754Oktober 6.982 9.466 16.448 1.715 1.844 674 3.558 0,22 1,00 0,50 6.448 6.115November 9.827 13.325 23.152 1.081 1.784 770 2.865 0,12 1,00 0,50 10.144 9.760December 12.059 16.351 28.410 981 1.844 851 2.824 0,10 1,00 0,50 12.793 12.368Skupaj 77.861 105.572 183.434 15.488 15.820 6.579 31.308 0,00 0,00 0,00 76.151 73.123

Za izračun je privzet holističen pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 76.151 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 27,864 kWh/m

3a.

Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 10,759 kWh/m

3a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 266 361 627 59 78 138 0,22 0,22 0,98 0Junij 6.142 8.328 14.470 1.784 2.462 4.246 0,29 0,29 0,71 17Julij 5.077 6.885 11.962 1.844 2.522 4.365 0,36 0,36 0,71 37Avgust 5.077 6.885 11.962 1.844 2.508 4.352 0,36 0,36 0,71 37September 1.474 1.999 3.473 357 437 794 0,23 0,23 0,88 2Oktober 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 18.037 24.457 42.494 5.888 8.007 13.895 0,00 0,00 0,00 0

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 93 kWh/a.


OGREVALNI PODSISTEM

Podsistem ogrevala: Ogrevalni sistem 1Vrsta ogrevala: prostostoječa ogrevalaCona: Privzeta conaStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70Regulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNačin vgradnje ogreval: ogrevala ob notranji steniRegulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznanaŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0

Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 20.858,44 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 93.981,79 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 73.123,35 kWh

RAZSVETLJAVA

Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe.

Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba svetil na žarilno nitko

Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 9.292,50 kWh

RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA

Razvodni sistem: Razvodni sistem 1Ogrevalni sistem: Ogrevalni sistem 1Način delovanja: neprekinjeno delovanjeVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 0,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično uravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: ni regulacijeMoč črpalke: 0,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi so izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvod: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 63,80 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 111,46 m 0,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 700,59 m 0,000 W/mK

Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 353,51 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 4.226,15 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 4.226,15 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 88,38 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 4.318,76 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 93.889,18 kWh


KURILNE NAPRAVE

Način priklučitve generatorjev: vzporedna

Kurilna naprava: Kurilna naprava 1Energent: ekstra lahko kurilno oljePriprava tople vode: kurilna naprava nima funkcije priprave tople vodeSPTE naprava: kurilna naprava ni SPTE sistemRegulacija kurilne naprave: v odvisnosti od notranje temperatureNamestitev kurilne naprave: v kotlovniciRegulacija kotla: konstantna temperaturaVrsta kotla: standardni kotel

Nazivna moč kotla: 63,00 kWNazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 18,90 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,88Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,85Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,67 kWhToplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 1,92 kWhNazivni volumen akumulatorja: 200,00 lRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem 1

Skupne toplotne izgube: Qh,g,l = 18.534,77 kWhPomožna električna energija: Wh,g,aux = 0,00 kWhVrnjena električna energija: Qh,g,rhh,aux = 0,00 kWhToplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Qh,g,rhh,env = 675,64 kWhSkupne vrnjene izgube: Qrhh,g = 675,64 kWhV kotel z gorivom vnesena toplota: Qh,in,g = 111.125,76 kWhToplotne izgube akumulatorja toplote: Qh,s,l = 531,86 kWhVrnjene izgube akumulatorja toplote: Qh,s,rhh = 0,00 kWhPotrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Qh,s,aux = 50,78 kWh

PRIPRAVA TOPLE VODE

Opis: Priprava tople vodeEnergent: električna energijaCirkulacija: sistem za toplo vodo s cirkulacijoŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00Vrsta stavbe: šola brez tuševPovršina učilnic: 180,00 m2

Namestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod je izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvodni sistem: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 48,54 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 169,42 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 95,54 m 0,000 W/mK

Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik nista v istem prostoruTip hranilnika: posredno ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 0,80 kWhNamestitev črpalke: črpalka ni nameščena v ogrevanem prostoruRegulacija črpalke: črpalka nima regulacijeMoč črpalke: 44,00 W


Potrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 7.977,86 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 9.523,50 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 38,43 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 1.584,07 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 1.154,42 kWh

TOPLOTNA ČRPALKA

Opis: Toplotna črpalka 1Energent: električna energijaVrsta toplotne črpalke: TČ zrak / vodaTehnologija izdelave: sodobna TČNamen uporabe toplotne črpalke: za pripravo tople vodeNačin delovanja: monovalentnoToplotna moč TČ: 2,00 kW

Toplotna moč za pripravo tople vode in COP pri nazivni obremenitvi

35 °C 50 °CZ.temp. -7 °C 2 °C 7 °C 20 °C -7 °C 2 °C 7 °C 20 °C

COP 2,7 3,1 3,7 4,9 2,0 2,3 2,8 3,5moč 1,44 1,76 2,08 2,72 1,36 1,68 2,00 2,58

Dnevno število ur delovanje toplotne črpalke: 21,00 hNajvišja temperatura delovanja TČ: 60,00 °CSpodnja temperaturna meja izklopa delovanja TČ: 0,00 °CBivalentna točka: 3,00 °CPotrebni čas mirovanja TČ med vklopi v 1 dnevu: 3,00 hKorekcijski faktor delovanja TČ v simultanem načinu: 1,00Električna moč na primarnem krogu: 0,00 WElektrična moč na sekundarnem krogu: 0,00 WAkumulator toplote: toplotna črpalka ima akumulator toploteTemperatura prostora, v katerem je akumulator toplote: 20,00 °CTemperaturna razlika pri pogojih preizkušanja: 40,00 KToplotne izgube akumulatorja v stanju obratovalne pripravljenosti: 0,00 kWh/dNazivni volumen hranilnika: 3,00 lToplotne izgube hranilnika v stanjuobratovalne pripravljenosti: 3,00 kWh/dTemperatura tople vode: 60,00 °CTemperatura hladne vode: 25,00 °C

Proizvedena toplota toplotne črpalke: QTC = 9.575,91 kWhDodatna energija za delovanje toplotne črpalke: WTC,aux = 0,00 kWhToplotne izgube sistema toplotne črpalke: QTC,l = 52,42 kWhSkupna potrebna električna energija: ETC = 3.980,52 kWhFaktor učinkovitosti toplotne črpalke: SPF = 2,41


POTREBNA TOPLOTA

Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 31.308,04 kWh

Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht

= 183.433,75 kWh

Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd

= 76.151,44 kWh

Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn

= 13.895,22 kWh

Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht

= 42.494,12 kWh

Potrebna toplota za hlajenje QC,nd

= 93,02 kWh

Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd

= 9.523,50 kWh

Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH

/Au = 122,92 kWh/m

2a

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH

/Ve = 27,86 kWh/m

3a

Potreben hlad na neto uporabno površino QNC

/Au = 0,15 kWh/m

2a

Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC

/Ve = 0,03 kWh/m

3a

DOVEDENA ENERGIJA

Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni

= 111.178,18 kWh

Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni

= 0,00 kWh

Dovedena energija za prezračevanje Qf,V

= 0,00 kWh

Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st

= 0,00 kWh

Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w

= 9.523,50 kWh

Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l

= 9.292,50 kWh

Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV

= 0,00 kWh

Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux

= 558,00 kWh

Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 130.552,17 kWh

OBNOVLJIVI VIRI

toplota okolja 5.595,40 kWh

PRIMARNA ENERGIJA

ekstra lahko kurilno olje 122.238,33 kWh

električna energija 34.577,54 kWh

Letna raba primarne energije Qp = 156.815,88 kWh

Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A

u = 253,133 kWh/m

2a

Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V

e = 57,379 kWh/m

3a


EMISIJA CO2

ekstra lahko kurilno olje 29.448,33 kg

električna energija 7.330,44 kg

Letna emisija CO2 36.778,77 kg

Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 59,368 kg/m2a

Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 13,457 kg/m3a

ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

najmanj 25% celotne končne energije je zagotovljeno z uporabo Vir: Topl.oko. 4 %

obnovljivih virov

Skupaj: 4 % NE

najmanj 50% potrebne energije je iz toplote okolja 7 % NE

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 259 % NE

POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda

Občutena Latentna Občutena Latentna

toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)

L1 Toplotni dobitki in 31.308 13.895

in vrnjene toplotne izgube

L2 Prehod toplote 183.434 42.494

L3 Toplotne potrebe 76.151 0 93 0 9.523

SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava

L4 Električna energija 404 0 154 0 9.293

L5 Toplotne izgube 44.204 0 1.584

L6 Vrnjene toplotne izgube 4.994 0 38 0 0

L7 V razvodni sistem 93.889 0 9.523

oddana toplota


PROIZVEDENA ENERGIJA

C1 C2

Vrsta generatorja TČ - topla voda Kurilna naprava 1

Sistem oskrbe topla voda ogrevanje

L8 Toplotna oddaja 9.523 92.735

L9 Pomožna energija 0 0

L10 Toplotne izgube 52 18.535

L11 Vrnjena toplota 0 676

L12 Vnesena energija 3.981 111.126

L13 Prozvedena elektrika 0 0

L14 Energent električna energija ekstra lahko kurilno olje

PORABA PRIMARNE ENERGIJE

C1 C2 C3

Dovedena energija

ekstra lahko kurilno olje električna energija Skupaj

L1 Dovedena energija 111.126 13.831

L2 Faktor pretvorbe 1,1 2,5

L3 Obtežena vrednost 122.238 34.578 156.816

Oddana energija

električna energija toplotna energija

L4 Oddana energija 0

L5 Faktor pretvorbe 2,5

L6 Obtežena vrednost 0 0

L7 Iznos 156.816

EMISIJA CO2C1 C2 C3

Dovedena energija




L3 Emisija CO2 29.448 7.330 36.779

Oddana energija




L6 Emisija CO2 0 0

L7 Iznos 36.779


SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA

Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred

(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)

QH,nd = 76.151 QHW,ls,nd = 40.755 Eelko = 111.126 SEP,del,i = 156.816

QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 0 Eelek = 3.981 SmCO2,exp,i = 36.779

QW,nd = 9.523 El. energija = 9.850

QC,nd = 93 WHW = 558

QC,dhum,nd = 0 WC = 0

EL = 9.293

EV = 0

Oddana energija

(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0

Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0

EP = 156.816

mCO2 = 36.779

Proizvedena obnovljiva

energija

QH,gen,out = 5.595

Eel,gen,out = 0


IZKAZ ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE

za PGD

Investitor OBČINA LOGATEC,, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec

Stavba OSNOVNA ŠOLA_HOTEDRŠICA (obstoječe stanje)

Lokacija stavbe HOTEDRŠICA, Hotedršica, 1372 Hotedršica

Katastrska občina HOTEDRŠICA

Parcelna(e) številka(e) 29/2, 702

Koordinate lokacije X (N) = 87305 km Y (E) = 433903 kmstavbe (X,Y)

Vrsta stavbe Šifra: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko

Etažnost do tri etaže

Projektant Projekta inženiring Ptuj d.o.o.

Odgovorni vodja Branko Jug, dig

projekta

Izdelovalec izkaza

Izdelano na podlagi , 04.06.2015elaborata

Datum izdelave izkaza 08.06.2015

Izjavljam, da iz izkaza energijskih lastnosti stavbe izhaja, da stavba ne dosega

predpisane ravni učinkovite rabe energije.

Podpis izdelovalca izkaza: ...............................................

Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0 1

Neto uporabna površina stavbe Au = 619,50 m2

Kondicionirana prostornina stavbe Ve = 2.733,00 m3

Površina toplotnega ovoja stavbe A = 1.403,83 m2

Oblikovni faktor fo = A/Ve = 0,51 m-1

Temperaturni primanjkljaj (za ogrevanje) DD = 3.700,00 K dni

Temperaturni presežek (za hlajenje) DH = 0,00 K ur

Povprečna letna temperatura zunanjega zraka TL

TL = 8,8 °C

Toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe

Neprozorni elementi

Oznaka elementa Orientac., Površina (m2) U(W/m

2K) U

max(W/m

2K)

naklon

F5 - PRIZIDEK ZID S, 90 15,94 0,22 0,28

F5 - PRIZIDEK ZID J, 90 8,22 0,22 0,28

F5 - PRIZIDEK ZID Z, 90 24,83 0,22 0,28

F1 - ZID PLINOBETON S, 90 45,50 0,46 0,28

F1 - ZID PLINOBETON V, 90 18,90 0,46 0,28

F1 - ZID PLINOBETON J, 90 45,74 0,46 0,28

F1 - ZID PLINOBETON Z, 90 18,50 0,46 0,28

F4 - potresni zidak s siporexom V, 90 18,90 0,97 0,28

F2 - ZID_KLET S, 90 7,15 1,43 0,28

F2 - ZID_KLET Z, 90 18,50 1,43 0,28

F3 - ZUNANJI ZID V, 90 144,20 0,48 0,28

S1 - STROP AB PLOŠČA , 0 88,00 0,44 0,20

S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK V, 33 35,60 0,16 0,20

S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA S, 0 136,40 0,35 0,20

S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA V, 40 12,45 0,35 0,20

S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA Z, 33 183,90 0,35 0,20

VRATA - OBSTOJEČ OBJEKT- KOVINSKA S, 90 2,00 3,00 1,60

VRATA - OBSTOJEČ - LESENA J, 90 7,63 3,00 1,60


Neprozorni elementi


2K) U

max(W/m

2K)

naklon

T1a- tlak previs prizidka , 0 7,30 0,22 0,30

tla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 26,50 0,25 0,35


tla na terenu - OGREVANA KLET 45,20 0,34 0,35

kletni zid - OGREVANA KLET 22,98 0,81 0,35

Prozorni elementi

Faktor

prehoda

celotnega

Orientac., Površina U Umax

sončnega

Oznaka elementa naklon (m2) (W/m

2K) (W/m

2K) sevanja; g

OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK Z, 33 3,10 1,00 1,40 0,61

O1 - okno prizidek S, 90 2,63 1,20 1,30 0,60

O1 - okno prizidek J, 90 0,36 1,20 1,30 0,60

O1 - okno prizidek Z, 90 2,63 1,20 1,30 0,60

O2 - stara okna - obstoječ objekt V, 90 6,48 2,50 1,30 0,61

O2 - stara okna - obstoječ objekt J, 90 50,07 2,50 1,30 0,61

O2 - stara okna - obstoječ objekt Z, 90 1,08 2,50 1,30 0,61

O3 - nova okna - obstoječ objekt S, 90 55,44 1,30 1,30 0,60


Način upoštevanja vplivatoplotnih mostov

Koeficient specifičnihtransmisijskih toplotnih izgub

stavbe

Letna raba primarne energije

Letna potrebna toplota za

ogrevanje

Letni potrebni hlad za hlajenje


ogrevanje na enoto neto

uporabne površine inkondicionirane prostornine

Osnovni pogoj

Izjeme, ki nadomeščajo osnovni pogoj

Zagotavljanje obnovljivih virov energije

1 - stanovanjska stavba

2 - nestanovanjska stavba

3 - javna stavba

najmanj 25% celotne končne energije je zagotovljeno z uporaboobnovljivih virov

najmanj 25% potrebne energije je iz sončnega obsevanja

najmanj 30% potrebne energije je iz plinaste biomase

najmanj 50% potrebne energije je iz trdne biomase

najmanj 70% potrebne energije je iz geotermalne energije

najmanj 50% potrebne energije je iz toplote okolja 7 NE

- EN ISO 13789, SIST EN ISO 14683- SIST EN ISO 10211- s katalogi, računalniškimi simulacijami- na poenostavljeni način

Izračunani Največji dovoljeni

Izračunana Največja dovoljena

Doseženo (%) Izpolnjeno(DA/NE)

Vir: Topl.oko. 4

Vir:

Vir:

Skupaj: 4

NE

H'T= 0,608 W/m2K H'Tmax= 0,409 W/m

2K

Qp= 156.815,879 kWh

QNH= 76.151,438 kWh QNHmax= 29.403,982 kWh

QNC= 93,023 kWh

QNH/Au= 122,924 kWh/m3a

QNH/Ve= 27,864 kWh/m3a (QNH/Ve)max= 10,759 kWh/m

3a


Kazalniki letne rabe primarne energije za delovanje sistemov

Kazalniki letnih izpustov CO2 zaradi delovanja sistemov

najmanj 50% potrebne energije je iz naprav SPTE z visokim izkoristkom

stavba je najmanj 50 % oskrbovana iz energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja/hlajenja

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 259 NE

vgrajenih je najmanj 6 m2 (svetle površine) sprejemnikov

sončne energije z letnim donosom najmanj 500 kWh/(m2a)

Letna raba primarne energije na enoto uporabne površine stavbe1- stanovanjska stavba):

Letna raba primarne energije na enoto kondicionirane prostorninestavbe (2 – nestanovanjska stavba; 3 – javna stavba):

Letni izpusti CO 2:

Letni izpusti CO 2 na enoto uporabne površine stavbe(1- stanovanjska stavba)

Letni izpusti CO 2 na enoto kondcionirane prostornine stavbe(2 – nestanovanjska stavba; 3 – javna stavba):

Qp/Ve= 57,379 kWh/m3a

36.778,77 kg

59,368 kg/m2a

13,457 kg/m3a


ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

OSNOVNA ŠOLA_HOTEDRŠICA (ukrep 3)

Številka projekta:

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: Projekta inženiring Ptuj d.o.o.

Odgovorni vodja projekta: Branko Jug, dig , ID projektanta: IZS G - 3211

Elaborat izdelal:

Ptuj, 04.06.2015

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: HOTEDRŠICA, Hotedršica,

1372 Hotedršica

Katastrska občina: HOTEDRŠICA

Parcelna številka: 29/2, 702

Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 87305 Y (E) = 433903

Vrsta stavbe: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko

Namembnost stavbe: javna stavba

Etažnost stavbe: do tri etaže

Investitor: OBČINA LOGATEC,

Tržaška cesta 50A

1370 Logatec

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 1.403,83 m2

Kondicionirana prostornina stavbe V e: 2.733,00 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 2.268,00 m3

Oblikovni faktor f o: 0,514 m-1

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe z: 0,087

Uporabna površina stavbe Ak: 619,50 m2

Vrsta zidu: Srednjetežka gradnja ( >= 600 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: na poenostavljen način

Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot

25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela

oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.


Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m

2)

250 150 3700 -16 1084

Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT -1,0 1,0 4,0 8,0 13,0 16,0 18,0 18,0 14,0 9,0 4,0 1,0 8,8p 81,0 76,0 73,0 73,0 74,0 76,0 74,0 76,0 80,0 82,0 82,0 83,0 77,5

Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: -1,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 18,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2)

orientacija orientacija

nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ

0 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.002 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746 1.746

15 636 715 915 1.135 1.257 1.195 989 758 1.201 1.293 1.577 1.891 2.094 2.035 1.751 1.405

30 469 535 838 1.227 1.461 1.340 960 573 696 943 1.421 1.979 2.351 2.238 1.708 1.083

45 I 423 444 761 1.267 1.596 1.427 914 472 II 618 731 1.276 1.980 2.495 2.337 1.635 867

60 376 386 689 1.250 1.651 1.444 856 406 549 609 1.123 1.888 2.510 2.318 1.525 734

75 329 337 598 1.177 1.620 1.391 770 355 481 513 952 1.724 2.392 2.185 1.365 624

90 282 289 509 1.048 1.501 1.266 672 302 412 434 791 1.477 2.144 1.938 1.185 530

0 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 2.629 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099 4.099

15 2.059 2.142 2.423 2.730 2.898 2.833 2.562 2.241 3.512 3.596 3.847 4.090 4.207 4.130 3.899 3.635

30 1.425 1.670 2.206 2.735 3.047 2.925 2.431 1.817 2.812 3.015 3.525 3.960 4.157 4.028 3.608 3.079

45 III 901 1.304 1.974 2.646 3.057 2.894 2.253 1.462 IV 2.034 2.460 3.163 3.704 3.940 3.786 3.256 2.527

60 800 1.053 1.724 2.441 2.919 2.729 2.031 1.208 1.412 2.007 2.774 3.318 3.558 3.404 2.871 2.083

75 701 868 1.464 2.155 2.637 2.456 1.775 1.011 1.210 1.643 2.358 2.842 3.024 2.924 2.461 1.728

90 600 710 1.198 1.772 2.223 2.064 1.492 833 1.027 1.334 1.922 2.288 2.371 2.360 2.029 1.414

0 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 4.583 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013 5.013

15 4.089 4.169 4.353 4.519 4.574 4.501 4.327 4.151 4.563 4.577 4.688 4.822 4.902 4.893 4.788 4.649

30 3.437 3.603 4.000 4.299 4.381 4.259 3.938 3.566 3.943 3.973 4.238 4.481 4.602 4.602 4.408 4.110

45 V 2.663 2.970 3.584 3.937 4.008 3.871 3.494 2.911 VI 3.182 3.272 3.736 4.014 4.132 4.159 3.938 3.449

60 1.807 2.398 3.115 3.447 3.462 3.362 3.019 2.345 2.319 2.629 3.210 3.445 3.495 3.592 3.420 2.809

75 1.308 1.915 2.611 2.860 2.784 2.770 2.531 1.890 1.606 2.103 2.665 2.805 2.751 2.938 2.873 2.283

90 1.071 1.514 2.089 2.215 2.007 2.139 2.037 1.516 1.277 1.653 2.118 2.139 1.926 2.251 2.314 1.819

0 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 5.180 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469 4.469

15 4.672 4.703 4.864 5.043 5.139 5.111 4.962 4.777 3.881 3.950 4.190 4.449 4.578 4.520 4.290 4.021

30 3.971 4.039 4.406 4.733 4.879 4.840 4.561 4.177 3.139 3.297 3.819 4.274 4.493 4.390 3.970 3.423

45 VII 3.113 3.280 3.895 4.273 4.414 4.390 4.071 3.448 VIII 2.283 2.634 3.395 3.951 4.204 4.086 3.566 2.774

60 2.145 2.597 3.341 3.681 3.751 3.794 3.528 2.775 1.407 2.083 2.931 3.484 3.720 3.623 3.115 2.237

75 1.441 2.040 2.759 2.996 2.950 3.095 2.954 2.237 1.120 1.650 2.442 2.918 3.064 3.045 2.636 1.820

90 1.140 1.574 2.169 2.268 2.038 2.352 2.371 1.775 942 1.298 1.942 2.277 2.290 2.391 2.140 1.464

0 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 3.150 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886 1.886

15 2.577 2.666 2.939 3.223 3.364 3.285 3.026 2.730 1.441 1.524 1.749 1.983 2.100 2.025 1.807 1.565

30 1.919 2.142 2.671 3.180 3.442 3.297 2.814 2.241 970 1.188 1.593 2.015 2.236 2.096 1.695 1.247

45 IX 1.214 1.686 2.383 3.029 3.368 3.179 2.550 1.793 X 782 952 1.430 1.973 2.278 2.085 1.557 1.002

60 985 1.347 2.069 2.753 3.140 2.923 2.248 1.459 694 798 1.257 1.851 2.219 1.987 1.393 831

75 860 1.094 1.746 2.391 2.764 2.560 1.930 1.201 608 680 1.074 1.664 2.056 1.810 1.204 702

90 737 896 1.412 1.940 2.259 2.097 1.589 989 522 572 895 1.406 1.794 1.552 1.008 585

0 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 1.035 781 781 781 781 781 781 781 781

15 750 820 968 1.118 1.183 1.121 974 825 519 581 722 874 947 891 747 596

30 568 649 895 1.168 1.293 1.174 908 653 422 455 668 940 1.081 974 710 465

45 XI 511 549 819 1.179 1.354 1.187 832 548 XII 380 392 612 972 1.170 1.019 665 395

60 454 479 740 1.142 1.357 1.154 753 474 337 345 558 963 1.205 1.021 613 346

75 398 416 646 1.062 1.298 1.076 657 410 296 301 492 913 1.181 977 546 302

90 341 355 553 938 1.179 953 560 351 253 257 424 821 1.097 887 472 257


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m2K

• F1 - ZID PLINOBETON, U = 0,161 W/m2K, Ti = 20 °C

• F2 - ZID_KLET, U = 0,228 W/m2K, Ti = 20 °C

• F3 - ZUNANJI ZID, U = 0,164 W/m2K, Ti = 20 °C

• F3a - ZID PROTI TERENU, U = 0,182 W/m2K, Ti = 20 °C

• F4 - potresni zidak s siporexom, U = 0,195 W/m2K, Ti = 20 °C

• F5 - PRIZIDEK ZID, U = 0,216 W/m2K, Ti = 20 °C

• F5a - KLETNI PRIZIDEK - PROTI TERENU, U = 0,233 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m2K

• T1 - TLA NA TERENU, U = 0,326 W/m2K, Ti = 20 °C

• T2 - TLAK KLET, U = 3,198 W/m2K, Ti = 20 °C

• T3 - TLA NA TERENU ŠOLA, U = 0,918 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad zunanjim zrakom , Umax = 0,300 W/m2K

• T1a- tlak previs prizidka, U = 0,221 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop proti neogrevanemu prostoru , Umax = 0,200 W/m2K

• S1 - STROP AB PLOŠČA, U = 0,137 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), Umax = 0,200 W/m2K

• S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA, U = 0,135 W/m2K, Ti = 20 °C

• S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK, U = 0,161 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz lesa ali umetnih mas , Umax = 1,300 W/m2K

• O1 - okno prizidek, U = 1,200 W/m2K, Ti = 20 °C

• O2 - stara okna (zamenjava), U = 1,000 W/m2K, Ti = 20 °C

• O3 - zamenjana okna, U = 1,300 W/m2K, Ti = 20 °C

Strešna okna, steklene strehe, Umax = 1,400 W/m2K

• OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK, U = 1,000 W/m2K, Ti = 20 °C

Vhodna vrata , Umax = 1,600 W/m2K

• V1- VRATA PRIZIDEK, U = 1,200 W/m2K, Ti = 0 °C

• V2 - VRATA (zamenjava), U = 1,300 W/m2K, Ti = 0 °C

• V3 - VRATA (zamenjava), U = 1,300 W/m2K, Ti = 0 °C


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F1 - ZID PLINOBETON Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3

4

5 6

7

8





5 MINERALNA VOLNA

6 BAUMIT HAFTMOERTEL


8 BAUMIT EDELPUTZ SPEZIAL





3 CEMENTNA MALTA 2100 2,000 2.100 1.050 1,400 30 0,014


5 MINERALNA VOLNA 16,000 140 840 0,040 1 4,000

6 BAUMIT HAFTMOERTEL 0,300 1.350 1.050 0,800 18 0,004


8 BAUMIT EDELPUTZ SPEZIAL 0,300 1.480 1.050 0,800 15 0,004


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 5,945 + 0,130 + 0,000 = 6,205 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,161 + 0,000 = 0,161 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,960 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F2 - ZID_KLET Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4 5

6

7


2 BETONSKI VOTLAKI Z ODPRTINAMI / III


4 URSA XPS N-III-PZ-I







2 BETONSKI VOTLAKI Z ODPRTINAMI / III 30,000 1.600 960 0,740 10 0,405

3 CEMENTNA MALTA 2100 2,000 2.100 1.050 1,400 30 0,014

4 URSA XPS N-III-PZ-I 14,000 35 1.500 0,038 80 3,684





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 4,134 + 0,130 + 0,000 = 4,394 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,228 + 0,000 = 0,228 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,943 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F3 - ZUNANJI ZID Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1

2

3 4 5 6 7

8

9


2 Stiropor NOVOLIT


4 Stiropor NOVOLIT


6 MINERALNA VOLNA











6 MINERALNA VOLNA 16,000 140 840 0,040 1 4,000





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 5,829 + 0,130 + 0,000 = 6,089 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,164 + 0,000 = 0,164 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,959 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F3a - ZID PROTI TERENU Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1

2

3 4 5

6

7 8


2 Stiropor NOVOLIT


4 Stiropor NOVOLIT



7 POLISTIRENSKE PLOŠČE(v blokih) 15

8 URSA XPS N-III-PZ-I









7 POLISTIRENSKE PLOŠČE(v blokih) 15 5,000 15 1.260 0,041 25 1,220

8 URSA XPS N-III-PZ-I 8,000 35 1.500 0,036 80 2,222


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 5,318 + 0,040 + 0,000 = 5,488 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,182 + 0,000 = 0,182 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,954 > RRsi,max




Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse -0,9 569 455,25

25 0,1 614 460 0,71

24 1,0 656 466 0,71

23 1,9 701 471 0,71

22 2,8 749 476 0,71

21 3,8 800 481 0,71

20 4,7 854 486 0,71

19 5,6 910 491 0,71

18 6,5 971 496 0,71

17 7,5 1.034 501 0,71

16 8,4 1.101 503 0,25

15 9,3 1.171 505 0,25

14 10,2 1.245 507 0,25

13 11,1 1.323 509 0,25

12 12,0 1.405 511 0,25

11 12,2 1.424 1.522 140,00

10 12,3 1.433 1.526 0,63

9 13,3 1.523 1.532 0,75

8 14,2 1.619 1.537 0,75

7 15,1 1.720 1.542 0,75

6 16,1 1.826 1.548 0,75

5 16,4 1.860 1.617 9,60

4 17,2 1.966 1.622 0,70

3 18,1 2.078 1.627 0,70

2 19,0 2.195 1.632 0,70

1 19,1 2.205 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,1 663 498,85

25 2,0 704 504 0,71

24 2,8 747 509 0,71

23 3,6 793 514 0,71

22 4,5 841 519 0,71

21 5,3 891 524 0,71

20 6,2 945 529 0,71

19 7,0 1.001 533 0,71

18 7,8 1.060 538 0,71

17 8,7 1.122 543 0,71

16 9,5 1.186 545 0,25

15 10,3 1.254 547 0,25

14 11,1 1.325 549 0,25

13 12,0 1.399 550 0,25

12 12,8 1.477 552 0,25

11 13,0 1.494 1.526 140,00

10 13,1 1.503 1.530 0,63

9 13,9 1.588 1.535 0,75

8 14,8 1.678 1.541 0,75

7 15,6 1.771 1.546 0,75

6 16,4 1.870 1.551 0,75

5 16,7 1.902 1.618 9,60

4 17,5 1.999 1.623 0,70

3 18,3 2.101 1.628 0,70

2 19,1 2.208 1.632 0,70

1 19,2 2.217 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,1 663 544,80

25 2,0 704 550 0,71

24 2,8 747 554 0,71

23 3,6 793 559 0,71

22 4,5 841 564 0,71

21 5,3 891 569 0,71

20 6,2 945 573 0,71

19 7,0 1.001 578 0,71

18 7,8 1.060 583 0,71

17 8,7 1.122 588 0,71

16 9,5 1.186 589 0,25

15 10,3 1.254 591 0,25

14 11,1 1.325 593 0,25

13 12,0 1.399 594 0,25

12 12,8 1.477 596 0,25

11 13,0 1.494 1.530 140,00

10 13,1 1.503 1.534 0,63

9 13,9 1.588 1.539 0,75

8 14,8 1.678 1.544 0,75

7 15,6 1.771 1.549 0,75

6 16,4 1.870 1.554 0,75

5 16,7 1.902 1.619 9,60

4 17,5 1.999 1.623 0,70

3 18,3 2.101 1.628 0,70

2 19,1 2.208 1.633 0,70

1 19,2 2.217 1.636 0,50

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe



Ravnina 15

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

December 0,001 0,001 0,000 0,000

Januar 0,004 0,005 0,000 0,000

Februar 0,001 0,006 0,000 0,000

Marec -0,003 0,003 0,000 0,000

April -0,008 0,000 0,000 0,000

Maj 0,000 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

November 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F4 - potresni zidak s siporexom Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4 5 6

7

8





5 MINERALNA VOLNA










5 MINERALNA VOLNA 16,000 140 840 0,040 1 4,000





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 4,873 + 0,130 + 0,000 = 5,133 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,195 + 0,000 = 0,195 W/m

2K U

max = 0,280 W/m



Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem

Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643

Februar 1,0 76,00 499 708 1.278 1.597 14,0 20 0,684

Marec 4,0 73,00 593 612 1.267 1.583 13,9 20 0,616

April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537

Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444

Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456

Julij 18,0 74,00 1.526 164 1.707 2.134 18,5 20 0,269

Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460

September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584

Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621

November 4,0 82,00 667 612 1.340 1.675 14,7 20 0,670

December 1,0 83,00 545 708 1.324 1.654 14,5 20 0,713

fRsi

= 0,951 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F5 - PRIZIDEK ZID Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4

5



3 KAMENA VOLNA 160







3 KAMENA VOLNA 160 16,000 160 840 0,037 1 4,324




RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 4,458 + 0,040 + 0,000 = 4,628 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,216 + 0,000 = 0,216 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,946 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: F5a - KLETNI PRIZIDEK - PROTI TERENU Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4




4 FIBRANxps 300-L






4 FIBRANxps 300-L 15,000 32 1.500 0,038 100 3,947


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,130 + 4,127 + 0,040 + 0,000 = 4,297 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,233 + 0,000 = 0,233 W/m

2K U

max = 0,280 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,942 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T1 - TLA NA TERENU Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

12

34

5

6

7



4 FIBRANxps 300-L







2 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,036


4 FIBRANxps 300-L 10,000 32 1.500 0,038 100 2,632





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 2,900 + 0,000 + 0,000 = 3,070 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,326 + 0,000 = 0,326 W/m

2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T2 - TLAK KLET Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

1

2

3

4







1 CEMENTNI ESTRIH 2200 3,000 2.200 1.050 1,400 30 0,021





RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 0,143 + 0,000 + 0,000 = 0,313 m

2K/W

Uc = U + DU = 3,198 + 0,000 = 3,198 W/m

2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T3 - TLA NA TERENU ŠOLA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

12

3

45

6



4 KAMENA VOLNA 180






2 CEMENTNI ESTRIH 2200 3,000 2.200 1.050 1,400 30 0,021


4 KAMENA VOLNA 180 3,000 180 1 0,039 840 0,769




RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 0,920 + 0,000 + 0,000 = 1,090 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,918 + 0,000 = 0,918 W/m

2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: T1a- tlak previs prizidka Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad zunanjim zrakom.

1 23

4

5

6

789

N

Z

1 PARKET

2 xpe -fibran nike



5 KAMENA VOLNA 160


7 KAMENA VOLNA 180





1 PARKET 2,000 700 1.670 0,210 15 0,095

2 xpe -fibran nike 0,500 50 1.260 0,041 200 0,122

3 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,036


5 KAMENA VOLNA 160 10,000 160 840 0,037 1 2,703


7 KAMENA VOLNA 180 5,000 180 1 0,039 840 1,282




RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,170 + 4,313 + 0,040 + 0,000 = 4,523 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,221 + 0,000 = 0,221 W/m

2K U

max = 0,300 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,945 > RRsi,max




Mesec: Januar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

-1,0 562

Rse -0,8 571 455,25

24 -0,8 571 456 0,06

23 -0,8 572 459 0,15

22 0,2 619 578 7,00

21 1,2 664 697 7,00

20 2,1 712 816 7,00

19 3,1 763 934 7,00

18 4,1 818 1.053 7,00

17 5,1 875 1.172 7,00

16 5,4 895 1.315 8,40

15 6,5 967 1.315 0,01

14 7,6 1.044 1.315 0,01

13 8,7 1.127 1.315 0,01

12 9,9 1.215 1.315 0,01

11 11,0 1.310 1.316 0,01

10 12,1 1.411 1.316 0,01

9 13,2 1.518 1.316 0,01

8 14,3 1.633 1.316 0,01

7 15,5 1.755 1.316 0,01

6 16,6 1.886 1.316 0,01

5 17,7 2.024 1.317 0,01

4 17,7 2.025 1.588 16,00

3 17,9 2.046 1.614 1,50

2 18,4 2.119 1.631 1,00

1 18,9 2.177 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: Februar

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,2 664 498,85

24 1,2 665 500 0,06

23 1,2 665 502 0,15

22 2,1 709 617 7,00

21 3,0 755 731 7,00

20 3,8 803 846 7,00

19 4,7 855 960 7,00

18 5,6 909 1.075 7,00

17 6,5 966 1.189 7,00

16 6,8 985 1.327 8,40

15 7,8 1.056 1.327 0,01

14 8,8 1.132 1.327 0,01

13 9,8 1.212 1.327 0,01

12 10,8 1.296 1.327 0,01

11 11,8 1.387 1.327 0,01

10 12,8 1.482 1.328 0,01

9 13,9 1.584 1.328 0,01

8 14,9 1.691 1.328 0,01

7 15,9 1.805 1.328 0,01

6 16,9 1.925 1.328 0,01

5 17,9 2.052 1.328 0,01

4 17,9 2.053 1.590 16,00

3 18,1 2.072 1.615 1,50

2 18,6 2.139 1.631 1,00

1 19,0 2.192 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Marec

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,1 821 593,38

24 4,1 821 594 0,06

23 4,2 822 597 0,15

22 4,9 866 702 7,00

21 5,6 912 806 7,00

20 6,4 960 911 7,00

19 7,1 1.010 1.016 7,00

18 7,9 1.063 1.121 7,00

17 8,6 1.118 1.226 7,00

16 8,9 1.136 1.352 8,40

15 9,7 1.204 1.353 0,01

14 10,6 1.274 1.353 0,01

13 11,4 1.349 1.353 0,01

12 12,3 1.427 1.353 0,01

11 13,1 1.509 1.353 0,01

10 14,0 1.595 1.353 0,01

9 14,8 1.686 1.353 0,01

8 15,7 1.781 1.354 0,01

7 16,5 1.881 1.354 0,01

6 17,4 1.986 1.354 0,01

5 18,2 2.095 1.354 0,01

4 18,3 2.096 1.594 16,00

3 18,4 2.112 1.616 1,50

2 18,8 2.169 1.631 1,00

1 19,1 2.214 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: April

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

8,0 1.072

Rse 8,1 1.080 782,71

24 8,1 1.080 783 0,06

23 8,1 1.081 785 0,15

22 8,7 1.123 871 7,00

21 9,2 1.166 957 7,00

20 9,8 1.210 1.043 7,00

19 10,3 1.256 1.129 7,00

18 10,9 1.304 1.215 7,00

17 11,5 1.353 1.301 7,00

16 11,6 1.369 1.404 8,40

15 12,3 1.428 1.404 0,01

14 12,9 1.489 1.404 0,01

13 13,6 1.553 1.404 0,01

12 14,2 1.619 1.404 0,01

11 14,8 1.687 1.404 0,01

10 15,5 1.758 1.405 0,01

9 16,1 1.832 1.405 0,01

8 16,8 1.908 1.405 0,01

7 17,4 1.987 1.405 0,01

6 18,0 2.069 1.405 0,01

5 18,7 2.154 1.405 0,01

4 18,7 2.154 1.601 16,00

3 18,8 2.166 1.620 1,50

2 19,1 2.210 1.632 1,00

1 19,3 2.244 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: Oktober

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

9,0 1.147

Rse 9,1 1.155 940,91

24 9,1 1.155 942 0,06

23 9,1 1.156 943 0,15

22 9,6 1.196 1.013 7,00

21 10,1 1.238 1.083 7,00

20 10,6 1.281 1.153 7,00

19 11,2 1.325 1.223 7,00

18 11,7 1.371 1.293 7,00

17 12,2 1.418 1.363 7,00

16 12,3 1.433 1.447 8,40

15 12,9 1.490 1.447 0,01

14 13,5 1.548 1.447 0,01

13 14,1 1.608 1.447 0,01

12 14,7 1.670 1.447 0,01

11 15,3 1.735 1.447 0,01

10 15,9 1.801 1.447 0,01

9 16,4 1.870 1.448 0,01

8 17,0 1.941 1.448 0,01

7 17,6 2.014 1.448 0,01

6 18,2 2.090 1.448 0,01

5 18,8 2.168 1.448 0,01

4 18,8 2.169 1.608 16,00

3 18,9 2.180 1.623 1,50

2 19,2 2.220 1.633 1,00

1 19,4 2.252 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe

Mesec: November

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

4,0 813

Rse 4,1 821 666,54

24 4,1 821 667 0,06

23 4,2 822 669 0,15

22 4,9 866 767 7,00

21 5,6 912 865 7,00

20 6,4 960 962 7,00

19 7,1 1.010 1.060 7,00

18 7,9 1.063 1.158 7,00

17 8,6 1.118 1.255 7,00

16 8,9 1.136 1.372 8,40

15 9,7 1.204 1.372 0,01

14 10,6 1.274 1.373 0,01

13 11,4 1.349 1.373 0,01

12 12,3 1.427 1.373 0,01

11 13,1 1.509 1.373 0,01

10 14,0 1.595 1.373 0,01

9 14,8 1.686 1.373 0,01

8 15,7 1.781 1.373 0,01

7 16,5 1.881 1.373 0,01

6 17,4 1.986 1.374 0,01

5 18,2 2.095 1.374 0,01

4 18,3 2.096 1.597 16,00

3 18,4 2.112 1.618 1,50

2 18,8 2.169 1.632 1,00

1 19,1 2.214 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe


Mesec: December

n Qn

psat

(Qn) p s

d

°C Pa Pa m

1,0 656

Rse 1,2 664 544,80

24 1,2 665 546 0,06

23 1,2 665 548 0,15

22 2,1 709 658 7,00

21 3,0 755 768 7,00

20 3,8 803 878 7,00

19 4,7 855 988 7,00

18 5,6 909 1.097 7,00

17 6,5 966 1.207 7,00

16 6,8 985 1.339 8,40

15 7,8 1.056 1.339 0,01

14 8,8 1.132 1.339 0,01

13 9,8 1.212 1.340 0,01

12 10,8 1.296 1.340 0,01

11 11,8 1.387 1.340 0,01

10 12,8 1.482 1.340 0,01

9 13,9 1.584 1.340 0,01

8 14,9 1.691 1.340 0,01

7 15,9 1.805 1.340 0,01

6 16,9 1.925 1.341 0,01

5 17,9 2.052 1.341 0,01

4 17,9 2.053 1.592 16,00

3 18,1 2.072 1.615 1,50

2 18,6 2.139 1.631 1,00

1 19,0 2.192 1.636 0,30

Rsi

20,0 2.337

sd

pe

pi

pe



Ravnina 4 Ravnina 5

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2

kg/m2

kg/m2

kg/m2

Oktober 0,000 0,000 -0,005 0,000

November 0,000 0,000 0,004 0,004

December -0,004 0,000 0,006 0,010

Januar -0,004 0,000 0,007 0,016

Februar 0,000 0,000 0,005 0,021

Marec 0,000 0,000 0,003 0,025

April 0,000 0,000 0,000 0,025

Maj 0,000 0,000 -0,005 0,020

Junij 0,000 0,000 -0,008 0,012

Julij 0,000 0,000 -0,012 0,000

Avgust 0,000 0,000 -0,011 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000



IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S1 - STROP AB PLOŠČA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop proti neogrevanemu prostoru.

1

2

3

4

Z

N


2 MINERALNA VOLNA


4 MINERALNA VOLNA




2 MINERALNA VOLNA 8,000 140 1.030 0,040 1 2,000

3 CEMENTNI ESTRIH 2200 3,000 2.200 1.050 1,400 30 0,021

4 MINERALNA VOLNA 20,000 140 1.030 0,040 1 5,000


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,100 + 7,080 + 0,100 + 0,000 = 7,280 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,137 + 0,000 = 0,137 W/m

2K U

max = 0,200 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,966 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

12

3

4

5

6

Z

N

1 LES - SMREKA, BOR


3 MINERALNA VOLNA

4 MINERALNA VOLNA


6 MINERALNA VOLNA_100



1 LES - SMREKA, BOR 3,000 600 2.090 0,140 70 0,214


3 MINERALNA VOLNA 10,000 140 1.030 0,040 1 2,500

4 MINERALNA VOLNA 8,000 140 1.030 0,040 1 2,000


6 MINERALNA VOLNA_100 10,000 100 1.030 0,040 1 2,500


RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,100 + 7,217 + 0,100 + 0,000 = 7,417 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,135 + 0,000 = 0,135 W/m

2K U

max = 0,200 W/m



Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem

Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 640 1.159 1.449 12,5 20 0,643

Februar 1,0 76,00 499 708 1.278 1.597 14,0 20 0,684

Marec 4,0 73,00 593 612 1.267 1.583 13,9 20 0,616

April 8,0 73,00 783 484 1.315 1.644 14,4 20 0,537

Maj 13,0 74,00 1.108 324 1.464 1.830 16,1 20 0,444

Junij 16,0 76,00 1.381 228 1.632 2.040 17,8 20 0,456

Julij 18,0 74,00 1.526 164 1.707 2.134 18,5 20 0,269

Avgust 18,0 76,00 1.568 164 1.748 2.185 18,9 20 0,460

September 14,0 80,00 1.278 292 1.599 1.999 17,5 20 0,584

Oktober 9,0 82,00 941 452 1.438 1.798 15,8 20 0,621

November 4,0 82,00 667 612 1.340 1.675 14,7 20 0,670

December 1,0 83,00 545 708 1.324 1.654 14,5 20 0,713

fRsi

= 0,966 > RRsi,max





IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1 2

3

4

5Z

N

1 MAVČNO-KARTONSKA PLOŠČA D=12,5 MM


3 MINERALNA VOLNA

4 MINERALNA VOLNA




1 MAVČNO-KARTONSKA PLOŠČA D=12,5 MM 1,250 900 840 0,210 12 0,060


3 MINERALNA VOLNA 12,000 140 1.030 0,040 1 3,000

4 MINERALNA VOLNA 12,000 140 1.030 0,040 1 3,000



RT = R

si + Sd

i/l

i + R

se + R

u = 0,100 + 6,063 + 0,040 + 0,000 = 6,203 m

2K/W

Uc = U + DU = 0,161 + 0,000 = 0,161 W/m

2K U

max = 0,200 W/m




Mesec Qe

je

pe

Dp pi

psat

(Qsi) Q

si,minQ

If

Rsi


Januar -1,0 81,00 455 810 1.346 1.683 14,8 20 0,752

Februar 1,0 76,00 499 870 1.455 1.819 16,0 20 0,790

Marec 4,0 73,00 593 748 1.416 1.770 15,6 20 0,724

April 8,0 73,00 783 586 1.427 1.784 15,7 20 0,643

Maj 13,0 74,00 1.108 384 1.530 1.912 16,8 20 0,543

Junij 16,0 76,00 1.381 262 1.669 2.087 18,2 20 0,546

Julij 18,0 74,00 1.526 181 1.726 2.157 18,7 20 0,356

Avgust 18,0 76,00 1.568 181 1.767 2.209 19,1 20 0,545

September 14,0 80,00 1.278 343 1.655 2.069 18,1 20 0,675

Oktober 9,0 82,00 941 546 1.541 1.926 16,9 20 0,720

November 4,0 82,00 667 748 1.489 1.862 16,4 20 0,774

December 1,0 83,00 545 870 1.501 1.877 16,5 20 0,816

fRsi

= 0,960 > RRsi,max





PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ffr

U Umax

Ustreza

W/m2K W/m

2K

O1 - okno prizidek 0,30 1,20 1,30 DA

O2 - stara okna (zamenjava) 0,30 1,00 1,30 DA

O3 - zamenjana okna 0,30 1,30 1,30 DA

OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK 0,30 1,00 1,40 DA

NEPROZORNA ZUNANJA VRATA

Naziv U Umax Ustreza

V1- VRATA PRIZIDEK 1,200 1,600 DAV2 - VRATA (zamenjava) 1,300 1,600 DAV3 - VRATA (zamenjava) 1,300 1,600 DA


PODATKI O CONI - Privzeta cona

Kondicionirana prostornina cone V e: 2.733,00 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 2.268,00 m3

Uporabna površina cone Ak: 619,50 m2

Dolžina cone: 22,00 m

Širina cone: 19,30 m

Višina etaže: 3,50 m

Število etaž: 3,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: prekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 20,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 12,00 h

Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: 5 dni

Način znižanja temperature ob koncu tedna: znižanje temperature ogrevanja

Mejna temperatura znižanja: 15,00 °C

Urna izmenjava zraka: 1,00 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 1.403,83 m2


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2

W/Km2

W/KF5 - PRIZIDEK ZID S 90 15,94 0,216 3,44F5 - PRIZIDEK ZID J 90 8,22 0,216 1,78F5 - PRIZIDEK ZID Z 90 24,83 0,216 5,36F1 - ZID PLINOBETON S 90 45,50 0,161 7,33F1 - ZID PLINOBETON V 90 18,90 0,161 3,04F1 - ZID PLINOBETON J 90 45,74 0,161 7,36F1 - ZID PLINOBETON Z 90 18,50 0,161 2,98F4 - potresni zidak s siporexom V 90 18,90 0,195 3,69F2 - ZID_KLET S 90 7,15 0,228 1,63F2 - ZID_KLET Z 90 18,50 0,228 4,22F3 - ZUNANJI ZID V 90 144,20 0,164 23,65S1 - STROP AB PLOŠČA 0 88,00 0,137 12,06S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK V 33 35,60 0,161 5,73S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA 0 136,40 0,135 18,41S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA V 40 12,45 0,135 1,68S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA Z 33 183,90 0,135 24,83VRATA - OBSTOJEČ OBJEKT- KOVINSKA S 90 2,00 1,300 2,60VRATA - OBSTOJEČ - LESENA J 90 7,63 1,300 9,92T1a- tlak previs prizidka 0 7,30 0,221 1,61Skupaj 839,66 141,32

Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2

W/Km2

W/KOKNO - STREŠNO - PRIZIDEK Z 33 3,10 1,000 3,10O1 - okno prizidek S 90 2,63 1,200 3,16O1 - okno prizidek J 90 0,36 1,200 0,43O1 - okno prizidek Z 90 2,63 1,200 3,16O2 - stara okna - obstoječ objekt V 90 6,48 1,000 6,48O2 - stara okna - obstoječ objekt J 90 50,07 1,000 50,07O2 - stara okna - obstoječ objekt Z 90 1,08 1,000 1,08O3 - nova okna - obstoječ objekt S 90 55,44 1,300 72,07Skupaj 121,79 139,55

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 280,86 W/K.

Toplotni mostovi

Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m

2K.

Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 84,23 W/K.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D



Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu

Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.

(m2) (W/m

2K) (W/m

2K)

tla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 26,5 0,253 0,350 DAtla na terenu - BREZ IZOLACIJE ROBOV 347,7 0,314 0,350 DAtla na terenu - OGREVANA KLET 45,2 0,331 0,350 DAkletni zid - OGREVANA KLET 23,0 0,178 0,350 DA

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KBREZ IZOLACIJE ROBOV 6,70BREZ IZOLACIJE ROBOV 109,18OGREVANA KLET 19,05

LS = 134,93 W/K.

Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

V coni ni toplotnih izgub skozi neogrevane prostore.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

HT = L

D + L

S + H

U = 365,09 W/K + 134,93 W/K + 0,00 W/K = 500,03 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Neto prostornina ogrevanega dela V e = 2.268,00 m3, urna izmenjava zraka n = 1,00 h

-1.

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 771,12 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 500,03 W/K + 771,12 W/K = 1.271,15 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T = H

T / A = 0,356 W/m

2K


= 0,419 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ustreza zahtevam pravilnika.


NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 2.478,00 W.


Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.

[m2] [°]

OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK 3,10 Z 33 1,00O1 - okno prizidek 2,63 S 90 1,00O1 - okno prizidek 0,36 J 90 1,00O1 - okno prizidek 2,63 Z 90 1,00O2 - stara okna - obstoječ objekt 6,48 V 90 1,00O2 - stara okna - obstoječ objekt 50,07 J 90 1,00O2 - stara okna - obstoječ objekt 1,08 Z 90 1,00O3 - nova okna - obstoječ objekt 55,44 S 90 1,00



SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD


Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m

2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

HT

= LD

+ LS

+ HU

= 365,09 W/K + 134,93 W/K + 0,00 W/K = 500,03 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 771,12 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT

+ HV

= 500,03 W/K + 771,12 W/K = 1.271,15 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA


H'

T

= HT

/ A = 0,356 W/m2K


= 0,409 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Qi = 2.478,00 W.




POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 7.812 12.048 19.860 1.327 1.844 779 3.171 0,16 1,00 0,50 8.345 7.956Februar 6.384 9.846 16.230 1.733 1.665 657 3.399 0,21 1,00 0,50 6.416 6.088Marec 5.952 9.179 15.132 2.168 1.844 657 4.011 0,27 1,00 0,50 5.561 5.234April 4.320 6.662 10.983 2.598 1.784 499 4.382 0,40 1,00 0,50 3.308 3.065Maj 2.520 3.886 6.407 2.402 1.784 336 4.186 0,65 0,97 0,50 1.179 1.045Junij 0 0 0 0 0 130 0 0,00 0,00 1,00 0 0Julij 0 0 0 0 0 135 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 135 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 1.728 2.665 4.393 1.796 1.427 247 3.224 0,73 0,95 0,50 670 583Oktober 4.092 6.311 10.403 1.762 1.844 546 3.606 0,35 1,00 0,50 3.402 3.133November 5.760 8.883 14.644 1.111 1.784 691 2.895 0,20 1,00 0,50 5.874 5.529December 7.068 10.901 17.969 1.009 1.844 768 2.853 0,16 1,00 0,50 7.558 7.174Skupaj 45.638 70.382 116.020 15.907 15.820 5.578 31.726 0,00 0,00 0,00 42.313 39.806

Za izračun je privzet holističen pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 42.313 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 15,482 kWh/m

3a.

Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 10,759 kWh/m

3a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 156 241 397 59 48 107 0,27 0,27 0,98 0Junij 3.600 5.552 9.152 1.784 1.576 3.361 0,37 0,37 0,71 5Julij 2.976 4.590 7.566 1.844 1.558 3.401 0,45 0,45 0,71 15Avgust 2.976 4.590 7.566 1.844 1.456 3.299 0,44 0,43 0,71 12September 864 1.332 2.197 357 242 599 0,27 0,27 0,91 0Oktober 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 10.573 16.305 26.877 5.888 4.880 10.767 0,00 0,00 0,00 0

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 32 kWh/a.


OGREVALNI PODSISTEM

Podsistem ogrevala: Ogrevalni sistem 1Vrsta ogrevala: prostostoječa ogrevalaCona: Privzeta conaStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70Regulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNačin vgradnje ogreval: ogrevala ob notranji steniRegulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNazivna moč črpalke: moč črpalke ni poznanaŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0

Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 11.354,66 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 51.160,67 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 39.806,00 kWh

RAZSVETLJAVA

Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe.

Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba svetil na žarilno nitko

Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 9.292,50 kWh

RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA

Razvodni sistem: Razvodni sistem 1Ogrevalni sistem: Ogrevalni sistem 1Način delovanja: neprekinjeno delovanjeVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 0,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično uravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: ni regulacijeMoč črpalke: 0,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi so izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvod: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 63,80 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 111,46 m 0,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 700,59 m 0,000 W/mK

Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 261,99 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 3.321,93 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 3.321,93 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 65,50 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 3.390,75 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 51.091,84 kWh


KURILNE NAPRAVE

Način priklučitve generatorjev: vzporedna

Kurilna naprava: Kurilna naprava 1Energent: ekstra lahko kurilno oljePriprava tople vode: kurilna naprava nima funkcije priprave tople vodeSPTE naprava: kurilna naprava ni SPTE sistemRegulacija kurilne naprave: v odvisnosti od notranje temperatureNamestitev kurilne naprave: v kotlovniciRegulacija kotla: konstantna temperaturaVrsta kotla: standardni kotel

Nazivna moč kotla: 63,00 kWNazivna moč kotla pri 30% obremenitvi: 18,90 kWIzkoristek kotla pri 100% obremenitvi in testnih pogojih: 0,88Izkoristek kotla pri 30% obremenitvi in testnih pogojih: 0,85Toplotne izgube v času obratovalne pripravljenosti: 0,67 kWhToplotne izgube akumulatorja pri pogojih preizkušanja: 1,92 kWhNazivni volumen akumulatorja: 200,00 lRazvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem 1

Skupne toplotne izgube: Qh,g,l = 10.058,62 kWhPomožna električna energija: Wh,g,aux = 0,00 kWhVrnjena električna energija: Qh,g,rhh,aux = 0,00 kWhToplotne izgube skozi ovoj generatorja toplote: Qh,g,rhh,env = 602,48 kWhSkupne vrnjene izgube: Qrhh,g = 602,48 kWhV kotel z gorivom vnesena toplota: Qh,in,g = 59.881,18 kWhToplotne izgube akumulatorja toplote: Qh,s,l = 487,62 kWhVrnjene izgube akumulatorja toplote: Qh,s,rhh = 0,00 kWhPotrebna dodatna električna energija za polnjenje akumulatorja: Qh,s,aux = 50,25 kWh

PRIPRAVA TOPLE VODE

Opis: Priprava tople vodeEnergent: električna energijaCirkulacija: sistem za toplo vodo s cirkulacijoŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 5,00Vrsta stavbe: šola brez tuševPovršina učilnic: 180,00 m2

Namestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod je izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvodni sistem: Privzeta conaDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 48,54 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 169,42 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 95,54 m 0,000 W/mK

Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik nista v istem prostoruTip hranilnika: posredno ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 0,80 kWhNamestitev črpalke: črpalka ni nameščena v ogrevanem prostoruRegulacija črpalke: črpalka nima regulacijeMoč črpalke: 44,00 W


Potrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 7.977,86 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 9.523,50 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 38,43 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 1.584,07 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 1.154,42 kWh

TOPLOTNA ČRPALKA

Opis: Toplotna črpalka 1Energent: električna energijaVrsta toplotne črpalke: TČ zrak / vodaTehnologija izdelave: sodobna TČNamen uporabe toplotne črpalke: za pripravo tople vodeNačin delovanja: monovalentnoToplotna moč TČ: 2,00 kW

Toplotna moč za pripravo tople vode in COP pri nazivni obremenitvi

35 °C 50 °CZ.temp. -7 °C 2 °C 7 °C 20 °C -7 °C 2 °C 7 °C 20 °C

COP 2,7 3,1 3,7 4,9 2,0 2,3 2,8 3,5moč 1,44 1,76 2,08 2,72 1,36 1,68 2,00 2,58

Dnevno število ur delovanje toplotne črpalke: 21,00 hNajvišja temperatura delovanja TČ: 60,00 °CSpodnja temperaturna meja izklopa delovanja TČ: 0,00 °CBivalentna točka: 3,00 °CPotrebni čas mirovanja TČ med vklopi v 1 dnevu: 3,00 hKorekcijski faktor delovanja TČ v simultanem načinu: 1,00Električna moč na primarnem krogu: 0,00 WElektrična moč na sekundarnem krogu: 0,00 WAkumulator toplote: toplotna črpalka ima akumulator toploteTemperatura prostora, v katerem je akumulator toplote: 20,00 °CTemperaturna razlika pri pogojih preizkušanja: 40,00 KToplotne izgube akumulatorja v stanju obratovalne pripravljenosti: 0,00 kWh/dNazivni volumen hranilnika: 3,00 lToplotne izgube hranilnika v stanjuobratovalne pripravljenosti: 3,00 kWh/dTemperatura tople vode: 60,00 °CTemperatura hladne vode: 25,00 °C

Proizvedena toplota toplotne črpalke: QTC = 9.575,91 kWhDodatna energija za delovanje toplotne črpalke: WTC,aux = 0,00 kWhToplotne izgube sistema toplotne črpalke: QTC,l = 52,42 kWhSkupna potrebna električna energija: ETC = 3.980,52 kWhFaktor učinkovitosti toplotne črpalke: SPF = 2,41


POTREBNA TOPLOTA

Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 31.726,08 kWh

Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht

= 116.020,07 kWh

Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd

= 42.313,12 kWh

Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn

= 10.767,44 kWh

Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht

= 26.877,12 kWh

Potrebna toplota za hlajenje QC,nd

= 32,31 kWh

Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd

= 9.523,50 kWh

Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH

/Au = 68,30 kWh/m

2a

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH

/Ve = 15,48 kWh/m

3a

Potreben hlad na neto uporabno površino QNC

/Au = 0,05 kWh/m

2a

Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC

/Ve = 0,01 kWh/m

3a

DOVEDENA ENERGIJA

Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni

= 59.933,60 kWh

Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni

= 0,00 kWh

Dovedena energija za prezračevanje Qf,V

= 0,00 kWh

Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st

= 0,00 kWh

Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w

= 9.523,50 kWh

Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l

= 9.292,50 kWh

Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV

= 0,00 kWh

Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux

= 465,95 kWh

Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 79.215,55 kWh

OBNOVLJIVI VIRI

toplota okolja 5.595,40 kWh

PRIMARNA ENERGIJA

ekstra lahko kurilno olje 65.869,30 kWh

električna energija 34.347,43 kWh

Letna raba primarne energije Qp = 100.216,73 kWh

Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A

u = 161,770 kWh/m

2a

Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V

e = 36,669 kWh/m

3a


EMISIJA CO2

ekstra lahko kurilno olje 15.868,51 kg

električna energija 7.281,65 kg

Letna emisija CO2 23.150,17 kg

Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 37,369 kg/m2a

Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 8,471 kg/m3a

ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

najmanj 25% celotne končne energije je zagotovljeno z uporabo Vir: Topl.oko. 7 %

obnovljivih virov

Skupaj: 7 % NE

najmanj 50% potrebne energije je iz toplote okolja 11 % NE

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 144 % NE

POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda

Občutena Latentna Občutena Latentna

toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)

L1 Toplotni dobitki in 31.726 10.767

in vrnjene toplotne izgube

L2 Prehod toplote 116.020 26.877

L3 Toplotne potrebe 42.313 0 32 0 9.523

SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava

L4 Električna energija 312 0 154 0 9.293

L5 Toplotne izgube 25.275 0 1.584

L6 Vrnjene toplotne izgube 3.993 0 38 0 0

L7 V razvodni sistem 51.092 0 9.523

oddana toplota


PROIZVEDENA ENERGIJA

C1 C2

Vrsta generatorja TČ - topla voda Kurilna naprava 1

Sistem oskrbe topla voda ogrevanje

L8 Toplotna oddaja 9.523 49.937

L9 Pomožna energija 0 0

L10 Toplotne izgube 52 10.059

L11 Vrnjena toplota 0 602

L12 Vnesena energija 3.981 59.881

L13 Prozvedena elektrika 0 0

L14 Energent električna energija ekstra lahko kurilno olje

PORABA PRIMARNE ENERGIJE

C1 C2 C3

Dovedena energija




L3 Obtežena vrednost 65.869 34.347 100.217

Oddana energija




L6 Obtežena vrednost 0 0

L7 Iznos 100.217

EMISIJA CO2C1 C2 C3

Dovedena energija




L3 Emisija CO2 15.869 7.282 23.150

Oddana energija




L6 Emisija CO2 0 0

L7 Iznos 23.150


SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA

Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred

(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)

QH,nd = 42.313 QHW,ls,nd = 22.828 Eelko = 59.881 SEP,del,i = 100.217

QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 0 Eelek = 3.981 SmCO2,exp,i = 23.150

QW,nd = 9.523 El. energija = 9.758

QC,nd = 32 WHW = 466

QC,dhum,nd = 0 WC = 0

EL = 9.293

EV = 0

Oddana energija

(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0

Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0

EP = 100.217

mCO2 = 23.150

Proizvedena obnovljiva

energija

QH,gen,out = 5.595

Eel,gen,out = 0


IZKAZ ENERGIJSKIH LASTNOSTI STAVBE

za PGD

Investitor OBČINA LOGATEC,, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec

Stavba OSNOVNA ŠOLA_HOTEDRŠICA (ukrep 3)

Lokacija stavbe HOTEDRŠICA, Hotedršica, 1372 Hotedršica

Katastrska občina HOTEDRŠICA

Parcelna(e) številka(e) 29/2, 702

Koordinate lokacije X (N) = 87305 km Y (E) = 433903 kmstavbe (X,Y)

Vrsta stavbe Šifra: 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenorazisko

Etažnost do tri etaže

Projektant Projekta inženiring Ptuj d.o.o.

Odgovorni vodja Branko Jug, dig

projekta

Izdelovalec izkaza

Izdelano na podlagi , 04.06.2015elaborata

Datum izdelave izkaza 11.06.2015

Izjavljam, da iz izkaza energijskih lastnosti stavbe izhaja, da stavba ne dosega

predpisane ravni učinkovite rabe energije.

Podpis izdelovalca izkaza: ...............................................


Neto uporabna površina stavbe Au = 619,50 m2

Kondicionirana prostornina stavbe Ve = 2.733,00 m3

Površina toplotnega ovoja stavbe A = 1.403,83 m2

Oblikovni faktor fo = A/Ve = 0,51 m-1

Temperaturni primanjkljaj (za ogrevanje) DD = 3.700,00 K dni

Temperaturni presežek (za hlajenje) DH = 0,00 K ur

Povprečna letna temperatura zunanjega zraka TL

TL = 8,8 °C

Toplotne prehodnosti elementov ovoja stavbe

Neprozorni elementi


2K) U

max(W/m

2K)

naklon

F5 - PRIZIDEK ZID S, 90 15,94 0,22 0,28

F5 - PRIZIDEK ZID J, 90 8,22 0,22 0,28

F5 - PRIZIDEK ZID Z, 90 24,83 0,22 0,28

F1 - ZID PLINOBETON S, 90 45,50 0,16 0,28

F1 - ZID PLINOBETON V, 90 18,90 0,16 0,28

F1 - ZID PLINOBETON J, 90 45,74 0,16 0,28

F1 - ZID PLINOBETON Z, 90 18,50 0,16 0,28

F4 - potresni zidak s siporexom V, 90 18,90 0,20 0,28

F2 - ZID_KLET S, 90 7,15 0,23 0,28

F2 - ZID_KLET Z, 90 18,50 0,23 0,28

F3 - ZUNANJI ZID V, 90 144,20 0,16 0,28

S1 - STROP AB PLOŠČA , 0 88,00 0,14 0,20

S3 - STROP - POŠEVNINA PRIZIDEK V, 33 35,60 0,16 0,20

S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA S, 0 136,40 0,14 0,20

S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA V, 40 12,45 0,14 0,20

S2 - SUHOMONTAŽNI STROP IN POŠEVNINA Z, 33 183,90 0,14 0,20

VRATA - OBSTOJEČ OBJEKT- KOVINSKA S, 90 2,00 1,30 1,60

VRATA - OBSTOJEČ - LESENA J, 90 7,63 1,30 1,60


Neprozorni elementi


2K) U

max(W/m

2K)

naklon

T1a- tlak previs prizidka , 0 7,30 0,22 0,30



tla na terenu - OGREVANA KLET 45,20 0,33 0,35

kletni zid - OGREVANA KLET 22,98 0,18 0,35

Prozorni elementi

Faktor

prehoda

celotnega

Orientac., Površina U Umax

sončnega

Oznaka elementa naklon (m2) (W/m

2K) (W/m

2K) sevanja; g

OKNO - STREŠNO - PRIZIDEK Z, 33 3,10 1,00 1,40 0,61

O1 - okno prizidek S, 90 2,63 1,20 1,30 0,60

O1 - okno prizidek J, 90 0,36 1,20 1,30 0,60

O1 - okno prizidek Z, 90 2,63 1,20 1,30 0,60

O2 - stara okna - obstoječ objekt V, 90 6,48 1,00 1,30 0,23

O2 - stara okna - obstoječ objekt J, 90 50,07 1,00 1,30 0,23

O2 - stara okna - obstoječ objekt Z, 90 1,08 1,00 1,30 0,23

O3 - nova okna - obstoječ objekt S, 90 55,44 1,30 1,30 0,60


Način upoštevanja vplivatoplotnih mostov

Koeficient specifičnihtransmisijskih toplotnih izgub

stavbe

Letna raba primarne energije


ogrevanje

Letni potrebni hlad za hlajenje


ogrevanje na enoto neto

uporabne površine inkondicionirane prostornine

Osnovni pogoj

Izjeme, ki nadomeščajo osnovni pogoj

Zagotavljanje obnovljivih virov energije

1 - stanovanjska stavba

2 - nestanovanjska stavba

3 - javna stavba

najmanj 25% celotne končne energije je zagotovljeno z uporaboobnovljivih virov

najmanj 25% potrebne energije je iz sončnega obsevanja

najmanj 30% potrebne energije je iz plinaste biomase

najmanj 50% potrebne energije je iz trdne biomase

najmanj 70% potrebne energije je iz geotermalne energije

najmanj 50% potrebne energije je iz toplote okolja 11 NE

- EN ISO 13789, SIST EN ISO 14683- SIST EN ISO 10211- s katalogi, računalniškimi simulacijami- na poenostavljeni način

Izračunani Največji dovoljeni

Izračunana Največja dovoljena

Doseženo (%) Izpolnjeno(DA/NE)

Vir: Topl.oko. 7

Vir:

Vir:

Skupaj: 7

NE

H'T= 0,356 W/m2K H'Tmax= 0,409 W/m

2K

Qp= 100.216,726 kWh

QNH= 42.313,121 kWh QNHmax= 29.403,982 kWh

QNC= 32,308 kWh

QNH/Au= 68,302 kWh/m3a

QNH/Ve= 15,482 kWh/m3a (QNH/Ve)max= 10,759 kWh/m

3a


Kazalniki letne rabe primarne energije za delovanje sistemov

Kazalniki letnih izpustov CO2 zaradi delovanja sistemov

najmanj 50% potrebne energije je iz naprav SPTE z visokim izkoristkom

stavba je najmanj 50 % oskrbovana iz energetsko učinkovitega sistema daljinskega ogrevanja/hlajenja

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 144 NE

vgrajenih je najmanj 6 m2 (svetle površine) sprejemnikov

sončne energije z letnim donosom najmanj 500 kWh/(m2a)

Letna raba primarne energije na enoto uporabne površine stavbe1- stanovanjska stavba):

Letna raba primarne energije na enoto kondicionirane prostorninestavbe (2 – nestanovanjska stavba; 3 – javna stavba):

Letni izpusti CO 2:

Letni izpusti CO 2 na enoto uporabne površine stavbe(1- stanovanjska stavba)

Letni izpusti CO 2 na enoto kondcionirane prostornine stavbe(2 – nestanovanjska stavba; 3 – javna stavba):

Qp/Ve= 36,669 kWh/m3a

23.150,17 kg

37,369 kg/m2a

8,471 kg/m3a


naČrt in razŠirjen energetski pregled ŠtevilČna …d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/izbor/pozivi...

Documents