naravoslovje 7 - · pdf fileu~ni na~rt za naravoslovje v 7. razredu je usklajen z u~nim...
TRANSCRIPT
URAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ©OLSTVO
ISBN 961-234-310-1
NARAVOSLOVJE 7
NARAVOSLOVJE 7
NASLOVNICE E-POSTA notranja - KT 8/11/06 12:59 PM Page 2
U~ni na~rt
NARAVOSLOVJE 7
DELOVNA SKUPINA ZA NARAVOSLOVJE V 7. RAZREDU dr. Milan Brumen, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakultetadr. Saša Gla`ar, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultetaVinko Logaj, OŠ Gradec, Litija Tatjana Pufi~, OŠ Pohorskega odreda, Slovenska Bistrica dr. Tatjana Ver~kovnik, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakultetaAnka Zupan, Zavod RS za šolstvo
Avtorji besedila Anka Zupan, Tatjana Pufi~, dr. Tatjana Ver~kovnik, dr. Saša Gla`ar, dr. Milan Brumen, Vinko Logaj
Izdala in zalo`ila Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo
Za ministrstvo dr. Lucija ^ok Za zavod Alojz Pluško
Uredili Nika Schlamberger, Zvonka Labernik Jezikovni pregled Irena Labaš, Andrej Koritnik, Nina @itkoOblikovanje TANDAR Prelom BS Jabolko Tisk Ko~evski tisk, d.d. Ko~evje
Ponatis
Ljubljana, 2002
Sprejeto na 25. seji Podro~ne kurikularne komisije za osnovno šolo, dne 19. 5. 1998Sprejeto na 26. seji Nacionalnega kurikularnega sveta, dne 30. 10. 1998Sprejeto na 21. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobra`evanje, dne 3. 12. 1998
CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana
371. 214.1 : 5
U^NI na~rt : program osnovnošolskega izobra`evanja. Naravoslovje 7 \[ [ pripravila ] Delovna skupina za naravoslovje v 7. razredu MilanBrumen ... et al. ] . – 1. natis. – Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo,znanost in šport : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2000
ISBN 961-234-306-3 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo)1. Brumen, Milan 110518272
K a z a l o1 Opredelitev predmeta ........................................................................................................ 5
2 Splošni cilji predmeta ........................................................................................................ 7
3 Operativni cilji predmeta ................................................................................................... 8
4 Specialnodidakti~na priporo~ila ...................................................................................... 25
5 Katalog znanja ................................................................................................................. 29
5.1 Temeljni standardi znanja ............................................................................................... 29
5.2 Minimalni standardi znanja ............................................................................................ 34
5
1 OPREDELITEV PREDMETA
Polo`aj predmeta
Naravoslovje je splošnoizobra`evalni predmet, ki se za~ne v 1., 2. in 3. razredu osnovne šole
pri predmetu spoznavanje okolja in se nadaljuje s predmetom naravoslovje in tehnologija v 4.
in 5. razredu.
U~ni na~rt za naravoslovje v 7. razredu je usklajen z u~nim na~rtom za naravoslovje v 6. razredu
in z naravoslovnimi predmeti v 8. in 9. razredu osnovne šole.
Filozofija predmeta
U~enci pri pouku naravoslovja pridobijo znanje, ki jim omogo~a razumevanje narave in `ivlje-
nja. Hkrati tudi oblikujejo pozitiven odnos do okolja.
Pouk naravoslovja mora dati u~encu uporabna znanja, ki so potrebna za normalno `ivljenje
posameznika (npr. iskanje vzrokov in predvidevanje posledic itd.); znanje, ki je širšega pome-
na tudi za skupnost, v kateri posameznik `ivi in deluje (npr. razumevanje in zavestno varova-
nje okolja in narave) in znanje, ki je potrebno za njegovo intelektualno rast.
Narava predmeta
Pri pouku naravoslovja se teoreti~ni temelji prepletajo z metodami neposrednega opazovanja
ter laboratorijskega, eksperimentalnega in terenskega dela. To daje u~encem mo`nost, da ak-
tivno pridobivajo znanje, vzpostavijo neposreden stik z `ivljenjem in z naravo in prihajajo do
dolo~enih spoznanj z lastnim iskanjem in odkrivanjem.
U~enci s pridobivanjem informacij iz razli~nih virov odkrivajo bistvo obravnavane vsebine, pri-
merjajo in kriti~no sprejemajo ter presojajo podatke in informacije, se nau~ijo analizirati, pove-
zati in posploševati. To jim omogo~a poglobljeno razumevanje u~nih vsebin ter razumevanje so-
odvisnosti naravoslovnih in dru`boslovnih znanj. Tako dose`eno znanje ni “površinsko”, ker ne
izhaja le iz osvajanja izoliranih podatkov, zato je uporabno na številnih novih primerih.
Za izvajanje takšnega pouka predlagamo blok ure.
6
OPIS PREDMETA
PREDVIDENA ORGANIZACIJA IN ^ASOVNI OBSEG
Naravoslovje v 7. razredu osnovne šole obsega 105 ur in je sestavljeno iz bioloških, kemijskih
in fizikalnih vsebin.
Obvezni del programa naravoslovja glede na obseg posameznih strok:
V okviru tega predmeta so biološke, kemijske in fizikalne vsebine povezane med sabo. Kot
izhodiš~e so naravni ekosistemi.
PREDMET OBSEG PREDMETA VSEBINE OBSEG VSEBIN
NARAVOSLOVJE7. razred
105 ur
Naravni ekosistemi
• gozd
• celinske vode
• morje
BIOLOŠKE VSEBINE
70 ur
• snovi, njihove lastno-
sti in spremembe
• ~iste snovi in zmesi
• zrak
• voda
KEMIJSKE VSEBINE
17,5 ur
• zvok
• svetloba
• valovanje
FIZIKALNE VSEBINE
17,5 ur
7
2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA
S poukom naravoslovja v 7. razredu `elimo:
• dose~i razumevanje pojmov, dejstev in zakonitosti ne`ive in `ive narave in pestrosti `ivljenja;
• razvijati sposobnosti za preu~evanje procesov in pojavov;
• dose~i, da z lastnim iskanjem in preu~evanjem u~enci pridejo do dolo~enih spoznanj in si
oblikujejo pozitiven odnos do narave;
• spodbujati razumevanje o soodvisnosti znanj s podro~ja naravoslovnih predmetov;
• razvijati sposobnosti za zaznavanje in razumevanje ekoloških problemov;
• razvijati sposobnosti za opazovanje ter spretnosti za u~inkovito in varno raziskovanje;
• razvijati sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj;
• razvijati odgovoren odnos do okolja in narave ter spodbuditi interes za njegovo aktivno va-
rovanje;
• spodbujati spoznanja, da je ~lovek odvisen od narave in njen sestavni del;
• razvijati spoštovanje do vseh oblik `ivljenja ter razumevanje o medsebojni povezanosti `ive
in ne`ive narave;
• spoznavati fizikalne zakonitosti in na temelju teh razvijati razumevanje pojavov v naravi;
• razvijati razumevanje klju~nih razlik in sorodnosti med ~istimi snovmi in zmesmi na osnovi
opazovanja pojavov in eksperimentiranja;
• razvijati sposobnosti opisovanja kemijske spremembe z besednimi opisi;
• spoznavati merila in njihovo uporabo za prepoznavanje in razlikovanje elementov in izbra-
nih skupin spojin;
• postopno spoznavati fizikalne in kemijske lastnosti izbranih snovi;
• spoznavati naravne vire snovi in njihovo uporabo;
• razvijati sposobnosti za varno delo v šolskem laboratoriju in s snovmi v vsakdanji rabi;
• spodbujati kriti~no presojanje o škodljivosti in negativnem vplivu pretiranih ~loveških pose-
gov v naravno okolje.
8
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
CILJI, DEJAVNOSTI, VSEBINE, POJMI IN MEDPREDMETNE POVEZAVE
Predmetni katalog je pripravljen po u~nih temah. Vanj so zajeti cilji, dejavnosti, vsebine in poj-
mi, ki bi naj jih u~enci pridobili pri pouku. Didakti~na navodila so dodana ob koncu posamezne
u~ne teme, prav tako so tam navedene medpredmetne povezave.
U~itelj lahko dolo~i zaporedje u~ne snovi po lastni presoji in s svojo ~asovno razporeditvijo.
CILJI
Cilji so opredeljeni za vsako poglavje oz. u~no snov. Cilji, ki so zapisani v poševnem tisku, se
uresni~ujejo pri dejavnostih.
DEJAVNOSTI
Dejavnosti so vezane na samostojno delo u~encev v u~ilnici, laboratoriju, (šolski) knji`nici,
ustreznih institucijah in na terenu. Predvidene dejavnosti lahko u~itelj zamenja z primernimi
vajami, laboratorijskimi in terenskimi deli z druga~no vsebino, pomembno pa je, da dose`e
enake ali podobne cilje. U~itelj mora obvezno izvesti tiste dejavnosti, ki so zapisane z debe-
lim tiskom (npr. do`ivljanje, opazovanje, spoznavanje in raziskovanje ... ).
VSEBINE
Vsebine so navedene le v obliki poglavij in pod poglavij in niso natan~neje razgrajene, saj jih
po eni strani opredeljujejo cilji, po drugi strani pa pojmi.
POJMI
Pojmi in cilji opredeljujejo vsebino predmeta. V katalog so zajeti iz dveh razlogov, in sicer ker
ocenjujemo, da izpostavljeni pojmi olajšajo delo u~itelju in ker s pomo~jo teh pojmov la`je za-
sledujemo nadgradnjo v nadaljnjem šolanju u~encev.
Pojmi, ki so pri bioloških vsebinah pisani v poševnem tisku (npr. bukev, hrast, gaber, kostanj
...), so opomnik za u~itelja. U~itelj jih lahko zamenja s tistimi organizmi, ki so mu dosegljivi in
so u~encem blizu, nikakor pa to ne pomeni, da morajo poznati ravno te organizme.
9
Pri posredovanju kemijskih pojmov v osnovni šoli je potrebno izhajati iz eksperimentalnih
opa`anj. Pomembno je, da u~itelj skupaj z u~enci na~rtuje eksperimente, saj je tako u~enec v
središ~u procesa izobra`evanja in je za svoj uspeh neposredno tudi odgovoren.
Fizikalne pojme naj u~itelj vpelje le na osnovi eksperimentalnih spoznanj u~encev. Pouk naj
bo zasnovan na poskusih in opazovanju. Velik poudarek naj bo na individualnem oziroma sku-
pinskem delu u~encev.
Pri oblikovanju didakti~nih priporo~il smo se izogibali predpisovanju metod in oblik dela.
U~itelje opozarjamo le na bistvene poudarke in cilje, ki naj bi jih opredelili pri posameznih
u~nih temah.
MEDPREDMETNE POVEZAVE
Na tem mestu so opredeljene povezave z drugimi predmeti.
10U
ČN
A T
EM
A:
SN
OV
I, N
JIH
OV
E L
AS
TN
OS
TI
IN S
PR
EM
EM
BE
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• op
rede
lijo
snov
i na
nara
vne
in p
rido
blje
ne;
• sp
ozna
jo te
mel
je z
a va
rno
eksp
erim
entir
anje
;
• sp
ozna
jo m
erila
za
fizik
alne
in k
emijs
ke s
pre-
mem
be s
novi
;
• ra
zvije
jo p
repr
oste
eks
peri
men
taln
e ve
š~in
e.
Spoz
nava
nje
osno
vneg
a ke
-m
ijske
ga p
ribor
a in
ozn
ak z
a ne
varn
e sn
ovi.
Spoz
nava
nje
tem
eljn
ih
napo
tkov
za
varn
o ek
sper
i-m
entir
anje
na
osno
vi d
e-m
onst
raci
je u
~ite
lja.
Naš
teva
nje
in ra
zvrš
~anj
e sp
rem
emb
na fi
zika
lne
in
kem
ijske
.
Uva
janj
e v
eksp
erim
entir
anje
.
Snov
i: 1.
Raz
delit
ev s
novi
na
na-
ravn
e in
pri
dobl
jene
. 2.
Fizi
kaln
e la
stno
sti s
no-
vi; t
emel
jne
veli~
ine
in
enot
e SI
(mas
a, ~
as,
tem
pera
tura
, pro
stor
ni-
na).
3.
Kri
teri
ji za
kem
ijske
sp
rem
embe
; raz
likov
a-nj
e m
ed fi
zika
lnim
i in
ke-
mijs
kim
i spr
emem
bam
i.
Varn
o ek
sper
imen
taln
o de
lo:
1. U
vaja
nje
v ek
sper
imen
-ta
lno
delo
: tem
eljn
i ke-
mijs
ki p
ribo
r, o
znak
e za
ne
varn
e sn
ovi.
2. N
apot
ki z
a va
rno
delo
• sn
ovi
• ek
sper
imen
tiran
je
• fiz
ikal
ne in
kem
ijske
sp
rem
embe
•
enot
e SI
•
kro`
enje
sno
vi
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� p
reds
tavi
u~e
ncem
tem
eljn
i lab
orat
orijs
ki p
ribo
r in
ozn
ake
za n
evar
ne s
novi
ter
napo
tke
za v
arno
eks
peri
men
taln
o de
lo;
� iz
vede
z u
~enc
i nas
ledn
je e
kspe
rim
ente
:
1. P
rim
erja
va la
stno
sti n
arav
nih
in p
rido
blje
nih
snov
i,
2. O
bnaš
anje
sno
vi p
ri s
egre
vanj
u;
� p
ri p
ouku
vkl
ju~u
je u
~ne
film
e in
dru
ge d
idak
ti~ne
pri
pom
o~ke
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• te
hnik
a in
tehn
olog
ija
11
UČ
NA
TE
MA
: ČIS
TE
SN
OV
I IN
ZM
ES
ICI
LJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
EPO
JMI
U~e
nci:
• sp
ozna
jo m
erila
za
razl
ikov
anje
zm
esi i
n ~i
stih
sn
ovi;
• sp
ozna
jo n
ekat
ere
met
ode
lo~e
vanj
a zm
esi (
de-
kant
iran
je, f
iltri
ranj
e, iz
pare
vanj
e, lo
~eva
nje
z li-
jem
lo~n
ikom
in z
mag
neto
m te
r kr
omat
ogra
fijo)
in
prid
obiv
anja
~is
tih s
novi
iz z
mes
i;
• op
rede
lijo
elem
ente
in s
pojin
e ko
t ~is
te s
novi
;
• op
rede
lijo
kem
ijsko
rea
kcijo
kot
sno
vno
in e
ner-
gijs
ko s
prem
embo
.
Opa
zova
nje
zmes
i in
~ist
ih
snov
i s p
rost
im o
~eso
m in
lu
po.
Lo~e
vanj
e zm
esi d
veh
snov
i in
prid
obiv
anje
spo
jin iz
el
emen
tov
(dem
onst
raci
ja
u~ite
lja).
Spoz
nava
nje
sint
eze
spoj
in
iz e
lem
ento
v.
Zmes
i in
~ist
e sn
ovi:
1. M
erila
za
razl
ikov
anje
~i
stih
sno
vi o
d zm
esi.
2. P
repr
oste
met
ode
lo~e
vanj
a zm
esi i
n m
erila
za
njih
ov iz
bor.
3.
Ele
men
ti in
spo
jine.
4.
Nas
tane
k sp
ojin
iz e
le-
men
tov.
5.
Pri
dobi
vanj
e el
emen
tov
iz s
pojin
. 6.
Imen
a te
mel
jnih
ele
-m
ento
v in
njih
ovih
bi-
narn
ih s
pojin
(oks
idi,
klor
idi).
• zm
esi
• ~i
ste
snov
i, el
emen
ti,
spoj
ine
• de
kant
iran
je, f
iltri
ra-
nje,
izpa
reva
nje
• kr
omat
ogra
fija
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� iz
vede
z u
~enc
i nas
ledn
je e
kspe
rim
ente
:
1. lo
~eva
nje
zmes
i dve
h ko
mpo
nent
(nat
rije
v kl
orid
in p
esek
, jod
ali
kafr
a in
pes
ek, g
licer
ol a
li ol
je in
vod
a, b
arvi
la v
~rn
ilu),
2. p
rido
biva
nje
razt
oplje
ne s
novi
iz r
azto
pine
,
3. s
inte
za `
elez
oveg
a su
lfida
(dem
onst
raci
ja),
4. s
egre
vanj
e `i
vosr
ebro
vega
oks
ida
(dem
onst
raci
ja).
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
12U
ČN
A T
EM
A:
ZR
AK
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• de
finir
ajo
zrak
kot
zm
es p
linov
;
• sp
ozna
jo p
rido
biva
nje
kisi
ka, d
ušik
a in
`la
htni
h pl
inov
iz z
raka
;
• sp
ozna
jo p
omen
kis
ika
za `
ivlje
nje;
• sp
ozna
jo v
logo
kis
ika
pri g
oren
ju (p
opol
no in
ne-
popo
lno)
in p
rodu
kte
gore
nja;
• op
rede
lijo
prob
lem
e on
esna
`eno
sti z
raka
v d
o-m
a~em
kra
ju.
Prep
ozna
vanj
e st
open
j pri-
dobi
vanj
a el
emen
tov
iz z
ra-
ka n
a te
mel
ju u
~nih
film
ov
ali s
hem
.
Eksp
erim
enta
lno
delo
: •
doka
z vs
ebno
sti k
isik
a v
zrak
u,
• pr
oduk
ti pr
i gor
enju
sve
~e,
• go
renj
e m
agne
zija
.
Zrak
: 1.
Zra
k ko
t zm
es p
linov
. 2.
Lo~
evan
je s
esta
vin
zra-
ka
, zra
k –
suro
vina
.
3. K
isik
– g
oren
je, d
ihan
je.
4. O
nesn
a`en
ost z
raka
zar
a-di
gor
enja
fosi
lnih
gor
iv in
pr
omet
a.
• zr
ak
• oz
ra~j
e •
kisi
k, d
ušik
, `la
htni
pl
ini
• go
renj
e (p
opol
no
in n
epop
olno
) •
diha
nje
• ok
sidi
•
ones
na`e
valc
i zra
ka:
trdn
i del
ci, `
vepl
ov d
i-ok
sid
in d
ušik
ovi
oksi
di
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� z
u~e
nci p
onov
i vse
bine
o z
raku
iz n
i`jih
raz
redo
v os
novn
e šo
le;
� iz
vede
z u
~enc
i nas
ledn
je e
kspe
rim
ente
:
1. d
okaz
vse
bnos
ti ki
sika
,
2. p
rodu
kti p
ri g
oren
ju s
ve~e
,
3. g
oren
je m
agne
zija
(dem
onst
raci
ja);
�
obr
avna
va p
repo
znav
anje
sto
penj
prid
obiv
anje
ele
men
tov
iz z
raka
s p
omo~
jo u
~nih
film
ov, k
i jih
izbe
re p
o la
stni
pre
soji.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, te
hnik
a in
tehn
olog
ija
13
UČ
NA
TE
MA
: GO
ZD
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo ti
pe g
ozdo
v;
• sp
ozna
vajo
zna
~iln
osti
meš
anih
, lis
tnat
ih in
igla
- st
ih g
ozdo
v;
• ve
do, d
a ra
zlik
ujem
o v
gozd
u ve
~ pl
asti;
•
spoz
najo
zna
~iln
osti
posa
mez
nih
gozd
nih
plas
ti;
• pr
epoz
nava
jo ti
pi~n
e pr
edst
avni
ke `
ivih
biti
j v
gozd
nih
plas
teh;
•
se n
au~i
jo u
gota
vlja
ti zv
eze
med
`iv
ljenj
skim
i ra
zmer
ami i
n pr
ilago
ditv
ami o
rgan
izm
ov;
• sp
ozna
jo v
pliv
goz
da n
a se
stav
o zr
aka
in n
a m
ikro
-kl
imo;
•
razl
ikuj
ejo
med
zna
~iln
imi v
rsta
mi g
ozdn
ih li
stav
-ce
v in
igla
vcev
; •
spoz
najo
naj
pogo
stej
še v
rste
goz
dnih
grm
ov v
svo
ji bl
i`nj
i oko
lici;
• sp
ozna
jo n
ajpo
gost
ejšo
goz
dno
podr
ast;
•
razl
ikuj
ejo
med
mah
ovi,
prap
rotm
i in
lišaj
i; •
spoz
najo
nek
aj u
`itn
ih in
str
upen
ih g
ob te
r se
za-
veda
jo n
evar
nost
i pri
u`iv
anju
str
upen
ih g
ob;
• se
znan
ijo s
e z
zako
noda
jo o
nab
iran
ju g
ob;
Opa
zova
nje,
spo
znav
anje
in
razi
skov
anje
bli`
njeg
a go
z-da
(pri
mer
janj
e po
sam
ezni
h go
zdni
h pl
asti
in p
reu~
eva-
nje
`ivl
jenj
skih
razm
er).
Dol
o~an
je in
pre
pozn
avan
je
rast
lin, `
ival
i in
gliv
v ra
z-li~
nih
gozd
nih
plas
teh
s po
-m
o~jo
pre
pros
tih s
likov
nih
klju
~ev.
Pr
imer
janj
e vr
stne
ses
tave
gl
ede
na ti
pe g
ozdo
v.
Ugo
tavl
janj
e po
sled
ic z
a-st
rupi
tve
s st
rupe
nim
i ras
tli-
nam
i in
goba
mi (
s po
mo~
jo
liter
atur
e v
šols
ki k
nji`
nici
).
Tipi
goz
dov.
Goz
dne
plas
ti.
Rast
line
v go
zdu.
Dre
vesa
.
Grm
i.
Zeliš
~a.
Gliv
e.
• tip
i goz
dov:
igla
sti,
meš
ani,
listn
ati
• go
zdne
pla
sti:
plas
t po
dras
ti, d
ebel
, kr
ošen
j •
lista
vci:
buke
v, h
rast
, ga
ber,
kos
tanj
, jes
en ..
. •
igla
vci:
smre
ka, j
elka
, bo
r, m
aces
en ..
. •
grm
i: le
ska,
bez
eg,
dren
, nav
adni
brin
, gl
og, r
obid
a, ~
rni t
rn ..
. •
podr
ast:
šm
arni
ca, j
a-go
dnja
k, te
loh,
pod
-le
sna
vetr
nica
, zaj
~ja
dete
lja ..
. •
prap
roti:
glis
tovn
ica,
or
lova
pra
prot
, sla
dka
kore
nini
ca
• liš
aji (
listn
ati,
skor
jast
i in
grm
i~as
ti)
• gl
ive,
u`i
tne
in s
trup
e-ne
gob
e: g
oban
i, Ii-
si~k
e, m
ušni
ce ..
.
14•
spoz
najo
tem
eljn
e pl
asti
(hor
izon
te) g
ozdn
ih ta
l in
jih p
rimer
jajo
med
seb
oj;
• se
sez
nani
jo z
nas
taja
njem
hum
usa
v go
zdu;
•
razi
skuj
ejo
gozd
no s
teljo
; •
spoz
najo
zna
~iln
e `i
vals
ke p
reds
tavn
ike
gozd
nih
tal;
• se
sez
nani
jo s
pos
ledi
cam
i ste
ljarj
enja
za
rast
line
in `
ival
i; •
spoz
najo
naj
pogo
stej
še `
ival
i goz
dne
podr
asti;
•
znaj
o po
veza
ti `i
vals
ke in
ras
tlins
ke p
reds
tavn
ike
v pr
ehra
njev
alne
spl
ete;
• sp
ozna
jo `
ival
ske
vrst
e, k
i `iv
ijo v
kro
šnja
h dr
e-ve
s in
na
debl
ih;
• zn
ajo
ocen
iti p
omen
dre
vesn
ih k
roše
nj k
ot v
ir
hran
e in
biv
ališ
~e z
a št
eviln
e pt
ice;
• ug
otov
ijo p
omen
in z
na~i
lnos
ti go
zdne
ga r
oba;
•
se s
ezna
nijo
z z
araš
~anj
em tr
avna
tih p
ovrš
in
(pre
haja
nje
trav
nika
in p
ašni
ka v
goz
d);
• sp
ozna
jo v
zrok
e in
pos
ledi
ce p
ropa
danj
a go
zdov
; •
se s
ezna
nijo
s p
osle
dica
mi k
r~en
ja g
ozdn
ih p
ovrš
in
za ~
love
ka, `
ival
i in
rast
line.
Opa
zova
nje
in m
edse
bojn
o pr
imer
janj
e pl
asti
gozd
nih
tal (
plas
t ste
lje, o
rgan
ska
plas
t in
min
eral
na p
last
).
Razi
skov
anje
goz
dne
stel
je.
Sam
osto
jno
skle
panj
e (i
z zn
anja
in iz
kuše
nj) o
pom
e-nu
goz
dov
in o
pos
ledi
cah
kr~e
nja
in o
nesn
a`ev
anja
go
zdov
.
@iva
li v
gozd
u.
Goz
dni r
ob.
Kro
`enj
e sn
ovi v
goz
du.
• st
elja
, ste
ljarj
enje
•
`iva
li go
zdni
h ta
l: st
rige,
dvo
jnon
oge,
m
okric
e •
`iva
li na
goz
dnih
tleh
: se
kulja
, mo~
erad
, gad
, lis
ica,
mra
vlje
, paj
ki ..
. •
`iva
li na
deb
lih in
v
kroš
njah
dre
ves:
ptic
e (`
olne
, det
li, b
rgle
zi,
sove
, šoj
e), h
roš~
i (ro
-ga
~, lu
bada
r), s
esaI
ci
(vev
eric
a, p
olh)
...
• go
zdni
rob
•
kro`
enje
sno
vi v
nar
avi
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� o
mog
o~i u
~enc
em d
o`iv
ljanj
e in
spo
znav
anje
goz
da in
jih
usm
erja
v ~
im n
atan
~nej
še o
pazo
vanj
e. U
~enc
i naj
pri
spo
znav
anju
goz
da in
nj
egov
ih p
rebi
valc
ev u
pora
blja
jo ~
imve
~ ra
zli~
nih
~util
; �
vod
i u~e
nce
tako
, da
bodo
gle
de n
a `e
usv
ojen
o zn
anje
in n
ove
izku
šnje
ugo
tavl
jali
podo
bnos
ti in
raz
like
med
raz
li~ni
mi t
ipi g
ozdo
v te
r sk
lepa
li o
`ivl
jenj
skih
raz
mer
ah v
njih
. Iz
tega
lahk
o sk
lepa
jo tu
di o
pri
lago
ditv
ah o
rgan
izm
ov n
a do
lo~e
no o
kolje
; �
vod
i u~e
nce
pri t
ej u
~ni t
emi t
ako,
da
~im
bol
j cel
ostn
o sp
ozna
jo g
ozd,
nje
gove
zna
~iln
osti
in v
rstn
o pe
stro
st. S
pozn
ajo
naj ~
imve
~ `i
vali,
ra
stlin
in g
liv, ~
etud
i si n
e bo
do z
apom
nili
imen
za
vse;
15
� n
aj ja
sno
opoz
ori u
~enc
e na
mo`
nost
oku
`b in
bol
ezni
, ki j
o pr
enaš
ajo
klop
i (kl
opni
men
engi
tis, L
ymsk
a bo
relio
za);
�
pri
nese
goz
dno
stel
jo v
u~i
lnic
o, k
jer
jo b
odo
u~en
ci r
azis
kova
li. P
ri te
m u
~enc
e op
ozor
i na
ustr
ezno
rav
nanj
e z
`ivi
mi b
itji.
Po k
on~a
nem
de
lu v
rne
stel
jo z
org
aniz
mi v
goz
d;
� p
ri o
brav
navi
gob
je p
oseb
ej p
ozor
en n
a ne
varn
osti
zast
rupi
tve.
Zel
o je
pom
embn
o, d
a se
u~e
nci z
aved
ajo
neva
rnos
ti za
u`itj
a st
rupe
nih
gob.
Na
enak
na~
in k
ot g
obe
obra
vnav
a tu
di s
trup
ene
gozd
ne r
astli
ne;
� s
kupa
j z u
~enc
i pri
prav
i raz
stav
o ra
stlin
, gob
in `
ival
i v v
ivar
ijih
(akv
arij,
akv
ater
arij,
tera
rij)
o sp
ozna
nih
`ivi
h bi
tjih
za u
trje
vanj
e zn
anja
. U
~enc
i im
ajo
tako
mo`
nost
pon
avlja
nja
in u
trje
vanj
a sn
ovi t
udi t
akra
t, k
o je
u~n
a te
ma
`e z
aklju
~ena
;�
s p
omo~
jo g
obar
jev,
goz
darj
ev, l
ovce
v ip
d. o
brav
nava
no te
mo
bolj
celo
stno
pre
dsta
vi;
� z
zgl
edom
nav
aja
u~en
ce n
a pr
aviln
o ve
denj
e v
nara
vi in
na
varn
o ra
vnan
je z
opa
zova
nim
i org
aniz
mi.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, te
hnik
a in
tehn
olog
ija
16U
ČN
A T
EM
A:
ZV
OK
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• ve
do, d
a pr
edm
eti,
ki o
ddaj
ajo
zvok
– z
vo~i
la, z
a-tr
esej
o zr
ak in
da
take
tres
ljaje
imen
ujem
o ni
hanj
e;
• ve
do, d
a sp
reje
mni
k zv
oka
zazn
a tr
esen
je z
raka
ta
ko, d
a sa
m z
anih
a;
• sp
ozna
jo, d
a zv
ok p
reds
tavl
ja š
irje
nje
teh
tres
Ija-
jev
po s
nove
h od
odd
ajni
ka d
o sp
reje
mni
ka (d
el-
na p
onov
itev
vseb
ine
6. ra
zred
a);
• sp
ozna
jo n
ekaj
odd
ajni
kov
zvok
a (g
lasi
lke,
vio
linsk
a st
runa
, rad
ijski
zvo
~nik
...)
in s
prej
emni
k zv
oka
– uh
o;
• sp
ozna
jo p
ojem
frek
venc
a zv
oka
in v
edo,
da
zvok
to
~no
dolo
~ene
frek
venc
e im
enuj
emo
ton;
sez
na-
nijo
se
tudi
s p
ojm
om š
uma;
•
spoz
najo
hitr
ost z
voka
v z
raku
; •
spoz
najo
, da
je h
rup
nepr
ijete
n zv
ok, i
n se
sez
na-
nijo
s š
kodl
jivos
t jo
hrup
a in
na~
ini p
repr
e~ev
anja
le
-teg
a (z
vo~n
a iz
olac
ija);
•
ve, d
a pr
egla
sen
zvok
(hru
p, p
ok, t
udi p
regl
asna
gl
asba
) lah
ko tr
ajno
poš
kodu
jejo
uho
.
Opa
zova
nje
niha
nja
glas
beni
h vi
lic, s
trun
gla
sbil
in m
embr
a-ne
del
ujo~
ega
zvo~
nika
. O
pazo
vanj
e pr
enos
a tr
eslja
ja
niha
jo~e
mem
bran
e –
odda
j-ni
ka n
a dr
ugo
mem
bran
o –
spre
jem
nik
zvok
a.
S št
etje
m o
ceni
~as
med
bli-
skom
in g
rom
om te
r s te
m p
o-da
tkom
gro
bo d
olo~
i odd
alje
-no
st m
esta
, od
kode
r prih
aja
grom
. O
pazo
vanj
e iz
vedb
e ne
kate
rih
ukre
pov
za z
man
jšev
anje
oz.
pr
epre
~eva
nje
hrup
a v
bli`
nji
okol
ici (
zman
jšan
je h
itros
ti vo
zil,
prep
oved
odd
ajan
ja
zvo~
nih
sign
alov
, pos
tavi
tev
prot
ihru
pnih
pre
grad
ipd.
).
Zvok
.
Zaš~
ita
pred
hru
pom
.
• ni
hanj
e, fr
ekve
nca
ni-
hanj
a
• zv
ok
• od
dajn
ik z
voka
–
zvo~
ilo, s
prej
emni
k zv
oka
• to
n, š
um
• hr
up
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� iz
bere
eks
peri
men
te, k
i bod
o u~
ence
mot
ivir
ali i
n vo
dili
k te
mel
jnim
fizi
kaln
im z
akon
om;
� v
pelje
fizi
kaln
e po
jme
le n
a te
mel
ju o
pazo
vanj
in e
kspe
rim
enta
lnih
spo
znan
j u~e
ncev
; �
u~e
ncem
om
ogo~
i sam
osto
jno
eksp
erim
enta
lno
delo
in ji
h na
vaja
na
nata
n~no
st p
ri d
elu,
na
opaz
ovan
je te
r is
kanj
e ap
likac
ij v
nara
vnem
ok
olju
; �
pov
e`e
obra
vnav
o zv
oka,
hru
pa in
zaš
~ite
pre
d hr
upom
z o
brav
navo
eko
sist
emov
in v
pliv
om ~
love
ka n
a na
ravn
o ok
olje
. U~e
nce
opoz
ori
na z
vok
kot s
reds
tvo
za k
omun
ikac
ijo m
ed `
ivim
i bitj
i. Vo
di ji
h tu
di h
kri
ti~ne
mu
razm
išlja
nju
o šk
odlji
vem
vpl
ivu
hrup
a na
nar
avno
oko
-lje
. U~e
nce
opoz
arja
na
mo`
nost
i okv
are
sluh
a.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
tehn
ika
in te
hnol
ogija
17
UČ
NA
TE
MA
: S
VE
TL
OB
ACI
LJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
EPO
JMI
U~e
nci:
• ve
do, d
a te
lo v
idim
o, ~
e je
osv
etlje
no (o
dbija
sv
etlo
bo a
li sa
mo
odda
ja s
vetlo
bo –
sve
tilo)
in ~
e ta
sve
tloba
pad
e v
naše
oko
; •
znaj
o op
rede
liti p
ojm
e sv
etilo
, osv
etlje
no te
lo,
svet
ilni s
nop,
sve
tlobn
i cur
ek in
`ar
ek te
r se
nco
in
pols
enco
tele
sa;
• ve
do, d
a se
sve
tloba
šir
i pre
mo~
rtno
ter
zna
svet
lobn
e `a
rke
pona
zori
ti s
prem
icam
i in
puš~
icam
i, ki
nak
azuj
ejo
smer
šir
jenj
a sv
etlo
be;
• po
znaj
o hi
tros
t sve
tlobe
; •
vedo
, da
se s
vetlo
ba n
a m
eji d
veh
snov
i del
oma
od-
bije
, del
oma
lom
i (kr
atka
in d
elna
pon
ovite
v po
glav
ja o
bar
vah
iz n
arav
oslo
vja
za 6
. raz
red)
; •
znaj
o sk
icir
ati p
otek
sve
tlobn
ega
`ark
a pr
i odb
o-ju
na
ravn
i plo
skvi
in p
ri p
reho
du iz
ene
sno
vi v
dr
ugo;
• se
znan
ijo s
e s
pote
kom
sve
tlobn
ih `
arko
v sk
ozi
zbir
alno
in r
azpr
šiln
o le
~o; v
edo,
kaj
sta
gor
iš~e
in
gor
iš~n
a ra
zdal
ja le
~e;
• sp
ozna
jo, d
a sv
etlo
ba p
osre
duje
slik
o ok
olic
e;
pred
met
vid
imo
v od
biti
svet
lobi
– s
lika
v ra
vnem
zr
calu
, pre
dmet
vid
imo
v pr
epuš
~eni
sve
tlobi
slik
a pr
i pre
slik
avi z
le~o
; •
znaj
o lo
~iti
med
rea
lno
in n
avid
ezno
slik
o pr
ed-
met
a;
• sp
ozna
jo, d
a je
slik
a pr
edm
eta
pri i
zbra
ni o
dda-
ljeno
sti p
redm
eta
ostr
a sa
mo
pri t
o~no
dol
o~en
i ra
zdal
ji od
le~e
;
Opa
zova
nje
prep
rost
ih s
ve-
til, r
az`a
rjeni
pre
dmet
i odd
a-ja
jo s
vetlo
bo (b
akla
, `ar
nica
, zv
ezde
, Son
ce).
Opa
zova
nje
osve
tljen
ih
pred
met
ov (p
redm
eti o
koli
nas,
pla
neti,
Lun
a).
Opa
zova
nje
pote
ka s
vetlo
b-
nega
`ar
ka p
ri od
boju
na
m
eji d
veh
snov
i in
pri l
omu,
to
rej p
ri pr
ehod
u iz
ene
sno
-vi
v d
rugo
(dem
onst
raci
jski
po
skus
).
Opa
zova
nje
pote
ka s
vetlo
b-
nih
`ark
ov p
ri pr
ehod
u sk
ozi
zbira
lno
in ra
zprš
ilno
le~o
(d
emon
stra
cijs
ki p
osku
s).
Opa
zova
nje
nast
anka
slik
e pr
i pre
slik
avi z
zbi
raln
o le
~o;
dolo
~ite
v go
riš~n
e ra
zdal
je
zbira
lne
le~e
– s
lika
zelo
od-
dalje
nega
pre
dmet
a na
stan
e v
goriš
~u.
Svet
ila in
osv
etlje
na te
lesa
.
Odb
oj in
lom
sve
tlob
e.
Le~e
in p
resl
ikav
e.
• sv
etilo
, osv
etlje
no
telo
• sv
etlo
bni `
arek
• se
nca
• od
boj s
vetlo
be
• lo
m s
vetlo
be
• le
~a (z
bira
lna,
ra
zprš
ilna)
•
gori
š~e
in g
oriš
~na
razd
alja
le~e
• pr
eslik
ava
z le
~o;
pred
met
, slik
a (r
ealn
a,
navi
dezn
a)
18•
sezn
anijo
se
s pr
epro
sto
zgra
dbo
~lov
eške
ga
o~es
a;
• ve
do, d
a je
o~e
sna
le~a
zbi
raln
a in
da
je s
lika
pred
met
a na
o~e
snem
oza
dju
real
na;
• sp
ozna
jo, d
a je
slik
a ra
zli~
no o
ddal
jeni
h pr
edm
e-to
v, k
i nas
tane
na
o~es
nem
oza
dju,
ved
no o
stra
le
, ~e
ima
o~es
na le
~a p
rila
godl
jivo
gori
š~no
raz
-da
ljo;
• sp
ozna
jo fu
nkci
jo o
~al (
nast
anek
ost
re s
like
na
o~es
nem
oza
dju
pri n
epri
lago
dljiv
i o~e
sni l
e~i);
•
pozn
a ne
varn
osti
okva
re v
ida
pri o
pazo
vanj
u m
o~ni
h sv
etil.
Opa
zova
nje,
kak
o sv
etlo
ba
posr
eduj
e sl
iko
pri r
azli~
nih
opti~
nih
napr
avah
(kam
era
obsc
ura,
ravn
o zr
calo
, le~
e,
foto
graf
ski a
para
t, di
apro
-je
ktor
...)
^lov
eško
oko
. •
oko
• o~
esna
le~a
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� z
u~e
nci p
onov
i pog
lavj
e o
barv
ah iz
6. r
azre
da;
� iz
bere
eks
peri
men
te, k
i bod
o u~
ence
mot
ivir
ali i
n vo
dili
k te
mel
jnim
fizi
kaln
im z
akon
om;
� v
pelje
fizi
kaln
e po
jme
le n
a te
mel
ju o
pazo
vanj
in e
kspe
rim
enta
lnih
spo
znan
j u~e
ncev
; �
om
ogo~
i u~e
ncem
sam
osto
jno
eksp
erim
enta
lno
delo
in ji
h na
vaja
na
nata
n~no
st p
ri d
elu,
na
opaz
ovan
je in
iska
nje
aplik
acij
v na
ravn
em
okol
ju;
� u
~enc
e op
ozar
ja n
a ok
vare
vid
a.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• te
hnik
a in
tehn
olog
ija
19
UČ
NA
TE
MA
: V
AL
OV
AN
JECI
LJI
DEJ
AVN
OST
IVS
EBIN
EPO
JMI
U~e
nci:
• sp
ozna
jo p
ojav
val
ovan
ja n
a vo
dni g
ladi
ni, v
rvi i
n do
lgi v
zmet
i; •
vedo
, kaj
sta
val
ovna
dol
`ina
in fr
ekve
nca
valo
va-
nja;
•
vedo
, da
se z
val
ovan
jem
pre
naša
ene
rgija
; pri
va
lova
nju
na v
odni
gla
dini
in v
rvi j
e to
ene
rgija
gi-
banj
a, p
ri v
alov
anju
po
dolg
i vzm
eti p
a en
ergi
ja
stis
njen
e oz
irom
a ra
zteg
njen
e vz
met
i; •
spoz
najo
, da
se v
alov
anje
na
ovir
i odb
ije;
• sp
ozna
jo, d
a je
zvo
k va
lova
nje
(pre
naša
nje
tres
-lja
jev
po s
novi
);
• sp
ozna
jo p
odob
nost
i med
val
ovan
jem
na
vodn
i gl
adin
i, zv
okom
in s
vetlo
bo: š
irje
nje
v vs
e sm
eri
od m
esta
nas
tank
a, o
dboj
na
ovir
i, pr
enos
ene
rgi-
je, z
a po
tova
nje
ni p
otre
bna
goni
lna
razl
ika;
na
tem
elju
pod
obno
sti s
klep
ajo,
da
je tu
di s
vetlo
ba
valo
vanj
e;
• ve
do, d
a se
z v
alov
anje
m p
rena
ša in
form
acija
; zv
o~ni
sig
nal,
svet
lobn
i sig
nal;
hitr
ost p
reno
sa in
-fo
rmac
ije.
Opa
zova
nje
ravn
ih in
kr
o`ni
h va
lov
na v
odni
gla
di-
ni; u
~enc
i z o
pazo
vanj
em
plov
cev
ugot
ovijo
, da
plov
ci
niha
jo, m
otnj
a pa
se
širi;
oc
enijo
kaj
sta
val
ovna
do-
l`in
a in
frek
venc
a.
Opa
zova
nje
valo
vanj
a po
vr
vi in
dol
gi v
zmet
i; ši
rjenj
e va
lova
nja
in o
dboj
.
Posl
ušan
je o
dmev
a in
oce
na
odda
ljeno
sti o
vire
.
Opa
zova
nje
širje
nja
svet
lobe
po
opt
i~ni
h vl
akni
h.
Valo
vanj
e na
vod
ni
glad
ini,
vrvi
in d
olgi
vz
met
i.
Zvok
in s
vetl
oba
sta
valo
vanj
i.
• va
lova
nje
• va
lovn
a do
l`in
a •
frek
venc
a va
lova
nja
• hi
tros
t val
ovan
ja
• od
boj v
alov
anja
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
• na
j to
u~no
sno
v ob
ravn
ava,
skl
icuj
o~ s
e na
tem
eljn
e po
jme
o en
ergi
ji in
ene
rgijs
kih
toko
vih
iz p
redm
eta
nara
vosl
ovje
za
6. r
azre
d;
• iz
bere
eks
peri
men
te, k
i bod
o u~
ence
mot
ivir
ali i
n vo
dili
k te
mel
jnim
fizi
kaln
im z
akon
om;
• vp
elje
fizi
kaln
e po
jme
le n
a te
mel
ju o
pazo
vanj
in e
kspe
rim
enta
lnih
spo
znan
j u~e
ncev
; •
u~en
cem
om
ogo~
i sam
osto
jno
eksp
erim
enta
lno
delo
in ji
h na
vaja
na
nata
n~no
st p
ri d
elu,
na
opaz
ovan
je te
r is
kanj
e ap
likac
ij v
nara
vnem
ok
olju
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
• te
hnik
a in
tehn
olog
ija
20U
ČN
A T
EM
A:
VO
DA
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• sp
ozna
jo v
odo
kot k
emijs
ko s
pojin
o in
nje
n po
men
za
`ivl
jenj
e;
• ra
zlik
ujej
o m
ed m
ehko
in tr
do v
odo;
• op
rede
lijo
prob
lem
e on
esna
`eno
sti v
oda
v do
ma~
em k
raju
;
• sp
ozna
jo m
erila
za
pitn
o vo
do.
Eksp
erim
enta
lno
delo
: •
razl
ikov
anje
meh
ke in
trde
vo
de.
• m
eh~a
nje
vode
.
Tere
nsko
del
o:
• en
osta
vna
anal
iza
vode
v
dom
a~em
oko
lju.
Voda
in n
jen
pom
en z
a `i
vlje
nje:
•
Meh
ka in
trda
vod
a.
• Pi
tna
voda
. •
Prob
lem
i one
sna`
enos
ti vo
da v
dom
a~em
kra
ju.
• vo
da
• ke
mijs
ka s
pojin
a •
meh
ka v
oda
• tr
da v
oda
• pi
tna
voda
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� z
u~e
nci p
onov
i vse
bine
o v
odi i
z 6.
raz
reda
;�
izve
de z
u~e
nci n
asle
dnje
eks
peri
men
te:
1.
raz
likov
anje
meh
ke in
trde
vod
e,
2. m
eh~a
nje
vode
; �
izve
de z
u~e
nci v
pov
ezav
i z b
iolo
škim
i vse
bina
mi t
eren
sko
delo
:
3. e
nost
avna
ana
liza
vode
v d
oma~
em o
kolju
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
ge
ogra
fija,
tehn
ika
in te
hnol
ogija
21
UČ
NA
TE
MA
: C
EL
INS
KE
VO
DE
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• zn
ajo
razl
o~ev
ati r
azli~
ne ti
pe c
elin
skih
vod
a;
• sp
ozna
jo ti
pe e
kosi
stem
ov s
sto
je~o
in te
ko~o
vod
o;
• se
sez
nani
jo z
`iv
ljenj
skim
i raz
mer
ami v
sla
dkih
vo
dah;
•
razd
elijo
vod
ne e
kosi
stem
e na
pos
amez
na b
ivaI
na
obm
o~ja
; •
se s
ezna
nijo
s p
ojm
om p
lank
ton
– ra
stlin
ski i
n `i
vals
ki;
• sp
ozna
jo n
ajzn
a~iln
ejše
pla
nkto
nske
org
aniz
me;
•
prep
ozna
jo n
ajpo
gost
ejše
sla
dkov
odne
alg
e v
do-
ma~
em o
kolju
; •
spoz
najo
bis
tven
e vo
dne
rast
line
v sv
oji n
epo-
sred
ni o
kolic
i; •
sezn
anijo
se
z na
jpog
oste
jšim
i obv
odni
mi r
astli
-na
mi;
• se
znan
ijo s
e z
najp
ogos
tejš
imi `
ival
mi v
pro
sti
vodi
; •
spoz
najo
`iv
ali b
latn
ega
dna;
•
spoz
najo
`iv
ali s
pov
ršja
vod
ne g
ladi
ne;
• se
sez
nani
jo z
naj
pogo
stej
šim
i obv
odni
mi
`iva
lmi;
• sp
ozna
vajo
vod
ne in
obv
odne
ptic
e;
• se
sez
nani
jo z
bio
lošk
im o
cenj
evan
jem
kak
ovos
ti vo
da (u
tem
elje
no n
a pr
isot
nost
i pos
amez
nih
or-
gani
zmov
);
• sp
ozna
jo v
odol
jubn
e `i
vali
(`iv
ali,
ki s
o ve
zane
na
vodo
, a s
e pr
ecej
~as
a za
dr`u
jejo
zun
aj n
je);
•
spoz
najo
`iv
alsk
e pr
edst
avni
ke p
odze
mel
jski
h vo
da;
Opa
zova
nje,
spo
znav
anje
in
razi
skov
anje
sto
je~i
h in
te-
ko~i
h ce
linsk
ih v
oda
(v n
e-po
sred
ni o
kolic
i).
Opa
zova
nje
plan
kton
a s
po-
mo~
jo s
vetlo
bneg
a m
ikro
-sk
opa.
O
pazo
vanj
e in
pre
pozn
ava-
nje
slad
kovo
dnih
alg
.
Dol
o~an
je in
pre
pozn
avan
je
vodn
ih in
obv
odni
h ra
stlin
in
`iva
li s
pom
o~jo
pre
pros
tih
slik
ovni
h kl
ju~e
v.
Mak
rosk
opsk
a bi
ološ
ka a
na-
liza
voda
.
Prim
erja
nje
vrst
ne s
esta
ve
`ivl
jenj
skih
zdr
u`b
v ra
zli~
nih
tipih
cel
insk
ih v
oda.
Vrst
e ce
linsk
ih v
odni
h ek
osis
tem
ov.
Rast
linsk
i in
`iva
lski
pl
ankt
on.
Vodn
e ra
stlin
e.
Vodn
e `i
vali.
Obv
odne
`iv
ali.
• ce
linsk
e vo
de
• st
oje~
e in
teko
~e v
ode
• pl
ankt
on: r
astli
nski
in
`iva
lski
•
slad
kovo
dne
alge
•
vodn
e ra
stlin
e: d
rista
-ve
c, b
latn
ik, v
odna
le-
~a, r
a~ja
zel
, lok
vanj
...
• ob
vodn
e ra
stlin
e:
trst
ika,
rogo
z, š
aši,
mun
ec ..
. •
`iva
li bl
atne
ga d
na:
tubi
feks
i, pi
javk
e ...
•
`iva
li v
pros
ti vo
di: r
ibe,
ra
ki, l
i~in
ke `
u`el
k ...
•
`iva
li z
vodn
e gl
adin
e:
vodn
i drs
alci
...
• vo
dne
ptic
e: li
ska,
si
vka,
mla
karic
a ...
• ob
vodn
e `i
vali:
ka~
ji pa
stirj
i, hr
oš~i
, zel
ena
`aba
, sek
ulja
, urh
, be-
louš
ka, ~
aplja
, št
orkl
ja ..
.•
ende
mit
22•
znaj
o po
veza
ti `i
vals
ke in
ras
tlins
ke p
reds
tavn
ike
v pr
ehra
njev
alne
spl
ete;
•
se s
ezna
nijo
s p
rehr
anje
valn
imi s
plet
i pos
amez
-ni
h vo
dnih
eko
sist
emov
; •
znaj
o op
isat
i kro
`enj
e sn
ovi v
vod
i;
• sp
ozna
jo n
ajpo
gost
ejša
one
sna`
ila v
oda
in p
osle
-di
ce o
nesn
a`ev
anja
z n
jimi;
• se
sez
nani
jo s
pos
ledi
cam
i izs
ušev
anja
mo~
virn
ih
pred
elov
Slo
veni
je.
Igra
nje
vlog
: pon
azar
janj
e pr
ehra
njev
alni
h ve
rig in
sp
leta
v.
Sam
osto
jno
skle
panj
e (i
z zn
anja
in iz
kuše
nj) o
pom
enu
teko
~ih
in s
toje
~ih
celin
-sk
ih v
oda
in o
pos
ledi
cah
ones
na`e
vanj
a.
Preh
ranj
eval
ni s
plet
i.
Viri
one
sna`
evan
ja.
• on
esna
`eva
nje
voda
•
mo~
virj
e •
izsu
ševa
nje
DID
AKTI
^NA
PRIP
ORO
^ILA
U
~ite
lj:
� o
mog
o~i u
~enc
em d
o`iv
ljanj
e in
spo
znav
anje
cel
insk
ih v
oda.
U~e
nce
usm
erja
v ~
im n
atan
~nej
še o
pazo
vanj
e. U
pora
blja
jo n
aj ~
im v
e~
~u
til;
� v
odi u
~enc
e, d
a gl
ede
na `
e us
voje
no z
nanj
e in
nov
e iz
kušn
je u
gota
vlja
jo p
odob
nost
i in
razl
ike
med
raz
li~ni
mi c
elin
skim
i vod
ami i
n sk
le-
pa
jo o
`iv
ljenj
skih
raz
mer
ah v
njih
. Na
tem
tem
elju
lahk
o ra
zpra
vlja
jo tu
di o
pri
lago
ditv
ah o
rgan
izm
ov n
a do
lo~e
no o
kolje
; �
vod
i u~e
nce
pri t
ej u
~ni t
emi t
ako,
da
~im
bol
j cel
ostn
o sp
ozna
vajo
cel
insk
e vo
de, n
jihov
e zn
a~iln
osti
in v
rstn
o pe
stro
st. U
~enc
i naj
spo
znaj
o ~i
m v
e~ `
ivih
biti
j, ~e
tudi
si n
e bo
do z
apom
nili
vseh
imen
; �
z u
~enc
i goj
i v u
~iln
ici m
anjš
e `i
vali,
kot
so
trdo
`iv,
par
amec
ij itd
. U~e
nci t
ako
spoz
nava
jo n
jihov
e `i
vlje
njsk
e po
treb
e. @
iva
bitja
si t
udi
ogle
dajo
z m
ikro
skop
om a
li lu
po. P
ri te
m m
ora
u~ite
lj ve
dno
pazi
ti, d
a vr
nejo
u~e
nci `
ival
i nep
oško
dova
ne v
goj
ilnic
o. ^
e bo
do `
ival
i pri
-na
šali
iz n
arav
e v
u~iln
ico,
jih
mor
ajo
po k
on~a
nem
opa
zova
nju
vedn
o vr
niti
v na
ravo
, kje
r so
jih
nabr
ali;
� s
kupa
j z u
~enc
i pri
prav
i raz
stav
o or
gani
zmov
v v
ivar
ijih
(akv
arij,
akv
ater
arij,
tera
rij)
za u
trje
vanj
e zn
anja
o s
pozn
anih
`iv
ih b
itjih
. U~e
nci
naj i
maj
o m
o`no
st p
onav
ljanj
a in
utr
jeva
nja
tudi
takr
at, k
o je
u~n
a te
ma
`e z
aklju
~ena
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, te
hnik
a in
tehn
olog
ija
23
UČ
NA
TE
MA
: MO
RJE
CILJ
ID
EJAV
NO
STI
VSEB
INE
POJM
I
U~e
nci:
• se
znan
ijo s
e s
posa
mez
nim
i mor
skim
i `iv
ljenj
ski-
mi p
rede
li, k
i se
med
seb
oj r
azlik
ujej
o po
`iv
ljenj
-sk
ih r
azm
erah
in `
ivih
bitj
ih;
• sp
ozna
jo z
a `i
va b
itja
pom
embn
e la
stno
sti m
or-
ske
vode
(sla
nost
, tem
pera
tura
, pre
pust
nost
za
svet
lobo
);
• sp
ozna
jo p
reds
tavn
ike
rast
linsk
ega
in `
ival
skeg
a pl
ankt
ona;
•
spoz
najo
naj
pogo
stej
še m
orsk
e al
ge;
• se
znan
ijo s
e z
neka
terim
i hal
ofiti
; •
spoz
najo
zna
~iln
e ra
stlin
e v
mor
ju in
ob
njem
ter
njih
ovo
pove
zano
st z
`iv
ljenj
skim
i raz
mer
ami;
• sp
ozna
jo n
ajpo
gost
ejše
`iv
ali o
bre`
nega
pas
u in
bi
bavi
ce;
• sp
ozna
jo n
ajzn
a~iln
ejše
obm
orsk
e pt
ice,
njih
ovo
ogro
`eno
st in
`iv
ljenj
ske
nava
de (s
elite
v);
• sp
ozna
jo `
ival
i odp
rteg
a m
orja
;
• se
znan
ijo s
e z
zna~
ilnim
i pre
dsta
vnik
i mor
skih
gl
obin
in g
lobo
kom
orsk
ega
dna;
• zn
ajo
pove
zati
`iva
lske
in r
astli
nske
pre
dsta
vnik
e v
preh
ranj
eval
ne s
plet
e;
• zn
ajo
opis
ati k
ro`e
nje
snov
i v m
orju
na
konk
ret-
nem
pri
mer
u;
• zn
ajo
razl
o`iti
tem
eljn
e vi
re o
nesn
a`ev
anja
mor
ja in
po
sled
ice
ones
na`e
vanj
a za
oko
lje.
Opa
zova
nje,
spo
znav
anje
in
razi
skov
anje
mor
ja.
Preu
~eva
nje
mor
ja s
po-
mo~
jo v
ideo
pos
netk
ov, s
tal-
nih
zbirk
, akv
arije
v, s
trok
ov-
ne li
tera
ture
itd.
Opa
zova
nje
plan
kton
a s
po-
mo~
jo s
vetlo
bneg
a m
ikro
-sk
opa.
Opa
zova
nje
in p
repo
znav
a-nj
e m
orsk
ih ra
stlin
in `
ival
i s
pom
o~jo
pre
pros
tih s
likov
-ni
h kl
ju~e
v (n
a te
renu
ali
ob
alga
riju,
her
barij
u, a
kvar
iju).
Sam
osto
jno
skle
panj
e (n
a te
mel
ju z
nanj
a in
izku
šenj
) o
pom
enu
mor
ja in
o p
osle
-di
cah
ones
na`e
vanj
a.
@ivl
jenj
ske
razm
ere
v m
orju
. @i
vlje
njsk
i pre
deli
v m
orju
.
Rast
line
v m
orju
in o
b nj
em.
@iva
li m
orsk
ega
obre
`ja.
@iva
li od
prte
ga m
orja
.
@iva
li v
mor
skih
glo
bina
h.
Preh
ranj
eval
ni s
plet
i.
Viri
one
sna`
evan
ja.
• m
orje
: obr
e`no
, odp
r-to
in m
orsk
o dn
o •
mor
ski p
lank
ton
• al
ge
• ha
lofit
i •
rast
line
v m
orju
in o
b nj
em: r
upija
, nav
adni
os
o~ni
k, ru
j, `u
ka, l
o-vo
r, o
ljka
...
• `i
vali
obre
`neg
a pa
su
in b
ibav
ice:
spu
`ve,
o`
igal
karj
i, m
ehku
`ci
(pol
`i, š
koljk
e, g
lavo
-no
`ci),
raki
, igl
oko`
ci,
ribe
...
• pt
ice
ob m
orju
: ga
leb,
kor
mor
an,
~igr
a ...
•
`iva
li od
prte
ga m
orja
: ri
be, d
elfin
i, ki
ti ...
24D
IDAK
TI^N
A PR
IPO
RO^I
LA
U~i
telj:
�
om
ogo~
i u~e
ncem
do`
ivlja
nje
in s
pozn
avan
je m
orja
. Usm
erja
jih
v ~i
m n
atan
~nej
ša o
pazo
vanj
a z
vsem
i ~ut
ili;
� s
podb
uja
u~en
ce g
lede
na
usvo
jeno
zna
nje
in n
ove
izku
šnje
, da
ugot
avlja
jo p
odob
nost
i in
razl
ike
med
raz
li~ni
mi p
rede
li m
orja
, `iv
ljenj
ske
razm
ere
v nj
ih in
last
nost
i org
aniz
mov
pov
ezuj
ejo
z le
-tem
i; �
vod
i u~e
nce
tako
, da
~im
bol
j cel
ostn
o sp
ozna
vajo
mor
je, n
jego
ve z
na~i
lnos
ti in
vrs
tno
pest
rost
. U~e
nci n
aj s
pozn
ajo
~im
ve~
razl
i~ni
h or
gani
zmov
, ~et
udi s
i ne
bodo
zap
omni
li vs
eh im
en;
� n
udi u
~enc
em m
o`no
st o
pazo
vanj
a pl
ankt
onsk
ih o
rgan
izm
ov z
mik
rosk
opom
; �
sku
paj z
u~e
nci p
ripr
avi r
azst
avo
orga
nizm
ov v
viv
ariji
h (a
kvar
ij, a
kvat
erar
ij, te
rari
j) za
utr
jeva
nje
znan
ja o
spo
znan
ih `
ivih
biti
j ozi
rom
a ra
zli~
ne z
birk
e na
ravn
ih m
ater
ialo
v (lu
pine
pol
`ev
in š
koljk
itd.
, alg
arij,
her
bari
j itd
.), z
birk
e fo
togr
afij,
ris
b ip
d. U
~enc
i naj
imaj
o m
o`no
st
pona
vlja
nja
in u
trje
vanj
a sn
ovi t
udi t
akra
t, k
o je
u~n
a te
ma
`e z
aklju
~ena
; �
se
pri o
brav
navi
u~n
e te
mat
ike
pove
`e tu
di z
alg
olog
i, ri
bi~i
, pom
orš~
aki i
td.
Ker
ve~i
ni s
love
nski
h ot
rok
mor
je n
i nen
ehno
dos
topn
o, p
redl
agam
o, d
a to
tem
atik
o po
drob
neje
obd
elaj
o ob
mor
ski o
troc
i, ko
ntin
enta
lni
pa jo
spo
znaj
o na
tan~
neje
v š
oli v
nar
avi a
li na
nar
avos
lovn
em d
nevu
.
MED
PRED
MET
NE
POVE
ZAVE
•
geog
rafij
a, te
hnik
a in
tehn
olog
ija
25
4 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA
U~itelj naj vodi u~ence tako, da pridejo do znanja prek dejavnosti (zaznavanje, opazovanje,
razvrš~anje, štetje, merjenje, tehtanje, bele`enje, zbiranje podatkov, sklepanje, komunicira-
nje, uporaba ~asovnih, dol`inskih in prostorskih razmerij, eksperimentiranje, napovedovanje,
postavljanje podmen, nadzor spremenljivk, razlaga). U~enci lahko izvajajo dejavnosti pri
pouku, pri naravoslovnih dnevih in doma. Temelj vseh dejavnosti je interdisciplinarna obrav-
nava problemov.
Pri uresni~evanju ciljev naj u~itelj sledi didakti~nim na~elom: od znanega k neznanemu, od
bli`njega k daljnemu, od preprostejšega k bolj zapletenemu, od konkretnega k abstraktnemu,
od posebnega k splošnemu.
Posebna pozornost naj bo posve~ena poseganju ~loveka v naravna okolja in posledicam
le-tega.
Kljub temu, da so biološke, kemijske in fizikalne vsebine med seboj povezane, imajo le-te svo-
jo specifiko.
Temeljno vodilo pouka bioloških vsebin je neposreden stik z naravo. Poseben poudarek je na
spoznavanju `ivljenjske pestrosti izbranih naravnih ekosistemov, kar je temelj za nadgradnjo
v osmem razredu. U~enci naj spoznajo ~im ve~ razli~nih organizmov, ~etudi si ne bodo zapom-
nili vseh imen.
U~itelj obdela vse u~ne teme iz u~nega na~rta, vendar s poudarkom na tistih naravnih ekosi-
stemih, ki so otroku najbli`ji (npr. u~itelji na Primorskem podrobneje obdelajo morje). Temeljna
znanja morajo pridobiti vsi u~enci.
Pri spoznavanju `ivih bitij v dolo~enem okolju ni nujno, da u~enec spoznava `iva bitja, ki so
zapisana v katalogu v poševnem tisku. U~itelj lahko namesto teh izbere katera koli druga so-
rodna `iva bitja.
Temeljno vodilo pouka kemijskih vsebin je razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podat-
kov in informacij s postopnim uvajanjem kemijskega izrazoslovja. U~enci naj pri pouku nara-
voslovja spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov, s katerimi se sre~ujejo vsak dan, in na
kakovost njihovega `ivljenja. V posameznih vsebinskih sklopih (pri didakti~nih priporo~ilih in
26
dejavnostih) so predlagane laboratorijske in druge individualne oz. skupinske aktivnosti
u~encev. Za eksperimentalno ponazoritev pojmov pa so navedeni predlogi, ki jih u~itelji lah-
ko poljubno dopolnjujejo.
Temeljno vodilo pouka fizikalnih vsebin je povezava eksperimentalnih spoznanj s pojavi v na-
ravi. Pouk naj bo zasnovan na poskusih in opazovanjih u~encev. V ospredju naj bodo miselni
procesi s poudarkom na razumevanju in razlaganju pojavov v okolju s podro~ja fizike.
Ne glede na to, da so cilji v u~nem na~rtu med seboj povezani, je u~itelj dol`an realizirati
temeljne cilje za vse tri stroke.
SPLOŠNI CILJI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
U~enec:
• zna pojasniti osnovne pojme, dejstva in zakonitosti s podro~ja `ive in ne`ive narave ter pe-
strosti `ivljenja;
• je sposoben preu~evati `ivljenjske procese in pojave;
• zna z lastnim iskanjem in preu~evanjem priti do dolo~enih spoznanj;
• ima pozitiven odnos do narave in odgovoren odnos do okolja;
• je sposoben povezati znanja s podro~ja naravoslovja z dru`boslovnimi in tehniškimi znanji;
• je ob~utljiv za zaznavanje in razumevanje ekoloških problemov;
• zna opazovati;
• obvlada najbistvenejše eksperimentalne veš~ine;
• zna uporabiti pridobljeno znanje in izkušnje v novih primerih;
• ve, da je ~lovek sestavni del narave;
• spoštuje vse oblike `ivljenja in razume medsebojno povezanost `ive in ne`ive narave.
PODRO^JA PREVERJANJA ZNANJA
Preverjanje znanja iz naravoslovja obsega tri ravni:
A. znanje in razumevanje;
B. zajemanje in obdelava podatkov;
C. eksperimentalne veš~ine.
27
A. ZNANJE IN RAZUMEVANJE
U~enci naj poznajo in razumejo:
• naštete pojave, zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije;
• tehnike laboratorijskega, eksperimentalnega in terenskega dela s pripomo~ki in aparaturami;
• varnostne ukrepe pri delu v u~ilnici in na terenu;
• vplive poseganja v okolje in njihove posledice za okolje in dru`bo;
• na~ine primernega ravnanja z `ivimi bitji oz. naravo;
Vprašanja za preverjanje ciljev, ki se nanašajo na znanje in razumevanje, se pogosto za~enjajo z
besedami: definiraj, zapiši, opiši, skiciraj, razlo`i, primerjaj, pojasni, opredeli, imenuj, naštej.
B. ZAJEMANJE IN OBDELAVA PODATKOV TER REŠEVANJE PROBLEMOV
U~enci naj bodo sposobni z besedami ali v drugi ustrezni obliki (shematsko, grafi~no, nume-
ri~no):
• poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz razli~nih virov;
• preoblikovati informacije iz ene oblike v drugo;
• smiselno uporabiti podatke;
• smiselno razlo`iti pojave, zakonitosti in medsebojne odnose;
• postavljati napovedi in hipoteze;
• reševati probleme s povezovanjem znanja iz razli~nih naravoslovnih poglavij in drugih pred-
metov;
• uporabiti znanje v novih situacijah: zastaviti nove probleme, jih kriti~no analizirati, navesti
razloge za in proti.
Vprašanja in naloge, s katerimi preverjamo spretnosti, se pogosto nanašajo na prenos znanja
na primere. Pri odgovorih na vprašanja in pri reševanju problemov s podro~ja preverjanja spo-
sobnosti in veš~in morajo u~enci znanje logi~no in deduktivno uporabiti v novi situaciji.
Vprašanja in naloge za preverjanje teh ciljev se pogosto za~enjajo z besedami: napovej, pred-
lagaj, izpelji, dolo~i, razlo`i, uporabi, pove`i, primerjaj.
C. EKSPERIMENTALNE VEŠ^INE
U~enci naj znajo:
• na~rtovati preproste poskuse;
• spremljati, opazovati, zapisovati ugotovitve in merjenja;
• oblikovati poro~ilo o delu;
• uporabljati tehnike laboratorijskega in terenskega dela, pripomo~ke in aparature ter pri tem
slediti navodilom, kjer je to potrebno.
28
NA^INI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA
Pri tem predmetu priporo~amo, da u~itelji preverjajo znanje z razli~nimi na~ini preverjanja
(ustno preverjanje, pisno preverjanje, ocenjevanje dela in izdelkov u~encev ipd.), in tako za-
gotovijo ~im bolj kompleksno oceno, kjer u~enec lahko na najustreznejši na~in poka`e kar
najve~ znanja.
29
UČNA TEMA: SNOVI, NJIHOVE LASTNOSTI IN SPREMEMBEVSEBINE POJMI
U~enci: • razlikujejo med naravnimi in pridobljenimi
snovmi (naštejejo in prepoznajo);
• razlikujejo med fizikalnimi spremembami;
• poznajo temeljne koli~ine in SI-enote za opis fizikalnih lastnosti snovi;
• znajo našteti primere fizikalnih in kemijskih sprememb snovi;
• poznajo temeljna pravila za varno eksperimen-tiranje.
Snovi: 1. Razdelitev snovi na narav-
ne in pridobljene. 2. Fizikalne lastnosti snovi;
temeljne koli~ine in enote SI (masa, ~as, temperatu-ra, prostornina).
3. Merila za kemijske spremembe; razlikova-nje med fizikalnimi in ke-mijski mi spremembami.
Varno eksperimentalno delo.
• snovi • eksperimentiranje • fizikalne in kemij-
ske spremembe • enote SI
5 KATALOG ZNANJA
5.1 TEMELJNI STANDARDI ZNANJA
UČNA TEMA: ČISTE SNOVI IN ZMESIVSEBINE POJMI
U~enci: • poznajo merila za razlikovanje zmesi in ~istih
snovi; • znajo uporabiti preproste metode za lo~evanje
izbrane zmesi; • razlikujejo med elementi in spojinami; • poznajo temelje za imenovanje elementov; • definirajo kemijsko reakcijo kot snovno in
energijsko spremembo.
Zmesi in ~iste snovi: 1. Merila za razlikovanje
~istih snovi od zmesi. 2. Preproste metode lo~eva-
nja zmesi. 3. Elementi in spojine. 4. Pridobivanje elementov iz
spojin.
• zmesi • ~iste snovi • dekantiranje, filtri-
ranje, izparevanje • lo~evanje
30
UČNA TEMA: ZRAKVSEBINE POJMI
U~enci: • definirajo zrak kot zmes plinov in surovino za
kisik, dušik in `lahtne pline; • poznajo pogoje in produkte popolnega in ne-
popolnega gorenja; • poznajo reakcijo gorenja in jo pove`ejo z diha-
njem; • pove`ejo gorenje in dihanje; • definirajo glavne onesna`evalce v zraku.
Zrak: 1. Zrak kot zmes plinov. 2. Lo~evanje sestavin zraka,
zrak – surovina. 3. Kisik – gorenje, dihanje. 4. Onesna`enost zraka za-
radi gorenja fosilnih go-riv in prometa.
• zrak • ozra~je • kisik, dušik,
`lahtni plini • gorenje (popolno
in nepopolno) • dihanje • onesna`evalci zra-
ka: trdni delci, `veplov dioksid in dušikovi oksidi
UČNA TEMA: GOZDVSEBINE POJMI
U~enci: • razlikujejo med zna~ilnostmi mešanih, listnatih
in iglastih gozdov; • vedo, da razlikujemo v gozdu ve~ plasti; • poznajo zna~ilnosti posamezne gozdne plasti; • prepoznajo tipi~ne predstavnike `ivih bitij v
gozdnih plasteh; • razlikujejo med zna~ilnimi vrstami gozdnih li-
stavcev in iglavcev; • poznajo najpogostejše vrste gozdnih grmov v
svoji bli`nji okolici; • razlikujejo med mahovi, praprotmi in lišaji; • znajo oceniti ~istost okolja na podlagi prisotno-
sti lišajev; • prepoznajo nekaj u`itnih gob ter se zavedajo
nevarnosti pri u`ivanju strupenih gob; • prepoznajo temeljne plasti (horizonte) gozdnih
tal in jih medsebojno primerjajo; • prepoznajo zna~ilne `ivalske predstavnike na
gozdnih tleh in gozdni podrasti; • znajo povezati `ivalske in rastlinske predstav-
nike v prehranjevalni splet; • poznajo `ivalske vrste, ki `ivijo v krošnjah dre-
ves in na deblih; • znajo oceniti pomen drevesnih krošenj kot vir
hrane in varno skrivališ~e ter bivalni prostor za številne ptice;
• razlo`ijo postopek nastanka gozda (prehod iz travnika, pašnika v gozd);
• poznajo vzroke in posledice propadanja gozdov.
Tipi gozdov.
Gozdne plasti.
Rastline v gozdu.
Glive.
@ivali v gozdu.
Gozdni rob. Kro`enje snovi v gozdu.
• tipi gozdov • listavci: bukev,
hrast, gaber, kos-tanj, jesen ...
• iglavci: smreka, jel-ka, bor, macesen ...
• grmi: leska, bezeg, dren, navadni brin, robida...
• podrast: šmarnica, jagodnjak, teloh ...
• praproti • lišaji, glive • u`itne in strupene
gobe
• `ivali gozdnih tal: strige, dvojnono-ge, mokrice
• `ivali na gozdnih tleh: sekulja, mo~erad, gad, lisi-ca, mravlje, pajki
• `ivali na deblih in v krošnjah dreves: ptice
• hroš~i , sesalci • gozdni rob • kro`enje snovi
31
UČNA TEMA: ZVOKVSEBINE POJMI
U~enci: • opredelijo zvok kot valovanje;• pojasnijo nastanek zvoka (delovanje zvo~ila) in
zaznavo zvoka (delovanje sprejemnika); • poznajo pojem frekvence zvoka in hitrost zvo-
ka v zraku;• znajo opisati delovanje ušesa;• razumejo problem hrupa in potrebo po
zmanjševanju hrupa.
Zvok.
Zaš~ita pred hrupom.
• nihanje, frekvenca nihanja
• zvok • oddajnik zvoka –
zvo~ilo • sprejemnik zvoka • hrup
UČNA TEMA: SVETLOBAVSEBINE POJMI
U~enci: • opredelijo pojma svetilo in osvetljeno telo ter
vedo, da telo vidimo, ~e je osvetljeno in ~e ta svetloba pade v naše oko;
• vedo, da se svetloba širi premo~rtno in da se svetloba na meji dveh snovi deloma odbije, deloma pa lomi;
• poznajo hitrost svetlobe; • vedo, da svetloba posreduje sliko okolice; pred-
met vidimo v odbiti svetlobi – slika v ravnem zrcalu, predmet vidimo v prepuš~eni svetlobi – slika pri preslikavi z le~o;
• poznajo nastanek slike v ~loveškem o~esu in znajo pojasniti funkcijo o~al.
Svetila in osvetljena telesa.
Odboj in lom svetlobe.
Le~e in preslikave.
^loveško oko.
• svetilo, osvetlje-notelo
• odboj svetlobe • lom svetlobe • le~a: zbiralna,
razpršilna, go-riš~na razdalja le~e
• preslikava z le~o • oko • o~esna le~a
UČNA TEMA: VALOVANJEVSEBINE POJMI
U~enci: • poznajo pojav valovanja na vodni gladini, vrvi
in dolgi vzmeti; • vedo, kaj sta valovna dol`ina in frekvenca va-
lovanja; • opredelijo zvok kot valovanje; • opredelijo lastnosti svetlobe (širjenje, lom, od-
boj) kot lastnosti valovanja; • vedo, da se z valovanjem prenaša energija; • vedo, da se z valovanjem prenaša informacija.
Valovanje na vodni gladi-ni, vrvi in dolgi vzmeti.
Zvok in svetloba sta valo-vanji.
• valovanje • valovna dol`ina • frekvenca valo-
vanja • hitrost valovanja
32
UČNA TEMA: VODAVSEBINE POJMI
U~enci: • opredelijo vodo kot spojino;
• opredelijo mehko in trdo vodo;
• definirajo kriterije za pitno vodo.
Voda in njen pomenza `ivljenje: 1. Mehka in trda voda. 2. Pitna voda. 3. Problemi onesna`e-
nosti voda v doma~em kraju.
• voda • kemijska spojina • mehka voda • trda voda • pitna voda
UČNA TEMA: CELINSKE VODEVSEBINE POJMI
U~enci: • znajo lo~iti med celinskimi vodami; • prepoznajo tipe ekosistemov s stoje~o in te-
ko~o vodo; • razdelijo vodne ekosisteme na posamezna bi-
valna obmo~ja; • prepoznajo najzna~ilnejše planktonske orga-
nizme; • prepoznajo najpogostejše sladkovodne alge v
doma~em okolju; • razlikujejo med osnovnimi vodnimi in obvodni-
mi rastlinami v svoji neposredni okolici; • prepoznajo `ivali blatnega dna, podvodne in
vodne gladine; • poznajo najpogostejše obvodne `ivali; • prepoznajo predstavnike podzemeljskih voda; • znajo povezati `ivalske in rastlinske predstav-
nike v prehranjevalni splet; • se seznanijo s prehranjevalnimi spleti posa-
meznih vodnih ekosistemov; • znajo opisati kro`enje snovi v vodi; • spoznajo najpogostejše onesna`evalce voda in
posledice onesna`evanja; • seznanijo se s posledicami izsuševanja mo~vir-
nih predelov Slovenije.
Vrste celinskih vod-nih ekosistemov.
Rastlinski in `ivalski plankton. Vodne rastline.
Vodne `ivali.
Obvodne `ivali.
Prehranjevalni splet.
Viri onesna`evanja.
• celinske vode • rastlinski in `ivalski
plankton • sladkovodne alge • vodne in obvodne
rastline: dristavec, blat-nik, vodna le~a, ra~ja zel, trstika, rogoz, šaši ...
• `ivali v vodi: tubifeksi, pijavke, ribe, raki, li~in-ke `u`elk ...
• `ivali vodne gladine: komarji, vodni drsalci ...
• `ivali ob vodi in v njej: ka~ji pastirji, hroš~i, zelena `aba, sekulja, urh, ~aplja, belouška, štorklja ...
• endemit • kro`enje snovi • onesna`evanje voda • mo~virja • izsuševanje
33
UČNA TEMA: MORJEVSEBINE POJMI
U~enci: • prepoznajo posamezne `ivljenjske predele, ki
se med seboj lo~ijo po `ivljenjskih razmerah, rastlinah in `ivalih;
• prepoznajo predstavnike rastlinskega in `ival-skega planktona;
• poznajo najpogostejše morske alge; • poznajo zna~ilne rastline v morju in ob njem ter
jih znajo povezati z `ivljenjskimi razmerami; • poznajo `ivali, ki jih najpogostejše sre~amo v
obre`nem pasu in pasu bibavice; • prepoznajo najzna~ilnejše pti~e, ki `ivijo ob
morju ali na gladini morja; • prepoznajo nekatere `ivali odprtih voda in glo-
bokega morskega dna; • znajo povezati `ivalske in rastlinske predstavni-
ke v prehranjevalni splet; • znajo razlo`iti temeljne vire onesna`evanja mor-
ja in posledice onesna`evanja za okolje.
@ivljenjske razmere v morju. @ivljenjski predeli v morju.
Rastline v morju in ob njem.
@ivali v morju in ob njem.
Prehranjevalni spleti.Onesna`evalci mor-ja.
• morje: obre`je, dno, odprto morje
• morski plankton • alge, halofiti • rastline v morju in ob
njem: rupija, navadni oso~nik, ruj, `uka, lo-vor, oljka ...
• `ivali obre`nega pasu in bibavice: pol`i, školjke, spu`ve, raki, igloko`ci, ribe, o`igalkarji ...
• ptice ob morju: galeb ... • `ivali odprtih voda:
lignji, hobotnice, sipe, ribe, delfini, kiti ...
34
5.2 MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
UČNA TEMA: SNOVI, NJIHOVE LASTNOSTI IN SPREMEMBEU~enci: • razlikujejo med naravnimi in pridobljenimi snovmi (naštejejo in prepoznajo); • razlikujejo med fizikalnimi spremembami; • poznajo temeljna pravila za varno eksperimentiranje.
UČNA TEMA: ČISTE SNOVI IN ZMESIU~enci: • poznajo merila za razlikovanje zmesi in ~istih snovi; • razlikujejo med elementi in spojinami; • definirajo kemijsko reakcijo kot snovno spremembo.
UČNA TEMA: ZRAKU~enci: • definirajo zrak kot zmes plinov in surovino za kisik, dušik in `lahtne pline; • poznajo pogoje in produkte popolnega ter nepopolnega gorenja; • definirajo glavne onesna`evalce v zraku.
UČNA TEMA: GOZDU~enci: • razlikujejo med zna~ilnostmi mešanih, listnatih in iglastih gozdov; • vedo, da razlikujemo v gozdu ve~ plasti; • razlikujejo med zna~ilnimi vrstami gozdnih listavcev in iglavcev; • poznajo najpogostejše vrste gozdnih grmov v svoji bli`nji okolici; • razlikujejo med mahovi, praprotmi in lišaji; • prepoznajo nekaj u`itnih in strupenih gob ter se zavedajo nevarnosti u`ivanja strupenih
gob; • prepoznajo zna~ilne `ivalske predstavnike na gozdnih tleh in gozdni podrasti; • znajo povezati `ivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalni splet; • poznajo nekatere `ivalske vrste, ki `ivijo v krošnjah dreves in na deblih; • poznajo vzroke propadanja gozdov.
35
UČNA TEMA: ZVOKU~enci: • opredelijo zvok kot valovanje; • pojasnijo nastanek zvoka (delovanje zvo~ila) in zaznavo zvoka (delovanje sprejemnika); • razumejo problem hrupa in potrebo po zmanjševanju hrupa.
UČNA TEMA: SVETLOBAU~enci: • opredelijo pojma svetilo in osvetljeno telo ter vedo, da telo vidimo, ~e je osvetljeno in ~e ta svetloba
pade v naše oko; • poznajo hitrost svetlobe; • vedo, da svetloba posreduje sliko okolice; • znajo pojasniti funkcijo o~al.
UČNA TEMA: VALOVANJEU~enci: • poznajo pojav valovanja na vodni gladini, vrvi in dolgi vzmeti; • vedo, da se z valovanjem prenaša energija; • vedo, da se z valovanjem prenaša informacija.
UČNA TEMA: VODAU~enci: • opredelijo vodo kot spojino; • definirajo merila za pitno vodo.
UČNA TEMA: CELINSKE VODE• razdelijo vodne ekosisteme na posamezna bivaIna obmo~ja; • prepoznajo najzna~ilnejše planktonske organizme; • prepoznajo najpogostejše sladkovodne alge v doma~em okolju; • razlikujejo med osnovnimi vodnimi in obvodnimi rastlinami v svoji neposredni okolici; • prepoznajo `ivali blatnega dna, podvodne in vodne gladine; • poznajo najpogostejše obvodne `ivali; • znajo povezati `ivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalni splet; • znajo opisati kro`enje snovi v vodi; • poznajo najpogostejše onesna`evalce voda in posledice onesna`evanja.
36
UČNA TEMA: MORJEU~enci: • prepoznajo posamezne `ivljenjske predele v morju; • prepoznajo predstavnike rastlinskega in `ivalskega planktona; • poznajo nekaj primerov najpogostejših morskih alg; • poznajo najpogostejše `ivali, ki jih sre~amo v obre`nem pasu in pasu bibavice; • prepoznajo najzna~ilnejše pti~e, ki `ivijo ob morju ali na gladini morja; • prepoznajo nekatere `ivali odprtih voda in globokega morskega dna; • znajo povezati `ivalske in rastlinske predstavnike v prehranjevalni splet; • poznajo glavne onesna`evalce morja in njihove posledice.