nasilje nad starejŠimi v ob Čini zagorje ob savi · ob čini zagorje ob savi najve čji v letih...

IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.

OE Višja strokovna šola

NASILJE NAD STAREJŠIMI

V OBČINI ZAGORJE OB SAVI

DIPLOMSKO DELO

Litija, maj 2013 Aljoša Barlič

IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS, D. O. O.

OE Višja strokovna šola

Organizator socialne mreže

Diplomsko delo

NASILJE NAD STAREJŠIMI

V OBČINI ZAGORJE OB SAVI

Mentorica: prof. Barbara Erjavec Kandidatka: Aljoša Barlič

Litija, maj 2013

ZAHVALA

Za vse nasvete in pomoč pri izdelavi diplomskega dela se zahvaljujem mentorici prof.

Barbari Erjavec.

Za sodelovanje pri diplomski nalogi se zahvaljujem vsem intervjuvanim osebam, s

pomočjo katerih sem prišla do želenih podatkov.

Zahvaljujem se mojemu možu in hčerki za vso podporo in pomoč v času mojega

študija.

Prav tako gre zahvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega

dela.

POVZETEK

Starost je obdobje, ko začnejo upadati biološke funkcije, pride do sprememb v

organizmu, starostniki pa se srečujejo s povsem novimi izzivi. Današnja družba se

srečuje z vse večjim številom starostnikov, torej starejših od 65 let, pa tudi s pojavi

nasilja nad starejšimi. Veliko nasilja ostane skritega, saj si starostniki iz različnih

razlogov o njem ne upajo spregovoriti. Raziskava o pojavu nasilja nad starejšimi je

opravljena na področju Občine Zagorje ob Savi. Med raziskavo smo sodelovali s

policisti, delavkami na Centru za socialno delo v Zagorju, negovalnim in strežnim

osebjem v Domu za ostarele na Izlakah ter člani Društva upokojencev Zagorje ob

Savi, ki se s starostniki dnevno srečujejo.

KLJUČNE BESEDE: starejši ljudje, nasilje, raziskava.

ABSTRACT

In one’s old age, one’s biological functions start to ebb and one’s organism changes.

In this period of life, elderly start to face new challenges. Today's society is facing an

increasing number of people above age 65. Consequently the violence against

elderly is increasing. Many violent acts stay hidden, since elderly don’t like to talk

about them for different reasons. The research about the phenomenon of violence

against elderly is focused on residents of Municipality Zagorje ob Savi. During the

research we cooperated with experts who deal with elderly on a daily basis, such as

police officers, social workers from Social Work Centre Zagorje ob Savi, nursing and

service staff from Senior Care Home Izlake and members of Senior Citizen

Association Zagorje ob Savi.

KEYWORDS: elderly, violence, research

4

Kazalo vsebine:

1 UVOD ................................................................................................................... 7

2 STARANJE .......................................................................................................... 9

2.1 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE ................................................................................................. 11

2.1.1 Staranje prebivalstva v Občini Zagorje ob Savi ................................................................................. 11

2.2 TEŽAVE STAREJŠIH LJUDI ....................................................................................................... 13

3 NASILJE ............................................................................................................ 15

3.1 KDAJ SE JE V SLOVENIJI PRVIČ JAVNO SPREGOVORILO O NASILJU NAD

STAREJŠIMI ......................................................................................................................................... 16

3.2 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASILJE NAD STAREJŠIMI ........................................................ 17

3.3 OBLIKE NASILJA NAD STAREJŠIMI ........................................................................................ 19

3.3.1 Psihično ali čustveno nasilje .............................................................................................................. 19

3.3.2 Kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin .............................................................................. 19

3.3.3 Telesno ali fizično nasilje ................................................................................................................... 20

3.3.4 Materialno ali finančno nasilje .......................................................................................................... 20

3.3.5 Verbalno nasilje ................................................................................................................................. 21

3.3.6 Zanemarjanje in zavračanje ............................................................................................................... 21

3.3.7 Zapuščenost starih in bolnih ljudi ...................................................................................................... 22

3.3.8 Samozanemarjanje ............................................................................................................................. 22

3.3.9 Medicinske zlorabe – nasilje v zdravstvu ........................................................................................... 22

3.3.10 Spolna zloraba .................................................................................................................................... 23

3.3.11 Aegizem .............................................................................................................................................. 24

3.3.12 Medgeneracijsko nasilje v družini ...................................................................................................... 25

4 RAZISKOVALNI PROBLEM ............................................................................. 26

4.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ............................................................................................................. 26

5 METODOLOŠKI PRISTOP ................................................................................ 28

6 INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH REZULTATOV........................................ 30

5

6.1 INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH REZULTATOV OD CENTRA ZA SOCIALNO DELO

ZAGORJE OB SAVI ............................................................................................................................. 30

6.2 INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH REZULTATOV OD DOMA ZA OSTARELE POLDE

EBERL JAMSKI NA IZLAKAH ............................................................................................................. 31

6.3 PRIMERJAVA MED ZAZNANIMI VRSTAMI, STORILCI IN ŽRTVAMI NASILJA MED

DOMOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL JAMSKI IN CSD ZAGORJE OB SAVI .............. 32

7 PODATKI O NASILJU NAD STAREJŠIMI OD GENERALNE POLICIJSKE

UPRAVE (GPU) ........................................................................................................ 36

7.1 obravnavana kazniva dejanja nad starejšimi v občini zagorje ob savi ................................. 39

8 AKTIVNOSTI DRUŠTEV, ZVEZE UPOKOJENCEV IN NEVLADNIH

ORGANIZACIJ PRI PREPREČEVANJU NASILJA NAD STAREJŠIMI .................. 41

8.1 NEVLADNE ORGANIZACIJE ...................................................................................................... 41

8.2 DRUŠTVA UPOKOJENCEV ........................................................................................................ 42

8.3 CENTRI ZA SOCIALNO DELO ................................................................................................... 43

9 SKLEPNE UGOTOVITVE .................................................................................. 45

10 LITERATURA ................................................................................................. 48

11 PRILOGE ....................................................................................................... 51

6

Kazalo tabel:

Tabela 1: Vrste zaznanega nasilja v Domu starejših občanov na Izlakah in CSD

Zagorje ob Savi ........................................................................................ 32

Tabela 2: Storilci zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD ................. 33

Tabela 3: Žrtve zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD Zagorje ob

Savi .......................................................................................................... 34

Tabela 4: Število žrtev nasilja v letih 2007 in 2011 v Sloveniji in Občini Zagorje ob

Savi .......................................................................................................... 37

Tabela 5: Indeks rasti kaznivih dejanj v Sloveniji in Občini Zagorje ob Savi .............. 37

Kazalo grafov:

Graf 1: Prebivalstvo po starosti nad 65 let v Občini Zagorje ob Savi v drugem polletju

2012 .............................................................................................................. 12

Graf 2: Prebivalstvo po starosti nad 65 let v Občini Ivančna Gorica v drugem polletju

2012 .............................................................................................................. 12

Graf 3: Prebivalstvo po starosti nad 65 let v Republiki Sloveniji v drugem polletju

2012 .............................................................................................................. 13

Graf 4: Vrste zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD ....................... 33

Graf 5: Storilci zaznanih kaznivih dejanj v Domu starejših na Izlakah in CSD Zagorje

ob Savi .......................................................................................................... 34

Graf 6: Žrtve zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD Zagorje ob Savi

...................................................................................................................... 35

Graf 7: Indeks rasti kaznivih dejanj v Sloveniji in Občini Zagorje ob Savi .................. 37

Graf 8: Število kaznivih dejanj nad starejšimi od 65 let v Občini Zagorje ob Savi po

letih ............................................................................................................... 38

Graf 9: Število kaznivih dejanj nad starejšimi od 65 let v Sloveniji ............................ 38

Graf 10: Primerjava števila kaznivih dejanj nad žrtvami, starimi nad 65 let, v Sloveniji

in Občini Zagorje ob Savi .............................................................................. 40

Diplomsko delo: Nasilje nad starejšimi v občini Zagorje ob Savi

7

1 UVOD

Kadar govorimo o nasilju, govorimo o najbolj grobi kršitvi človekovih pravic. Pojavi

nasilja lahko človeka zelo zaznamujejo in mu poslabšajo kakovost življenja. Še

posebej je za različne vrste nasilja občutljiva starejša populacija ljudi, saj se njena

številčnost veča. Vse več je namreč starejših ljudi, ki zaradi prostorske stiske domov

za ostarele ostajajo v domači oskrbi najožjih družinskih članov ali širše družine kot

tudi oskrbovalcev na domu.

V Sloveniji nasilje nad starejšimi narašča, vendar ga ne zaznamo v takšni meri, ker

ga starejši, nad katerimi se nasilje izvaja, iz različnih razlogov ne prijavijo. Mnogi se

namreč bojijo, da bo njihovo stanje po prijavi še slabše, ker se zavedajo, da so

odvisni od pomoči druge osebe. Storilci so namreč najpogosteje osebe, s katerimi

žrtev živi. Poleg tega pa imajo starejši zelo malo informacij o svojih pravicah. Za

starejše obstajajo različni programi, v katere se lahko vključijo, vendar se nanje

vpišejo le tisti, ki se lahko gibljejo in imajo finančna sredstva za plačilo programov.

Slednji so največkrat organizirani v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje.

V diplomskem delu obravnavam nasilje nad starejšimi, ki se pojavlja kot širši

družbeni problem. Zaznamo ga namreč tako v institucijah, ki ponujajo oskrbo

starejšim, kot tudi doma, v družini, torej v osnovni celici človekovega življenja.

V teoretičnem delu naloge so predstavljeni kronološki pojav nasilja v Sloveniji in

oblike nasilja nad starejšimi.

Od Ministrstva za notranje zadeve, Generalne policijske uprave (v nadaljevanju

GPU), sem pridobila podatke o najpogostejših žrtvah kaznivih dejanj nad starejšimi,

najpogostejšimi oblikami nasilja, kdo so storilci kaznivih dejanj in kje se nasilje

pojavlja.

V nadaljevanju sem pridobila informacije o aktivnostih različnih društev, Zveze

upokojencev in drugih nevladnih organizacij pri preprečevanju nasilja nad starejšimi.

S tem se ozavešča tudi širša javnost in poskuša preprečiti nasilje nad starejšimi. Tu


8

sem se omejila tudi na lokalno okolje in poskušala izvedeti, kako pogosto se

zaposleni, ki dnevno delajo s starejšimi, srečujejo s to problematiko. Na podlagi

podatkov, ki sem jih pridobila v Domu upokojencev Polde Eberl Jamski na Izlakah,

Društvu upokojencev Zagorje ob Savi in Centru za socialno delo v Zagorju, sem

izdelala model, ki prikazuje prisotnost tovrstnega nasilja v Občini Zagorje ob Savi.

Družba in celotno družbeno okolje bi morali poskrbeti za varno starost ljudi, ki

vstopajo v tretje življenjsko obdobje. Že sama starost, včasih nemoč, neiznajdljivost,

pomanjkanje informacij pri starostniku spodbudijo stres, ki pa ga še dodatno

poglablja nasilje, ki se izvaja nad njimi. Če do njega vendarle pride, bi bilo treba

zagotoviti dobre podporne mreže, kjer bi se starostniki počutili varno in bi spregovorili

o nasilju.

Starost je tudi čas povsem novih izzivov, ki so za človeka lahko travmatični. Imajo pa

možnosti, da ujamejo vse tisto, kar je bilo v mladosti zamujeno (Kristančič, 2005).


9

2 STARANJE

Staranje je del življenja, je proces, ki se ga v življenju ne moremo izogniti. Je

neizogiben proces telesnega in duševnega spreminjanja posameznika. Začne se z

rojstvom in poteka skozi vse življenjsko obdobje. Nastop koledarske starosti se

začne, ko človek dopolni 65 let. Treba pa je poudariti, da se biološki, vedenjski in

subjektivni vedenjski vidiki staranja posameznika vedno ne pokrivajo s koledarsko

starostjo.

Z biomedicinskega stališča je staranje proces (SLONEP, 2012), kjer se starajo

posamezni človeški organi, skupine organov in celic, ki vodijo k upadu bioloških

funkcij in se izražajo tudi v zunanji podobi posameznika. Nekateri ljudje se hitreje

starajo, drugi počasneje. V veliki meri je hitrost staranja posameznika odvisna od

njegovega genetskega zapisa. Pomemben dejavnik je tudi fizična in poklicna

aktivnost posameznika.

Starostne spremembe se izražajo na telesnem in duševnem področju. Najbolj

opazne so spremembe na koži. S starostjo postaja koža vse tanjša, kar pripomore k

nastanku gub, povečana količina melanina pa povzroča starostne pege in lise na

rokah in obrazu (SLONEP, 2012). Spremembe so vidne tudi na lasišču, lasje

postanejo sivi, pojavi se plešavost. Spremeni se drža telesa, gibanje postane bolj

togo, počasnejše. Poveča se tveganje za zlome in nalome kosti, saj te postanejo

šibkejše. Reševanje miselnih problemov poteka počasneje, zelo pospešena je izguba

motoričnih sposobnosti. Upadajo tudi umske sposobnosti, predvsem inteligenca.

Veliko starostnikov trpi za demenco. Starajo se tudi senzorni organi. Vsi stari ljudje

potrebujejo očala zaradi daljnovidnosti, nekateri celo izgubijo vid. Prizadet postane

tudi sluh, kar privede do naglušnosti. Z leti upada občutljivost za okus, predvsem za

slano in sladko. Pogoste so spremembe na notranjih organih, pogoste so bolezni

srca in ožilja. Veliko starostnikov zboleva za povišanim krvnim tlakom in

arteriosklerozo, poveča se možnost za pljučne bolezni.

Tretje življenjsko obdobje se, glede na funkcionalno staranje (Pečjak, 1998), deli na

dve starostni obdobji. V prvem starostnem obdobju (do 75. leta) je večina ljudi še


10

samostojnih, v drugem (po 86 letu) pa je obdobje večje socialne odvisnosti, potrebe

po pomoči, socialni oskrbi in negi.

Današnja družba ceni predvsem mladost, lepoto in uspešnost. Posledično tega so

starejši ljudje pogosto tarča diskriminacije zaradi starosti. Po prenehanju aktivne

zaposlitve stopijo v pokoj. Ob tem se večkrat počutijo nepotrebni, potisnjeni ob rob

družbenega dogajanja. Nobena stigmatizacija družbenih odnosov ne deluje tako

splošno kot prav stigmatizacija starih ljudi, ki jih označujejo kot marginalno,

obremenjujočo družbeno skupino. O starih ljudeh imamo veliko predsodkov; potrebni

so pomoči, so skopuški in nezaupljivi. Velik problem jim predstavlja vnovična

integracija v družbo. Zavedati se je treba, da bo vsak človek prišel v tretje življenjsko

obdobje in tudi sam doživljal stigmatizacijo, če je kot družba ne bomo znali ustaviti.

Rezultati raziskav predsodkov in stereotipov kažejo, da so ti nujno zlo sodobne

družbe in jih je treba odpraviti. K zmanjševanju predsodkov lahko veliko pripomorejo

mediji in šole z ozaveščanjem mladih ljudi. Pri tem potrebujejo pomoč lokalne

skupnosti ter različnih organizacij in društev. Le z vključevanjem v družbo in z aktivno

starostjo lahko pričakujemo, da bo posameznik kakovostno preživljal starost. Kot

najpomembnejši del socialne opore starejšim so njihovi družinski člani, zelo

pomembne pa so tudi sorodstvene vezi, zlasti za starostnike, ki ostajajo doma

(Kristančič, 2005).

Različni avtorji (Ramovš, 2003) navajajo vrste starosti tretjega starostnega obdobja:

• kronološka starost: določena z rojstnim datumom; dogodki so določeni s strani

družbe (na primer upokojitev);

• biološka starost: značilno je, da se telesne in psihološke lastnosti ljudi enake

starosti razlikujejo glede na to, koliko posameznik zmore samostojno opravljati

osnovna življenjska opravila;

• psihološka starost: pogojena je z našim počutjem glede na starost. Na ljudi v

življenju vplivajo različni osebni in družbeni dejavniki, zato se stari ljudje, čeprav

so enako stari, ne počutijo enako. Nekateri se počutijo veliko mlajši, kot je njihova

kronološka starost.


11

2.1 DEMOGRAFSKE SPREMEMBE

Staranje prebivalstva je reverzibilen proces, ki ga prikažemo z naraščanjem odstotka

65 in več ali 60 in več let starih med prebivalstvom, z rastjo indeksa staranja ali z

naraščanjem srednje starosti prebivalstva ( Malančič, 2003). Staranje prebivalstva je

tudi v Sloveniji proces, ki se mu ni mogoče izogniti. Z upadanjem števila rojstev,

daljšanjem življenjske dobe in upočasnjevanjem umrljivosti se spreminja tudi

starostna sestava prebivalstva. Delež otrok se je od leta 1981 do leta 2004 zmanjšal

s 23 % na 14 %, delež delovno sposobnega prebivalstva (od 15 do 64 let) pa se je v

istem obdobju povečal s 66 % na 69,5 %. Delež oseb, starih nad 65 let, je v začetku

osemdesetih let 20. stoletja dosegel 10 % vsega prebivalstva, leta 2004 pa presegel

15 %. Po projekcijah EUROPOP2008 (Statistični urad Republike Slovenije, 2008) naj

bi se delež prebivalstva starega nad 65 let do leta 2060 povečal na 33,4 %. Zelo velik

porast v številu prebivalcev se bo po projekciji za leto 2060 kazal tudi med prebivalci,

starimi 80 let in več. Leta 2008 je znašal delež te populacije 3,5 %, leta 2060 pa naj

bi bil kar 14,1 %.

2.1.1 Staranje prebivalstva v Občini Zagorje ob Savi

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Statistični urad Republike

Slovenije, 2012) je bilo v Občini Zagorje ob Savi v letu 2012 2.945 oseb starejših od

65 let. Najmanj starostnikov je bilo starih 84 let, število starostnikov nad 85 let pa je

bilo največje, in sicer 362. Iz podatkov je razvidno, da je v občini Zagorje ob Savi zelo

veliko število najstarejših prebivalcev. Ta skupina je tudi najbolj ranljiva, kar se tiče

izvajanja nasilja nad njimi. Občina bo tako morala ustrezno poskrbeti za najšibkejšo

populacijo starostnikov z različnimi oblikami pomoči. Po mojem mnenju bi v občini

nujno potrebovali ustanovitev Centra dnevnih aktivnosti, saj bi tako lahko preprečili

ali odkrili marsikatero vrsto nasilja nad starostniki.


12

Graf 1: Prebivalstvo po starosti nad 65 let v Občini Zagorje ob Savi v drugem polletju

2012

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Statistične podatke po starosti prebivalstva v občini Zagorje ob Savi sem primerjala z

Občino Ivančna Gorica, ki ima skoraj enako število prebivalcev v občini kot Občina

Zagorje ob Savi . Podatki pokažejo, da je v Ivančni Gorici skoraj za polovico manj

starostnikov nad 85 let kot v Občini Zagorje ob Savi. Ta podatek še potrjuje dejstvo,

da ima Občina Zagorje ob Savi zelo veliko starostnikov nad 85 let (Statistični urad

Republike Slovenije, 2012).

Graf 2: Prebivalstvo po starosti nad 65 let v Občini Ivančna Gorica v drugem polletju

2012


0

50

100

150

200

250

300

350

400

65let

66let

67let

68let

69let

70let

71let

72let

73let

74let

75let

76let

77let

78let

79let

80let

81let

82let

83let

84let

85+let

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

65let

66let

67let

68let

69let

70let

71let

72let

73let

74let

75let

76let

77let

78let

79let

80let

81let

82let

83let

84let

85+let


13

Graf 3: Prebivalstvo po starosti nad 65 let v Republiki Sloveniji v drugem polletju

2012


Statistični podatki za celotno Slovenijo kažejo (Statistični urad Republike Slovenije,

2012), da imamo tudi na državni ravni največ starostnikov, starejših od 85 let. Prav

tako pa projekcije staranja prebivalstva napovedujejo, da se bo število starostnikov

samo še povečevalo. Posledično tega lahko pričakujemo tudi več nasilja nad

starejšimi ljudmi, saj se zaradi finančnih stisk mlajše generacije že zdaj povečuje

materialno nasilje nad starejšimi.

2.2 TEŽAVE STAREJŠIH LJUDI

Velika težava starejših ljudi v današnji družbi je osamljenost. Starejši v zgodovini še

nikoli niso bili tako osamljeni, kot so danes. Ta težava je še posebej izrazita ob izgubi

življenjskega partnerja in družinskih članov, prav tako pa je stresna tudi sprememba

bivalnega okolja. Ugotovitve kažejo, da je njihovo življenje odrezano od srednje in

mlajše generacije (Lukač, 2006). Njihovo stisko še poglablja misel, da njihove

življenjske izkušnje nikogar ne zanimajo. Govorimo o socialni izključenosti starejših

ljudi iz pomembne družbene udeležbe, kar jih razvrednoti. Prav tako je velik problem

pomanjkanje sredstev za preživljanje, kar pojmujemo kot revščina.

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

65let

66let

67let

68let

69let

70let

71let

72let

73let

74let

75let

76let

77let

78let

79let

80let

81let

82let

83let

84let

85+let


14

Starejši se srečujejo pogosto z zdravstvenimi težavami . Bolezni, ki se pri njih

najpogosteje pojavljajo, so visok krvni tlak ali hipertenzija, osteoporoza, revma,

ateroskleroza, možganska kap, Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen,

glavkom, rak in različne kronične bolezni. Pogosto pa starostnike prizadenejo tudi

okvara vida in sluha ter podhranjenost (Zlatajesen, 2012).

Zaradi zdravstvenih težav in osamljenosti so starostniki pogosto podvrženi stresu. V

depresiji naj bi bilo kar 15 % starejših ljudi ( Hvalič-Touzery, 2010). Depresija je tudi

pogost razlog za samomor med starostniki. Pogosto se pojavi tudi kronična

napredujoča bolezen, demenca. Prizadene starostnike, najpogosteje starejše od 85

let. Po 90. letu starosti za demenco zboli kar 60 % ljudi.

Velika opora starostnikom pri premagovanju težav so njihova družina in dobre

sosedske vezi. Te so še posebej pomembne za starostnike, ki živijo sami in ne

odidejo v institucionalno varstvo.

Zavedati se je potrebno, da je družbeni odnos, odnos dajanja in prejemanja.

Upokojenec mora družbi dajati, biti aktiven, da bi lahko prejemal. S tem si pridobi

enakovreden družbeni položaj z ostalimi člani družbe. V družbi, v kateri živimo, se

osebnostno razvit človek lažje upira različnim stereotipom o starejših in tako živi

polno življenje (Krajnc, 2003).


15

3 NASILJE

V slovenski zakonodaji je opredeljeno, da sta zloraba in nasilje nad starim človekom

vsako njemu škodljivo dejanje, ki mu ga stori oseba, ki ji starostnik zaupa

(Slovenska zakonodaja, 2008).

V 299. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije je nasilje opredeljeno kot

večkrat ponavljajoče se nasilno, poniževalno dejanje, pri katerem gre za izkazovanje

moči ali uveljavljanje volje ene osebe nad drugo oziroma, ko nekdo grdo ravna z

drugo osebo, nad njo izvaja nasilje ali ogroža njeno varnost in s tem v javnosti ali v

družini povzroča ogroženost, zgražanje ali prestrašenost (Kazenski zakonik

Republike Slovenije).

Ljudje smo del ožjih in širših skupnosti, v katerih obstajajo definirana pravila, katero

vedenje je dopustno in katero ne. S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi pravila

skupnega bivanja. Kakovost življenja povezujemo s tem, kako lahko uresničujemo

svoje zmožnosti in živimo v stiku z drugimi. Če je v nekem odnosu prisotno nasilje, se

žrtvi zmanjša občutek varnosti in kakovost življenja. Naše pravice in meje se končajo

tam, kjer se začnejo pravice drugih. Vsak človek ima pravico do varnosti, saj je to

ena najpomembnejših psiholoških potreb.

Starejši ljudje pogosto o svojih izkušnjah o nasilju ne upajo spregovoriti, zlasti v

primeru, kadar so storilci dejanj njihovi ožji družinski člani (mož, otroci, vnuki). Veliko

ljudi ne želi o nasilju slišati ničesar in zanika njegov obstoj. Večina od njih pa tudi ni

seznanjena s tem, kako naj v primeru pojava nasilja ravnajo.

Največ nasilja nad starejšimi se dogaja doma, v partnerskih in sorodstvenih odnosih,

ter tam, kjer so starejši odvisni od neke druge osebe. Nasilje se pojavlja s strani

negovalcev, oskrbnikov doma in v domovih za starejše občane, bolnišnicah,

patronažni službi in drugje. Največ konfliktov in nasilja najdemo prav tam, kjer bi

pričakovali nego, skrb in pomoč starejšim. Dolgotrajno nasilje lahko pripelje do te

stopnje, ko žrtev to prepozna kot nekaj normalnega in stremi samo še k temu, kako


16

se izogniti še hujšim oblikam nasilja. Povzročitelji pa žrtvino nemoč uporabijo za

strategijo nadzora in zlorabe moči (Mušič, 2005).

Zaradi naraščanja nasilja nad starejšimi, ki večinoma ostane prikrito ali celo

dopustno, je treba spodbujati k vzpostavitvi sistema zagovorništva za starejše. Tako

bi bili starejši bolj informirani in bi se zavedali svojih pravic ter dobili informacije, kje in

kako jih lahko uveljavijo.

Populacija starih ljudi je zelo ranljiva, njihove drža pa skromna, kar večkrat vodi v

kršenje njihovih pravic, zlorab in nasilja. Nemoč, ki jo prinaša v življenje ljudi starost,

sama po sebi narekuje pomoč na različnih ravneh. Zagovorništvo je tako nujno.

Koncept socialnega dela s starimi ljudmi, metode in načini ravnanja večinoma

vsebujejo zagovorniško držo in so lahko dober zgled za uvajanje sprememb na

področju skrbi za stare ljudi (Mali, 2008). Tovrsten pristop se odraža v razvijanju

novih oblik skrbi za stare ljudi. Potrebujemo ustrezno znanje za ravnanje

zagovornikov starejših, a tega znanja ne smemo in ne moremo razvijati brez starejših

ljudi, zato je njihovo vključevanje pri razvijanju zagovorniške drže nujno. Veliko vlogo

pri pomoči starejšim imajo danes socialni delavci. Starim ljudem pomagajo, da so se

sposobni soočiti s težavami in jih lažje rešijo. Praksa socialnega dela je usmerjena

proti predsodkom, negativnemu odnosu in neustrezni obravnavi ljudi, glede na

njihove značilnosti, kot so rasa, spol, religija, etnična pripadnost in starost. V

ospredju je holistično razumevanje starega človeka in njegovih potreb, s poudarkom

na uveljavljanju uporabnika kot partnerja v procesu pomoči, da bi bila v ospredju

njegova pravica do izbire različnih vrst pomoči (Mali, 2008).

3.1 KDAJ SE JE V SLOVENIJI PRVIČ JAVNO SPREGOVORILO O NASILJU

NAD STAREJŠIMI

V Sloveniji se je prvič javno spregovorilo o nasilju nad starejšimi leta 2000 na

posvetu Gerontološkega društva Slovenije (Žiberna, 2000). Na njem so sodelovali

strokovnjaki iz različnih področij. Na posvetu so bili sprejeti zaključki, ki so na

regijskih nivojih spodbudili različne akcije. Regijskih posvetov so se udeležili tudi


17

predstavniki lokalnih skupnosti, patronažnih služb, domov za starejše občane,

predstavniki Generalne policijske uprave, nevladnih organizacij in Rdečega križa. Ta

regijska srečanja so vplivala predvsem na osveščanje javnosti in odpiranju teh

negativnih problemov.

3.2 DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASILJE NAD STAREJŠIMI

Zaradi naraščanja števila starega prebivalstva (povprečna življenjska doba v razvitih

državah dosega 75 let), prihaja do različnih nasilnih dejanj tudi nad starejšimi. Lahko

se pojavljajo kot žrtve ali kot storilci (predvsem v partnerskem odnosu med moškim in

žensko). Vendar se v večini primerov starejši ljudje pojavljajo kot žrtve, storilci pa so

lahko njihovi otroci ali drugi svojci in pa tudi ljudje, ki pri starostnikih iščejo predvsem

svojo korist (Veber, 2004). Danes so starostniki veliko boljšega zdravja, kot so bili

nekoč in so tudi zelo aktiven sloj prebivalstva. V družbi se veliko piše in govori o

tretjem življenjskem obdobju, starostniki se povezujejo v Centrih dnevnih aktivnosti in

so enakopravni soustvarjalci naše družbe. Starostnikovo življenje lahko kaj hitro

postane zelo travmatično in boleče. Tu mislimo na smrt partnerja, selitev otrok v bolj

oddaljene kraje, bolezen, spremembo bivališča, finančne težave. Starostnik je zaradi

omenjenih dogodkov hitro lahko tarča določene oblike nasilja. Zelo pomembno je, da

ljudje, ki so vključeni v delo s starostnikom, hitro prepoznajo znake nasilja in ob tem

ustrezno ukrepajo. Nerazumevanje starostnikov je lahko podlaga za razvoj nasilja in

zlorab. Zlorabljanje v večini primerov ni enkratno dejanje, gre za ponavljajoča se

dejanja. Različnim oblikam nasilja so še posebej izpostavljeni starostniki, ki so bolni,

oslabeli, dementni, depresivni in se težko fizično branijo (Filipčič, 2002). Nasilneži so

lahko sorodniki, ki so od žrtve odvisni (materialno ali bivanjsko), negovalci (ti so lahko

preobremenjeni), zdravniki, medicinsko osebje (premajhno plačilo za opravljeno delo,

premajhno število zaposlenih), ljudje, ki živijo v žrtvini bližini … Dejavniki tveganja so

tudi medgeneracijski konflikti, nepoučenost o spremembah, ki jih prinaša demenca,

in druge bolezni starejših, različni stereotipi, da so starejši nemočni, nesposobni

odločanja (GPU, 2007).


18

Vsak starostnik lahko postane žrtev nasilja ali zlorabe, ki se izvaja nad njim.

Najpogosteje do nasilja nad starejšo osebo pride zaradi spleta različnih dejavnikov, ki

so takrat prisotni.

Najpogostejši dejavniki so psiho-fizični, ki so jim izpostavljeni starostniki, ki so bolni,

telesno nemočni, izolirani, prizadeti, nizko izobraženi, dementni, in tisti, ki imajo

kronične duševne motnje (Veber, 2004).

Drugi dejavnik tveganja je povezan z okoljem, v katerem žrtev prebiva (Cijan, 1993).

Večkrat je posledica medgeneracijskih konfliktov, slabe poučenosti oseb, ki za

starostnika skrbijo, o njihovih boleznih, nepoznavanje znakov bolezni (demenca),

pomanjkanje izobrazbe pri oskrbovancih in majhno plačilo za njihovo delo, premalo

zaposlenih in preveliko število oskrbovancev v domovih.

Tretji dejavnik tveganja je kulturno in socialno-ekonomski. Na starejše pogosto

gledamo kot na nemočne in nesposobne, ki ne zmorejo lastnega odločanja. Starejši

imajo omejen dostop do oskrbe v domačem okolju, zato so vse bolj odvisni od

pomoči domačih, ki pa pogosto migrirajo daleč stran od domačega kraja. Starejši

ostanejo sami, trgajo se tradicionalne medgeneracijske vezi. Družba od ljudi danes

zahteva nenehno pridobivanje ali utrjevanje znanj, česar pa starejši niso več

sposobni. Organizirati je potrebno sistem zagovorništva za stare ljudi ter druge

mehanizme varstva proti nasilju in zlorabi starih ljudi tako v domačem okolju kot v

institucijah (Cijan, 1993).

Po podatkih policije so starejši najpogosteje žrtve kaznivih dejanj zoper premoženje

(tatvine, goljufije, ropi, zatajitve, odvzem motornega vozila, izsiljevanje). Sledijo

kazniva dejanja zoper življenje in telo, kjer so žrtve v približno 5% primerov. Tu gre

za lahke telesne poškodbe, ogrožanje z nevarnim orodjem ali orožjem, hude telesne

poškodbe ter umor ali poskus umora (Mušič v Kožuh-Novak, 2005).


19

3.3 OBLIKE NASILJA NAD STAREJŠIMI

3.3.1 Psihično ali čustveno nasilje

»Psihično nasilje označuje vsakršna dejanja (najpogosteje verbalna), ki se na

nezaželen in grob način dotaknejo človeške psihe. Psihično nasilje spodjeda

samozavest, samopodobo in zaupanje žrtve« (Kuhar, 1999, 5).

Psihično ali čustveno nasilje se izraža s sovražnim vedenjem ali grobo verbalno

dejavnostjo, ki vplivata na starostnikovo samopodobo in je najbolj razširjena oblika

nasilja (Turkovič, 2009). S tovrstnim nasiljem načenjamo človekovo samozavest,

duševnost, vplivamo pa tudi na njegovo psihično stabilnost. Dogaja se na besedni

ravni, lahko pa enak učinek dosežemo tudi z molkom. Primeri takšnih dejanj so

vpitje, žaljenje, grožnje, poniževanje, omejevanje socialnih potreb, socialna izolacija,

zmerjanje, izsiljevanje, psovanje, zasmehovanje čustev, ignoriranje. Primer psihične

ali čustvene zlorabe je tudi ravnanje s starostnikom kot z otrokom. Na tem mestu

mislimo predvsem na preprečevanje stikov starostnika z njegovo družino in prijatelji.

Vse to ima za posledico povzročanje čustvene bolečine in žalosti, trpljenje, čustvene

motnje in razna bolezenska stanja. Starostnik, ki je izpostavljen tovrstnemu nasilju,

ima zmanjšano samospoštovanje, ob stiku z drugimi osebami ga je strah, zapira se

sam vase in ne dovoljuje stikov.

Starejši ljudje ob izvajanju psihičnega nasilja, ki se vrši nad njim, kažejo znake, kot

so: depresija, apatija, poslabšanje bolezni, slabša samopodoba, umikanje v svoj

svet, zapiranje vase, odklanjanje stikov z drugimi ljudmi. Tako storilec pridobi moč

nad žrtvijo, saj pogosto ta začne verjeti storilčevim sporočilom, slednji pa lahko to

izkoristi v svoje dobro.

3.3.2 Kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin

Pri starejših so človekove pravice zelo pogosto kršene. O njih govorimo takrat, ko je

odvzeta pravica do dostojanstva, kadar starostnik ne more sam odločati, kje in s kom

bo živel, s kom se bo družil, kdaj bo odšel v dom za ostarele. Starejši morajo imeti

tudi pravico do pomoči na domu ter možnost opravljanja državljanske dolžnosti in

svobodnega izražanja veroizpovedi.


20

3.3.3 Telesno ali fizično nasilje

Telesno ali fizično nasilje je nasilje nad telesom. Telesna zloraba pomeni uporabo

fizične sile, ki lahko povzroči telesne poškodbe, fizične bolečine ali okvare ( Kuhar,

1999). Fizično nasilje pogosto spodbudi alkoholizem. Ni nujno, da je omejeno samo

na očitno nasilna dejanja. Neupravičeno dajanje zdravil in fizično omejevanje, nasilno

hranjenje in telesne kazni vseh vrst so primeri fizičnega nasilja.

Takšno nasilje prepoznamo po poškodbah in udarcih, saj storilec pride v neposredni

stik z žrtvijo. Prav tako je fizično nasilje tudi brcanje, pretepanje, davljenje, puljenje

las, povzročanje poškodb z različnimi predmeti Najtežja oblika fizičnega nasilja je

uboj ali umor. Ljudje povzročajo hujše poškodbe, ko so pijani, saj alkoholizem

pogosto spodbudi nasilje. Veliko ljudi ima različne predsodke do starejših, zato tudi s

tega vidika in pa tudi neznanja pri pomoči starostniku prihaja do nasilja nad njimi. Za

starostnika so zelo travmatične grožnje z uporabo sile, omejevanje dostopa do hrane

in vode, omejevanje fizioloških potreb, omejevanje zdravstvenih storitev in druga

dejanja, ki imajo lahko za posledico telesne bolečine in bolezen.

Doma se dogaja največ fizičnega nasilja. Nasilnež želi na takšen način dokazati

svojo moč in si žrtev podrediti. Posledice nasilnih dejanj so modrice, rane, zvini,

zlomi, razbiti zobje, opekline in čustvena otopelost.

3.3.4 Materialno ali finančno nasilje

Materialno in finančno nasilje je pri starejših ljudeh zelo pogosto. Zakon o

preprečevanju nasilja v družinah ga opredeljuje kot nelegalno porabo prihrankov,

posesti ali druge lastnine ali v primerih kraje. Prav tako je opredeljeno kot

neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z

dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno

razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma

upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov (Zakon o preprečevanju

nasilja v družinah, 3. člen).


21

Med takšno nasilje uvrščamo odvzem pokojnin, porabo prihrankov brez vednosti

starejše osebe, ponarejanje podpisov na raznih pogodbah, dokumentih, oporokah.

(Kožuh-Novak, 2005). Na takšen način lahko starejši ljudje ostanejo brez sredstev za

preživetje. Starostnik nima dostopa do svojih finančnih sredstev, kljub temu da je z

njimi sposoben upravljati. Tako se lahko zdravstveno stanje starejše osebe bistveno

poslabša, še posebej pa so prizadeti gluhi, slabovidni, depresivni in gibalno ovirani.

Starostniki, ki sami ne morejo upravljati s svojim premoženjem, morajo nekoga

pooblastiti, da to opravlja namesto njih. Najpogosteje so to svojci, ki pa imajo večkrat

različne interese in zlorabijo starostnikovo zaupanje. Oblika materialnega ali

fizičnega nasilja je tudi to, da nekdo želi s prisilo doseči podpis dokumenta s strani

starejše osebe za svojo korist (na primer oporoka, pogodba).

Zelo očiten znak, da se dogajajo nepravilnosti, so nenadne spremembe na bančnem

računu žrtve, vpis pooblaščencev na žrtvin račun, izginotje njegovih prihrankov,

neplačevanje računov, ponarejanje podpisov, prepis dobrin na druge družinske člane

in pa sama izjava žrtve, da jo finančno izkoriščajo.

3.3.5 Verbalno nasilje

Verbalno nasilje nad starejšimi je podobno sovražnemu govoru. To se prepoznava v

ravnanju svojcev ali drugih ljudi, ki so v stiku s starejšo osebo, ko starejše žalijo,

zmerjajo, jih podcenjujejo, se jim posmehujejo. V enaki meri so verbalnemu nasilju

izpostavljeni tako moški kot ženske. Do njega prihaja tudi med partnerjema znotraj

družine.

3.3.6 Zanemarjanje in zavračanje

Pri zanemarjanju in zavračanju govorimo, kadar gre za neizpolnjevanje obveznosti in

dolžnosti do starejše osebe s strani skrbnika, ki mu je bilo zaupano skrbništvo nad

starejšo osebo. Eden od takšnih primerov je opustitev pomoči na domu starejši

osebi, katera te usluge plačuje ali neplačevanje takšnih uslug s strani skrbnika.

Zanemarjanje je tudi nepripravljenost zagotoviti osnovne življenjske stvari, kot so

hrana, voda, oblačila, bivalni prostor, omogočanje osebne higiene, zdravila, udobje,

osebna varnost. Zanemarjanje je lahko zavestno ali pa do njega pride zaradi

pomanjkanja informacij in nevednosti (Pentek, 2000).


22

Znaki zanemarjanja se kažejo v podhranjenosti, slabi osebni higieni, slabih

življenjskih razmerah, nezdravljenih boleznih in pa tudi v neustreznem življenjskem

okolju (umazanija, smrad, umazana oblačila).

3.3.7 Zapuščenost starih in bolnih ljudi

Zapuščenost starih in bolnih ljudi je vse pogostejši pojav. O zapuščenosti govorimo

takrat, ko posameznik, ki je naravno odgovoren za oskrbo starostnika, ali oseba, ki ji

je bilo zaupano skrbništvo, tega zapusti (Pentek, 2000). Veliko starejših ljudi so svojci

zapustili in tako živijo sami, osamljeni, bolni in brez osnovnih pogojev za življenje.

Doma nimajo osnovnih materialnih pogojev za normalno življenje in tudi ne pomoči s

strani druge osebe. Veliko takšnih ljudi je zapuščenih v bolnišnicah, ker jih svojci

nočejo vzeti domov, saj nočejo doma negovati bolnega starostnika. V domovih za

ostarele zapuščeni starostniki nimajo obiskov in svojo stisko izkazujejo z molkom in

žalostjo.

3.3.8 Samozanemarjanje

Samozanemarjanje je oblika zlorabe in nasilja v primeru, ko star človek zanemarja

samega sebe. Tako ogroža svoje zdravje in življenje. Kaže se kot nepripravljenost ali

nesposobnost, da bi se sami oskrbeli s hrano, vodo, obleko, svojo varnost, osebno

higieno in zdravila (Pentek, 2000). Vzroki za takšno vedenje so različni in so lahko

posledica neurejenih družinskih razmer, alkoholizma, lahko pa gre tudi za slabo

izkušnjo v preteklosti, ko starostnik ni bil deležen ustrezne pomoči in oskrbe.

V primerih samozanemarjanja gre pogosto za osebnostno motene, slabo izobražene

in slabo podučene in osebe s pomanjkljivim vrednostnim sistemom. Prisotne so tudi

življenjske navade, do katerih so starostnike privedle bivanjske okoliščine. Mnogi

namreč vse življenje varčujejo z vodo, elektriko, toploto, nimajo kopalnice in

umivalnika.

3.3.9 Medicinske zlorabe – nasilje v zdravstvu

Medicinska zloraba (Veber, 2004) je oblika zlorabe in nasilja, o katerem se v

zadnjem času veliko govori. Tovrstne zlorabe se predvsem nanašajo na slab odnos


23

zdravnikov in drugega medicinskega osebja do starejših ljudi. Kaže se po

prekomernem dajanju določene vrste zdravil, ki niso nujno potrebna. Tukaj mislimo

na preveliko količino pomirjeval in uspaval. V nekaterih primerih prihaja do

neutemeljene prekinitve terapij z razlago, da je bolnik prestar za določeno obliko

zdravljenja. Prav tako govorimo o nasilju v primeru grobo opravljenih preiskavah ali

neizvajanju preiskav z izgovorom, da je bolnik »prestar«. S takšnim izgovorom se

odklanjajo preiskave pri dementnih bolnikih. Prav tako večkrat niso upoštevana

mnenja dementnih bolnikov. Upoštevati je treba tudi voljo starostnika pri odločitvah

za bolnišnično zdravljenje. Nekateri starostniki želijo zdravljenje v bolnišnici, drugi

takšno zdravljenje odklonijo. Slednje se opaža predvsem pri bolnikih, ki vedo, da so

možnosti zdravljenja že izčrpali.

Zlorabe v zdravstvu so prisotne skoraj v vseh državah. Največkrat se nasilje nad

starostniki izvaja s strani zaposlenega osebja, pojavlja pa se tudi med sostanovalci.

Če želimo preprečevati nasilje v institucionalnem varstvu, je treba izobraževati

strokovni kader. Pravočasno je treba odkriti znake, tako fizičnega kot psihičnega

nasilja.

3.3.10 Spolna zloraba

Spolna zloraba je v starostnem obdobju manj prisotna, vendar beležimo tudi tovrstno

obliko nasilja. Je vsake vrste neprostovoljen spolni stik z osebo, ki ne more ali ne želi

dati pristanka za tako ravnanje. Vključuje nezaželeno otipavanje, prisilno goloto in

fotografiranje (Pentek, 2000). V družbi obstaja mnenje, da star človek nima več

spolnega nagona in ni sposoben imeti spolne odnose, kar pa je daleč od resnice.

Vendar pa je resnica drugačna, saj imajo tudi stari ljudje lahko spolne odnose in so

tudi sami lahko žrtve spolnih zlorab.

Tovrstno nasilje je zelo obremenjujoče in sramotno za žrtev. Z odkrivanjem spolnega

nasilja se soočajo zdravstveni in drugi delavci takrat, ko starostnik obišče zdravnika,

je hospitaliziran ali pride v institucionalno oskrbo. Odkrite so različne brazgotine,

raztrganine, podplutbe v predelu genitalij in prsnega koša. Posebej so izpostavljene

ženske, saj jih storilci s tovrstnimi dejanji priklenejo nase (Bašič, 1993).


24

3.3.11 Aegizem

Po tem pojmom razumemo diskriminacijo starostnih skupin, ki temelji na koledarski

starosti. Starejši ljudje so večkrat prisiljeni v upokojevanje zaradi svoje koledarske

starosti in so uvrščeni v skupino, ki ji je predpisana enaka družbena vloga. V človeški

kulturi je aegizem zelo močno ukoreninjen in se ga mnogi niti ne zavedajo.

Aegistično se vedejo zavarovalnice, ki starejšim preprečujejo sklenitev življenjskih

zavarovanj ali pa zahtevajo vplačilo višjih premij. Prav na takšen način ravnajo

banke, ki starejšim onemogočijo najemanje posojil ali drugih zadolževanj, v primeru

odobritve pa zahtevajo hitrejše odplačevanje. Starejši ljudje težje dobijo zaposlitev,

saj pogosto delodajalci dajo prednost mlajšim ljudem. Gre predvsem za gledanje

koledarske starosti in ne na dejanske izkušnje in znanja. Delodajalci že v razpisih za

zaposlitev pod prednosti vpišejo za njih še sprejemljivo koledarsko starost. Vsakega

posameznika je treba obravnavati kot individum in ne kot pripadnika neke koledarske

skupine (Pečjak, 2007). Aegizem je verjetno nastal kot posledica občutka

ogroženosti mlajše generacije od starejše. Mlajši imajo čedalje manj stikov s

starejšimi, tako je onemogočeno spoznavanje starejših, kar vodi v nastajanje mitov in

predsodkov o starejših. Starejši so večkrat podvrženi različnim smešnicam in

karikaturam. Prikazani so kot čudaki, pozabljivi, nemočni in socialno neustrezni

(Pečjak, 2007). V medijih se o staranju piše in govori samo o negativnih,

enostranskih ocenah. V šolah manjka socialna, kulturna vzgoja, ki bi mlade

spodbujala k medgeneracijskemu sodelovanju, druženju s starejšimi in oblikovanju

pozitivnega odnosa do starejših. Tudi ob takšni vzgoji že mlajše generacije bi lahko

zaustavili marsikatero nasilje.

Zelo velik vpliv na stališče do starejše populacije ima tudi lasten strah pred staranjem

in smrtjo. Kdor ima odklonilen odnos do starejših, ga je praviloma zelo strah lastnega

staranja. Visok strah pred staranjem in smrtjo se praviloma povezuje s težnjo

človeka, da bi se izognil razmišljanju o smrti. Pot do odpravljanja odklonilnega

stališča do starih ljudi, ki povzroča njihovo družbeno marginaliziranje je reševanje

lastnega tabuja staranja in umiranja na osebni ravni v okviru primernega socialnega

učenja. S takšno potjo se človek lahko pripravi na lastno kakovostno starost ( Russi-

Zagožen, 2001).


25

3.3.12 Medgeneracijsko nasilje v družini

Nasilje v družini je »vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega

nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu, oziroma

zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno

okoliščino žrtve ali povzročiteljice nasilja«. Izraz »nasilje v družinah« uporabljamo za

vse oblike nasilja in zlorab, ki se dogajajo znotraj družine oziroma doma. Nasilje

izvaja eden ali več družinskih članov (Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 3.čl.).

Starejši nasilje doživljajo v domačem okolju in od ljudi, od katerih tega ne bi

pričakovali. Odnos do otrok, bratov , sester in članov njihovih družin jim predstavlja

oviro, da bi poiskali pomoč (GPU, 2007).

Za lažje razumevanje pojava nasilja v družini sem se osredotočila na nekaj

kriminalističnih teorij (Filipčič, 2002):

• Teorija stresa razlaga problem nasilja v družini z vidika dejstva, da skrb za

starejšega družinskega člana v družini povzroči neko stresno situacijo. Lahko se

pojavijo ekonomske težave, pomanjkanje spanca, poruši se ritem vsakodnevnih

opravil. Zaradi vsega tega lahko tisti, ki za starejšo osebo skrbi, do nje razvije

sovražen odnos.

• Teorija o alkoholu povezuje nasilno vedenje s prisotnostjo alkohola, katerega

uživanje je lahko posledica stresa, nezadovoljstva in občutka nemoči.

• Teorija socialnega učenja se deli na dva pristopa. Prvi pristop poteka neposredno

na podlagi izkušenj. V drugem pristopu pa svoje vedenje oblikujemo na podlagi

izkušenj iz otroštva. Že v otroštvu se lahko naučimo vloge nasilneža, kot tudi

vloge žrtve.

Primerjava zlorabe starejših z zlorabo otrok je možna, saj so tako odrasli kot starejši

v odvisnosti postavljeni v enako situacijo. S strani osebe, ki za otroka ali starostnika

skrbi, lahko pride do zlorabe (Filipčič, 2002).


26

4 RAZISKOVALNI PROBLEM

V svojem diplomskem delu bi rada predstavila izsledke raziskave o nasilju nad

starejšimi v Občini Zagorje ob Savi. V raziskavo sem zajela ljudi, ki opravljajo takšne

vrste dela, da prihajajo v pogost stik s starostniki. Sodelovali so delavci, zaposleni v

Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski in delavci Centra za socialno delo

Zagorje ob Savi. Tu sem zajela oskrbovalke na domu, ki vsakodnevno prihajajo v stik

s starostniki in njihovimi svojci. Srečujejo se s problemi nasilja v bivalnem okolju

starostnika. Pridobila sem tudi podatke Generalne policijske uprave o evidentiranih

storitvah kaznivih dejanj nad starostniki, ki se nanašajo na Občino Zagorje ob Savi,

kakor tudi na celotno Slovenijo.

Raziskovalni problem je ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja nasilje nad starejšimi v

Občini Zagorje ob Savi, kdo ga praviloma prvi zazna, kaj naredi in katero od vrst

nasilja je najpogostejše. Pri raziskovanju tega problema sem uporabila anketni

vprašalnik, ki sem ga razdelila med zaposlene v Domu starejših občanov Polde Eberl

jamski in oskrbovalke na domu, ki so zaposlene na Centru za socialno delo v

Zagorju. Od Generalne policijske uprave pa sem pridobila statistične podatke.

4.1 ANKETNI VPRAŠALNIK

Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz osmih vprašanj, pri čemer so anketiranci na

prvo vprašanje napisali delo, ki ga trenutno opravljajo. Pri ponujenih odgovorih so

lahko izbrali več možnih odgovorov.

Ali ste že slišali za nasilje oziroma zlorabo nad starejšimi?

Z vprašanjem sem želela izvedeti, če so anketiranci že slišali za zlorabo nad

starejšimi v svojem domačem okolju ali na delovnem mestu.

S katerimi primeri nasilja nad starejšimi ste se srečali?


27

Pri tem vprašanju sem anketirancem ponudila za odgovor šest različnih oblik nasilja,

to je fizično, psihično, finančno-materialno, spolno, zanemarjanje s strani svojcev in

zapuščenost.

Katera oblika nasilja je najpogostejša?

Odgovor na vprašanje so anketiranci napisali na črto, izbirali pa so med ponujenimi

odgovori pri predhodnem vprašanju.

Kaj občutite, ko opazite nasilje?

Ponujeni odgovori so bili: nemoč, jezo, strah, žalost ali so sami zapisali druge

občutke.

Ali veste, kateri so najpogostejši storilci nasilja nad starejšimi?

Pri tem vprašanju so anketiranci lahko izbirali med naslednjimi ponujenimi odgovori:

otroci, vnuki, sorodniki, zakonec, prijatelji, sosedi, tretja oseba.

Kdo so najpogostejše žrtve nasilja?

Odgovori, med katerimi so lahko izbirali, so bili: dementni ljudje, invalidi, bolni in

nemočni, ženske več kot moški.

Kako ukrepate, če odkrijete zlorabo med opravljanjem svojega dela, ali vas o zlorabi

nad starejšo osebo nekdo obvesti?

Ponujeni odgovori so bili: pogovorim se s starostnikom, pogovorim se z domnevnim

storilcem, nasilje prijavim nadrejeni osebi, nasilje prijavim policiji, nič, drugo. Pri

zadnji možnosti so lahko svoje ravnanje ob zaznanem nasilju dopisali.


28

5 METODOLOŠKI PRISTOP

V nalogi sem želela proučiti problem nasilja nad starejšimi v lokalnem okolju ter

pridobljene podatke primerjati s podatki iz območja Slovenije. Pri sami izvedbi

raziskave so sodelovali strokovni delavci v različnih institucijah kot tudi ljudje v

društvih, ki se srečujejo s tovrstnim nasiljem v Občini Zagorje ob Savi.

Pri raziskovanju nasilja nad starejšimi sem uporabila anketni vprašalnik in pristop

spraševanja. Anketne vprašalnike je izpolnil strokovni kader (medicinski tehniki,

negovalno osebje, fizioterapevti in zdravnica) v Domu starejših občanov Polde Eberl

Jamski na Izlakah in oskrbovalke na domu, ki delujejo prek Centra za socialno delo v

Zagorju.

Z intervjujem sem pridobila podatke o problematiki nasilja nad starejšimi od socialne

delavke v Domu starejših občanov Polde Eberl Jamski, socialne delavke na Centru

za socialno delo v Zagorju in predsednika Društva invalidov Zagorje ob Savi.

Intervjuvance sem izbrala glede na njihovo raznolikost in zanimivost za samo

raziskavo.

Socialna delavka v Domu za starejše občane Polde Eberl Jamski je kot intervjuvanka

zanimiva zato, ker je predstavnica institucije, ki se pogosto srečuje z nasiljem nad

starejšimi tako v samem domu kot tudi takrat, ko sprejmejo starejšo osebo v dom.

Usposobljena je za nudenje pomoči in svetovanje v konkretnem primeru.

Oskrbovanci ji pogosto zaupajo svojo stisko. Po predpisanem postopku mora ravnati

v primeru, če je storilec nasilja nad starejšo osebo kdo od zaposlenih v domu.

Smiselno je bilo opraviti intervju tudi s socialno delavko na Centru za socialno delo v

Zagorju ob Savi, ki se samo pri svojem delu neposredno srečuje z žrtvami nasilja ter

tudi usmerja in izpelje predpisane postopke, ko nasilje zaznajo oskrbovalke na domu.

Sama mora ob zaznavi nasilja obvestiti svoje nadrejene in policijo.


29

Predsednik Društva invalidov se pri svojem delovanju srečuje z nasiljem nad

starejšimi na način opažanja znakov nasilja. Redkeje mu starejši ljudje zaupajo svoje

težave, vendar ve, da je nasilje nad njihovimi člani prisotno.

Za statistične podatke, s katerimi lahko primerjam nasilje nad starejšimi v Občini

Zagorje ob Savi in celotni Sloveniji, pa sem zaprosila Generalno policijsko upravo v

Ljubljani.


30

6 INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH REZULTATOV

6.1 INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH REZULTATOV OD CENTRA ZA

SOCIALNO DELO ZAGORJE OB SAVI

Center za socialno delo Zagorje ob Savi, tako kot drugi centri po Sloveniji, evidentira

in obravnava oblike nasilja nad starejšimi. Te so predvsem izražene kot ekonomsko

izkoriščanje kot tudi psihično in fizično nasilje (Center za socialno delo Zagorje ob

Savi, 2012). Ob zadnji spremembi zakonodaje so zabeležili nekaj primerov

psihičnega pritiska dedičev starostnikovega premoženja za odpoved pravice do

varstvenega dodatka. Na ta način je omogočeno ohranjanje njihovega premoženja.

Odkrivanje nasilja je oteženo, ker starejši velikokrat nasilnega vedenja, ki se izvaja

nad njimi, ne prepoznajo kot nasilje. Pogosto nasilja ne prijavijo zaradi čustvenih vezi

do storilcev.

Na Centru za socialno delo Zagorje ob Savi je anketni vprašalnik izpolnilo devet

oseb, ki pa vse opravljajo delo oskrbovalca na domu. Delo opravljajo samo ženske in

prav vse so se pri opravljanju svojega dela že srečale z nasiljem nad starejšo osebo.

Najpogostejše je psihično nasilje in zanemarjanje , ki so ga zaznale vse oskrbovalke,

sledi fizično nasilje, ki ga je zaznalo sedem oskrbovalk, finančno-materialno je bilo

zaznano pri petih oskrbovalkah in zapuščenost, ki so jo zaznale štiri oskrbovalke.

Spolnega nasilja ni zaznala nobena od anketirank. Najpogostejše oblike nasilja so

finančno-materialno, zanemarjanje in psihično nasilje. Najpogostejši občutki, ki jih

prevevajo, so nemoč in jeza, saj so jih izpostavile prav vse. Najpogostejši storilci

nasilja nad starejšimi so otroci (100 %), v treh primerih pa sorodniki. Najpogostejše

žrtve nasilja so ženske (več kot moški), dementni ljudje, sledijo bolni in nemočni. Pri

odkriti zlorabi osem od devetih oskrbovalk nasilje prijavi svojim nadrejenim ena ne

stori nič, ena nasilje prijavi policiji, ena pa se pogovori s starostnikom.


31

6.2 INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH REZULTATOV OD DOMA ZA

OSTARELE POLDE EBERL JAMSKI NA IZLAKAH

V domu za ostarele je na anketni vprašalnik o zaznavi nasilja nad starejšimi

odgovarjalo osebje, ki je v domu redno zaposleno. Opravljajo dela srednje

medicinske sestre (6), bolničarja – negovalca (9), delovnega terapevta (2),

fizioterapevta (2), socialne delavke (1).

Vsi so se že srečali z nasiljem nad starostnikom. Srečali so se že z vsemi oblikami

nasilja, razen s spolnim nasiljem. S slednjim se ni srečal še nihče od anketiranih.

Najpogostejše je psihično nasilje, zaznali so ga že vsi anketirani. Sledi finančno-

materialno nasilje, fizično, zapuščenost in zanemarjanje.

Ob srečanju z nasiljem večina anketiranih občuti žalost in nemoč. Najmanj jih občuti

jezo.

Kot najpogostejši storilci nasilja so navedeni sorodniki žrtve, sledijo otroci in tretje

osebe. Samo v enem primeru je storilec zakonec, medtem ko med storilci niso

zaznali sosedov in prijateljev žrtve.

Najpogostejše žrtve nasilja so bolni in nemočni, sledijo dementne osebe. Med invalidi

nihče od anketiranih ni zaznal znakov nasilja. Pet anketirancev je opazilo, da je med

žrtvami nasilja več žensk kot moških.

Med ukrepi, ki so jih navedli, če odkrijejo znake nasilja, je bil najpogosteje uporabljen

odgovor, da se pogovorijo s svojimi nadrejenimi, sledi odgovor, da se pogovorijo s

starostnikom, v treh primerih se ob zaznavi nasilja pogovorijo z domnevnim storilcem,

v enem primeru pa gre za prijavo na policijo. Nihče od anketiranih ob zaznavi nasilja

ne stori nič.

Socialna delavka v domu je v razgovoru povedala, da je zelo težko odkriti nasilje nad

starejšimi in še težje dokazovati. Starejši, ki pridejo v institucionalno varstvo, zelo

neradi priznajo, da se je nad njimi v domačem okolju vršilo nasilje, pa čeprav gre


32

pogosto za zelo vidne in nazorne znake nasilja. Ob tem občutijo sram, jezo, žalost in

tudi strah, da se bo nasilje nadaljevalo, če bodo komu o svoji stiski povedali. V

samem domu se pogosto srečujejo s finančnim nasilje, ko svojci, predvsem otroci in

vnuki, od starejših jemljejo denar, oziroma jih prisilijo, da jim denar, ki jim še ostane

od pokojnine, dajo. Najpogosteje gre za zelo nizke zneske, saj večino pokojnine

starejši namenijo plačilu bivanja v domu. Tako starejši ostanejo brez sredstev za

osebne potrebe. Ob zaznavi tovrstnega nasilja se socialna delavka s starostnikom

pogovori, vendar starostniki večinoma finančno nasilje zanikajo. Povedo, da so denar

dali prostovoljno, ker njihovi otroci zelo težko živijo. Ob tem tudi strokovno osebje

ostane nemočno.

Ob zaznavi fizičnega nasilja socialna delavka obvesti policijo, ki ustrezno ukrepa.

Prav tako je ob kakršnikoli vrsti nasilja obveščena policija, če gre za nasilje nad

starostnikom s strani zaposlenega v domu. Do zdaj se je to zgodilo samo enkrat, in

sicer je šlo za primer fizičnega nasilja. Če policija ugotovi, da je šlo za kaznivo

dejanje s strani zaposlenega, temu takoj preneha delovno razmerje.

6.3 PRIMERJAVA MED ZAZNANIMI VRSTAMI, STORILCI IN ŽRTVAMI NASILJA

MED DOMOM STAREJŠIH OBČANOV POLDE EBERL JAMSKI IN CSD

ZAGORJE OB SAVI

Tabela 1: Vrste zaznanega nasilja v Domu starejših občanov na Izlakah in CSD

Zagorje ob Savi

Vir: Lastna raziskava, 2012

Vrste nasilja

Dom Izlake CSD

Psihično 27,50 11 26,50 9

Zanemarjanje 22,50 9 26,50 9

Fizično 17,50 7 20,60 7

Spolno 0,00 0 0,00 0

Zapuščenost 20,00 8 11,80 4

Finančno-materialno 12,50 5 14,70 5


33

Graf 4: Vrste zaznanega nasilja v domu starejših na Izlakah in CSD

Zagorje ob Savi


Tabela 2: Storilci zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD

Zagorje ob Savi

Storilci nasilja

Dom Izlake CSD

Sorodniki 41,67 10 25 3

Otroci 20,83 5 75 9

Tretja oseba 16,67 4 0 0

Vnuki 8,33 2 0 0

Zakonec 4,17 1 0 0

Prijatelj 4,17 1 0 0

Sosed 4,17 1 0 0


0

5

10

15

20

25

30%

Dom starejših CSD


34

Graf 5: Storilci zaznanih kaznivih dejanj v Domu starejših na Izlakah in CSD Zagorje

ob Savi


Tabela 3: Žrtve zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD Zagorje ob

Savi

Žrtve nasilja

Dom Izlake CSD

Bolni in nemočni 42,31 11 16,67 3

Dementni 38,46 10 33,33 6

Ženske več kot moški 19,23 5 50,00 9


0

10

20

30

40

50

60

70

80

Sorodniki Otroci Tretjaoseba

Vnuki Zakonec Prijatelj Sosed

%

Dom starejših CSD


35

Graf 6: Žrtve zaznanega nasilja v Domu starejših na Izlakah in CSD Zagorje ob Savi


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Bolni in nemočni Dementni Ženske več kot moški

%

Dom starejših CSD


36

7 PODATKI O NASILJU NAD STAREJŠIMI OD GENERALNE

POLICIJSKE UPRAVE (GPU)

Uradni organ v Sloveniji, ki vodi statistiko nasilja nad starejšimi v Sloveniji, je

Generalna policijska uprava Ministrstva za notranje zadeve (razpolaga s podatki za

celotno Slovenijo) in osem policijskih uprav, ki beležijo podatke v svojem lokalnem

okolju, v katerem imajo pristojnosti. Pomanjkljivost teh podatkov je v tem, da policija

razpolaga samo s prijavljenimi primeri nasilja. Potrebno je vedeti, da starejši ljudje le

redko prijavijo kaznivo dejanje, s tem pa neprijavljeni primeri ostanejo prikriti (GPU,

2007). Kazenski zakonik RS v 299. členu opredeljuje nasilništvo. Ta se glasi: »Kdor

drugega hudo žali, z njim grdo ravna, mu dela nasilje ali ogroža njegovo varnost in s

tem v javnosti ali v družini povzroči ogroženost, zgražanje ali prestrašenost, se

kaznuje z zaporom do dveh let.« Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU,

2012) se število žrtev kaznivih dejanj v starosti nad 64 let v Sloveniji vsako leto

povečuje.

V letu 2006 je bilo 4.336 žrtev, v letu 2007 pa 4.604. Podatki kažejo, da je število

žrtev med starejšimi samo v enem letu naraslo za 368. Leta 2008 je po podatkih

število žrtev upadlo in je bilo prijavljenih 4.292 primerov nasilja, v letu 2009 pa je

število spet v porastu in je poskočilo na 4.420 (GPU, 2012)

V obdobju od leta 2006 do leta 2009 je bilo 84 % kaznivih dejanj storjenih zoper

premoženje, torej materialno in finančno nasilje, sledijo nasilje kršenja človekovih

pravic in svoboščin ter fizično nasilje (GPU, 2012)

Podatki kažejo, da so v 20 % primerov storilci znani, 80 % storilcev pa ne odkrijejo

(GPU, 2012)


37

Tabela 4: Število žrtev nasilja v letih 2007 in 2011 v Sloveniji in Občini Zagorje ob

Savi

2007 2008 2009 2010 2011

RS 5000 4551 4957 5680 6951

ZAGORJE 40 25 22 27 40

Vir: GPU, 2012

Tabela 5: Indeks rasti kaznivih dejanj v Sloveniji in Občini Zagorje ob Savi

2008/07 2009/08 2010/09 2011/10

RS 91 % 109 % 115 % 122 %

ZAGORJE 63 % 88 % 123 % 148 %

Vir: GPU, 2012

Graf 7: Indeks rasti kaznivih dejanj v Sloveniji in Občini Zagorje ob Savi

Vir: GPU, 2012

Iz tabel in grafa je razvidno, da se je v Občini Zagorje ob Savi število žrtev kaznivih

dejanj v zadnjih dveh letih povečalo. Indeks rasti kaznivih dejanj nam pokaže, da se v

Občini Zagorje ob Savi število kaznivih dejanj povečuje precej hitreje kot v Sloveniji.

Število kaznivih dejanj je bilo v letu 2009 izenačeno s slovenskim povprečjem, v letih

2010 in 2011 pa je povprečje preseglo.

0%

20%

40%

60%

80%

100%

120%

140%

160%

2008/07 2009/08 2010/09 2011/10

RS

ZAGORJE


38

Graf 8: Število kaznivih dejanj nad starejšimi od 65 let v Občini Zagorje ob Savi po

letih

Vir: GPU, 2012

Graf 9: Število kaznivih dejanj nad starejšimi od 65 let v Sloveniji

Vir: GPU, 2012

Iz projekcije je razvidno, da je bil delež kaznivih dejan nad starejšimi od 65 let v

Občini Zagorje ob Savi največji v letih 2007 in 2011, medtem je bilo v vmesnih letih

število tovrstnih kaznivih dejanj manjše.

V Sloveniji pa je bil delež kaznivih dejanj, storjen nad starejšimi od 65 let, največji v

letu 2011 (torej gre za porast), najmanjši delež pa je bil leta 2008.

2007 26 %

2008 16 %

2009 14 %

2010 18 %

2011 26 %

ZAGORJE

2007 18 %

2008 17 %

2009 18 %

2010 21 %

2011 26 %

RS


39

Po podatkih policije je bilo v tem obdobju med žrtvami nasilja 83 % oseb, ki imajo

zdravstvene težave, so gibalno ovirane ali odvisne od svojcev. Po starosti je največ

starih nad 75 let. Nad moškimi se izvajajo predvsem materialne zlorabe, nad

ženskami pa prevladuje psihično in fizično nasilje. ( GPU, 2012)

Podatki kažejo, da se 24 % starejših žrtev ene oblike nasilja, 17 % dveh, 10 % treh in

kar 49 % več kot tremi oblikami nasilja.

7.1 OBRAVNAVANA KAZNIVA DEJANJA NAD STAREJŠIMI V OBČINI

ZAGORJE OB SAVI

Policijska postaja Zagorje je v zadnjih štirih letih obravnavala naslednja kazniva

dejanja z elementi nasilja:

• kaznivo dejanje telesne poškodbe po 122. členu KZ-1: podanih je bilo 9 kazenskih

ovadb,

• kaznivo dejanje ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po 127.

členu KZ-1: podanih sta bili dve kazenski ovadbi,

• kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1: podane so bile tri

kazenske ovadbe,

• kaznivo dejanje nasilja v družini po 191. členu KZ-1: podanih je bilo petnajst

kazenskih ovadb (GPU, 2012).

Podatki se nanašajo na populacijo starejših od 65 let. Zoper vse storilce kaznivih

dejanj so bile podane kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo.

Policisti Policijske postaje Zagorje izvajajo tudi preventivne aktivnosti, ki so različne

glede na področje, na katerega se nanašajo. Ena od preventivnih dejavnosti je

ozaveščanje starejših, kako in na koga naj se obrnejo, če so žrtve kakršnegakoli

nasilja. Pri svojem delu ugotavljajo, da je veliko starejših oseb osamljenih in

potrebnih psihosocialne pomoči. Starejši se v veliko primerih obračajo na policijo po

nasvet in pogovor, ki jim ga nudijo, hkrati pa o vsakem konkretnem primeru


40

obveščajo pristojni Center za socialno delo (Policijska postaja Zagorje ob Savi,

2012).

To je zelo pomembno v primerih, ko je iz pogovora moč razbrati, da oseba več ne

obvladuje življenjske situacije, v kateri se je znašla.

Graf 10: Primerjava števila kaznivih dejanj nad žrtvami, starimi nad 65 let, v Sloveniji

in Občini Zagorje ob Savi

Vir: GPU, 2012

40

25 22

27

40

5000 4551

4957

5680

6951

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

8000

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2007 2008 2009 2010 2011

RS ZAGORJE

ZAGORJE RS


41

8 AKTIVNOSTI DRUŠTEV, ZVEZE UPOKOJENCEV IN NEVLADNIH

ORGANIZACIJ PRI PREPREČEVANJU NASILJA NAD

STAREJŠIMI

15. junij je svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Javnost je treba

izobraziti in ljudi ozavestiti, kako se prepoznajo znaki in simptomi nasilja ter kje je

treba poiskati pomoč. Zelo velik pomen imajo pri tovrstnem ozaveščanju mediji.

Vplivajo lahko na mlajše populacije, da se znebijo stereotipov in predsodkov do

starejših. Ljudje morajo doumeti, da je nasilje nad starejšimi družbeno nesprejemljivo

v kateremkoli okolju.

Največje število primerov nasilja v družini opazijo ljudje, ki prihajajo v stik z žrtvami.

To so lahko svojci, sosedje, prijatelji, oskrbovalci, patronažna služba, zdravniki,

medicinske sestre in delavci na Centrih za socialno delo.

8.1 NEVLADNE ORGANIZACIJE

Veliko vlogo imajo pri odkrivanju in preprečevanju nasilja člani nevladnih organizacij,

ki živijo v kraju, poznajo življenje več generacij, zato lahko na področju preprečevanja

nasilja veliko naredijo. Informirajo starejše osebe o pojavih nasilja, svetujejo, kam se

lahko obrnejo po pomoč in kaj lahko storijo za lastno varnost. Sami pa prijavijo

zaznano nasilje ustreznim službam in ustvarjajo pozitivno klimo varnosti življenja v

določenem okolju. Nevladne organizacije so pogosto pobudniki različnih akcij v

lokalnem okolju, šolah, vrtcih, društvih, medijih, ki opozarjajo na nasilje nad starejšimi

in kaj lahko naredimo, da bi ga bilo čim manj. Tovrstne akcije so organizirane v obliki

predavanj, posvetov, ustvarjalnih delavnic, izdajanj publikacij, ustanavljanj

svetovalnic. Pogosto se njihovi člani znajdejo v vlogi svetovalcev, zagovornikov,

spremljevalcev, ki pomagajo bolnim in invalidom. Velik vpliv imajo na državne

organe, lokalno skupnost, katere spodbujajo k reševanju problemov in ukrepanju ob

zaznavi teh. Družba mora podpirati delovanja nevladnih organizacij, hkrati pa

omogočiti izobraževanja prostovoljcev, saj delo s starejšimi od njih zahteva veliko

mero odgovornosti.


42

8.2 DRUŠTVA UPOKOJENCEV

Kožuh-Novak in Žiberna (2012) navajata, da so društva upokojencev vključena v

projekt »Starejši za starejše za višjo kakovost doma«. Projekt poleg drugih vsebin

vključuje tudi naloge s področja varnosti življenja. Prostovoljci društev upokojencev

obiskujejo starejše ljudi in na terenu ugotavljajo, kaj potrebujejo. Na ta način odkrijejo

veliko število pomoči potrebnih ostarelih ljudi in intervenirajo pri pristojnih službah. V

društvih upokojencev ugotavljajo, da se največ nasilja nad starejšimi vrši znotraj

družine. V primeru, ko družine oskrbujejo bolne in invalide, jim je treba ponuditi

možnost koriščenja svetovanj, terapevtske pomoči in nudenja različnih storitev.

Poudarjajo, da je treba o pojavu nasilja in zlorab več govoriti v širši javnosti,

ozaveščati mlajše generacije, spodbujati delovanje nevladnih organizacij ter

opozarjati na obstoječo problematiko v svetih občin, državnih organih, parlamentu in

vladi. Starejši ljudje potrebujejo spremljevalce in zagovornike. Koncept socialnega

dela s starimi ljudmi, metode in načini ravnanja v veliki meri vsebujejo zagovorniško

držo in so lahko dober zgled za uvajanje sprememb na področju skrbi za stare ljudi.

Društva upokojencev želijo sodelovati tudi pri oblikovanju zakonov in sprejemanju

podzakonskih aktov, ki se nanašajo na nasilje nad starejšimi. Z njimi bi se omogočilo

pristojnim službam in prostovoljcem, da lažje delajo v korist starejših ljudi. Po

njihovem mnenju je treba uvesti brezplačne telefonske svetovalne linije, omogočiti

dostop do centrov brezplačne pravne pomoči in izboljšati sodelovanje med pristojnimi

službami na lokalnem in državnem nivoju.

Medgeneracijsko sodelovanje lahko v veliki meri pripomore k zmanjševanju pojava

nasilja nad starejšimi, saj bodo mlajše generacije skozi življenje spoznale starejše

generacije ter tako pomagale pri rušenju stereotipov o starejših, ki so prisotni v

družbi.


43

8.3 CENTRI ZA SOCIALNO DELO

Storitve Centrov za socialno delo, ki so namenjene starostnikom, z namenom

odpravljanja socialnih stisk in težav, so naslednje (Zakon o socialnem varstvu):

• prva socialna pomoč

»Prva socialna pomoč po tem zakonu obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi

socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh

možnih oblikah socialno varstvenih storitev in dajatev, ki jih uveljavi ter obveznostih,

ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o

mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve« (Zakon

o socialnem varstvu, 12. člen).

• osebna pomoč

Socialni delavec, ki starejši osebi nudi osebno pomoč, ji mora dajati občutek varnosti

in vso podporo. Zelo velik pomen vživljanja v stisko starejše osebe je takrat, ko je

slednja podvržena različnim oblikam nasilja. S svetovanjem in vodenjem, naj bi

starostnika pripeljal do izboljšanja socialnih zmožnosti.

• pomoč družini za dom

»Pomoč družini za dom obsega strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov

med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in usposabljanje družine za opravljanje

njene vloge v vsakdanjem življenju« (Zakon o socialnem varstvu, 15. člen).

• pomoč na domu in socialni servis

Z nudenjem pomoči na domu lahko starejšim osebam, ki so bolne, invalidne, ali iz

drugih razlogov ne morejo povsem same skrbeti zase, podaljšamo bivanje v

domačem okolju. Socialna oskrba lahko nadomesti institucionalno varstvo. Socialni

servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih, ki ga izvajajo negovalke na domu.

Organizirane pomoči na domu so lahko priložnost, kjer morajo biti negovalke

pozorne na pokazatelje morebitnega nasilja (Turkovič, 2009).


44

• institucionalno varstvo

Človek odide v institucionalno varstvo takrat, ko ne more več skrbeti sam zase. Tam

ima na voljo potrebno nastanitev, prehrano, varstvo in zdravstveno oskrbo. Hkrati pa

je starostniku omogočeno širjenje socialne mreže z vključevanjem v različne oblike

prostočasnih dejavnosti (Turkovič, 2009).


45

9 SKLEPNE UGOTOVITVE

Tudi v Sloveniji se srečujemo z nasiljem nad starejšimi. Koliko ga je oziroma kolikšne

so njegove razsežnosti, ne vemo, saj ga velika večina ostaja prikritega. Starejši

ljudje, ki so žrtve nasilja, o tem le redko spregovorijo. Tako nasilje nad starejšimi v

družbi še vedno ostaja tabu tema. Po opravljenih razgovorih s strokovnjaki, ki se

ukvarjajo s problematiko nasilja, je vzrok zamolčanja tega s strani žrtve najpogosteje

občutek sramu, strahu po maščevanju in strahu pred sankcijami storilca, ker je slednji

največkrat v sorodstvenem razmerju z žrtvijo. Podatki, posredovani s strani policije,

so zelo zaskrbljujoči, saj število kaznivih dejanj vsako leto strmo narašča. Prav tako

se trend povečevanja števila kaznivih dejanj beleži tudi za Občino Zagorje ob Savi.

Največ žrtev je starejših od 75 let. Med žrtvami je več ženskih kot moških.

Podatki o številu vrst nasilja in katerega je največ so različni. Po mojih ugotovitvah iz

različne literature, opravljenih razgovorih in podatkih policije je največ nasilja

storjenega iz koristoljubja. Največkrat so povzročitelji tovrstnega nasilja žrtveni otroci

in ožji družinski člani. Domneva se, da največ nasilja ostane prikritega. Strokovni

delavci, ki se ukvarjajo s problematiko nasilja, zaznavajo, da žrtve o nasilju ne

spregovorijo, ampak ga sprejmejo kot primerno dejanje. V velikem številu primerov

celo zagovarjajo storilca, da potrebuje sredstva za svoje preživetje. Do nasilja

pripelje tudi stanje v družbi, saj je veliko ljudi brezposelnih in na robu revščine, kar pa

seveda ne more biti nikakršna olajševalna okoliščina za nasilje. Starejše ljudi svojci

pogosto prisilijo za podpis različnih pooblastil, s katerimi lahko razpolagajo z njihovo

pokojnino in premoženjem. Odkrivanje takšne oblike nasilja, če žrtev o tem ne

spregovori, je zelo težko.

Ženske so v veliki meri, pogosteje kot moški, žrtve fizičnega nasilja, medtem ko se

nad moškimi bolj pogosto vrši psihično nasilje. Največ nasilja je zaznanega za

domačimi zidovi. Po pridobljenih podatkih s strani policije je največ storilcev kaznivih

dejanj moških, starih od 44 do 53 let. Med ženskami storilkami pa je največ starih od

24 do 33 let, vendar je njihovo število precej manjše.


46

Povzamem lahko, da je najpogostejša žrtev kaznivega dejanja nasilja nad

starejšimi stara nad 75 let in ženskega spola. Storilec je star med 44 in 53 let in

moškega spola. Največ nasilja se vrši na žrtvinem domu, gre pa za nasilje iz

koristoljubja, sledi fizično in psihično nasilje. Po mnenju različnih

sogovornikov je odkritega nasilja zelo malo, večina ostane zamolčanega.

Ugotovila sem, da je nasilje nad starejšimi v naši družbi zelo velik problem. Težko ga

je odkriti, saj se najpogosteje dogaja doma, kamor pa nepooblaščene osebe nimajo

pravice vstopiti. Oskrbovalke na domu in patronažne delavke so tako edine, ki lahko

zaznajo nasilje nad starejšo osebo na njihovem domu. Velik problem predstavljajo

starejši, ki svojega domačega okolja zaradi nezmožnosti ne zapuščajo. V teh

primerih žrtve skoraj nimajo možnosti, da bi komu zaupale svojo stisko. Primerov, da

pa bi žrtev nasilje prijavila neposredno na policijo, pa skoraj ni.

V Občini Zagorje ob Savi je nasilje nad starejšimi prisotno, število žrtev pa se

vsako leto povečuje. Prav tako kot na območju Slovenije je med žrtvami več

žensk kot moških, najpogostejši vzrok nasilja pa je koristoljubje. Zanimiv je

podatek, da je največ storilcev moškega spola, in sicer od 18 do 23 let.

V Občini Zagorje ob Savi je dobro organizirana patronažna služba in oskrba na

domu, ki se izvaja pod okriljem Centra za socialno delo. V občini pa ne deluje noben

center, kamor bi starejši ljudje lahko prihajali na različna druženja in pogovore. Za

žrtev je izrednega pomena, da najde pravega sogovornika, ki mu lahko zaupa, on pa

jo razume in ji poskuša pomagati. Prav v takšnem neformalnem druženju je velikokrat

moč prepoznati in spregovoriti o nasilju nad starejšimi. Poleg tega pa se lahko

starejše ljudi informira o njihovih pravicah in možnostih pridobitve različnih oblik

pomoči.

Delno rešitev reševanja tako perečega problema, kot je nasilje nad starejšimi, vidim v

ustanavljanju različnih centrov, kjer bi imeli starejši možnost pogovora s strokovnimi

delavci ali pa le možnost pogovora z osebo, ki bo znala ustrezno svetovati. Na tem

mestu vidim tudi sebe, kot organizatorja socialne mreže, da bi lahko veliko doprinesla

k boljšemu počutju starejših in reševanju njihovih stisk. Z delom v Centru dnevnih


47

aktivnosti v naši občini bi pobliže spoznala stiske starostnikov in na podlagi teh

pripravila vrsto aktivnosti za reševanje problemov. Starostniki bi vedeli, da v centru

dela oseba, ki ji lahko zaupajo in jim zna prisluhniti. Zelo pomembno pa je, da ti

starostniki zaupajo, saj je prav ta vez ključnega pomena pri reševanju problemov. Kot

sem ugotovila, večina nasilja nad starejšimi ostane prikritega, predvsem iz razloga,

ker si starostniki o tem ne upajo spregovoriti. Center dnevnih aktivnosti v občini je

pravo mesto za reševanje stisk, saj drugače starostniki zelo težko najdejo pravega

sogovornika. In prav pri takšnem delu vidim veliko vlogo svojega poklica.

Med študijem sem pridobila zelo veliko znanj s področja dela s starostniki, njihovimi

potrebami, doživljanjem staranja, čustvovanjem in stiskami. Starostnikom je treba

znati prisluhniti, jih poslušati in se z njimi pogovarjati. Prav tukaj vidim ključno vlogo

svojega dela. Prisluhniti starostniku, mu pomagati z nasveti, ga usmerjati in na

takšen način doseči, da bo spregovoril o svojih stiskah in nasilju. Pogovor o nasilju

ne sme biti tema, o kateri se ne govori. Z različnimi vodenimi razgovori bi lahko

dosegli, da bi starostniki o nasilju več govorili. Na takšen način bi lahko odkrili več

nasilja ter posameznikom hitreje in učinkoviteje pomagali. Prav tako menim, da bi

bilo treba različne vrste izobraževanj nameniti tudi tistim svojcem, ki za starostnika

skrbijo. Večkrat tudi oni ne znajo ustrezno poskrbeti za starostnika, saj nimajo dovolj

znanj. Tako sta lahko tudi neznanje in posledično nerazumevanje potreb starostnikov

vzrok za nasilje.


48

10 LITERATURA

1. Bašič, K., 1993. Nasilje nad žensko. Revija Policija, let. 13, št. 2, str. 185–194.

2. SLONEP, 2012. Biološki vidiki staranja. 2013. Elektronski vir,

www.slonep.net/vidic/oskrbovana-stanovanja/bioloski-vidiki-staranja, [dostop

27. 1. 2013].

3. Cijan, V. in Cijan, R. 2003. Zdravstveni, socialni in pravni vidiki starostnikov.

Maribor, Visoka zdravstvena šola.

4. Filipčič, K., 2002. Nasilje v družini. Ljubljana, Bonex.

5. GPU, 2007. Preprečevanje nasilja, zlorab in diskriminacije starejših. Elektronski

vir, www2.arnes.si/~ljzotks2/starejsi/gradivo/word/KRANJ_MUSIC(4.3).doc ,

[dostop 10. 3. 2013].

6. GPU, 2012. Ministrstvo za notranje zadeve. Interni vir. Ministrstvo za notranje

zadeve, Ljubljana.

7. Hvalič-Touzery, S., 2010. Duševno zdravje starih ljudi. Kakovostna starost.

Inštitut Antona Trstenjaka. Elektronski vir, http://www.inst-

antonatrstenjaka.si/tisk/kakovostna-starost/clanek.html?ID=224, [dostop 2. 2.

2013].

8. Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2008. Uradni list Republike Slovenije, št.

55.

9. Kožuh-Novak, M., 2005. Starejši o nasilju nad starejšimi v slovenski družini,

Zamolčane zgodbe. Ljubljana, NUK.

10. Kožuh-Novak, M. in Žiberna, A., 2012. Starejši za starejše za boljšo kakovost

življenja doma. Elektronski vir, http://www2.arnes.si/~ljzotks2/starejsi/vsebine/

kakovost.html, [dostop 10. 3. 2013].

11. Krajnc, A., 2003. Družbeni položaj starejših. Kakovostna starost, let. 6, št. 4, str.

2–8.

12. Kristančič, A., 2005. Nova podoba staranja – siva revolucija. NUK, Ljubljana.

13. Kuhar, R., 1999. O nasilju – priročnik za usposabljanje. Ljubljana, Društvo za

nenasilno komuniciranje.

14. Lukač, J., 2006. Zavod Hrastovec. Problemi starosti in staranja skozi socio-

ekološko perspektivo. Elektronski vir, http://www.hrastovec.org/fileadmin/

user_upload/dokumenti/Strokovna_knjiznica/Luka___Josip_-_Problemi_


49

starosti_in_staranja_skozi_socio-ekolo__ko_perspektivo.pdf, [dostop 10. 4.

2013].

15. Malančič, J., 2003. Demografija. Teorija, analiza, metode in modeli. Univerza v

Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

16. Mali, J., 2008. Od hiralnice do domov za stare ljudi. Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za socialno delo.

17. Mušič, T., 2005. Preprečevanje nasilja, zlorab in diskriminacije starejših.

Starejši o nasilju nad starejšimi v slovenski družini. Zamolčane zgodbe, ur.

Mateja Kožuh-Novak, str. 121–127. Ljubljana, Slovenska filantropija, združenje

za promocijo prostovoljstva, Zveza društev upokojencev Slovenije.

18. Pečjak, V., 2007. Psihologija staranja. Bled, Samozaložba.

19. Pečjak, V., 1998. Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Ljubljana,

Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

20. Pentek, M., 2000. Nasilje, zloraba in starejši ljudje. Nasilje, zloraba in starejši

ljudje. Otočec, Gerontološko društvo Slovenije.

21. Policijska postaja Zagorje ob Savi, 2012. Interviju. Policijska postaja Zagorje ob

Savi, Zagorje ob Savi.

22. Ramovš, J., 2003. Kakovostna starost; Socialna gerontologija in

gerantagogika. Ljubljana, Inštitut Antona Trstenjaka.

23. Russi-Zagožen, I., 2001. Živeti s staranjem in smrtjo. Ljubljana, Inštitut Antona

Trstenjaka.

24. Slovenska zakonodaja, 2008. (KZ – UPB-1). Uradni list Republike Slovenije, št.

95/204. Elektronski vir, http://www.zakonodaja.com/zakoni/v/kz_upb1/

cleni/299.clen/299.clen, [dostop 11. 9. 2012].

25. Statistični urad Republike Slovenije, 2012. Elektronski vir,

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp, [dostop 14. 3. 2013].

26. Statistični urad Republike Slovenije, 2008. Eurostatove projekcije prebivalstva

EUROPOP2008 za Slovenijo. Elektronski vir, http://www.stat.si/novica_

prikazi.aspx?id=2850, [dostop 5. 12. 2012].

27. Turkovič, M., 2009. Nasilje nad starejšimi. Elektronski vir, http://dk.fdv.uni-

lj.si/diplomska/pdfs/turkovic-maja.pdf, [dostop 18. 12. 2012].

28. Veber, S., 2004. Zloraba starih ljudi in nasilje nad njimi. Obzornik zdravstvene

nege: revija zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – zveze strokovnih


50

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, let. 38, št.

2, str. 149–157.

29. Veselič, Š., 2007. Nasilje! Kaj lahko storim? Ljubljana, Društvo za nenasilno

komunikacijo.

30. Vlada Republike Slovenije. Urad za enake možnosti. 2004. Spregovorimo o

nasilju nad starejšimi ženskami. Elektronski vir, http://www.uem-rs.si, [dostop

12. 1. 2013].

31. Voljč, B., 2007. Zdravo staranje. Kakovostna starost, let. 10, št. 2, str. 2-8.

32. Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), 2012. Uradni list Republike

Slovenije, št. 16.

33. Zakon o socialnem varstvu (ZSV-UPB1). Uradni list Republike Slovenije, št.

15/1992, 1/1999, 26/2001, 110/2002, 2/2004, 105/2006, 3/2007.

34. Zakon o socialnem varstvu, 1992. Uradni list Republike Slovenije, št. 54.

35. Zlatajesen, 2012. Pogoste zdravstvene težave starejših. Elektronski vir,

http://www.zlatajesen.si/index.asp?tn=article_view&cid=178678&c=15797,

[dostop 5. 1. 2013].

36. Žiberna, A., 2000. Nasilje nad starejšimi ljudmi v Sloveniji in oblike pomoči

žrtvam. Ljubljana, Gerontološko društvo Slovenije.


51

11 PRILOGE

Priloga 1: Transkripti intervjujev

Priloga 2: Anketni vprašalnik


1

Priloga 1

TRANSKRIPTI INTERVJUJEV

a) Predsednik Društva invalidov Zagorje ob Savi

Ali ste že slišali za nasilje nad starejšimi?

Za nasilje nad starejšimi sem že slišal in tudi vem, da je prisotno. Opažam ga tudi

med našimi člani.

Kakšne oblike nasilja so prisotne in kako ga opazite?

Zgodi se, da sam opazim, ali pa me opozorijo drugi, na znake nasilja. Včasih so

opazni znaki fizičnega nasilja.

Se je že zgodilo, da je kdo od vaših članov pristopil k vam in vam zaupal, da se nad

njim vrši nasilje?

Ne, to se še ni zgodilo. Nikoli ni še nihče sam potožil o nasilju ali prosil za pomoč.

Zakaj mislite, da starejši ne govorijo o nasilju, ki se nad njimi izvaja?

Menim, da je to posledica sramu, saj so storilci, kolikor sem seznanjen, najpogosteje

njihovi otroci ali svojci. Bojijo se, da bi za nasilje izvedeli drugi, nekateri pa tudi iz

strahu zaradi morebitnih posledic.

b) Socialna delavka v domu starejših občanov Polde Eberl Jamski

Se v vašem domu srečujete z nasiljem nad starejšimi?

V domu se srečujemo z nasiljem nad starejšimi. Najpogosteje takrat, ko starostnike

sprejemamo v dom. Takrat so pogosto vidni znaki fizičnega nasilja, to so tisti znaki, ki


2

jih najprej opazimo. Za druge oblike nasilja izvemo pozneje, če nam seveda

starostniki zaupajo. Za mnogo naših oskrbovancev je prihod v domsko oskrbo prava

odrešitev. Opažam, da so nekateri starostniki ob prihodu v dom zelo prestrašeni in

tudi, ko jih vprašamo, od kje modrice na njihovem telesu, pogosto zatrjujejo, da so

padli ali se kako drugače poškodovali. Redki povedo, da so bili žrtve nasilja. Zgodilo

se je že, da je bil starostnik tudi po prihodu v dom deležen nasilja s strani svojcev.

Kako ravnate v takšnih primerih?

S stanovalci poskušamo navezati kar se da pristen stik, da bi nam zaupali. Samo na

takšen način, če povedo za svojo stisko, jim lahko pomagamo. Ob odkritem nasilju

ravnamo od primera do primera različno, odvisno za kakšno nasilje gre in kdo je

storilec. V primeru, da so storilci svojci, se poskušam z njimi pogovoriti, v določenih

primerih obvestim policijo ali pa Center za socialno delo.

Je prisotno tudi nasilje med samimi stanovalci?

Tudi med stanovalci pride do nasilja. Gre predvsem za materialno nasilje, ko nekdo

želi pridobiti finančna sredstva od drugega. To je predvsem posledica tega, ker

oskrbovanci večinoma ne razpolagajo s svojimi sredstvi ali pa jih imajo zelo malo.

Takšne konflikte želimo kar se da hitro rešiti.

Ste se že srečali z nasiljem, kjer bi bil storilec kdo od zaposlenih?

Takšen primer je bil do zdaj samo eden. Dolžni smo takoj obvestiti policijo, ki ukrepa

v skladu z zakonodajo, mi pa delavca začasno suspendiramo, dokler ni končnega

epiloga.

Je potrebno starejše ljudi kdaj podučiti, kaj je nasilje in kako ravnati?

Ja, seveda. Večkrat moramo na razgovoru oskrbovance ozavestiti, da se nad njimi

izvaja nasilje (na primer, če jih otroci izsiljujejo za denar ali želijo od njih na silo


3

pridobiti podpis za prodajo nepremičnine ali kaj podobnega). Nekateri so mnenja, da

je to, kar se jim dogaja, prav in da tako mora biti.

Kaj menite, da starostniki najbolj potrebujejo?

Po mojem mnenju pogovor, sogovornika, da jih nekdo posluša, da nekdo prisluhne

njihovim stiskam. Vzeti si čas in se z njimi pogovarjati pa je pri našem delu zelo

težko.

c) Socialna delavka na Centru za socialno delo v Zagorju

Se pri svojem delu srečujete z nasiljem nad starejšimi?

Ja, pri svojem delu se srečujem z nasiljem nad starejšimi, tako neposredno kot

posredno prek naših oskrbovalk na domu.

Je nasilja nad starejšimi v naši občini veliko?

Nasilja je vedno več, ker je vedno več finančnih stisk mladih ljudi. Tako se izvaja

vedno večji pritisk na starejše po finančni pomoči. Ne vemo pa tudi, kako ravnajo s

finančnimi sredstvi skrbniki takrat, ko jim je ta vloga zaupana zato, ker starostnik ne

more sam skrbeti za svoje finance.

Ali starejši povedo, da se nad njimi vrši nasilje?

Redko, veliko nasilja še vedno ostane neodkritega. Starejši o tem ne govorijo radi,

ker so večinoma storilci njihovi svojci.

Kakšno pomoč lahko ponudi Center za socialno delo?

Center lahko ponudi starostnikom različne oblike pomoči, kot so: institucionalno

oskrbo, oskrbo na domu, socialno pomoč, denarno pomoč in pomoč do izbire

družinskega pomočnika. V naši občini je zelo dobro razvita pomoč na domu, saj jo


4

lahko dobi vsak, ki zanjo zaprosi in je seveda do nje upravičen. Prav tako pa je naša

naloga sodelovanje s policijo in nudenje pomoči starostniku, če mi dobimo obvestilo

policije o njihovem posredovanju.

d) Policist na Policijski postaji Zagorje ob Savi

Ali se tudi policisti na Policijski postaji Zagorje ob Savi srečujete z nasiljem nad

občani starejšimi od 65 let?

Da, tudi na naši policijski postaji se srečujemo s kaznivimi dejanji, kjer so žrtve

starejše od 65 let. Število omenjenih kaznivih dejanj pa se povečuje.

Ali policisti izvajate tudi kakšne preventivne aktivnosti v smislu preprečevanja nasilja

nad starejšimi občani?

Policisti izvajamo veliko število preventivnih dejavnosti, ena izmed njih je

ozaveščanje starejših na koga naj se obrnejo, če so žrtve kaznivih dejanj.

Izobražujemo jih tudi v smislu obrambe pred nasilnim ravnanjem. Velikokrat se

starejši na policiste obrnejo samo po nasvet.

Kako ravnate v primeru prijavljenega nasilja?

Ravnamo v skladu z našimi pooblastili. V konkretnih primerih obvestimo tudi Center

za socialno delo Zagorje ob Savi. Obratno, pa tudi oni obveščajo nas, če zaznajo

sume nasilja.


1

Priloga 2

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Aljoša Barlič, študentka Izobraževalnega centra GEOSS, smer Organizator

socialne mreže. Ob koncu študija sem se odločila za izdelavo diplomske naloge

proučiti problem nasilja nad starejšimi od 65 let v Občini Zagorje ob Savi. Vljudno bi

vas prosila za sodelovanje. Podatke, ki jih bom pridobila na ta način, bom uporabila

za namen diplomske naloge.

Anketa je anonimna.

Prosim vas, da na črto napišete, katero delo trenutno opravljate.

___________________________________________________________________

______________

Ali ste že slišali za nasilje oziroma zlorabo nad starejšimi?

DA NE

S katerimi primeri nasilja ste se že srečali? (Možnih je več odgovorov.)

Fizično

Psihično

Finančno-materialno

Spolno

Zanemarjanje s strani svojcev

Zapuščenost

Katera oblika nasilja je najpogostejša?

__________________________________________

Kaj občutite, ko opazite nasilje?


2

a) nemoč b) jezo c) žalost d) drugo______________________________

Ali veste, kateri so najpogostejši storilci nasilja nad starejšimi? (Možnih je več

odgovorov.)

a) otroci b) vnuki c) zakonec d) prijatelj f) sosedi g) tretja oseba

Kdo so najpogostejše žrtve nasilja? (Možnih je več odgovorov.)

a) dementni ljudje b) invalidi c) bolni in nemočni d) ženske več kot moški

Kaj storite, če odkrijete nasilje nad starejšimi pri opravljanju svojega dela, ali vas o

nasilju kdo obvesti?

Pogovorim se s starostnikom.

Pogovorim se z domnevnim storilcem.

Nasilje prijavim nadrejenim.

Nasilje prijavim policiji.

Nič.

Drugo_____________________________________________________________.

Za sodelovanje v anketi se vam najlepše zahvaljujem!

IZJAVA O AVTORSTVU IN SOGLASJE K OBJAVI DIPLOMSKEGADELA

Študentka Aljoša Barlič izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom

Nasilje nad starejšimi v Občini Zagorje ob Savi, ki sem ga napisala pod mentorstvom

profesorice Barbare Erjavec in dovolim objavo diplomskega dela v Knjižnici Litija in

na internetni strani šole.

Kisovec, 15. maj 2013 Aljoša Barlič

nasilje nad starejŠimi v ob Čini zagorje ob savi · ob čini zagorje ob savi najve čji v letih...

Documents