Nevropsiholoki profil pri razlinih tipih demencdr. Estera alik, univ.dipl.psih.Oddelek za psihiatrijo31.5.2012

Gre predvsem za nevropsiholoko ocenjevanje v zaetnih fazah Klinini deficiti se lahko kaejo e ve let pred klinino diagnozo;Nevropsiholoki profil nevropatologija - etiologija

Cilji zgodnjega nevropsiholokega ocenjevanja v lui demence

Ocena spominskih motenj kot najznailneji znak demence SSM niso nujno povezane z dejanskimi spominskimi motnjami drugi vzrokiOcena drugih kognitivnih in nekognitivnih funkcij ter integracija klinine slike

Globalna ocena kognitivnega funkcioniranja

Za hitro oceno kraji testi, ki pokrivajo razlina kognitivna podroja, prizadeta pri demenciVsota posameznih dosekov predstavlja konni rezultatNezadostna obutljivost - vpliv starosti, izobrazbe, SES, bivalnih okoliin

MMSE (23-27 tok); poudarek jezik in verbalni spomin (vendar brez prepoznave) asovno neomejen, (upoasnjenost?), neobutljiv na izvrile funkcije DRS: presejalni test za zaznavo moganske patologije pri okodovanih starostnikov; vkljuuje pozornost, iniciacijo, perseveracijo, konstrukcijo, konceptualizacijo, verbalni in neverbalni spomin

ADAS (Alzherimers Disease Assessment Scale) CAMDEX (Cambridge Mental Disorders of the Elderly Examination ) intervjujska shema za oceno kog.f. suspektno dementnega; Groba ocena, ne zazna subtilnih kognitivnih motenj / ne diskriminira med razlinimi kognitivnimi profiliZa oceno etiologije je potrebna nevropsiholoka ocena vseh glavnih kognitivnih podroij in analiza napak pri posameznih nalogah

SPOMINPomnjenje je vestopenjski procesKratkoroni spomin: temporoparietalne strukture; omejenost obsega spomina, hitra izguba informacij Shranjevanje (retencija): limbine in hipokampalne strukture; teave pri priklicu in prepoznavi; namig/izbirni tip odgovora ne izbolja uinkovitostiPriklic: frontalno-subkortikalne povezave, dostop informacij; iniciativa, iskalne strategije; namig/izbirni tip odgovora izbolja

Spomin in testiWMS-R; 9 podtestov, loi amnestinega od dementnega, osnova je skupni doseek, ne doloi vzroka spominskih teavCVLT (California Verbal Learning Test) poleg prostega upoteva e priklic z namigi, omogoa karakterizacijo spominske okodovanosti (neposredni priklic, prosti priklic in namigi, krivulja uenja, prepoznava, odloen priklic in namigi), ki loi AD od FTD

Za integracijo spominske okodovanosti v nevropsiholoki sindrom, moramo oceniti tudi jezik (produkcijo in razumevanje), motoriko/praxis, percepcijo, vidnoprostorske sposobnosti, pozornost in koncentracijo ter funkcije frontalnega lobusa

Druge kognitivne funkcijeVidnoprostorske sposobnosti: sestavljanje kock, TRUJezikovne funkcije: poimenovanje, branje, pisanje, besedna fluentnost, sintaksa, parafazije, paragrafijePraxis: konstrukcija spontano risanje, prerisovanje; gesturalna: posnemanje in po navodilu, uporaba predmeta; teave v kontroli in asovnem zaporedju/prostorske difunkcije

Frontalne funkcije: abstraktne sposobnosti, nartovanje, mentalna fleksibilnost Testi (Stroopov barvno besedni test, TMT, WCST...) niso isti (specifini samo za frontalne okvare)

Druge kognitivne funkcije

Nevropsiholoki profil zgodnje ADOkodovanost nedavnega spomina (slabo uenje in retencija asu, intruzije)Teave v poimenovanju, podobno anomini afaziji, pridruene neoloke parafazije (podobno transkortikalni senzorni afaziji vednar dobro ponavljanje)Okodovanost besedene kategorine fluentnostiLahko dezorientirani zaradi okodovanih vidnoprostorskih sposobnosti (kocke, obrazi)

VaD/VCIVaD demenca, ki je posledica vaskularnih obolenj (VO)VCI kognitivne in vedenjske spremembe (vkljuno z VaD) ki so posledica VO in so dovolj izrazite za diagnosticiranje motnjeEkstrakranialne (strdki, ateroskleroza; nenadne spremembe) vs. intrakranialne (prizadete so arterije na povrju moganov, ki prodrejo v subkortikalne predele bazalni gangliji, thalamus, capsula interna,...)

Nevropsiholoki profil zgodnje VaD/VCI - 1Lahko so posamezni ali multipli infarktiSub/Kortikalni deficiti v odvisnosti od lokacije cerebrovaskularnega inzultaNajznailneje: psihomotorna upoasnjenost, deficiti pozornosti izvrilnih funkcijInfarkti v predelu bazalnih ganglijev in thalamusa okodujejo spominske funkcije in podvojijo tveganje za nastanek demence

VaD/VCI vs. AD 1VCI so v primerjavi z AD slabi na kompleksnih (ne pa tudi enostavnih) nalogah vzdrevane pozornosti, kognitivne fleksibilnosti in delovnega spomina (motnje frontalno-subkortikalne zanke)AD bolj ohranjene sposobnosti konceptualizacije, iniciacije, nartovanja in samoregulacijePri bolnikih z VCI so izraziteje perseveracije Veja okodovanost kratkoronega in odloenega verbalnega spomina ter uenja pri AD, tudi na nalogah prepoznave in namigov

VaD/VCI vs. AD 2 Slabe sposobnosti proceduralnega uenja (motnje thalamo-neostriatalno-frontalne zanke) pri VCIRazlike na nalogah neverbalnega spomina manje VCI slabi na nalogah verbalne fonetine fluentnosti (deficiti izvrilnih funkcij) in bolji na nalogah semantine fluentnosti (ohranjeni mezialni temporalni predel)Primerljivi na nemotorinih nalogah vidnega razloevanja, prostorske orientacije, vizualne organizacjePri VCI pogosteja depresija, abulija in psihomotorna upoasnjenost

Degeneracija frontotemporalnega lobusa (FTLD)Obstajajo tri oblike FTLD (razline nevroanatomske podlage): frontotemporalna demenca (FTD)progresivna afazija (PA)semantina demenca (SD)Heterogenost nevropatologije lahko zabrie razlike med FTLD in AD, e ne upotevamo podtipov FTLD

Nevropsiholoki profil zgodnje PAJezikovne motnje izolirane ve kot 2 letiTeave pri proizvajanju jezika, fonemine parafazije, razumevanje je ohranjenoEventualne motnje raunanja in ortofacialna dispraksiha so prehodneNejezikovne naloge so dobro ohranjene

Nevropsiholoki profil zgodnje SDPA s hudo izgubo semantinih komponent jezika ob ohranjenih drugih jezikovnih sposobnostihIzguba semantinega pomena ni omejena na besedne produkcije, temve so bolniki na testih slabi tudi pri povezovanju semantino povezanih slikSpomin za vsakdanje dogodke je ohranjenVidnoprostorske sposobnosti in praxis so v obsegu normale

Nevropsiholoki profil zgodnje FTDOpazne spominske teave, ki pa so manj izrazite od vedenjskih Deficiti pozornosti, strategij ponavljanja, organizacijeSpontan govor je znian, lahko je stereotipiziran, fluentnost je prizadeta, imenovanje in razumevanje sta ohranjena (izjema so kompleksne sintakse)Slabi doseku pri risanju in konstrukciji so posledica teav v organizacijiPraksis (navodila vs. posnemanje)

FTD vs. ADV zaetnih stadijih so odstopanja med verbalnimi in izvrilnim (performance) IQ pri FTD minimalna, pri AD so oitneja (slabi VIQ)Standatni testi in veina nalog, ki so obutljive na frontalne disfunkcije, ne loujejo med AD in FTD Diganoza FTD je klinino mogoa ob upotevanju zgodovine (osebnostne in vedenjske spremembe nastopijo zgodaj in so tekom bolezni v ospredju), naravi vedenjskih motenj, EEG, prevladovanje frontalnih in temporalnih abnormnosti na slikovnih preiskavah in nevropsiholokem pregledu

Nevropsiholoki profil zgodnje LBDZnailne kortikalne in subkortiko-frontalne disfunkcije (LB v predelu neokorteksa, limbinega dela in moganskega debla)Najizraziteji deficiti na podroju vidnoprostorskih in vidnokonstrukcijskeih sposobnosti, pozornosti in izvrilnih funkcijPsihomotorina upoasnjenostLahko okodovanost vizualnega spominaNihanja v kognitivni uinkovitosti zlasti zaradi nihanj v pozornosti in budnostiMonost vidnih halucinacij, ki so jasne in zelo izdelane

LBD vs. AD - 1ista LBD (brez AD) je redkaLBD so bolji na nalogah odloenega priklica in prepoznave pri logino (v zgodbo) povezanem gradivu, ne pa tudi pri serialnem (vsebinsko nepovezanem)Osebe z LBD so v primerjavi z AD slabi na testih neverbalnega spomina in pozornostiPrimerljivi doseki na nalogah vidnoprostorskih sposobnosti, ki ne zahtevajo motorine ali hitrostne komponente (sicer slabi bolniki z LBD)

LBD vs. AD - 2Izraziteja psihomotorina upoasnjenost pri LBDPodobna stopnja okodovanosti na testih frontalnih funkcij in motornega sekvencioniranja nekonsistentnost razsikavPrimerljivi na nalogah semantine verbalne fluentnosti (AD kompenzira semantine primanjkljaje z boljimi izvrilnimi sposobnostmi), LBD slabi na nalogah fonetine verbalne fluentnostiTRU: pri AD je opazno izboljanje na nalogi prerisovanja v primerjavi z izvedbo po navodilu, pri LBD izboljanja ni

LBD vs. AD - 3Psihiatrina simptomatika je pogosteja pri bolnikih z LBDPri LBD so najpogosteje vidne halucinacije (54%), blodnje (49%), slune (25%) in olfaktorne (7%) halucinacijeAD: najpogosteje blodnje (31%), halucinacije so mnogo redkeje (vidne 26%, slune 6%, olfaktorne 3%)Blodnje pri AD so posledica amnezije, blodnje pri LBD pa vidnih halucinacij in motenj zaznavanja (npr. Capgras)Depresija je pogosta v zgodnjih fazah LBD, raziskave glede medskupinskih razlik so nekonsistentne

Nevropsiholoki profil zgodnje SubKDPozabljivost (teave s priklicem nauenega gradiva)Upoasnjenost mentalnega in motornega procesiranjaIntelektualna deterioracija z okodovanimi sposobnostmi manipulacije (uporabe) pridobljenega znanjaUpad budnosti (arousal), pozornosti in motivacije Afektivne spremembe (depresija) Okodovane sposobnosti set-shiftinga

ZakljuekObiajno neiste slikeUpotevanje zgodovino posameznika, stopnjo napredovanja simptomov, rezultate slikovnih tehnik, naravo vedenjskih motenjPotrebno spremljanje bolnikov izboljaanje diagnostine tonosti

Hvala za pozornost