F O T O K L U BF O T O K L U B

CYA

NM

AG

ENTA

YELL

OW

BLA

CK

CYA

NM

AG

ENTA

YELL

OW

BLA

CK

CYAN MAGENTA YELLOW BLACK CYAN MAGENTA YELLOW BLACKstran 76

stra

n 76

stran 77

stra

n 77

november 1999november 1999

napisal , fotografiralin digitaliziral: M. Intihare.mail:mato.image@siol.net

“Trotl” ali “refleks”? To je najpogostejπe vpraπanje fotografa, ko preseæe raven druæinske fotografije. Kmaluugotovi, da s kompaktno kamero teæko doseæe boljπo kakovost posnetka. Nakup refleksne kamere pa ni lahek.Mnoæica kamer in predvsem censki razpon nas lahko hitro zapeljejo v napaËen nakup. S tem Ëlankom bomodprl vrata v zrcalno refleskni svet na naπem trgu in prikazal kamere, ki so tako po ceni kot po kakovosti nanajniæji stopnici za zrcalno refleksnimi vrati.Morda boste tudi vi preskoËili za zrcalno refleksna vrata!

Komur fotografija postane resen hobi, µeli posnetek tudi nadzirati, topa mu v niµjecenskem razredu omogofia le zrcalno refleksna kamera.Pri teh kamerah se svetloba skozi objektiv prenese na zrcalo, od kateregase odbija v zgornji del, kjer je prizma. Od tu se odbija do iskala in karvidimo v njem, bo tudi posneto na film. Vmes se del svetlobe prenese≤e na na svetlobo ubfiutljive celice in celice za avtomatsko ostritev.S predstavljenimi kamerami je posnetek z lahkoto nadzirati in snemanjeje pravi uµitek. Kako kakovostne so v tem censkem razredu in komu sonamenjene, sem posku≤al izvedeti s preskusom predstavljenih kamer.Vrata za preskok v zrcalno refleksni svet so odprta!

F O T O K L U B

Ihage Kine Exakta je prvarefleksna kamera na svetu(1936).

Kamera Contax S iz leta 1950je prva refleksna kamera sprizmo.

Asahiflex (Pentax) je prvajaponska refleksna kamera(1952).

Prvi refleksni Nikon (legendaNikon F - 1959).

Prva kamera s foto uporom Cdsje bila Minolta SR7 (1962).

Topcon RE super je prviomogoËal merjenje svetlobeskozi objektiv (1963).

1971 - rojstvo sistemskekamere Canon F-1. Foto uporje v kameri namesto v iskalu.

Najniµji censki razred zrcalnorefleksnih kamer z objektivom inavtomatsko ostritvijo se v na≤ihtrgovinah prifine pri ≤esdesetihtisofiakih in se vlefie do devet-deset tisofiakov.

Za opis sem izbral ≤tiri tipifinepredstavnice tega razreda.Medtem ko so kamere CanonEOS 3000, Olympus IS-200 inPentax MZ-50 µe nekaj fiasa napolicah na≤ih trgovin, MinoltaDynax 303si prihaja na njih ≤ele

po izidu revije. Prista≤i kamerNikon se bodo spet jezili, ker nipredstavnice tega podjetja. Todanajniµji model F-60 spada µe navi≤jo stopnico refleksnih kamer.

Canon in Pentax omogofiatavse standardne nastavitve osve-tlitve, vse mogofie programskenastavitve, avtomatike zaslonkein fiasa, rofino nastavitev in kom-penzacijo svetlobe.

Olympus in Minolta v temrazredu ≤e ne omogofiata rofinenastavitve osvetlitve in kompen-zacije svetlobe. Olympus polegprogramskih nastavitev omogofiaavtomatiko zaslonke, tako da

lahko nadziramo globinsko ostri-no, Minolta pa uporablja zgoljprogramske nastavitve. Za boljkreativno delo z Minolto moramosefii po vi≤jem in draµjem modelu404si.

OLYMPUS IS-200Ta kamera je med zrcalno

refleksnimi posebneµ, nekak≤enhibrid med kompaktno in ref-leksno kamero. Je prava zrcalnorefleksna kamera z vsemi gla-vnimi moµnostmi kontrole po-snetka, vendar brez moµnostimenjave objektiva. Objektiv jeedini v tem censkem razredu, kiima stekleno asferifino lefio, karse opazi pri kakovosti zarisaposnetka na film, in omogofia kar4-kratni zoom (28 - 110mm). Na

objektiv lahko privijemo tudikonventer (µe v kompletu), kiomogofia povefiati gori≤finorazdaljo na zavidljivih 180 mm.Premore ≤e nekaj zanimivosti, kijih nismo vajeni pri klasifinihrefleksnih kamerah. Pokrovfiekza objektiv odlifino ≤fiiti sprednjo

lefio. Je fiksno na kameri in sepo vkljufiitvi in iztegu objektivasam odstrani izpred lefie.Bliskavica je v delovnempoloµaju izredno visoko nad

gori≤finico objektiva, kar pispevak zmanj≤anju moµnosti ufiinkardefiih ofii.

F O T O K L U BF O T O K L U B

november 1999november 1999

F O T O K L U BF O T O K L U B

CYA

NM

AG

ENTA

YELL

OW

BLA

CK

CYA

NM

AG

ENTA

YELL

OW

BLA

CK

CYAN MAGENTA YELLOW BLACK CYAN MAGENTA YELLOW BLACKstran 78

stra

n 78

stran 79

stra

n 79

november 1999november 1999

Slovenska c. 58, 1000 Ljubljana, tel.: 061/133 22 20

USTVARJENO Z DESETLETJICANONOVE TRADICIJE

IN TISOøLETJI TRADICIJE DALJNEGA VZHODA

CANON EOS 3000

CANON EOS 300

CANON EOS 3

Avtomatska ostritev je dovoljnatanfina. Za malenkost jepofiasnej≤a od drugih. Osvetlitevposnetka je odlifina. Poleg pro-gramskih avtomatik kamera pre-more ≤e fiasovno avtomatiko.

IS-200 ne premore rofine nasta-vitve osvetlitve in kompenzacijeosvetlitve.

Kamera nezahtevnemu upo-rabniku glede na censki razredponuja veliko.

Skoraj vsi, ki so jo drµali vrokah, so jo oznafiili kot damskokamero. Vendar ima ta pomentudi druge pozitivne lastnosti.Glede na pravo zrcalno refleksnokamero, odlifien objektiv, kom-paktnost in moµnost kontroli-ranja posnetka je kamera pri-merna za vse, ki si µelijo odlifinihposnetkov, primerljivih z drugimirefleksnimi kamerami, pa ≤evedno kamero, ki je v upravljanjupreprosta kot kompaktna ka-mera.

CANON EOS 3000(dobavljiv samo v kompletu

z objektivom 38-76 mm)Canon µe od odlifine kamere

iz leta 1976, AE-1, namenjenehobi fotografom, trdno drµi vrokah primat v tem razredu re-fleksnih kamer. EOS 3000 jekamera, namenjena naj≤ir≤emukrogu uporabnikov inpredvsem kot kamera za prvinakup. Med vsemi ≤tirimimodeli so vsi vpra≤ani seglipo EOS 3000. Kamero v temcenskem razredu prodaja µesamo ime Canon, pa fieprav stakameri MZ-50 in 303si

popolnoma primerljivi z njim in≤e bolj≤i objektiv premoreta.Temu pa zafietni hobi fotografpri nakupu ne posvefia prevefipozornosti.

EOS 3000 premore vse pro-gramske avtomatike, fiasovno inavtomatiko zaslonke, rofino osve-tlitev, kompenzacijo osvetlitve,program za avtomatsko nasta-vitev globinske ostrine, odlifinoavtomatsko ostritev in dobroergonomijo, vendar podpovpre-fien plastifini objektiv, ki gamoramo kupiti skupaj s kamero.Da kamera ni namenjena boljzahtevnemu fotografu, da vedetiµe nastavek (bajonet) za objektiv,ki je plastifien. To je sicer v temrazredu standardno, saj upora-bnik teh kamer objektivov nemenja pogosto. Tudi pripadajofiiobjektiv ima plastifini nastavekza pritrditev na kamero. Obanastavka sta bila pri preizku≤enikameri µe rahlo odrgnjena,objektiv je imel µe malo prostegahoda, zato sem preprifian, da ponekaj desetkratni menjavi obje-ktivov bajonet ne opravlja vefidobro svoje naloge. Zato kamerene priporofiam tistemu, ki bi jo

uporabljal z vefiimi objektivi.Elektronika in drugi mehanskideli so ofiitno prene≤eni odopu≤fienega modela EOS 500n,ki je bila ena izmed prodajnihuspe≤nic med zrcalno refleksnimikamerami vseh fiasov. Mehanikakamere in elektronske nastavitvedelujejo odlifino in v primerjavis konkurenco zelo tiho. Plastikain notranji vidni deli, nekatericelo kovinski, a zelo slabo obde-lani, pa kaµejo na to, da so upo-rabili najcenej≤i material, ki mejiµe na mejo sprejemljivosti.

PENTAX MZ-50Pentax je prvi med japonskimi

proizvajalci izdelal refleksnokamero. Vseskozi v zgodovini soimeli na trgu pomembno vlogo.V dobi kamer z avtomatsko ostri-tvijo so zaspali in ≤ele v zadnjemfiasu pospe≤eno razvijajo novemodele in se trudijo spet utrditina trgu. øeprav je MZ-50 naj-cenej≤i Pentaxov AF model, jeveliko bolj skrbno izdelan kotEOS 3000. Da ne pi≤em o zoomobjektivu 35 - 80 mm, ki to imenasproti prej omenjenemukonkurentu tudi zasluµi. Kamerapremore vse programske avto-matike, podobno kot EOS 3000,fieprav je na videz vse drugafie,

saj Pentax imenuje svoj pro-gramski nafiin PICTURE.Vendar je princip dela zelopodoben kot pri konkurentu.Ostritev deluje brezhibno,vendar glasno. Za ta razredrazveseljiva pa je moµnostodfiitka nastavitve daljave naobjektivu. Matirano plastifinoohi≤je daje videzkompaktnosti in trdnosti,prav tako gumbi na kameri.

Notranjost pa µe na videz vlivazaupanje v mehaniko. Motornoprevijanje zmore dva posnetkana sekundo, kar konkurenta EOS3000 in 303si ne zmoreta. MZ-50 je odlifina kamera v tem

razredu.MINOLTA DYNAX 303si

Ker te kamere na≤ pred-stavnik ≤e ni uspel uvoziti kljubzagotovilom, sem si jo ogledalin preskusil …na suhoÓ brez filmana senfini strani alp. Zato bomopisal bolj njene znafiilnosti kotmnenje o kakovosti. Minolta jeleta 1999 kamero DYNAX 505simalo oskubila in naredila dvanova modela 303si in 404si. øesem µe ob predstavitvi 505sizapisal, da je kopija EOS 500n,je tudi 303si podoben tako povidezu kot zunanji izdelavimodelu EOS 3000. Je pa Minolta

najenostavnej≤a za upravljanje.Omogofia programske avtoma-tike osvetlitve, manjkajo paavtomatika zaslonke in fiasa termoµnost rofine nastavitve. 303situdi ne omogofia kompenzacijeosvetlitve.

ZAKLJUøEKTeµko je ocenjevati kamere in

se med modeli v tem razreduodlofiiti za najbolj≤o. Vsake ofiiimajo svojega malarja. Prijatelji,katerim sem dal kamere na izbor,so se odlofiali razlifino.

Canon je za vse nepoznavalcedeloval najmogofinej≤e in vredenzaupanja. Predvsem mu je teµodajalo proizvajalfievo ime, ki jemed kamerami pri nas najboljznano. Tudi razlaga, da je obje-ktiv 38-76 mm v refleksnemrazredu za resno delo hobi foto-grafa neuporaben, ni spremenilonjihove odlofiitve, pa fieprav gamorate kupiti skupaj s kamero.Druµinski fotografi so se ogrevaliza Olympus. Po filozofiji kom-paktnih kamer, ki jih v veliki ve-fiini uporabljajo, jim je bil najbliµji.Fotografom, ki so µe poznaliMinolto 505si (saj opisovanegamodela nisem mogel pokazati),pa je bila v≤efi enostavnost na-stavitve programov in pregled-nost nastavitev pri Minolti 303si.Ostal sem osamljen, edini semnamrefi na kameri Pentax potehnifini plati videl najvefi in kotkamero, vredno nakupa v temrazredu. Toda okusi so razlifini.

Vendar ne glede na to, s katerokamero sem naredil posnetek nanegativni film, bi bila z njimivefiina hobi fotografov potehnifini plati zadovoljna. Ni biloopaznih razlik. Le z objektivomCanon 38-76 mm ne priporofiamsnemati na diapozitivni film.Objektiv Pentax 35-80mm je

Olympus OM-1 (1972). Najma-njπa in najlaæja profesionalnasistemska kamera.

Leta 1975 Pentax uvede ba-jonetni nastavek za objektive.

1976 Canon AE-1. Prvakamera, ki jo krmili procesor.Ena najbolj prodajanih kamervseh Ëasov.

Minolta 7000 leta 1986 prineseavtomatsko ostritev.

1987 - rojstvo serije CanonEOS in objektivov serije EF.

zadovoljiv tudi za diapozitive,prav tako Olympusov. Minol-tinega plastifinega objektiva 35-80 mm pa nisem preskusil, ven-dar vam vseeno priporofiam na-kup njihovega bolj≤ega modela28-80 mm.

Pri nakupu kamer pa tako alitako odlofia pripadnost znamki,njena poznanost, preprifievanjetrgovca in seveda cena.

SEJEM ELEKTRONIKE V LJUBLJANIObiskovalec sejma se pogovarja z zastopnikom kamer Canon inbeseda nanese na EOS 3. Obiskovalec pokritizira pisca v revijiMOJ HOBI, Ëeπ kako je mogel primerjati EOS 3 s kompaktnokamero CONTAX T2 in celo zapisati, da ima T2 boljπe rezultate. Nakoncu pogovora se predstavniku ponudi, da bo æe dokazal, da jeEOS 3 boljπa kamera.OËitno bralec ni razumel namena Ëlanka. Tema Ëlanka ni bilaprimerjava EOS3 proti T2, ampak pokazati, kaj T2 ponuja in raziskatikakovost njene optike, kar sem zapisal æe v uvodu. »e pa se æelibralec prepriËati v rezultate, mu EOS 3 z objektivov 28-135 mm ISposodim kar sam, saj ju æe nekaj Ëasa uspeπno uporabljam.Vse bralce naproπam, da dvome, kritike ali mnenja posredujejotudi avtorju, saj si le tako bogatimo svoje znanje. Prav zato bomonamenili v naslednjih πtevilkah revije prostor tudi za vaπa vpraπanjaiz razliËnih podroËij, med drugim tudi iz fotografije.

øe le prenesete ≤e deset tiso-fiakov vefi, vam priporofiam, dasi izberete zrcalno kamero sstopnice vi≤je: Canon EOS 300,Olympus IS-300, Minolto 404si,Nikon F-60 ali Pentax MZ-7. Nebo vam µal.

In ne pozabite, pribliµujejose praznifini dnevi. Tudi tekamere so lahko µeleno darilo.

F O T O K L U B

Za kakovost takih posnetkov je treba narediti preskok. Kompaktne kamere sicer omogoËajoprecej, a za kaj boljπega s kontroliranim posnetkom morate seËi po zrcalno refleksni kameriiz vsaj najniæjega censkega razreda.

november 1999november 1999