novice občine rače - fram - marec 2016

8/19/2019 Novice Občine Rače - Fram - MAREC 2016

1/52

NOVICEOB^INE

R A^E-FRAMŠt. 69 - 1/2016; marec 2016


2/52

Iz vsebine Novic


3/52

1Želimo vam prijetno branje!

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

1

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Sredi februarja so, kot vsako leto, potekali informativni dnevi za vpis na srednje

šole in fakultete. Mladi so pred veliko dilemo, kam se vpisati, kakšen bodoči poklicizbrati, kajti pred njimi je obdobje, ko se bo družba hitro spreminjala. Nekateri trdijo,da bo kar dve tretjini otrok, ki se začenjajo šolati, imelo čisto druga delovna mesta -tudi takšna, ki jih danes še ni in jih posledično še ne poznamo. Kam gre še zmeraj naššolski sistem? Kakšen izobraževalni proces imamo? Ali sploh daje take kadre, ki jihgospodarstvo in Slovenija potrebujeta? In: a sploh vemo, kaj potrebujemo, kaj bomopotrebovali v perspektivi in kako to zagotoviti?

Povprečno se vsako leto v srednje šole vpiše okoli 20.000 mladostnikov, ki so bolj kotne docela prepuščeni lastnemu občutku in želji, kje nadaljevati šolanje. Ugotavljamo,da država nima jasne strategije razvoja gospodarstva, ki bi dolgoročno nakazala,kakšne profile kadrov potrebujemo in bi jih veljalo v tej smeri izobraziti. Dejstvo je,da je to dvoje močno povezano (vsaj moralo bi biti) in bi moralo delovati vzajemno,z roko v roki. Sistem našega izobraževanja pa poteka tako rekoč po čisto drugem tiru,popolnoma ločeno od sistema razvoja gospodarskih dejavnosti.

Priznavajo nam, da v povprečju izšolamo dobre strokovnjake, ki pa jih v zmeraj večji meri sistem gospodarstvane potrebuje, pa tudi sistem javne uprave, ki je bil v preteklosti velik in zanesljiv odjemalec izšolanih kadrov, je zzaposlovanjem čedalje bolj omejen.

Celotna zgodba v napačno smer se pravzaprav začne že v osnovni šoli. Boj za točke je neizprosen, pritiski staršev soveliki, prav tako njihova pričakovanja. Zato se število odličnjakov iz leta v leto zvišuje, vse s ciljem, da se lahko čimveč devetošolcev vpiše v (čim boljšo) gimnazijo. Strašen pritisk vpisovanja na tako želene gimnazije je povzročil, dase je vrsta popolnoma običajnih srednjih in poklicnih šol z odličnimi strokovnimi programi preimenovala v gimnazijein slednjim seveda prilagodila tudi svoje učne programe. Rezultat je ta, da nekdanjih poklicnih in srednjih šol, ki biizšolale in za praktično delo usposobile keramičarje, vodovodarje, mehanike ipd., v bistvu skorajda nimamo več. Tepraktične veščine so izginile iz programov. V zameno za to pa imamo kup nezaposljivih novodobnih gimnazijskihmaturantov srednjih strokovnih šol.

Greh se nadaljuje na visokošolskem študiju. Še vedno nekako velja, da s 'srednjo šolo nisi nič' in da se moraš vpisati'naprej'. To naj bi namreč (po prepričanju večine) povečalo kasnejše zaposlitvene možnosti, marsikje pa med vrsticamipomeni tudi: ne bo ti treba delati. Zato se nam dogaja, da se od generacije 20.000 dijakov skoraj 20.000 vpiše navse vrste visokih šol in fakultet. Kako je to mogoče? Ali smo Slovenci morda tako nadpovprečno genialen narod, dalahko študira (vsaj na papirju) celotna generacija? Po vsej verjetnosti ne! Gaussova krivulja je tudi tu neizprosna in jetemelj vseh statistik. To pomeni, da je lahko v generaciji samo določen del študentov, določen del je bolj primeren zadruge poklice, določen del pa ostane za manj kvalificirana mesta. Ne glede na to, kako se to sliši ali bere, so dejstvanatanko taka. Mi pa, se zdi, še zmeraj nočemo uvideti dejanskega stanja in vztrajno tiščimo glave v pesek - veselo,ponosno in kot po tekočem traku šolamo in izšolamo cele serije diplomantov, ki imajo res visoko zveneče formalneizobrazbene nazive, a si z njimi ne morejo zaslužiti skorje kruha, saj so večinoma popolnoma nezaposljivi. Kaj torejdelamo in zakaj to počnemo? Proizvajamo strukturo izobraženih ljudi, ki jih nihče ne potrebuje, po drugi strani paimamo globoko zakoreninjen občutek, da je naša temeljna pravica, da se izobražujemo po svojih željah in hotenjih.

In si tega ne pustimo vzeti. Četudi to pomeni, da že v startu izberemo študij, kjer so že danes težave pri iskanjuzaposlitve. Zaposlitev pa, saj vemo, pomeni možnost za preživetje, za osamosvojitev in za vse, kar iz tega izhaja. Negovorimo torej o nekih obrobnih, pač pa o življenjsko in dolgoročno pomembnih zadevah.

Kam torej 'poslati' otroka v šolo, da bo kasneje dobil službo? To je postalo, nekoliko karikirano povedano, vprašanjeza milijon dolarjev. V osnovi je tako, da strokovnjaki že danes svarijo - nikar v družboslovje! Ve se namreč, da žesedaj težko najdejo službo filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, sociologi, predmetni učitelji v osnovnih šolah,

jezikoslovci, tolmači, umetniki, poslovni sekretarji, tajniki, razni uradniki, pa tudi arhitekti ipd. Vemo pa tudi, da soiskani inženirji strojništva, elektrotehnike, zdravniki, farmacevti, strokovnjaki za računovodstvo in revizijske posle,programerji, strojni tehniki, kuharji, natakarji, varilci, orodjarji, strugarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki, mesarji,peki, vozniki tovornjakov… Predvsem pa, da imajo zagotovljeno perspektivo vsi poklici, ki bodo izvajali zdravstvenoin vso ostalo pomoč (oskrbo) starejšim tako v bolnicah, domovih za ostarele kot tudi na njihovih zasebnih naslovih.Osebna nega, priprava, dostava in strežba hrane starejšim in/ali bolnim so tiste storitve, ki ob staranju prebivalstva poeni strani in kasnejšemu upokojevanju aktivnega prebivalstva po drugi strani v vse več primerih kličejo k uresničitvi,naglo pridobivajo na pomenu in dajejo jasno slutiti, da bo prav po tem v bližnji prihodnosti povpraševanje nenehnonaraščalo. In zato bo ta prihodnost eden od najmočnejših selektorjev v smislu pomena pridobljenih znanj in veščin.Poklici, ki bodo zadostili ustrezni skrbi za starejše prebivalstvo, so gotovo eni od poklicev 'jutrišnjega' dne.

ŽUPANOV UVODNIK



4/52


2 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Spoštovani občani, spoštovane občanke!

Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu toplega poletja,vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotograjami, posredujte na naslov našega uredništvanajkasneje do vključno petka, 20. maja 2016

in sicer preko e-pošte: [email protected] .

Zaradi zaščite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah,ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev),

obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Uredništvo

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.Prispevke, ki jih pošiljate za objavo, opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotograj.Če pišete v imenu skupine ljudi - zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigomin podpisom odgovorne osebe. Poleg takega prispevka posredujte tudi računalniški zapis.Fotograje pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu) ali jih oddajte v obliki originala.Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznihdelov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotograj ne vračamo. Javno glasiloNovice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik IXX, številka 69 - 1/2016; v Račah, marca 2016

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČUredniški odbor: Jože BOBOVNIK, Simona NAPAST,

Nataša JAMBROVIČ MARINJezikovni pregled: Simona ANTOLIČ

Fotograje: Nepodpisane fotograje so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 RačeNaslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram,

Grajski trg 14, 2327 Račetel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18

e-mail: [email protected] spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Gračna forma HUTTER,Tržaška 34, 2000 Maribor

Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o.,Ptujska c. 80, 2327 Rače

Kakor koli že - vsem, ki se odločate, kam dalje, kam se vpisati, želim srečno roko pri izbiri šol in bodočega poklica.Ker pa statistika govori, da že sedaj veliko posameznikov ne dela v poklicu, ki so se ga izučili ali ga dosegli sštudijem, najbrž ni odveč spomniti in spodbuditi, da so v življenju potrebni tudi pogum za tveganje, sposobnost upatisi, komunikativnost, samozavest, predvsem pa sta potrebni prožnost in aktivnost na trgu dela. Ob zavedanju, da jevsak v prvi vrsti odgovoren sam zase, seveda.

V času, ko bomo med občane poslali to našo že 69. številko občinskih Novic, bosta odhajajoča zima in prihajajočapomlad ravno opravljali 'primopredajne posle'. Pomlad pomeni brstenje, prinaša več blagodejnega sonca, v naravo inv nas se vrača več življenjske energije. Po svojih najboljših močeh jo usmerimo v dobro - v dobro za nas same in zaskupnost, katere del smo. Z lepimi pozdravi in srečno!

Branko LEDINEK, župan


5/52



IZ DELA OB^INSKE UPRAVE

Sprejet prora~un za leto 2016

Člani in članice Občinskega sveta Občine Rače-Framso na svoji 11. redni seji, z dne 11. 2. 2016, med drugimobravnavali in sprejeli tudi občinski proračun za leto2016.

Vsebina Odloka o proračunu Občine Rače-Fram za leto2016 je bila objavljena v MUV, št. 3/2016, objavljamopa jo tudi v vstavku (na sredini) tokratnih Novic. Vsem,ki jih občinske nance s podatki o načrtovanih virih invišinah prihodkov in odhodkov ter namenih predvideneporabe zanimajo podrobneje, pa vabimo, da se seznanijoz vsebino celotnega proračuna, ki je dostopna na spletnistrani občine: www.race-fram.si.

OBČINA RAČE-FRAM

Krepimo medob~inskosodelovanje

V začetku tega leta smo v občinski upravi nadaljevaliprakso izmenjave delovnih izkušenj med občinami.Tokrat smo si delovna obiska izmenjali z ObčinoLjutomer. Namen srečanj je bil delitev izkušenj narazličnih področjih delovanja občin.

Naše gostovanje v osrčju Prlekije in slika gradu Rače,ki jo je kot spominsko pozornost županji Občine Ljutomer

izročil župan Občine Rače-Fram

Del zaposlenih iz Občine Ljutomer nam je kmalu z veseljemvrnil obisk; pred sedežem Občine Rače-Fram, 22. 1. 2016

Foto: Nataša Jambrovič Marin

Mogoče ni zgolj naključje, da sta na čelu občin, kismo jih gostili do sedaj, županji (pred predstavnikiObčine Ljutomer, ki ji županuje mag. Olga Karba, nas

je obiskala delegacija Občine Trbovlje, ki jo vodi JasnaGabrič). Kot je znano, imamo namreč ženske pravilomaveč želje po sodelovanju, pa tudi ostale socialne veščineimamo večinoma bolje razvite kot moški. Seveda pa brezmoških kolegov ne gre in to je bil skupen sklep obeh

sestankov, na katerih smo se spraševali, kako pripomočik vzpostavitvi za bivanje prijaznega okolja.V javni upravi, katere del je tudi lokalna samouprava,

imamo seveda okvirje, v katerih nam je dovoljenogibanje, začrtane, je pa vprašanje, kje so meje tistega, karv okolju ne odbija, temveč privlači. Pogledi na robove,do kod nam je dovoljeno in okvirje, v katerih delujemo,se med uslužbenci zelo razlikujejo, zato je izmenjavadobrih praks še toliko bolj koristna.

Da smo si kljub vsej svoji podobnosti (vsi smo dellokalne samouprave iste države in organizirani v skladuz istimi zakonskimi določili) različni, smo ugotoviliže ob različnem naglaševanju istih obveznosti. Ni kaj,

raznolikost našega maternega jezika je res nadvsezanimiva. Včasih moraš imeti že kar nekaj domišljije,da besedo iz stroge 'štajerščine' pretvoriš v poetično'prleščino', ne da bi pri tem spremenil njen pomen.

Ne glede na razlike pa smo soglašali, da nam jedržava vedno slabša mama in da se nanjo skorajda nemoremo več zanesti, saj občine na ista vprašanja s straniministrstev dobivamo različne odgovore. To kaže napopolnoma neurejen sistem. V tej zmedi tako lokalneskupnosti iščemo različne smeri in variante, kakopostati občine z dodano vrednostjo. Tega, da je potrebnospoštovati zakonodajo, se seveda zavedamo, hkrati pa sezavedamo tudi, da le odprto, kritično razmišljanje vodi

do učinkovite in prijazne uprave po meri ljudi.mag. Zorica ZAJC - KVAS,

direktorica OU


6/52


4 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Upokojil se je Vlado Golav{ek

Vlado Golavšek iz Ljubljanske ulice v Račah je eden izmed tistih, ki smo ga v našo delovno sredino prvotno sprejelipreko javnih del (na ta način je bil vključen od 20. 4. 1998 do 30. 9. 1999), nato pa je s 1. 1. 1999 dobil priložnost zaredno zaposlitev v režijskem obratu Občine Rače-Fram in tukaj ostal vse do upokojitve, to je do 14. 1. 2016.

Njegova prva zaposlitev sega v leto 1974, ko se je, tedaj še ne 19-leten, zaposlil v nekdanjem mariborskem

gospodarskem gigantu - TAM, kjer je delal kot kvaliciran strugar, kasneje pa kot terminer na traku vojaškihmotorjev. Vmes je odslužil 15-mesečni vojaški rok, julija 1995 pa je za dve leti izkusil status brezposelne osebe, česarse še danes spominja z grenkobo. Tudi zato vedno znova poudarja, kako zelo je bil srečen, ko mu je bila ponujenapriložnost na Občini Rače-Fram, od koder je, po 17 letih in 9 mesecih dela, v starosti 60 let in 9 mesecev zasluženoodšel v pokoj.

Ekipa režijskega obrata se je na hudomušen način poslovila od svojega dolgoletnega in zanesljivega sodelavca Vlada Golavška,na njegov zadnji delovni dan pa njemu v čast in spomin razstavila enostavna orodja, s katerimi je začel, ter sodobnejša,

s katerimi je nadaljeval in končal svojo službeno pot • foto: Simona Antolič


7/52



Vlado je s sodelavci skrbel za urejanje in čiščenje - redno vzdrževanje javnih površin (urejanje pokopališča v Framu,urejanje in čiščenje športnih objektov - nogometnih igrišč, čiščenje in vzdrževanje spomenikov NOB), vzdrževanjekomunalne - čistilne naprave, kanalizacijskega sistema ter drugih objektov v občini, vzdrževanje vodovodnih napravin vodovodnega omrežja (oskrba in razkuževanje vodohranov na področju KS Fram ter čiščenje njihove okolice),opravljal je dela v zbirnem centru za ločeno zbiranje odpadkov v Račah, sodeloval pri večjih vzdrževalnih delih(mesečni popis vode za pravne osebe, letni popis vode za zične osebe, sodelovanje pri vseh čistilnih akcijah ob

dnevu Zemlje, pomoč Snagi ob začetku kosovnega odvoza smeti), prav tako pa je sodeloval pri inventurnih popisihter s zičnimi deli pomagal pri izvedbi novoletnih prireditev in božičnih bazarjev.Sedaj, ko je izklopil notranjo jutranjo budilko, seveda 'nima veliko časa' (kot je to tako značilno za upokojence),

se pa v prostih uricah posveča urejanju okolice hiše, obrezovanju sadnega drevja in trte ter obdelovanju vrta. Pravtako z veseljem ureja parcelo v Varti in se pozorneje loteva drugih hišnih opravil. Vesel je, kadar lahko čas preživljaz vnukinjo, rad pa poseže tudi po kakšni zanimivi knjigi, ki jih v njegovi domači zbirki res ne manjka.

Vladu se zahvaljujemo za vrsto let prizadevnega dela in mu želimo, da bi dolgo in zdrav užival zaslužen pokoj!

mag. Zorica ZAJC - KVAS, direktorica OU Samo RAJŠP

KOMUNALNO - CESTNO GOSPODARSTVO

Standardna spomladanska opravila inpriprava popisov za nove investicije

Letošnja koledarska zima je naše kraje pravzaprav zgoljoplazila. Z nekaj (snežnimi) padavinami v letošnjem letuni zadostila niti zahtevam in pričakovanjem najmlajših,kaj šele željam izvajalcev javne službe čiščenja snega

s cestišč in drugih javnih površin. Gradbena dela nakomunalnem področju smo izvajali vse do koncalanskega decembra.

V spomladanskih mesecih bodo napori usmerjeniv sanacije lokalnih in krajevnih cest, posvetili sebomo krpanju udarnih jam, mrežnih asfaltnih razpok,nujnim popravilom obcestnih bankin, gramoziranjumakadamskih cest ter čiščenju obcestnih jarkov inprepustov.

Čiščenje obcestnih muld

Zaradi padavin v zimskem času je zemljina precejrazmočena, kar se kaže s sprožanjem zemeljskih plazov,

ki na posameznih odsekih ogrožajo lokalne ceste.Nekatere sprotno saniramo sami v sklopu režijskegaobrata, večje plazove pa praviloma sanirajo zunanjiizvajalci.

Po sprejetju občinskega proračuna za leto 2016 aktivnopripravljamo popise predvidenih investicij na področjukomunale. Ob predhodno navedenih rednih vzdrževalnihdelih in priklopih objektov na javno vodovodno in

kanalizacijsko omrežje bomo sredstva namenili tudiasfaltiranju in preplastitvi krajših odsekov lokalnih cestin rekonstrukciji cestišč. Sredstva so rezervirana tudi zavzdrževanje javne razsvetljave; to zajema prestavitevodmernih mest, zamenjavo dotrajanih lesenih drogov,ureditev katastra GJI (posnetek vseh svetilk javnerazsvetljave) ter postopno dokončanje širitve omrežja naodsekih, kjer so bili v preteklih letih (v sklopu širitveoptičnega in plinovodnega omrežja) položeni zemeljskivodi za potrebe širitve javne razsvetljave. Sevedabodo na novem omrežju montirane zgolj svetilke, kiso v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnegaonesnaževanja okolja.

Z vidika investicij bo na komunalnem področju v letu2016 največji zalogaj izgradnja primarnih kolektorjevza odpadne vode s črpališči in povezovalnegatlačnega voda med naseljema Morje in Fram, za kar

je v občinskem proračunu v letu 2016 predvidenih349.000 EUR. Navedena investicija bo omogočila cca200 stanovanjskim objektom priklop na javno fekalnokanalizacijsko omrežje in posledično čiščenje odpadnihvod na čistilni napravi v Račah. Z okoljskega vidikabo to pomenilo velik korak naprej, saj obstoječe stanjez odtekanjem neprečiščenih odpadnih vod v odprtevodonosnike ni v skladu z veljavno uredbo, obenem pa(zaradi neprijetnih vonjav v sušnih poletnih mesecih)

prinaša ogromno nejevolje s strani občanov Morja.Tudi zelo pomembnega področja, oskrbe z vodo,ne smemo pozabiti. Za tovrstne investicije je vproračunu predvidenih 260.000 EUR. Sredstva so


8/52


6 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

namenjena zamenjavi salonitnih vodovodnih cevi v Račah (v Kolodvorski ulici in ulici Ob potoku ) v sklopu izvedbeenergetske in druge komunalne infrastrukture ter zamenjavi dotrajanih vodov na Grajskem trgu v Račah.

Na ekološkem področju se bomo ukvarjali s čiščenjem in urejanjem okolja. Kot vsa leta doslej, bo tudi letos vzačetku aprila organizirana sobotna čistilna akcija, katere pomen je (ob pobiranju in odstranjevanju raznih odpadkovz javnih površin na območju občine) tudi ozaveščanje in spodbujanje zavedanja pomena čistega okolja.

Planet Zemlja je edini dom, ki ga imamo - poskrbimo, da bo čim bolj čist in zelen!

V spomladanskih mesecih bomo obnovili talno in po potrebi vertikalno prometno signalizacijo, s poudarkom naokolici šol, vrtcev in drugih javnih zavodov na območju naše občine.

Toliko na kratko - delo na terenu namreč že priganja! Pripravil: Samo RAJŠP

KMETIJSTVO

Obvestilo ob~anom o izvedbi agromelioracijskih ukrepov naobmo~ju izvedene komasacije Gorica

Krajane naselij Sp. in Zg. Gorica obveščamo o nadaljnjih aktivnostih glede izvedbe agromelioracijskih

ukrepov na območju izvedene komasacije Gorica v letu 2016Upravna enota Maribor je izdala vsem komasacijskim udeležencem odločbe o novi razdelitvi zemljišč na območju

komasacije Gorica.Kot investitor bo skušala Občina Rače - Fram zagotoviti za izvedbo agromelioracije na že izvedeni komasaciji

Gorica nančna sredstva v višini 100 % upravičenih stroškov (neto vrednost) preko javnega razpisa za ukrepe PRP

2014-2020 - Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem in prilagoditvijo kmetijstvain gozdarstva, podukrep št. 4.3.Z izdanimi odločbami o novi razdelitvi na komasacijskem območju Gorica je bil izpolnjen pogoj za pridobitev

odločbe o uvedbi agromelioracije, ki jo bo izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pridobivanjesoglasij za izvedbo novih cest, rekonstrukcije že obstoječih cest, za morebitna potrebna planiranja na posameznihparcelah ter morebitna krčenja je veliko enostavnejše, ker je potrebno samo za parcele, na katerih se bodo izvajaliomenjeni ukrepi.

Za pravočasno realizacijo vseh potrebnih aktivnosti so bile že v mesecu februarju lastnikom v podpis poslaneizjave, ki so potrebne za predložitev vloge na Ministrstvo za kmetijstvo. Prav tako je predhodno potrebno pridobitiše druga potrebna soglasja.

Predvidoma konec maja letošnjega leta bo objavljen državni razpis, na podlagi katerega bo občina, po prijavi inpridobitvi odločbe o pravici do sredstev, z izbranim izvajalcem nadaljevala z agromelioracijskimi deli na območjukomasacije in s tem zaključila vsa dela v zvezi z izvedeno komasacijo.

O vseh aktivnostih v zvezi z izvedbo agromelioracijskih del in časovnim okvirjem izvajanja del, ki bodo sledilakonec letošnjega leta in v letu 2017, po objavljenem razpisu za pridobitev evropskih sredstev, bo občina zainteresiraneobveščala tudi preko občinskega glasila.

Pripravila: Tanja KOSI


9/52



TURIZEM

Turisti~na destinacija Ra~e-Fram

• Nova celostna podoba - kjer se spočijeta srce

in dušaNova predstavitev naše občine v obliki brošure kotrdeča nit nadaljuje graditev celostne podobe občineRače - Fram kot turistične destinacije. Modri toni, vkombinaciji z zeleno in rumeno barvo grba občine, sozaščitni znak brošure Sprehajalne in pohodne poti pozelenem Pohorju, izdane v letu 2013, darilne vrečke inpanoja z motivi turističnih zanimivosti občine ter sevedabrošure, izdane v januarju 2016, ki celostno predstavljaturistično ponudbo občine (glejte foto na strani 48).

Sledi še prevod brošure v angleški in nemški jezik (zapotrebe predstavitve občine na spletni strani Zavodaza turizem Maribor Pohorje in Facebook strani Visit

Maribor).Celostna podoba domačega kraja je rezultatprizadevanja vseh domačinov. Brošuro lahko dobite nanaši občini oz. jo prelistate na spletni strani občine: www.race-fram-.si. Veselimo se vaših vprašanj in sugestij.

Pripravile: Tanja KOSI, Suzana PUNGARTNIK, Polona RAČIČ

• Sejem Alpe Adria:Turizem in prosti čas LjubljanaUdeležba na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani,

ki poteka vsako leto konec januarja, je že stalnicapredstavitve turističnih znamenitosti občine (s sprem-ljajočo kulinariko) širši javnosti. V letošnjem letu je bilpoudarek sejemskega dogajanja namenjen aktivnemupreživljanju prostega časa v naravi, o čemer govoritudi naziv letošnjega sejma NATOUR ALPE ADRIA -avantura, natura, čemur sledimo tudi mi.

Naša nova turistična brošura, ki smo jo krstnopredstavili prav na tem sejmu, je bila tako s stranistrokovne javnosti kot ostalih obiskovalcev sejma, ki soiskali možnosti za nova doživetja, lepo sprejeta.

Turistične vodnice na našem sejemskem prostoru

Vsaka destinacija potrebuje zgodbo - mi imamozgodbo prvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan

Erazem Tattenbach in ravno ta je na naš sejemski prostorprivabila ljubitelje tovrstnih zgodovinskih zgodb.

Sejemska kulisa - eden redkih trenutkov,ko ob njej ni bilo obiskovalcev

Kulinariko z destinacije občine Rače - Fram je bilomoč tudi okusiti, za kar sta poskrbeli Izletniška kmetijaUranjek 'Pri Baronu' in Turistična kmetija Štern 'PriKovačniku'.

Glede na sodoben način funkcioniranja v našemčasu je ena najbolj obiskanih lokacij sejma polnilecmobilnih aparatov. Na ekranu polnilne naprave smo sepredstavljali tudi z našo ponudbo.


10/52


8 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Na naš sejemski prostor so se z lepimi vtisi vračaliobiskovalci, ki smo jih v preteklosti povabili, da nasobiščejo. Naj prispevek zaključimo z mislijo: »Srečna

je dežela, v katero se turisti radi vračajo. Še srečnejša jedežela, kjer domačini srečno živijo.«

Pripravili: Suzana PUNGARTNIK, Polona RAČIČ

• Božični sejemTridnevna božična prireditev je tudi lanski zadnji

vikend pred božičnimi prazniki pričarala prazničnovzdušje za mnoge obiskovalce, prav tako pa tudi zaštevilne ponudnike božičnih daril in dobrot.

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Imamo novega zobozdravnika,nov prora~un, novorojen~ke in

{e kaj

• Boris Sapač, dr. dent. med. - novi zobozdravnikv Zdravstveni postaji Rače

Foto: Tjaša Tičar, Zala Račič

Domačini in gostje so lahko uživali v predstavah,muzikalu, božičnem koncertu otroških pevskih zborov,božičnih delavnicah, risankah, lmih ter drugihdogodkih.

Še posebej nas radosti, če lahko razveselimo najmlajše- otroke v vrtcu, ki se na otvoritveni dan tako množičnoudeležijo pohoda z lampijončki. Lani so se nam pridružilitudi malčki iz enote vrtca v Framu, česar smo bili šeposebno veseli.

Prireditev je tokrat potekala že osmič zapored; lahkotorej ugotovimo, da je postala že tradicionalna in daste jo vzeli za svojo, saj se število obiskovalcev iz letav leto povečuje. Praznično dogajanje vsakič nekolikospremenimo in popestrimo. V mejah mogočega bi jorade volje izboljševali in nadgrajevali tudi v bodoče,zato vas prijazno vabimo, da nam pri tem pomagate ssvojimi izvirnimi predlogi.

Pripravili: Suzana PUNGARTNIK, Polona RAČIČ, Matjaž TOMANIČ

»Mlad je in tako z občutkomdela. Ima majhnega otroka intudi sicer se pozna, da je začelkot otroški zobozdravnik,« jeza prve ugodne vtise o novemin v naši občini tako zelotežko pričakovanem dodatnemzaposlenem zdravstvenem de- lavcu uvodoma poskrbela

Cvetka Zupanič, medicinskasestra v novi zobni ambulanti(ta od 1. 2. 2016 deluje v prostorih ZP Rače, v sklopu

javnega zavoda ZD dr. Adolfa Drolca Maribor), s katerosem se ob napovedanem obisku srečala najprej.

In res. Točno ob dogovorjenem času se je pojavil -v belih oblačilih, na videz preprost, prijazen, prijetnodomač in nasmejan. Boris Sapač, dr. dent. med. Skratka,naš novi zobozdravnik. Ko sem ga poprosila, naj zabralce Novic pove kaj o sebi, je dejal, da je bil rojen leta1983, živi pa v Mariboru. Zaupal je, da je bilo minulo leto2015 zanj res pomembno in prelomno, saj se je poročil(in to v naši občini, v Beli dvorani gradu Rače), postal

očka, za nameček pa izvedel še, da bo v novozgrajeniZP Rače lahko začel pisati tisto čisto pravo, torej svojodolgoročnejšo poklicno zgodbo (zaposlen je namreč šeleod leta 2014, ko je najprej za tričetrt leta delal v Lovrencuna Pohorju - nadomeščanje, nato pa v Rušah). Poudaril

je, da ga to zelo veseli, saj stalnost delovnega mestazagotavlja, da bo lahko dobro spoznal problematikosvojih pacientov in jih strokovno spremljal.

Zanimalo me je, kdo in koliko pacientov se lahkonaroči pri njem.

»V naši ambulanti bi naj opravili 60 % storitev zaodraslo populacijo pacientov (vpisali bi lahko cca960 odraslih oseb) in 40 % za otroke in mladino (520vpisanih otrok). Odkar deluje ta dodaten tim v Račah (z zobozdravnikom sem se pogovarjala 18. 2. 2016 – op.ured.), se je sem vpisalo 54 oseb, od tega 46 odraslih in8 otrok. Prednost pri vpisu imajo, kot je bila sugestijaoz. zahteva s strani občine, krajani z območja KSRače oz. občani in občanke celotne občine Rače-Fram.Od prej je k meni vpisanih 419 pacientov, od tega 75odraslih in 344 otrok. V glavnem gre za otroke iz Ruš,ki pa bodo tam zagotovo tudi ostali, tako da bomo vtukajšnjo novo ordinacijo brez težav vpisovali otroke izRač in Frama. Iz povedanega izhaja, da imamo mest zavpisovanje pacientov še ogromno, zato sem prepričan,da je morebitna bojazen vaših občanov, da bi kdoizmed zainteresiranih 'izvisel', nepotrebna. Vsekakorpa ni odveč predlog, da z opredelitvijo ne odlašajo,« jepojasnil novi zobozdravnik in dodal: »Sedaj paciente


11/52



(odrasle in mlajše) sprejemamo mešano, v prihodnjepa bomo predvidoma imeli rezervirane tri dni v tednuza odrasle in dva dneva za otroke. V kratkem imamonamen obiskati tudi OŠ Rače in OŠ Fram in se dogovoritiz njunim vodstvom, da bi nam z obeh šol pošiljali otrokena sistematske preglede. Hkrati se bomo z otroki oz.

njihovimi starši dogovorili, ali morda želijo tudi sicerv skrbi za varstvo zob hoditi k nam ali bodo ostali pridrugem že predhodno izbranem zobozdravniku,« jenamere za bližnjo prihodnost razkril Boris Sapač.

Povedal je še, da bodo njihove paciente po potrebinapotovali v rentgenološki laboratorij (rentgenskoslikanje) v ordinacijo 'Ob Dravi' (Ulica Kneza Koclja vMariboru), kjer bo stroške kril ZZZS (drugje bo slikanjesamoplačniško).

Kontaktna številka za naročanje: 630-08-72.Ordinacijski čas: ob ponedeljkih in četrtkih med

12.30 in 19.30 uro, ostale delovne dni v tednu (torek,

sreda, petek) pa med 7.30 in 14.30 uro.

Menila sem, da je prvo srečanje z novim zobo-zdravnikom in njegovo asistentko prineslo vse želenepodatke, preden pa sem se jima zahvalila in se od njijučisto zares poslovila, pa sem s fotograranjem 'osrečila'še enega izmed že opredeljenih pacientov.

Ker je Boris Sapač, dr. dent. med., med drugim zatrdiltudi, da so prvi vtisi v našem okolju zelo pozitivni in

da oba z medicinsko sestro z zadovoljstvom prihajatav službo, jima lahko zaželimo le, da bi bili enakozadovoljni tudi pacienti. No, za slednje pa še namig: lepogumno do Nove ulice 5 v Račah, nato pa, če želite donovega zobozdravnika, od glavnega vhoda najprej levoin potem nekaj korakov za nosom naprej ter desno, ni

težko najti!• Novo leto - novi proračun - stare in nove naloge

S sprejetjem nančnega plana (proračuna) za leto2016 so tudi na področju družbenih dejavnosti (šolstvo,predšolska vzgoja, sociala, zdravstvo, kultura, znanost- raziskovanje, šport, društvena dejavnost) danivsebinski in nančni okvirji za realizacijo nalog - tistih,ki jih lokalnim skupnostim na tem področju nalagazakonodaja in onih, ki smo si jih zadali s sprejetjemobčinskih pravilnikov ali jih v proračun vključili naosnovi predstavljenih namer in potreb zavodov terdrugih izvajalcev s sfere negospodarstva.

Glede na namen bomo največ sredstev potrebovali zananciranje izvajalcev predšolske vzgoje - otroškegavarstva (vrtci); za plačilo razlike med ceno posameznihvrst oddelkov (po starostnih skupinah) vrtcev Rače (9oddelkov) in Fram (7 oddelkov) in plačili staršev bomonamreč predvidoma namenili skupno cca 660.000,00EUR, za otroke iz naše občine, ki so vključeni vkaterega od vrtcev izven naše občine, pa cca 130.000,00EUR, skupno torej kar okoli 790.000,00 EUR. Medpostavkami, kjer je predvideno (so)nanciranje v višini100.000,00 EUR in več, so še sredstva za nadstandardniprogram šolstva (120.000,00 EUR), stroški blaga instoritev - materialni stroški, vezani na uporabo prostora

v OŠ Rače in OŠ Fram (160.000,00 EUR), šolskiprevozi (100.000,00 EUR), žepnine za dijake in študente(120.000,00 EUR) in regresiranje oskrbe v domovihstarejših (110.000,00 EUR).

Tudi v tekočem letu bo glavnina sredstev namenjenaizvrševanju zakonskih obvez, znova pa smo uspelizagotoviti tudi sredstva za izvedbo že v preteklih letihdogovorjenih nalog.

Novi vsebini v proračunu 2016 se nanašata napodročje zdravstva: na prošnjo ZD dr. Adolfa DrolcaMaribor smo namreč rezervirali planska sonancerskasredstva za delovanje socialnih delavcev v Dispanzerjuza pedopsihiatrijo in psihohigieno, po sonanciranju

sedaj že realiziranih investicij adaptacije laboratorija inpneumoziološkega dispanzerja z nadzidavo II. in III.nadstropja nad Ulico talcev in Sodno ulico v Mariboruter dozidave ZD s prostori za zikalno in rehabilitacijskomedicino pa bomo v obdobju 2016 - 2017 sodelovalitudi pri prenovi centralne sterilizacije in pralniceperila, ki deluje v sklopu omenjenega zavoda, kateregasoustanovitelji smo.

• Natanko ducat in pol novih občanov - novoro- jenčkov'Spremembe so edina stalnica', večkrat slišimo reči

našega šefa. Med najbolj razveseljive spremembevsekakor sodijo rojstva novih občanov in občank. Zatose tudi v občinski upravi razveselimo vsakega noveganovorojenčka in s tem novih generacij, ki so na obzorju.


12/52


10 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Nataliteto in imena novih (najmlajših) občanovspremljamo predvsem na osnovi vloženih vlog zaprispevek za novorojence. Od zadnje objave njihovihimen (v Novicah št. 68, ki so izšle decembra 2015) indo konca februarja 2016 je bil prispevek za novorojenceuveljavljen za 18 otrok. To so: Matija Lah, Aria Špendl,Anissa Lalić, Jernej Pokrivač, Amadej Kancler, Nika

Galinec, Nika Žgalin, Patrik Pirš, Žiga Majstorović,Nace Rotovnik, Ela Bauman, Ana Bratina, Kim Šuberger,Glorija Bodner Šipek, Zoja Herič, Tai Šilec, Pia Praznikin Eva Radoš. Tokrat številčno vodijo deklice.

V osmih primerih gre za prvega, v sedmih za drugegain v treh za tretjega otroka iste družine.

Če smo za leto 2014 ugotavljali, da je občutno odsto-palo in bilo nadpovprečno rod(ovit)no, saj smo zabeležilipreko 40-odstotno povečanje števila vloženih vlog zanovorojence (96) v primerjavi s povprečjem minulegadesetletja, se je to število v letu 2015 zaustavilo pri 57vloženih vlogah (te so glasile na 58 novorojenih otrok,kar je manj, kot smo bili na letni ravni vajeni v obdobju

po zadnjem nekoliko bolj 'sušnem' letu 2009 in le zanekaj odstotkov več, kot se je rodnost gibala v obdobjupred letom 2008).

• V letu 2016 odobreni štirje programi javnih delz 12 udeleženciNa Javno povabilo za izbor programov javnih del v

RS za leto 2016, ki ga je konec lanskega in v začetkuletošnjega leta (tokrat prvič v dveh delih - pri prvempovabilu za izobrazbene ravni od 1. - IV., pri drugemod V. navzgor) objavil Zavod Republike Slovenije zazaposlovanje (ZRSZ), smo kot naročniki in izvajalci

prijavili štiri programe javnih del, ki po vsebini nalogsodijo na komunalno področje ali področje kmetijstva.Gre za programe z nazivi 'Ohranjanje in varovanjekulturne krajine, gozdov, obnove vasi', 'Urejanje invzdrževanje javnih površin', 'Vzdrževanje občinskihcest' in 'Razvoj podeželja'. V navedenih programih nam

je bila odobrena možnost vključitve skupno 12 oseb,vendar vse kaže, da nam, glede na dodatno zaostritevpogojev za vključevanje brezposelnih oseb (t. i. ciljnihskupin) s strani ZRSZ, z napotenim naborom kandidatovne bo uspelo zapolniti prav vseh razpoložljivih mest.

Ker so programi javnih del postali naši nepogrešljivispremljevalci, verjamemo (ne glede na vse omejitve),

da bomo tudi s pomočjo tovrstne aktivne politikezaposlovanja še naprej uspevali skrbeti za dobrofunkcioniranje, predvsem pa za urejenost in celostno lepvidez naše občine.

Občina Rače-Fram pa je, kot vselej, potrdila javniinteres tudi za nekaj programov drugih neprotnihizvajalcev - zavodov v domači lokalni skupnosti in izvennje.

• Kultura skozi slikarski čopič

Bela dvorana gradu Rače je ne samo priljubljenprostor za civilno sklepanje zakonskih zvez, živahno alimanj živahno izvajanje pomembnejših sej ter realizacijonajkakovostnejših kulturnih dogodkov, temveč že nekajčasa služi tudi kot razstavni prostor likovnih del slikarjevin slikark iz bližnje in daljne okolice.

O njihovih razstavah smo običajno poročali v rubriki'Lokalne mini in maksi zanimivosti', a ker se je teh tokratzbralo premalo za samostojno rubriko in ker je likovnaumetnost del kulture, ta pa del družbenih dejavnosti,avtorico nove razstave in njene umetniške stvaritve, kiso pri nas (za dva meseca) na ogled od 11. marca 2016dalje, na kratko predstavljamo na tem mestu.

Slikarka Irena Ferk se z barvitostjo likovne umetnostisrečuje že desetletje, odkar se njen mož Rajko Ferk(mimogrede, ta je v Beli dvorani svoja dela razstavljalpred njo; članek o tem smo objavili v predhodni številkiNovic) uspešno ukvarja slikarstvom. Vedno je bila skritsoorganizator likovnih razstav in kolonij, kjer je skrbela,da udeležencem ni nič manjkalo.

Kdaj in kje je v njej vzplamtela iskrica, da je šesama prijela za čopič? Pred časom na mednarodnilikovni koloniji na Pohorju, ko so izpod rok številnihustvarjalcev pridno nastajale slike, pri čemer je vsakudeleženec na platno dal delček sebe. Irena je naslikalaorhidejo in oči so kar zažarele... Pozneje je ob mentor-

stvu hrvaškega slikarja Anteja Nikolića začela ustvarjatislike - pokrajine v tehniki olje na platno, nato pa so jo zamikali še akvareli. Udeležila se je mednarodnihkolonij v Tovarniku pri Vukovarju, letos je bila s temnamenom tretjič v Srbiji, maja 2016 pa bo sodelovalana likovni koloniji slovensko-avstrijskega prijateljstva vAvstriji.

Irenin dosedanji slikarski opus zajema preko 80likovnih del, največ v tehniki olje na platno. Vse boljuspešno se spogleduje tudi z akvarelom. Njena najljubšamotivika je narava, predvsem vodni motivi.


13/52



Razstavljala je na 20 skupinskih razstavah po Sloveniji. V gradu Rače se predstavlja s svojim opusom sončnihzahodov.

Sončni zahodi skozi Irenine slikarske očiVabljeni na ogled! Pripravila: Simona ANTOLIČ

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN [OL

OŠ Ra~e – VRTEC RA^E

Obiskali so nas lovec in kurenti

Pozimi so otroci zelo skrbni v prizadevanjih za nudenjepomoči živalim v tem neprijaznem, mrzlem in pustem

letnem času. Zelo veliko že vedo, pa vendar otroškimožgančki potrebujejo in vsakodnevno srkajo velikonovih informacij.

V goste smo povabili lovca - Draga Vešnerja iz Lovskedružine Rače. Z veliko vnemo smo mu vsi skupajprisluhnili, ko nam je pripovedoval, kako poskrbijo zaživali pozimi, pa tudi v ostalih letnih časih. S seboj jeprinesel veliko stvari, da je lahko otrokom v živo in izprve roke pokazal, kaj vse lovec potrebuje. Malčkom jena njim razumljiv način odgovarjal tudi na zastavljenavprašanja.

Pust hrust je tudi letos našim otrokom neverjetnospremenil obraze in celoten videz. V torek, 9. februarja2016, so se prav vsi otroci spremenili v maškare.

Maškare enega izmed devetih oddelkov naše enote vrtca

V vrtcu ni manjkalo krofov, veselih pustnih pesmic,lutkovne predstave Nerodna Avguština, pustnega rajanjater kratkega sprevoda po okolici vrtca. Prav posebnočarobno vzdušje so s svojim prihodom ustvarili kurentiiz Hajdine. Zaplesali so njihov ples in z njim skušalipregnati zimo.


14/52


12 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016 12

V vrtec pa so pricingljali tudi mladi kurenti iz sosednjeHotinje vasi, ki so po skupinah predstavili masko inobleko tega atraktivnega in širše poznanega pustnegalika Ptujskega polja.

Lepo je bilo! Jasmina OGRIZEK,

vzgojiteljica

OSNOVNA ŠOLA RA^E

Predstava, ki so jo

povabili v KanadoSeptembra lani smo iz Kanade prejeli veselo novico,

da je naša šolska gledališka skupina vabljena k njim insicer na svetovno srečanje otroških gledaliških skupin.Novice smo bili veseli vsi - sodelavci, starši učencev, šenajbolj pa seveda učenci.

Ker gre za izjemno pomemben uspeh in dogodekza našo šolo ter njeno širšo prepoznavnost, bi vam vkratkem pogovoru rada približala avtorico predstave,Petro Pipenbaher, in njeno zgodbo o uspehu.

Petra, kako se je začelo?

Zgodba se je začela zelo preprosto, brez kakršnih kolivisoko letečih ciljev. Na OŠ Rače smo imeli literarni inlikovni natečaj za frkolinove nagrade. V šolskem letu2013/14 je bila tema tega natečaja 'Otroške oči vidijo'.Kot članica tima natečaja in kot mentorica plesnega ingledališkega krožka sem imela nalogo pripraviti točkoza to prireditev.

Razmišljala sem o tem, kako bi s čim manj besedamiin predvsem z gibanjem sporočili gledalcem, kakodoživljajo današnji otroci odnose v družbi, družini in vsebi.

O čem 'govori' predstava?

O tem, da živimo v času, ko srečujemo v šolah, nacesti in doma vse več nemirnih, razdražljivih, notranjenezadovoljnih in utrujenih ljudi. V takšnih situacijah se

pogosto tudi odrasli vedemo nekontrolirano (težave vslužbi, pomanjkanje časa za pogovor z znanci, prevečdela doma…). Otroci vse to spremljajo, opazujejo in seučijo.

Mislim, da je nastala predstava, ki odstopa od

klasičnih gledaliških predstav.Se strinjam. Nastopajoči vsebino igre izražajo zgibanjem in s petjem melodije. Z različnim tempom petjater obarvanostjo glasu izražajo različna čustvena stanjain z znano melodijo pritegnejo gledalčevo pozornost.

Predstava je na šolskem odru požela veliko pohval.In ne samo tukaj, z njo ste navdušili tudi kar nekajdrugih gledalcev in strokovnih komisij.

Res je. Po sproščenem in samozavestnem nastopu

na Območnem srečanju otroških gledaliških skupin vMariboru smo se uvrstili na Srečanje otroških gledališkihskupin Slovenije, kjer smo prejeli zlato priznanje. Sledilaso gostovanja po osnovnih šolah in predstavitev v velikidvorani SNG, kjer smo nastopili za polno dvoranoučiteljev mariborske regije. Po nekajmesečnem zatišju

je za nas slišala tudi gledališka ocenjevalka, AndrejaKovač, ki nam je po ogledu naše predstave svetovala, dase prijavimo na mednarodni festival.

Tudi moji sodelavci so predstave sprejemali znavdušenjem in s spodbudo. To je bil velik balzam zadušo in gorivo, ki ustvarjalni motor vleče naprej.

Kdo so otroške oči v tvoji predstavi?Nino Jernejšek, Naja Šalamun, Jan Ančevski, Urška

Repolusk, Brin Tacer Grbec, Nuša Vogrin, Hana Vezjak


15/52



in Maruša Gorkič. Gre za učence, ki so zelo sposobni,vredni vseh pohval in zaupanja.

Gledališka skupina z mentorico na vaji • foto: Manuela Veg

Petra, kar nekaj let sva že sodelavki in vsako leto

znova nas presenetiš s kakšno 'svojo' predstavo, ki jenekaj posebnega. Kako ti to uspe? Kje najdeš navdih,izziv?

Največji izziv so avtorske predstave. So brez kalupov,nekaj novega, še ne videnega. V moji zbirki se je takonabralo že kar nekaj gledaliških predstav in koreograjs področja izraznega plesa. Cilj vseh teh predstav pa je,da so gledalci čim bolj zaposleni kot opazovalci, da somiselno aktivni.

Če želiš ustvariti nekaj novega, se uvodoma vednopojavi vprašanje, kako bodo gledalci sprejeli predstavo.To je morda še najbolj podobno občutku, ko vržeš igralnokocko, potem čakaš in upaš, doživljaš vznemirjenje,

pričakovanje in ko se kocka ustavi, dobiš rezultat, prikaterem pa niti 1 niti 6 nista vedno usodni vrednosti. Inv tem času sem se naučila, da je v naslednjem krogu spetmožnost za ponovni met.

Potovanje v Kanado je velik projekt in to ne samozate, ampak tudi za starše in kolege, ki ti pomagajo.Kaj je sedaj vaša največja skrb?

Naša največja skrb je denar. V Kanado odhajamov juniju in to za 14 dni. Organizatorji festivala bodoposkrbeli za bivanje in prehrano. Za letalske vozovnices pristojbinami moramo poskrbeti sami. Potovanje inzavarovanje sta zelo draga, zato sedaj mrzlično iščemo

sponzorje in donatorje. Vsak evro je dobrodošel.Naše veselje do potovanja v Kanado pa so v zadnjemčasu nekoliko zasenčile svetovne razmere. Kljub temuupamo, da bomo uspešno zaključili naš projekt.

Gotovo bomo v juniju pisali o vašem uspehu na temsrečanju. Bi rada pred odhodom kaj sporočila?

Z velikim veseljem pričakujemo dogodke, povezane sfestivalom, še posebej srečanja s slovenskimi društvi vokrožju Ontario. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkolipripomogli, da smo prišli tako daleč. In: ne pozabite,otroške oči vidijo vse!

Hvala, Petra, za ta pogovor. Želim, da bi vam uspelozbrati čim več donacij in sponzorskega denarja, dabi uspešno izvedli predstavo in uživali v Kanadi.Tebi osebno pa želim še veliko avtorskih predstav,

v katerih uživaš skupaj s svojimi igralci in kar jerecept za tvoj uspeh, na katerega smo ponosni tuditvoji sodelavci.

Najlepša hvala, vsi skupaj se bomo zagotovo potrudilipo najboljših močeh.

Sabina OZMEC

Dobrodelni koncert osmo{olcevz Modrijani

V četrtek, 28. 11. 2015, smo osmošolci OŠ Račeizvedli dobrodelni koncert. Vzdušje je bilo odlično, zakar imajo veliko zaslug naši nastopajoči. Najprej sonastopili najstarejši otroci vrtca, oddelek Kometi, ki toleto gostujejo v naši šoli. Pripravili so glasbeno točko.

Predšolski otroci iz skupine Kometi so otvorili naš koncert

Nato smo osmošolci predstavili našo čudovitoekskurzijo, za katero bomo tudi namenili zbran denardobrodelnega koncerta.

Osmošolci smo predstavili našo ekskurzijo

Matija Leva je igral na ukulele in zraven zapel.Naslednja točka je bil šolski mladinski pevski zbor, ki

ga s kitaro spremlja naš učitelj glasbe, Marko Furek. Zanjim smo prisluhnili še naši mladi pevki Eduardi Pedral.Sledila je točka treh osmošolcev: Nina Jernejška, ki jepel, ter Alje Klemenčič in Ane Vogrin na kitari in klavirju.


16/52


14 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Gostje v dvorani so bili nad nastopajočimi navdušeni.Sledila je odlična točka Reneja Soršaka, GašperjaPeršuha in Matica Peršuha, ki sestavljajo ansambelŽelja. Matevž Mandl (naš učenec) in njegova plesalkaLucija Sovič sta popestrila koncert s temperamentnimaplesoma. Sledil je nastop ansambla Pomladni zvoki, ki

je s petimi odlično odpetimi pesmimi naredil čudovituvod v naslednjo, najtežje pričakovano točko.Sledilo je presenečenje večera. V svojem natrpanem

urniku so si namreč za nas vzeli čas tudi Modrijani, ki sodvorano napolnili z odlično energijo. Njihove pesmi sona noge dvignile kar nekaj mladih, ki so tudi zaplesali.

Gostje Modrijani so učencem poklonili svoje avtogrameFoto: Gregor Varl

Program sem vodila in povezovala avtorica tegaprispevka. Gostje so bili navdušeni nad celotnimvečerom, ki jim bo zagotovo ostal v prijetnem spominu,osmošolci pa se še enkrat zahvaljujemo vsem za vsopomoč.

Ana VOGRIN

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Tabor za nadarjene

V petek, 16. oktobra, in v soboto, 17. oktobra 2015, jena OŠ Fram potekal tabor za nadarjene učence. Namenle-tega je bil, da se učenci na sproščen način naučijo česanovega, spodbujajo svojo radovednost ob neposrednemstiku z naravo, razvijajo sposobnost opazovanja,premagajo stereotipe, razvijajo ustvarjalno mišljenje,sprejemajo in spoštujejo različnost in drugačnomnenje, razvijajo spretnosti, sposobnosti sodelovanjaz enakopravnim vključevanjem vseh udeležencev,razvijajo pozitivno samopodobo in intelektualno rast,skrbijo za čistočo in red.

V petek sta bili izvedeni socialna delavnica inpredavanje lovca, Andreja Ivančiča. Pri pedagoginji sose vsi najprej predstavili in povedali, kaj radi počnejo.Pojasnjeno jim je bilo, zakaj so ravno oni na tem taboruin kaj pomeni biti nadarjen. Povedali in zapisali so svojapričakovanja in želje.

Lovec nam je predstavil lovsko družino, njihovodelo, pomembnost lovcev za vzdrževanje gozdnegaekosistema ter prinesel obvezno opremo pri lovu inliteraturo, ki se navezuje na njihovo dejavnost. Učenci sopozorno poslušali in postavljali vprašanja. Najbolj so jihzanimale podrobnosti v zvezi z lovom in vsi pripomočki,ki so si jih lahko od bliže pogledali. Ob tej priložnostiizrekamo prisrčno zahvalo Lovski družini Fram, ki nam

je vedno pripravljena priskočiti na pomoč.Po večerji so učenci prevzeli organizacijo peke in na

koncu spekli odlične kostanje.

Sledila je delavnica, različica Escape housa, ki smo jo mi šaljivo poimenovali Framska soba pobega - Vuntakamra. Učenci so se razdelili v štiri skupine in reševalirazlične izzive ob merjenju časa, pri čemer je bilazmagovalna skupina tista, ki je za razrešitev posameznenaloge potrebovala najmanj časa.

V soboto po zajtrku so se pričele nove delavnice:poskusi in eksperimentiranje, lokostrelstvo, izdelava

animiranega lma in matematična delavnica.Učenci so se ob vseh dejavnostih zelo zabavali, najbolj

pa jim je bilo všeč nastajanje faraonskih kač in mešanjeTudi mi smo del srca sveta!


17/52



različnih snovi, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu.Naredili so vulkan in ugotavljali, kako kisel dež vplivana kovino.

Imeli smo se zelo lepo, učenci pa so se ob tem naučilitudi veliko novega.

Sprva smo z rahlo negotovostjo, nato pa kar korajžno

posegli po loku in streljali z njim. In kdo je bil najboljši?Prav vsi!

Ustvarjalna delavnica je bila povezana s fotograjoin videom. Učenci so spoznali osnove fotograje.Pojasnili smo pomen iznajdbe Camere obscure in zasvetlobo občutljivih kemijskih spojin, hkrati pa poiskalipodobnosti ter razlike med fotograjo in lmom. Drugidel delavnice je bil namenjen izdelavi kratkega videolma (pikselacija), kjer smo iz posameznih fotograjoblikovali animacijo. Učenci so se prelevili v režiserjein s pomočjo sošolcev v vlogi igralcev zrežirali lmskekadre v enovito zgodbo. Film z delavnice si je mogočeogledati na https://vimeo.com/143054697 .

Na matematični delavnici so učenci sestavljali vrtavkez orodjem Zometool. Če so želeli, da se vrtavka vrti čimdlje časa, so morali upoštevati nekatere matematičnein zikalne lastnosti. Vrtavka je morala biti simetrična.Dlje se je vrtela, če je imela težišče čim nižje. Manjševrtavke se je dalo lažje zavrteti, večje pa so imele večjovztrajnost. Učenci so s kombiniranjem teh védenj iskalinajbolj optimalno obliko vrtavke. Nekatere so doseglezelo dolg čas vrtenja (najdlje 38 sekund), druge pa sobile vredne občudovanja zaradi oblike in strukture.

Seveda smo po delavnicah spet postali lačni, zato smose okrepčali s kosilom in se nato odpravili na ogleda

bližnje kmetije Kovačnik - Štern. Naš učenec Aljaž nas je prijazno sprejel in nam razkazal domačijo.

Škoda, da sta oba dneva prehitro minila, a preživelismo čudovit vikend in upamo, da ga bomo še kdajponovili. Učitelji smo bili zadovoljni z učenci, učenciz učitelji.

Najlepše je, če učenje postane užitek in prav toobčutimo ob delavnicah, namenjenih sprostitvi ingubanju možgančkov obenem.

Učenci so se delavnic, ki so bile namenjene razširjanjusnovi in znanja, zelo radi udeleževali. Prav to nam,učiteljem - mentorjem, kaže pot naprej.

Veliko je potrebno delati na izvenšolskih dejavnostih,ki otroke povezujejo ne le pri spoznavanju novega,temveč jim pomagajo tudi pri zviševanju samozavesti inutrjevanju medosebnih vezi.

Jelka BOJC

Abeceda

Abeceda je priljubljena rubrika v TV oddaji Male sivecelice, ki na TV Slovenija 1 poteka že 22. leto. Vodi

jo Pavle Ravnohrib. V njej lahko nastopajo učenci 8.in 9. razredov, ki se na sodelovanje prijavijo, na samosnemanje pa se uvrstijo, če so izžrebani. Tekmujejo vparu, zmaga pa tekmovalec, ki prvi zbere 5 točk. Letos

je učiteljica iz OŠ Fram prijavila dva devetošolca.Oba sta imela srečo in bila izžrebana. Domen Unuk jeuspešno nastopil v prvi letošnji oddaji in tam zmagal,

zato je nastopil še enkrat. Tudi na drugem tekmovanju jebil uspešen, saj je z nekoliko smole izgubil le z 1 točkorazlike.

Timi Gabrijan je spremljal Domna že kot navijač, zatomu je bilo dogajanje v studiu bolj domače. Pri pritiskanjuna gumb ni bil dovolj hiter, zato ga je z rezultatom 5:3premagala nasprotnica Lana s Ptuja.

Framska abecedarja Timi Gabrijan (levo) in Domen Unuk

Oba Framčana sta s tekmovanjem v TV studiu

bogatejša za zanimivo življenjsko izkušnjo.

Jožica RAVŠ


18/52


16 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS

KOMUNALA SLOVENSKA BISTRICA d.o.o.

Odvoz kosovnih odpadkov 2016

Odvoz kosovnih odpadkov bo v letu 2016 potekal po sistemu 'NA KLIC'. Gre za nekoliko spremenjeno oblikoodvoza kosovnih odpadkov (ta bo nadomestila dosedanjo prakso bivšega izvajalca, podjetja Snaga d.o.o. - enotedenskopomladansko akcijo 'Od vrat do vrat', ki jo z novim sistemom 'na klic' ukinjamo - opomba strokovnega delavcaobčine za komunalo).

Gospodinjstva torej lahko po novem kadarkoli (enkrat v koledarskem letu) obvestijo Komunalo SlovenskaBistrica d.o.o. o želenem odvozu in o vrstah kosovnih odpadkov - s prijavnico.

Prijavnica je objavljena na spletni strani: http://www.komunala-slb.si/kosovni-odpadki.html.Izpolnjeno prijavnico pošljete (po pošti, faxu ali e-pošti) ali pa izpolnite kar SPLETNI OBRAZEC za naročanje

odvoza kosovnih odpadkov. Za odvoz kosovnih odpadkov se lahko prijavite tudi po telefonu (tel. št.: 02/80 55 416).Odvoz kosovnih odpadkov se izvaja ob sobotah, ko se zbere dovolj prijav oz. najkasneje v 6 tednih od naročila.

O odvozu vas vsaj 3 dni prej pisno obvestimo. Prijavljene kosovne odpadke na dan odvoza nastavite na stalnoprevzemno mesto do 6. ure zjutraj.

Kosovne odpadke lahko v času obratovanja pripeljetetudi v Zbirni center na Odlagališču Pragersko ali Zbirnicenter Rače.

• Med kosovne odpadke sodijo:- vzmetnice, preproge;- leseno pohištvo;- oblazinjeno pohištvo;- športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.);- orodje, oprema, igrače (sodi, zabojniki, samokolnice,

posode, večje igračke, otroški vozički ipd.);- vrtna oprema iz plastike ali lesa (mize, stoli, senčniki

ipd.);- kopalniška oprema (umivalnik, bide, prha, kad ipd.);- cela, nepoškodovana električna in elektronska

oprema (hladilniki, zamrzovalniki, klimatskenaprave za uporabo v gospodinjstvu, pralni,pomivalni ali sušilni stroj, štedilnik, osebniračunalniki, TV in radijski sprejemniki ter drugazabavna elektronika);

- oblačila in tekstil (izjemoma), posebej pripravljena vvrečah ali škatlah.

• Med kosovne odpadke ne sodijo:- odpadni gradbeni material (šut, odpadna keramika,

zemlja s kamenjem ipd.);- zastekljeno stavbno pohištvo;- salonitne in vse druge strešne kritine;- zeleni odpad (veje, trava, odpadki z vrtov ipd.);- gospodinjski in njim podobni odpadki;- posebni in nevarni odpadki (barve, olja, laki ipd.);- školjke avtomobilov,- steklenice, plastična embalaža, papir in karton,- ravno steklo,- avtomobilske gume.

Odpadkov, ki ne sodijo med kosovne odpadke, nenastavljajte med kosovne odpadke, ker jih ne bomoodpeljali!

POJASNILO OBRAČUNA CENE RAVNANJA ZODPADKI

Cena ravnanja z odpadki v občini Rače - Fram jeostala nespremenjena in znaša 11,91 € za osnovni, tj.120-litrski (črni) zabojnik. To je tudi minimalen moženzabojnik, določen v občinskem odloku.

Če ima gospodinjstvo zaradi nedostopnosti (zelene)logotipske vrečke, ima enak volumen in ceno kot prizabojniku (minimalno 120 l, kar pomeni 2 vrečki

velikosti 60 l in ceno 11,91 €).Edino možno odstopanje je tam, kjer živitav gospodinjstvu en ali največ dva člana, ter započitniško hiško ali stanovanje. V teh primerih jemožna 1 (zelena) logotipska vrečka velikosti 60 l. Ker

je volumen polovičen, je tudi cena polovična, torej5,96 €.

Spremembe (glede na zaračunano pri Snagi Maribor)so zato pri vseh, ki imajo (zelene) logotipske vrečke, kerte niso bile obračunane v skladu z veljavno zakonodajo.

Natalija PEČOVNIK Dušan MOŠKOTEVC

Novosti na podro~ju odvajanjain ~i{~enja odpadnih voda

Konec decembra 2015 je bila na področju odvajanjain čiščenja odpadnih voda sprejeta nova zakonodaja, kiprinaša nekaj sprememb in novosti. Glavne spremembeglede odvajanja odpadne vode iz stanovanjskih objektovso predpisane v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne

odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/2015), Pravilniku oprvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnihvoda (Uradni list RS, št. 94/2014, 98/2015) in v Uredbio okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi od-


19/52



vajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012,98/2015).

1. Prva prijava male komunalne čistilne naprave,manjše od 50 PE (v nadaljevanju MKČN)• pričetek obratovanja MKČN morajo lastniki pisno

prijaviti izvajalcu javne službe (Komunala; vnadaljevanju IJS) najpozneje v 15 dneh od zagonaMKČN,

• v času od 3 do 9 mesecev po začetka obratovanjamorajo lastniki MKČN naročiti prve meritve(analizni izvid KPK, BPK

5) pri pooblaščenem

izvajalcu obratovalnega monitoringa,• analizni izvid o prvih meritvah predložijo IJS v

roku 30 dni od prejema. Analizni izvid se doda kotpriloga predpisanemu obrazcu prijave,

• IJS nato izvede prvo ocena obratovanja prvonaslednje koledarsko leto po prejemu analiznegaizvida, nadalje se ocena obratovanja izvaja vsaka

tri leta.

2. Obstoječe MKČNZa obstoječe MKČN se ocene obratovanja izvajajovsaka tri leta.Upravljavec/lastnik MKČN lahko namesto oceneobratovanja, ki jo izvaja IJS, pri pooblaščenemizvajalcu obratovalnega monitoringa vsaka trileta naroči meritve emisij na iztoku (obratovalnimonitoring) in analizne izvide meritev v roku 30 dnipredloži IJS.

3. Znižanje okoljske dajatve

Pogoj za upoštevanje učinka čiščenja in posledičnoznižanje okoljske dajatve je doseganje predpisanihmejnih vrednosti na iztoku MKČN (poročilo oprvih meritvah po zagonu) oziroma v nadaljnjemobratovanju pozitivna ocena obratovanja MKČN. Vkolikor se pri pregledu MKČN ugotovi, da le-ta nedosega predpisanih učinkov čiščenja oziroma ocenaobratovanja ni pozitivna, se učinek čiščenja naslednjimesec po predpisanem roku preneha upoštevatiin uporabniku se do odprave nepravilnosti znovaobračunava polna cena okoljske dajatve.

4. Shranjevanje podatkov - lastnik mora hraniti in

ob pregledu MKČN predložiti:• izjavo o lastnostih MKČN 1,• navodila za obratovanje in vzdrževanje MKČN1,• vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode,

in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mestoiztoka iz MKČN v vode (merilo 1: 5000, podati X,Y koordinate) in ime vodotoka, v kolikor gre zaodvajanje v potok1 (potrebno na vodovarstvenihobmočjih),

• poročilo o prvih meritvah (za MKČN, prvičprijavljene po 1. 1. 2016)1,

• dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN(vodenje dnevnika)2,

• podatke o ravnanju z blatom iz MKČN - potrdilaizvajalca javne službe o prevzemu blata iz MKČN(izstavljen delovni nalog)2,

• podatke o izrednih dogodkih, ki so nastali medobratovanjem MKČN ter času njihovega trajanja(okvare, prekinitve med obratovanjem, neustreznočiščenje ipd.)2,

• za kmetijska gospodarstva: kopija izjave o uporabiblata z navedbo datuma in količinami izčrpanega

blata iz greznice oziroma MKČN2

.1 hraniti v celotnem obdobju obratovanja MKČN 2 hraniti najmanj pet let

5. Kmetijska gospodarstva a) Lastniki kmetijskih gospodarstev morajo obvsakokratnem pozivu IJS oziroma pozivu o izvedbipredpisanih storitev, najkasneje v 15 dneh predložitipisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisov ouporabi blata na njihovem kmetijskem gospodarstvu.V pisni izjavi morajo biti navedeni tudi datumi inkoličine izčrpanega blata iz greznice oziroma MKČN,ki so bile odpeljane v gnojno jamo lastnika kmetijskega

gospodarstva.b) Okoljska dajatev se ne plačuje za onesnaževanjeokolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, kinastaja v objektu na kmetijskem gospodarstvu in sezbira v nepretočni greznici brez iztoka, če se uporabljakot gnojilo v skladu s predpisom, ki ureja uporaboblata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu. Vtem primeru mora lastnik tega objekta IJS predložitipisno izjavo v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje inčiščenje komunalne odpadne vode.

6. Roki za prilagoditev obstoječih objektov, kjer nipredpisana gradnja javne kanalizacije

Lastniki obstoječih objektov, katerih gradbenodovoljenje je bilo izdano pred 14. 12. 2002 oziroma je bil objekt v uporabi pred tem datumom, morajozagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode v skladu spredpisi ob prvi rekonstrukciji objekta, v kolikor imajoodvajanje odpadne vode iz objekta urejeno v skladu zizdanim gradbenim dovoljenjem (PGD dokumentacijo)oziroma veljavnimi predpisi v času gradnje.

V kolikor se odpadne vode iz objekta ne odvajajo nanačin, predpisan v gradbenem dovoljenju, ki je biloizdano pred 14. 12. 2002, s pripadajočo dokumentacijoter veljavnimi predpisi, so roki za uskladitev:

• do 31. 12. 2021 za gradnjo na občutljivem območjuoz.• do 31. 12. 2023 za gradnjo na neobčutljivem območju.

Na področju, kjer javna kanalizacija ne bo izgrajena, jev predpisanih rokih potrebno zagotoviti:a) čiščenje odpadne vode v mali komunalni čistilninapravi, manjši od 50 PE, alib) čiščenje odpadne vode v pred-izdelani pretočnigreznici, grajeni v skladu s standardom SIST EN 12566-1, ki je nadgrajena z nadaljnjim čiščenjem odpadnevode, kot sta npr. ltracija ali inltracija. Nadaljnjačiščenja morajo biti izvedena v skladu s standardi

SIST-TP CEN/TR 12566-5, SIST - TP CEN/TR12566-2, SIST EN 12566-2 ali drugimi enakovrednimimednarodnimi standardi.


20/52


18 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Za eno ali dvo-stanovanjsko hišo mora v tem primerukoristna prostornina pretočne greznice znašati najmanj2 m3/osebo. Greznica mora imeti tri prekate, pri čemerprostornina prvega prekata dosega približno polovicocelotne prostornino pretočne greznice. Greznica morabiti vodotesna (ne sme imeti nekontroliranih puščanj) in

mora imeti zagotovljeno odzračevanje, alic) vodotesni nepretočni greznici, v kolikor gradnjaMKČN oziroma čiščenje odpadne vode v MKČN nimogoče. Koristna prostornina vodotesne nepretočnegreznice mora znašati najmanj 4,5 m3/osebo oziromane manj kot 10 m3. Nepretočno greznico je potrebnopisno prijaviti IJS najmanj 30 dni pred predvidenimzačetkom njene uporabe.

Objekti, ki so gradbeno dovoljenje pridobili po 14. 12.2002, morajo odvajanje in čiščenje na področjih brez

javne kanalizacije že imeti urejeno v skladu z veljavnozakonodajo (imajo vgrajeno MKČN ali greznico brez

iztoka). Gradnja pretočne greznice po 14. 12. 2002 nibila več dovoljena.

7. Čiščenje grezničnih gošč iz obstoječih greznic,greznic brez iztoka in blata iz MKČN

a) IJS mora najmanj enkrat na tri leta izvesti prevzemin čiščenje blata iz MKČN oziroma gošč iz obstoječepretočne greznice. IJS mora redno (glede na predpisanvolumen greznice brez iztoka in porabo vode) izvajati

prevzem in čiščenje gošč iz greznice brez iztoka.b) IJS mora uporabnike o izvedbi storitve čiščenjagreznice/MKČN obvestiti najmanj 15 dni pred izvedbostoritve. Uporabniki lahko zahtevajo spremembodatuma izvedbe storitve najmanj 8 dni pred izvedbo.V tem primeru mora IJS obvezno storitev izvestinajpozneje v 30 dneh od prejema zahteve.c) Na področjih, kjer IJS do objektov ne more dostopatis cestno motornim vozilom (razlog: neutrjeni dovozi,tehnične ovire ipd.) so lastniki teh objektov dolžnisami zagotoviti odvoz blata oziroma gošč iz njihovihobjektov za čiščenje odpadne vode (MKČN, greznice)do skupne čistilne naprave za čiščenje gošč, IJS pa v

tem primeru izvede samo storitev čiščenja gošč oziromablata. Jerneja ZORKO,

vodja odvajanja in čiščenja odpadnih voda

ZAGOŽEN d.o.o.

Biolo{ke ~istilne naprave Zagožen

V podjetju Zagožen d.o.o. že 40 let skrbimo za lasten razvoj in izdelavo okolju prijaznih izdelkov. Naša osnovnausmeritev v celostno ponudbo izdelkov za urejanje podzemne infrastrukture zunanje okolice stanovanjskih objektovpa je zbrana pod blagovno znamko AQUAcare: biološke čistilne naprave Zagožen, profesionalne čistilne napraveZagožen, zbiralniki za pitno vodo, deževnico in odpadno vodo AQUAstay, ponikovalna polja AQUAway, AQUAoillovilci olj in maščob AQUAoil, kanalizacijski jaški in peskolovi, kanalski pokrovi, kanalizacijske in drenažne ceviter fazonski kosi, zaščitne cevi, vodomerni termo jaški ter vodovodne cevi in ventili.

Skupaj z nemškim vodilnim partnerjem ATB, ki deluje na področju čistilnih sistemov za biološke čistilne naprave,smo združili najboljše lastnosti preizkušenih čistilnih naprav in razvili dva tipa čistilnih naprav. Oba tipa delujeta poSBR postopku čiščenja, ki na popolnoma biološki način očistita tudi do 150 litrov odpadnih voda iz gospodinjstev naosebo v samo enem dnevu. Čistilne naprave delujejo zanesljivo ter povsem avtomatizirano, brez dodatnega praznjenjaprekatov, nastavljanja ventilov ter dodajanja bioloških ali kemičnih preparatov. Zaradi velike prostornine usedalnegaprekata bo črpanje mulja potrebno šele po treh letih od njenega zagona (odvisno od velikosti in števila uporabnikov).

Med rednim servisiranjem praznjenje čistilne naprave ni potrebno.Za svetovanje o izdelkih podjetja Zagožen d.o.o. pokličite na 03/713 14-20 ali pišite na elektronski naslov:

[email protected] ARH


21/52



O g l a s n o s p o r o č i l o

ODTOK, VARINGER d.o.o.

^i{~enje in odma{evanje odtokov ter kanalizacije

Zamašene odtočne in kanalizacijske cevi so lahko velika nadloga, saj voda, ki ne odteka, onemogoča normalnobivanje oz. delovanje tako v gospodinjstvih kot tudi v podjetjih.

K nemotenemu delovanju odtočnega kanalizacijskega sistema lahko veliko prispevamo uporabniki sami. V odtokihžal pogosto najdemo stvari, ki vanje ne sodijo in ovirajo ali celo onemogočijo pretok vode, kar privede do zamašitveali celo do izlitja vode. Zamašitve in obloge na ceveh povzročajo neprijeten vonj.

Zamašitve lahko preprečimo tako, da v kuhinjske odtoke, sanitarije in ostale odtoke ne mečemo bioloških odpadkov,higienskih in kozmetičnih artiklov, tekstilnih ter kemičnih izdelkov, strupenih snovi in ostrih predmetov. Na takoimenovan 'prepovedan' seznam stvari, ki nikakor ne sodijo v odtoke in odtočne cevi, sodijo ostanki hrane, jedilnaolja, živalske maščobe, kozmetika, ki sloni na oljnih oziroma maščobnih sestavinah, pralni praški, higienski artikli,ostanki barv, sredstva proti zamrzovanju in druge tekoče kemikalije ter zdravila.

V kolikor nastopi problem na ODTOKU, odsvetujejo uporabo kemičnih čistilnih sredstev za čiščenje odtokov,saj so ta zelo agresivna in lahko na dolgi rok poškodujejo cevi. Preventivno lahko odtoke sami doma poskušamoočistiti s sodo bikarbono, belim vinskim kisom in vročo vodo, a domača sredstva za čiščenje močnejših oblog po vsejverjetnosti ne bodo zalegla.

V primeru močnejših oblog, ki ovirajo ali celo preprečujejo odtekanje vode, je odtoke najbolje čistiti mehansko,

s spiralami. V določenih primerih je priporočljivo tudi visokotlačno čiščenje z vodo. Slednje je v objektih primernole takrat, ko je bilo predhodno prediranje s spiralami uspešno. Visokotlačno čiščenje odstrani obloge s sten cevi, znjegovo uporabo pa sicer preprečujemo ali odstranjujemo neprijetne vonjave iz odtokov in cevi. Pogost vzrok zazamašitve v hišah so lahko tudi polne greznice, ki jih je potrebno redno prazniti in čistiti.

Podjetje R-GROUP d.o.o. se je specializiralo kot projektant/proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih4-im ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnihodpadnih vod. Mala biološka čistilna naprava je namenja začiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnihvirov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah ingostinskih lokalih. Odpadna voda priteka v mehanski del biološkečistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odtekav biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej vponikalnico ali v odprte vode.

V zadnjih letih smo prodali več kot 700 bioloških čistilnihnaprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradnotestiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot

jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN12566-3:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TÜV)prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimos popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti.

R-GROUP d.o.o.

Hrušica 72c

SI-4276 Hrušica

OKOLJU PRIJAZNE MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE

PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR-REG:

slovenski proizvodhitra in enostavna montaža (majhna teža)dolga življenjska dobaenostavno vzdrževanjevisoka učinkovitost čiščenjaodlično razmerje cena/kakovostgarancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto


22/52


20 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

Čiščenje, odmaševanje in pregledovanje odtokov terkanalizacije je bolj zahtevno, kot se morda zdi na prvipogled, zato odločitev, da se reševanja teh problemovlotimo na lastno pest, ni vedno najboljša izbira.

Za mojstre Odtoka vsaka zamašitev predstavlja izziv,njihove izkušnje odmaševanja odtokov in kanalizacije,visoko usposobljen kader in najsodobnejša oprema pa sotiste, ki poskrbijo za to, da ima Odtok rešitev za vsakozamašitev.

Specializirano podjetje Odtok se ukvarja s čiščenjemin odmaševanjem odtokov ter kanalizacije, pregledi skamero, praznjenjem greznic in MKČN ter črpanjemlovilcev olj in maščob.

Kdo je ODTOK?

Polne greznice povzročajo zamašitve, njihovo rednopraznjenje pa je pogoj za nemoteno delovanje odtočnegakanalizacijskega sistema. V skladu s predpisi o ravnanjuz odpadki je potrebno vsebino, ki se nabira v grezniciali MKČN, oddati na za to prilagojeno čistilno napravo.

Za vse to in še več poskrbi Odtok z najsodobnejšoopremo in po konkurenčni ceni. Dosegljivi so nabrezplačni telefonski številki 24 ur na dan, sedem dni nateden, 365 dni na leto. Odtok je tudi pogodbeni partnernekaterih zavarovalnic, saj zamašitve, posledično pa

tudi izlitja vode, krije zavarovalnica v sklopu domskeasistence.Visoka raven strokovnosti vsakega delavca, raz-

položljivost sodobne tehnologije za opravljanje različnih

vrst dela, širok nabor storitev in razumevanje pomenanemotenega delovanja odtočnega kanalizacijskegasistema so glavni razlogi za visoko zaupanje strankpodjetju. Pokrivajo skoraj celotno paleto storitev napodročju odtokov in kanalizacije, ob tem pa uporabljajonajsodobnejšo opremo.

V kolikor se vaši odtoki zamašijo ali vam povzročajokakšne druge težave oz. imate polno greznico, pokličitena dežurno številko 080 80 40. Več o Odtoku najdete nawww.odtok.si .

Sandi PODGORŠEK

Zemeljski plin -

energent prihodnosti• Zemeljski plin

Zemeljski plin je naravni vir energije z majhnimiizpusti ogljikovega dioksida (nizkoogljično gorivo),prašnih delcev in drugih onesnaževal, zato se uvršča medokoljsko najprimernejše energente. Ima visoko kurilnovrednost in izkoristek. Je cenovno ugoden vir energije,ki omogoča prihranek pri ogrevanju in hitro povrnitevstroškov investicije.

Zemeljski plin je praktičen in vsestranski, saj omogočacelostno energetsko oskrbo doma: ogrevanje in hlajenje,pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, proizvodnjoelektrične energije.

Plinska peč zavzema malo prostora in je lahko na-meščena v kleti, pritličju ali v mansardi. Z namestitvijov mansardi lahko privarčujete pri namestitvi dimnišketuljave. Pri zemeljskem plinu ne potrebujete rezervoarjaza shranjevanje goriva, kar vam omogoča dodatenprihranek prostora.

Zemeljski plin vam je zmerajna voljo, porabite pa ga toliko, kolikor ga potrebujete. Plače-vanje je praviloma obračunanona osnovi dejanske mesečne

porabe, kar omogoča načrtovanje stroškov in prihrankovenergetske oskrbe vašega doma.

• Distribucija zemeljskega plina

Plinarna Maribor, ki ima več kot 145-letno tradicijo,kot Operater distribucijskega sistema (ODS) skrbi zavarno in zanesljivo distribucijo zemeljskega plina vobčini Rače-Fram.


23/52



V letu 2015 smo v vaši občini izgradili nove odseke plinovodnega omrežja v skupni dolžini 1336 m: Ulica bratovTurjakov (od Prečne do Mejne ulice), Ješenca (od Mejne ulice do ulice Ob železnici), Ješenca - krak ob železniškiprogi, Nova ulica.

Distribucijski sistem zemeljskega plina v občini Rače-Fram obsega trenutno 6,2 km aktivnega plinovodnegaomrežja (na karti, ki sledi, označeno z rumeno črto). Pregledna karta celotnega plinovodnega omrežja je dosegljiva

tudi na spletni strani www.plinarna-maribor.si.

Distribucijski sistem zemeljskega plina Rače

Distribucijski sistem bomo širili tudi v bodoče. V letu 2016 načrtujemo izgradnjo plinovodov, označenih z zelenobarvo. Stanovalci ob predvidenih trasah so prejeli anketne vprašalnike, s katerimi lahko izkažejo svoj interes zapriključitev, od česar bo odvisna tudi izgradnja plinovodov.

• Primerjava ogrevalnih sistemovPlinarna Maribor je dolgoletni aktivni član Gospodarskega interesnega združenja distributerjev zemeljskega plina

Slovenije. Ena izmed dejavnosti združenja je tudi promocija uporabe zemeljskega plina kot energenta z najvišjimiprihranki pri stroških ogrevanja. Z večanjem uporabe zemeljskega plina se izboljšuje izkoriščenost omrežja, karpomeni posledično nižje cene omrežnine, prav tako pa se izboljšuje tudi kakovost zraka, saj dimni plini pri zgorevanjuzemeljskega plina ne vsebujejo prašnih delcev, ki so eden izmed glavnih povzročiteljev bolezni dihal.

Prehod na zemeljski plin se še posebej izplača tistim, ki uporabljajo neučinkovite sisteme ogrevanja (kurilno olje,premog, elektrika). Laboratorij za okoljske tehnologije v stavbah na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani jeizdelal analizo primerjave ogrevalnih sistemov, ob zamenjavi starejšega kotla na kurilno olje (ELKO) s sodobnejšimi

sistemi za ogrevanje in pripravo sanitarne vode. Analiza je pokazala, da se »ZEMELJSKI PLIN SPLAČA INPOPLAČA«, saj lahko pri investiciji v kondenzacijsko peč na zemeljski plin prihranimo v obdobju 20-ih let tudi do20.000 €, pri čemer se investicija povrne vsaj dvakrat hitreje kot v primeru uporabe biomase ali električne toplotnečrpalke (zrak/voda). Več informacij o investiciji in prihrankih najdete na spletni strani www.zemeljski-plin.si.


24/52


22 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

ZEMELJSKI PLIN SE SPLAČA IN POPLAČA

Prihranki in stroški ob menjavi peči na OLJE

Za več informacij obiščitewww.zemeljski-plin.si

Podatki povzeti po študiji, ki jo je izdelalLaboratorij za okoljske tehnologijev stavbah (LOTZ), Fakulteta za strojništvo,Univerza v Ljubljani, maj 2014

Toplotna črpalka (zrak / voda)

Lesna biomasa

Sistem za ogrevanje na zemeljski plinzahteva do trikrat nižjo začetno investicijo.

Zemeljski plin imadolgo življenjskodobo in bo vaš domogreval vsaj 20 let.

INVESTICIJA

Zemeljski plin prinašanajvišje prihrankev življenjski dobi

ogrevalnih sistemov.

Lesna biomasa:

4.512€

Zemeljski plin

3.181€Toplotna črpalka (zrak / voda)

9.574€

ENERGIJSKOPOTRATNA HIŠA

ENERGIJSKOVARČNA HIŠA

ENERGIJSKOVARČNA HIŠA

PRI H R A N E K

DOBA VRAČANJA

INVESTICIJE

Zemeljski plin Lesna biomasa Toplotna črpalka(zrak / voda)

3.99 let

8.57 let

8.36 let

Investicija v sistem za ogrevanje na zemeljskiplin se povrne več kot enkrat hitreje.

ENERGIJSKOPOTRATNA HIŠA

Zemeljskiplin 2.07 let

4.37 let

5.64 let

Lesna biomasa

Toplotna črpalka (zrak / voda)

Zemeljski plin

ŽIVLJENJSKA DOBA

20 let

20 let

15 let

Toplotna črpalka(zrak / voda)

14.355€

Toplotna črpalka(zrak / voda)

5.956€

Lesnabiomasa

13.411€

Lesnabiomasa

5.272€Zemeljskiplin20.037€

Zemeljskiplin10.472€


25/52



• Paket energetskih rešitev Plinarne MariborOcenjen strošek zamenjave obstoječega ogrevalnega

sistema z ogrevalnim sistemom na zemeljski plin, kivključuje izvedbo plinskega priključka do objekta innotranje plinske instalacije z dobavo in montažo izbraneogrevalne opreme, za enodružinski stanovanjski objekt

znaša cca 3.500 €. Da bi potencialnim uporabnikomzemeljskega plina čim bolj olajšali zamenjavoobstoječega ogrevalnega sistema z novim, v PlinarniMaribor pripravljamo celovito paketno rešitev zaenostaven prehod na plinski ogrevalni sistem. Paket boomogočal tudi ugodno kreditno nanciranje energetskerešitve s subvencionirano obrestno mero in pridobitevdodatne subvencije Plinarne Maribor. S tem uporabnikne bo potreboval večjih lastnih nančnih sredstev zaizvedbo investicije.

Predlagamo vam, da, v kolikor danes še uporabljatezastarel in neučinkovit sistem ogrevanja in že imatemožnost priključitve na plinovodno omrežje, s prehodom

na zemeljski plin ne odlašate. Čimprejšnja zamenjavaogrevalnega sistema se vam bo izplačala, saj boste pristroških ogrevanja prihranili že naslednjo ogrevalnosezono, s prihranki pa se bo kredit praktično odplačevalsam. Za več informacij nam, prosimo, pišite na:[email protected].

• 24-urna dežurna služba Plinarne MariborPlinarna Maribor kot ODS zagotavlja prebivalcem Rač

24-urno dežurno službo v primeru uhajanja zemeljskegaplina. Zemeljskemu plinu se dodaja odorans z značilnimvonjem, s čimer lahko zaznamo, da je prišlo do uhajanjain bi lahko nastala eksplozivna zmes zemeljskega plina

in zraka.

Ukrepi ob zaznanem vonju po plinu na prostem:- nemudoma pokličite dežurno službo na telefonsko

številko 02/ 228 43 00 in navedite, kdo kliče in kje stezaznali vonj po plinu. V času po 15. uri in dela prostihdnevih bo klice prevzelo podjetje Sintal. Operaterju izrecno navedite, da želite intervencijo PlinarneMaribor.

Ukrepi ob zaznanem vonju po plinu v notranjostiobjekta:

- Odprite vsa okna in vrata. Naredite prepih.

- Zaprite dovod plina pred plinomerom in na glavniplinski zaporni (požarni) pipi.- V prostorih, v katerih ste zaznali vonj po plinu, ne

uporabljajte odprtega plamena, ne kadite, ne upo-rabljajte vžigalic, vžigalnikov, električnih stikal tervtičnic, zvoncev in telefonov.

- Opozorite druge stanovalce in zapustite stavbo.- Pokličite dežurno službo na 02/ 228 43 00, kot je nave-

deno v primeru zaznave vonja po plinu na prostem.

Andrej GRAPULIN

POLICIJSKA POSTAJA RA^E

Obvestilo: nov Pravilnik o službinujne medicinske pomo~i

Policijska postaja Rače obvešča organizatorje javnihprireditev, da je 14. 11. 2015 začel veljati nov Pravilniko službi nujne medicinske pomoči, ki v VIII. poglavjuureja področje zdravstvenega varstva na prireditvah. Spravilnikom je določenih 11 vrst prireditev, ki so odvisneod števila udeležencev, zdravstvenih tveganj in tveganjaza dogodke. Navedena tveganja so opredeljena v Prilogi16 navedenega pravilnika. Pravilnik se tiče prireditev,kjer bo organizator pričakoval več kot 500 udeležencev(oziroma tudi manj, kadar je tveganje za dogodke visoko).

Organizator prireditve bo ob prijavi javne prireditve,za sprejetje vloge katere je pristojna policija, moral

predložiti (zraven tipiziranega obrazca za javnoprireditev) še:- izpolnjeno prilogo 15 Pravilnika o službi nujne

medicinske pomoči;- oceno o tipu prireditve in obrazložitev ocenjenih

meril iz Priloge 16 Pravilnika o NMP (podpišeta joorganizator in izvajalec zdravstvenega varstva naprireditvi);

- oddaljenost prireditve od najbližjega izvajalca službeNMP, izražena v kilometrih in v minutah nujnevožnje;

- dokazilo o zagotavljanju zdravstvenega varstva naprireditvi in sicer za:

- nezahtevno prireditev tipa A: zdravstveno varstvoni potrebno, razen, če se presodi drugače;- nezahtevno prireditev tipa B: manj kot 5 let staro

potrdilo o opravljenem najmanj 10-urnem tečajuprve pomoči;

- nezahtevno prireditev tipa C: izjavo izvajalcanenujnih prevozov o zagotavljanju zdravstvenegavarstva na prireditvi, z navedbo vrste reševalnegavozila.

Organizator priloži le tiste priloge, ki se zahtevajo zaposamezno prireditev.

V primeru ugotovljenih kršitev, da organizator na samiprireditvi ni zagotovil zdravstvene oskrbe (čeprav je tonavedel v prijavi) in je prišlo do ogrožanja zdravja inživljenja na prireditvi, bo policija ukrepala v skladu zdoločbami Zakona o javnih zbiranjih.

Jože ŠPRAH, mag. jav. upr.,komandir, policijski inšpektor

Pride ~as, ko neha{ plavati ~ez oceane

za ljudi, ki zate ne bi prestopili niti lu`e.

Posveti se ljubezni do drugih,

posveti se skupnosti okoli sebe in

posveti se ustvarjanju ne~esa,

kar ti bo dalo smisel in pomen.


26/52


24 Novice št. 69 - 1/2016; marec 2016

AKTUALNO

Velika no~ - njen izvor in pomen

Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praz-nik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje odmrtvih - na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretjidan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč

je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da jeJezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovnosmrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje navstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do drža-ve razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedanstrogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk.Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko: suho mesosimbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi,hren predstavlja žeblje, potica in ostala peciva pa trnjevokrono.

Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenj-ske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kris-tusa.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starihpoganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. VSloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike nočiin tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praz-nik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno,kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop vnovo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenjain hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc ozi-roma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, deni-mo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezenin prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično

jajce.

Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datu-ma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkve-nih praznikov in tudi pust. Na prvem ekumenskem kon-cilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje naprvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahkovelika noč med 22. marcem in 25. aprilom (letos bo 27.marca, prihodnje leto pa 16. aprila - op. ured.). Vendarpa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim as-tronomskim odkritjem.

V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kate-ri lahko včasih pride do odstopanja za nekaj ur od realnepolne lune. Tako je bila velika noč v letu 1962 (in 1954idr.) na drug datum (zamik za teden dni), kot bi bila v

skladu z natančnimi astronomskimi opazovanji.

Pravoslavne cerkve uporabljajo za izračun polne luneformulo, ki temelji na Metonovem ciklusu. Tako izra-čunana polna luna odstopa od astronomske polne lune zaveč dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogostoveč kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški cerkvi,zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan.

Velika noč je družinski praznik, ko je pri najmlajšihčas tudi za pobarvanke z velikonočnimi motivi Posebejpriljubljeni so pirhi, v košarici ali kar tako, pa velikonočnizajčki in piščančki (eno takih pobarvank za naše malčke

objavljamo tudi na zadnji strani sredinskega vstavkatokratnih Novic; op. ured.).

Morda še zanimiv podatek: velikonočni zajec, ki prinašapisana jajca, ni sodobna trgovska domislica, ampakizhaja iz poganskega praznovanja ob pričakovanjupomladi in z njo povezane rasti. Zajec (kot izjemnoplodna žival) in jajce (kot simbol novih začetkov) stabila kasneje sprejeta tudi v krščansko praznovanje velikenoči.

(Vir: Wikipedija - prosta spletna enciklopedija)

Želimo vam vesele velikono~ne praznike!

Hren, šunka, pirhi, potica - tradicionalne velikonočne jedi


27/52



ZB za vrednote NOB Fram

90 let Ivanke Raj{p iz Frama25. decembra 2015 je naša dolgoletna članica Ivanka

Rajšp obrnila 90. list v svoji knjigi življenja.Delegacija ZB za vrednote NOB Fram jo je tri dni

kasneje obiskala na njenem domu, kjer živi v prijaznemdomačem okolju. Našega obiska je bila zelo vesela.Čestitko je prebrala brez očal, kar nas je prijetnopresenetilo.

Ivanka Rajšp bere čestitkoFoto: Helena Napast

Kljub trenutno slabšemu počutju smo se zadržali vprijetnem pogovoru o njeni mladosti.

Rodila se je v zavedni slovenski družini Kolbl v Morju,po domače so jih imenovali Žnider (zaradi krojaštva, kiso ga izvajali za lažje preživetje). Povedala je, da je bila

pri njih postojanka, imenovana 'pri treh rožah'. Tam sose srečevali kurirji, oglašali so se partizani. Postojanka je bila tudi izdana, za kar je z življenjem plačal očeAlojz. Ivanka je predano pomagala po svojih močeh prinalogah, ki so jih nalagali partizani in krajevni aktivisti.Posebno nevarno je bilo na ku

novice občine rače - fram - marec 2016

Documents