O L M S 1 L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L I O I M E S T O ' -----

L A S T N I K IN IZD A J A T - E L J : Okrajni odbor S Z D L Novo mesto — Izhaja vsak četr tek — Posamezna š t e v i l k a 10 din — L E T N A N A R O Č N I N A 480 din. polletna 240 din, č e t r t l e tna 120 din; p l a č l l i v a )e vnaprej Za inozemstvr

00 din oziroma 3 smer, dolarje - T E K R A Č U N pri Mestni h r a n i l n i « -Komunalni banki v Novem mestu štev . 606-70/3-24

Stev. 45 (451) L E T O IX

NOVO MESTO, 13. novembra 1958

snik — N A S L O V ita Staneta 30 — uprave š t 127 —

— 11&K.A Č a s o p i s n o podietls •Slovemsk-p o r o č e v a l e c * v Ljubljani

Zares bo veliko slavje

Takole so brigadirke pripravljale posteljico nove avto-^ ^ , mobilske ceste pred betoniranjem. Na dobro utrjen spod-njj Kloj c e s t i š č i so polagale papir. D V i P* pleten* že­lezno mrežo. Se avgusta in septembra j * bila takale po- |

doba na Dolenjskem vsakdanji p o j a v . . .

J

£ » K a r je pomenila dolenj­ska že leznica pred desetletji, bo zdaj nova cesta!« s l i š imo te dni vsepovsod po Dolenjskem in v Spodnjem Posavju.

»Ne, še veliko več , veliko, veliko ve«!« odgovarjajo oni , ki o prometu ln gospodarstvu vedo kaj vee.

£ Prav imajo ti, drugi, saj bo nova magistrala poslej re­sn ično glavna žila n a š e g a okraja. Zanimanje za novo ce­sto raste iz dneva v dan. Prejš­nji teden j e bilo posvetovanje, ki so se ga udelež i l i člani or­ganizacijskega odbora, ki bo p r i p r a v i l v e l i k o s r e č a n j e ob otvoritvi avto ceste. Sestavlje­ne so komis i j« in dokončno sprejet spored p r i red i t ev .

0 Dva dni pred veliko slo­vesnostjo bodo v Novem me­sta š t ev i lne kulturne in zabav­ne prireditve. Razen orkestra Bojana A d a m i č a bomo lahko pos lušal i najbolj znane pevce naš ih radijskih postaj. Videli bomo kratek film »Fi lmskih novosti« o avto cesti, »Viba-film« pa bo zavrtel svoj film o mladih graditeljih.

0 22. novembra bodo r.a Otočcu odkrili spominsko plo­ščo in Dolinarjevega »Briga­dirja«, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 23. novembra, dopoldne na n o v o m e š k e m Glavnem trgu. Zanjo narašča zanimanje ne le v naših kra­jih, t e m v e č po vsej republiki. Zak l juček del l e tošnjega naj­več jega gradbišča v državi bo zgodovinski dogodek, prav po­sebno pomemben še za nas, domač ine .

£ Na to s rečanje se moramo zato še prav posebno dobro pripraviti. Okrajni š tab za udeležbo na zaključni sloves­nosti sporoča, da so podobni odbori postavljeni pri vseh občinskih odborfh SZDL. Pred­videvajo, da na; bi se glavnih slovesnosti v nedeljo, 23. no­vembra, ude lež i lo samo iz na­šega okraja nad 10 t isoč ljudi.

$ Največ jih bo prišlo • iz novomeške občine: čez 5.500. Iz Brežic pr ičakujemo ta dan vsaj 600 ljudi, iz Šent jerneja 150, iz Žužemberka nad 100, iz Kostanjevice 100, z Mirne 200, iz Sevnice nad "00, iz Vidma-Krškega 600, s Senovega 500. Trebnjega 400, iz Črnomlja

600, S traže-Topl ic 500, Metlike vsaj 250, iz Mokronoga 200 in iz občine Semič 100. Vsi ude­leženci naj si pomagajo pred­vsem z domač imi prevoznimi sredstvi. V krajih, kjer bo to potrebno, bo pomagal tudi okrajni š tab s svojimi vozili.

® Pomenite se takoj tudi pri vas doma, kako boste pri­šli v Novo mesto na zaključno slovesnost ob otvoritvi nove avtomobilske ceste B R A T S T V A IN ENOTNOSTI Ljubljana— Zagreb! Sporočite svoje želje in načrt obč inskemu odboru Social is t ične zveze, da bo pra­vočasno poskrbljeno za prevoz in vse ostalo, kar terja veliko srečanje .

Da bo dovolj prenočišč in hrane

V BELI KRAJINI SO IZVOLILI P R V E ZADRUŽNE S V E T E

Prvič v zgodovini so v nedeljo, 9. novembra , za­d r u ž n i k i v n a š e m okra ju vo­l i l i z a d r u ž n e svete, r,ov drgan d r u ž b e n e g a upravl janja v kme­t i j sk ih zadrugah. Č e p r a v v re ­me ni b i lo posebno ugodno, so

,;vojo d o l ž n o s t ča.stno ' izpolni l i . Tokra t so vo­l i l i ' n a p o d r o č j u občin Semič , M e t l i k a i n Č r n o m e l j , p r ihod­njo nedeljo pa bodo v o l i l i za­

d r u ž n i k i iz, vseh os ta l ih obč in n a š e g a okraja .

Najbol j so se odrezal i vo­l i v c i na p o d r o č j u občinje Čr ­nomelj , saj je voMlo skoro 97 odstotkov vseh vo l ivcev . Na vol išč ih v T r i b u č a h so v o l i v c i vol Mi 100-odistotno že do osme ure zjutraj , na o b m o č j u K Z Adleš tč i so v Bo janc ih , Z u n i -č ih i n v Bedencu v s i VcHU

Obnovljena sodna palača v Novem mestu V sodni pa lač i v N o v e m mestu

r a k i i u č u u e j o zadnja o b r t n i c a dela. k i bodo dala tej vei.iki s tavbi docela d r u g a č n o , bolj p r a k t i č n o in p r i j a z n e j š o notra­njo podobo. Ze pred meseci je gradbeno podjetje P I O N I R i z ­v r š i l o več prezidav in več j ih poprav i l . V stavbo je napeljana nova centralna k k r j a v a za vse prostore o k r o ž n e g a i n okrajne­ga sod išč« , Javnega tož i l s tva i n T a j n i š t v a za notranje zadeve. Preure jeno je h i š n i k o v o stano­vanje. Docela je preurejena v e l i k a porotna dvorana, k i prej ie dolgo mi več ustrezala. Zdaj je neko l iko manj.;a. P a l a č a jo dobi la tudi novo telefonsko na­pel javo in centralo, v vse pro­store pa so napel jal i tudi nov vo­dovod. Prav tako je prenovl jen vhod v sodno p a l a č o ; stranko bodo dobivale lahko vsa po-

DO OTVORITVE -RDEČA LUČ!

Zaradi varnosti brluadirjcv in delavcev pri zaključnih delih na trasi je Investicijska grupa ta izgradnjo avto ceste % 10. no­vembrom p r e k l i c a l a v s e d o v o l i l n i c e . Dokler avto cesta ne bo odprta, vožnja po novi centi nf dovoljena.

VREME Z A CAS OD 11. DO 2.1. NOV.

Sredi tedna ali malo pozneje »e bo dež spremenil v sneg. proti koncu tedna suho in mrz­lo. V prihodnjem tednu okrog 1B. tn 23. nov. padavine, v osta-tem suho in hladim. Okrog 23. * • hkrati p r l č u k i i ji- ponovim

litev s snegom do nižin. V. M

treibna p r v a pojasni la ž« v p r a k t i č n o urejenj vež i .

Dela je fimans-iral r e p u b l i š k i p r o r a č u n , obnova in napeljave bodo vel ja le oko l i 25 mi l i jonov dinar jev. K a k o r vse kaže , bodo vsa dela do 29. novembra gotova.

do desete ure, pri K Z Stari t rg pa vsi do dvanajs t ih do­poldan.

V občini S e m i č zadruir-iki nitso v o l i l i mnogo s labše , soj je volrilo več kot 94 odstotkov v o l i l n i h u p r a v i č e n c e v . V ob­čin i M e t l i k a je b i l a u d e l e ž b a 87-odstotna. V Dra.goml.ii vas i , Bo jan j i vas i in Hraistu na ob­m o č j u K Z M e t l i k a so v s i v o l i ­l i do 9. ure z jutraj . Dobro p r i ­pravl jene voliibve so i m e l i tu ­di v Gradaou.

P r e p r i č a n i smo, da z a d r u ž -n i k i - v o l i v c i na preostalem ob­m o č j u okraja , k i bodo v o l i l i v nedeljo, 16. novembra, ne bo­do zaostajal i za be lok ran j sk i ­m i t o v a r i š i , k i so j i m d a l i do­ber zgled.

• Pripravljalni odbor za organi­zacijo prehrane in p r e n o č i š č za otvoritev avto ceste ie imel že v e č sej. Za goste imajo doslej priprav­ljenih 413 l e ž i š č v n o v o m e š k i h in o k o l i š k i h gostinskih obratih ter v š m i h e l s k e m Internatu. Predvide­vajo, da se bo proslave u d e l e ž i l o nad 20.000 ljudi .

Paviljone, k l b o đ o prodajali hrano in p i j a č o , bodo postavila s l e d e č a podjetja: Destilacija alko­holnih p i j a č iz Mirne 1 2 paviljo­na pri ž e l e z n i š k i postaji; » v i n o « . Novo mesto — paviljon pri b i v š e m F e r l i č u , Kmet i jska š o l a G r m — paviljon pr i mostu. »Zarja« No­vo mesto — paviljon nasproti Go­spodarske poslovne zveze, »Izb i ­ra« Novo mesto — 2 paviljona na ž i v i l s k e m trgu, » f j s lužnos t« Novo mesto — paviljon pred p o š t o , in » P r e h r a n a « Novo mesto, paviljon v Kandtji . Postavljenih bo torej 9 do 10 paviljonov. Ni š e r e š e n o , če bo imela tv\i Kmetijska za­druga S en trup?' *<voJ paviljon.

• 10. novembra so odprli infor­macijsko pisarno, ki daje vsa po­jasnila v zvezi s proslavo. Pisar­na je v prostorih prometne pisar­ne » G o r j a n c i « na Glavnem trgn.

Časnikarji na cesti I Uvod v časnikarsko kon­

ferenco je b i l 5. novembra za š tev i lne predstavnike našega tiska in radijskih postaj z r . i -miv i n napet: prej kot vsi drugi so — v imenu javnosti — obiskali avto cesto. Od J a n -komirskega mostu pri Zagrebu

do I v a n č n e gor.ee ao si ogle­da l i delo 466 m l a d i n s k i h v r i -gad, k i so v 8 jesecih v sode­

lovanju z gradbenimi podjetji zgradi ie 80 k m moderne ceste, od tega 28 k m v betonu, osta­lo pa je asfalt. Kasneje so ča ­sn ika r j i dob i l i vse potrebne podatke o le tošnj i mlad insk i akc i j i na konferenci , k i je b i ­la v pros tor ih Glavnega š t aba v O točcu .

Televizija je pripravljena

Q V m inu lem tednu smo opaz i l i na G l a v n e m t rgu vel ik zaprt avtomobi l s te levizi jsko anteno i n napisom R T V Za­greb. K e r bo pr i redi tve ob o tvor i tv i avto ceste 23. no­vembra p r e n a š a l a z a g r e b š k o R T V postaja, je njena ekipa pre tek l i teden p r i š l a pre izku­sit pogoje prenosa iz Novega mesta. V s i poizkusi so dobro uspel i .

ODBOR ZA PROSLAVO 0B OTVORITVI AVTO CESTE

Novo mesto se vneto p r i p r a v ­lja na v e l i k i dan, ko bo v ne­deljo 23. novembra nova avto­mobi l ska cesta L jub l j ana - Z a ­greb slovesno i z ročena p rome­tu. Poseben p r i p r a v l j a l n i odbor ima polne roke dela, da bo za dobro organizacijo s preskrbo, z varnostjo prometa, ozvočen je i td . vse tako kot je treba. V glavnem odboru so tile tovariš i :

Jože Borštnar, Mičo Novko-vić, ing. Ratko Vujnović , F r a ­njo Sever, Duško Li tv inovič , ing. Ciril Mravlja, Avgust Ma-milovic, Egon Strnad, ing. Cel-mič , tov. Gasparović , Bojan Polak, Tone Kropušek, Antun Zvan, Boris Cižmek, Viktor Zu­pančič, Franc Pirkovič , Niko Be lopavlov ič , Jože Hartman, dr. Saša Cvahte, Jože Raubar, Simo Livada, Maks Vale in Bečir Meholj ič .

Razen glavnega odbora dela več t o v a r i š e v tudi v komis i j i za agitacijo in propagando, za or­ganizacijo prometa in v k o m i ­s i j i za prehrano ter p r e n o č i š č a .

S e l i t e v n a j u Kazgovor s člani komisije zveznega sekretariata za promet in zveze za prevzem in

odp^^io rr:teriala z avto ceste - Samo še deset dn i i n avto ce­

sta bo slovesno i z r o č e n a prome­tu. 23. novembra bo ve l iko slav­je za vse n a š e delovne l j ud i , posebno pa za graditelje avto epste. Ta dan bo tudi za4nv' mena dož ive la svoj na j l epš i dan na 1 a k c i j i , saj bo u d e l e ž e n k a nj p ros lav i jn p r i č a z a k l j u č n i h del . B r i g a d i r j i bodo zapus t i l i bara­ke, pa ne za dolgo. T u d i bara­ke bodo š l e na pat, v novo oko­lje i n v nove kraje — v Srbi jo in Makedoni jo ,

G o v o r i l i smo s č l a n i komis i je za p revzem in j i h v p r a š a l i , k a ­ko poteka delo za odpremo ma­ter ia la v Srbi jo i n katera je g lavna naloga komisi je .

»Naloga komis i je je zelo od­govorna i n n i t i malo prepro­

sta,« so odgovor i l i t o v a r i š i . »Saj mora prevzet i objekte i n mate­r ia l od Inves t ic i j sk ih grup Slo­venije i n Hrva t ske i n j i h izro-čiiti Invest. grupam Srbi je in Makedoni je . Do kanca leta je predviden transport ekrog 700 vagonov mater ia la i n drugih s tvar i . To so ve l ikanske ko l i č i ­ne, k i j i h je treba u red i t i im o p ravem času iz roč i t i Inves t ic i j ­s k i m grupam v S r b i j i i n Make­doni j i . Doslej je komis i j a odpre-m i l a ok rog 100 vagonov.«

»Glede na ves mater ia l , k i g* je t reba odposlat i , je to malo ka jne?«

»Res je malo, so pa vmes ob­j e k t i v n i raz logi . Investi tor ni mogel iz roč i t i več mater ia la , ka j t i ko smo pr i š l i demontirat

TELEVIZIJA V » K A N D I J I « Bodimo kratki In jedrnati:

pohvaliti je treba domiselnost in prlzadevnoat kolektiva hote­la »KANDIJA« v Novem mestu, ki je iz svojih sredstev kupi J prvi javni televizijski oddajnik v mestu in tako ustregel š tev i l ­nim gostom, ki zdaj še raje po­sodijo v prijetno urejenem ve­likem salonu hotela. Večer za večerom se zbirajo ljudje in ob kozarčku dobrega cv ička aH Portugalke kramljajo, dokler se po 21. uri ne pojavijo na zaslo­nu televizorja prenosi iz Ljub­ljane oz. Zagreba. (Kajveč je prenosov Italijanskega progra­

ma prek Zagreba, vsi pa že nestrpno čakamo, da bodo oddaje domače televizije postale pogostejše . Menda bo to že kmalu po 29. novembru, kakor s l iš imo.

Reči je treba, da je prenos zadovoljiv; slike so sorazmerno zelo jasne, ton lep, čist in ra­zumljiv. Upravi in kolektivu »Kandije« je treba čestitati k smislu za sodobno postrežbo gostov. Za televizor in anteno so sicer izdali pribl. 350.000 di­narjev, vendar pa je to hva lež ­na investicija in lahko samo pričakujemo, da bodo hotel

»Kandijo« kmalu posnemala tudi druga gostišča. Saj je tako, da bomo televizijo naj­prej gledali v javnih lokalih, dvoranah in šolah, potem pa si bo počasi utrla pot tudi v za­sebna stanovanja.

Razen obnovljenega hotela, novih, okusno opremljenih tuj­skih sob, odl ične kuhinje in zares dobre pijače vam postreže zdaj hotel »KANDIJA« še s te­levizijo. Ce zvečer ne veste, kam s časom, obiščite ustrež­ljivo gost išče s prvim televi­zorjem v Novem mestu. Tudi mi smo ga.

barake, mnoge šc niso bi le i z ­p razn jene .«

»So k a k š n e t e ž a v e glede trans­porta m a t e r i a l a ? «

»Hude t ežave imamo s p r i č o premajhnega ?tevila vagonov. To je tud i eden od vzrokov, Ca doslej nismo mogl i odposlati več . Z več in te rvenc i jami smo le uspel i , da se nam p . i s k r b i m i n i m u m vagonov za naše po­trebe. M a r a m o pr izna t i , da so nam ljudje navz l i c r azn im ov i ­ram rad i ustregl i v mejah m o ž ­nosti. Posebej naj poudar imo, d a , je odnos l jud i , s ka t e r imi smo v vsakodnevnem s t iku , -od­l ičen. Vedno nalet imo na po­trebno razumevanje. T a k o je osebje postaj, na ka te r ih nala­gamo mater ia l , pokazalo vel iko volje, da nam č im bolj poma­ga in p r i s k r b i č im več v go-nov.«

»Ali boste demont i ra l i \-sa na ­selja i n kdaj ste s tem začeli?«

»Z demontiranjem O m o zače ­li v z a č e t k u novembra in 1 ela so sedaj v teku. B rž ko je kaka baraka izpraznjena, jo z a č n e m o podira t i . K o l i k o r vemo, bodo demontirana vsa naselja, če ­prav so tudi zahteve, da b i ne­katera naselja pus t i l i i n izbo­čili r a zn im organizaci jam v uporabo.. L j u d s k i odbor mesta Zagreba n. pr. želi i i . ie t i nase­lje v R a k i t j u /.a potrebe pred-v o j a š k e vzgoje. To zahtevo smo m i pos la l i v i š j im organom v pretres. K a k o bodo s k l e n i l i , še ne vemo.«

(Nadaljevanje na 3. strani)

Nova poslovalnica »M I R N E«

Tovarna š i v a l n i h strojev »Mirna« z M i r n e na D o l e n j ­skem je 8. novembra odpr la v M a r i b o r u na Gra j skem t rgu novo poslovalnico.

Tovarna je zače la 3. novembra obdelovat i i n sestavljati nov proizvod — na l ivna peresa.

»Hej brigade, hitite . . « — tako kot partizani v letih domovinske vojne so mladinci in mladinke Jugoslavije uresniči l i na­ročilo tovariša Tita: do roka zgraditi, kar potre­buje naše ljudstvo! In 80 km nove ceste je ste­klo. Dan za dnem so se od Ivančne gorice, mimo Trebnja, Novega mesta. Drage, Gmajne, čez Kr­ško polje tja skoraj do zagrebške okolice vrstile podobe kot je tale. Mla­dina naših narodov je znova potrdila, da je vredna velikega zaupa­nja social is t ične domovi­ne. Prav zato smo bllž-»iega praznika in velike­

ga srečanja v Novem mestu toliko bolj veseli!

Stran 2 S lev. 43 (451)

O B O B Č N I H Z B O R I H S I N D I K A L N I H P O D R U Ž N I C

T R I K O T N I K V BOJU Z A ČLOVEKA

to, d a b i b i l t a k š e n n a č i n de­la u r e s n i č e n .

S k r b z a d e l o v n e g a č l o v e k a i n n j e g o v e p o t r e b e n a j p r i d e t a k o j n a p r v o m e s t o v s e h n a š i h p r i z a d e v a n j z a d v i g ž i v l j e n j s k e r a v n i . — S p r e g o v o r i m o o d k r i t o i n p o g u m n o

o v s e m , k a r ž u l i d e l a v c a i n n a m e š č e n c a

V petek 7. n o v e m b r a je zasedal o b č i n s k i s i n d i k a l n i p l e n u m N o v o mesto. Z b r a n i h je b i l o p r i b l i ž n o 100 l j u d i , k e r so b i l i v a b l j e n i r azen č l a n o v p l e n u m a t u d i p r e d s e d n i k i i n t a j n i k i s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c s p o d r o č j a o b č i n e .

G r a d i v o , o k a t e r e m naj r a z ­p r a v l j a j o l e t o š n j i o b č n i zbo r i s i n d i k a l n i h p o d r u ž n i c , gotovo n i m a j h n o . V n a š i o b č i n i j e š e posebno pestro, saj so zas topa­ne v gospodar s tvu š t e v i l n e s t roke . I n d u s t r i j a se š e l e r a z ­v i j a i n je z a r a d i i nves t i c i j in o d p l a č i l a v t e ž a v a h . 2 a l je n a v z l i c t e m u dosedanje s i n d i ­k a l n o d e l o v i n d u s t r i j s k i h podje t j ih p r e m r t v o .

O d l o č n o se m o r a m o spus t i t i v boj p ro t i b i r o k r a t s k i m o d ­nosom d o l j u d i . V d e l a v c u m o ­r a m o v i d e t i u s t v a r j a l c a , p r e d ­v s e m us tva r j a l ca , k i d e l a i n us tva r j a . N e s m e m o ga g l e d a ­t i s a m o t ak ra t , k a d a r j e Za s t r o j e m ; v n j e m m o r a m o v i d e ­t i č l o v e k a , k i m o r d a z ju t ra j v s t a j a ob t r eh i n gre t r i u r e p e š . p reden p r i d e v tovarno . Z a n i m a t i se moraimo za pogo­je v k a t e r i h ž iv i . S t r o k o v n j a k i v e č k r a t preos t ro p o s t a v l j a ­jo p r e d njega naloge, ga s t e m zbegajo i n z a d u š i j o v n j e m vzipodbudo, ka t e r e je s i ce r p o l n . L e m a j h e n k r o g l j u d i o d l o č a v e č k r a t o p o m e m b n i h v p r a - a n j i h , b rez sode lovanja k o l e k t i v a , k i bo u r e s n i č i l to. k a r so o n i s k l e n i l i .

Č e s a torej m a n j k a ? S k u p n e ­ga d e l a n a š i h g o s p o d a r s k i h o rgan i zac i j j e p r e m a l o . T i s t e ­ga k ) ' . ck t :vnega d e l a , k o vsak č l a n k o l e k t i v a ve, zaka j de l a , k a k o naj d e l a , k j e so t e ž a v e i n k a k š n i so n a č r t i . O b č n i zbo r i mora jo r a s p r a v l j a t i o gospo-dar .vk^m s tan ju v podje t ju , o n o t r a n j i h o d n o s i h , o p r o i z v o d ­nost*, o t a r i f n i p o l i t i k i , o d e ­l a v s k e m u p r a v l j a n j u , o t em.

kaj j e p o d r u ž n i c a n a r e d i l a z a č l a n e z i z l e t i , p r i r e d i t v a m i , z u s m e r j a n j e m v s t r o k o v n o izo ­b r a ž e v a n j e , o n jen i v log i v pod je t ju i n podobno. P r i č e t i m o r a m o z o d k r i t o r a z p r a v o i n s p o l i t i k o n a j o ž j e g a sode lova­nja . V podje t ju m o r a m o u s t v a ­r i t i t r i k o t n i k , k i g a naj se­s tav l ja jo p r edsedn ik d e l a v s k e ­ga sveta , p r edsedn ik u p r a v n e ­ga odbo ra In p r e d s e d n i k s i n ­d i k a l n e p o d r u ž n i c e . T ; l judje naj k o l e k t i v n o odgovar j a jo za

Kimavcev ne potrebujemo! P r e d s e d n i k s i n d i k a l n e po­

d r u ž n i c e j e m a r s i k d a j sedel n a se j i u p r a v n e g a o d b o r a -ali d e l a v s k e g a sve ta i n tud i n a ses t anku o ž j e g a k r o g a v o d i l n i h l j u d i i n p r i k i m a l , d a se s t r i ­nja , p a so p o t e m r e k l i : s i n d i ­ka t se s t r i n j a . T a k i p r i m e r i se ne smejo v e č p o n a v l j a t i . P r e d ­sedn ik p o d r u ž n i c e n e m o r e sam o d l o č a t i o tem, č e k o l e k ­t iv s o g l a š a z v a ž n i m s k l e p o m , k i i m a l a h k o d a l j n o s e ž n e po­sledice . P r e j se m o r a s k o l e k ­t i v o m p o g o v o r i t i i n š e l e na to l a h k o r e č e svoj d a . T a k r a t š e ­le bomo u p r a v i č e n o r e k l i : s i n ­d i k a t s o g l a š a ,

O m a r s i č e m so g o v o r i l i n a o b č i n s k e m p l e n u m u v petek popoldne. M a r s i k a j od tega so že o b r a v n a v a l i n a sej i O k r a j ­nega s i n d i k a l n e g a sve ta ; k e r smo o t e m ž e p o r o č a l i , ne bo­mo p o n a v l j a l i .

PROTI SIMULANTOM SE JE TREBA DOSLEDNO BORITI

V r a z p r a v i se je o g l a s i l ž a l le d r . J u l i j Saje k o t p r eds t av ­n i k z d r a v s t v e n i h d e l a v c e v : » I z o s t a n k i o d d e l a so pogost i , posamezne gospodarske o r g a ­n i zac i j e da je jo t u d i 4—5 m i l i ­j onov d i n a r j e v ko t posebni p r i s p e v e k O k r a j n e m u z a v o d u za s o c i a l n o zava rovan je , k e r dotok r e d n i h s redstev ne z a ­d o š č a . T a d e n a r b i s i ce r š e l v p l a č n i s k l a d . Z a k a j t ako? M n o g o d e l a v c e v m o r a m o da t i v b o l n i š k i s t a l e ž z a r a d i i z č r ­panos t i . 50 °,'o j i h z ju t ra j ne za ' ' t rku je, m n o g o j i h r azen te­ga hod i u ro , d v e a l i ce lo t r i p e š v s l u ž b o . K a k o pomaga t i ? S t o p l i m o p o l d a n s k i m ob ro ­k o m a l i p a vsaj s h l a d n o m a ­l ico . Z m a j h n i m i s reds tv i b o ­m o n a t a n a č i n z m a n j š a l i i z ­pad d e l o v n e s i l e i n h k r a t i d v i g n i l i d e l o v n o zaves t l j u d i . M n o g i p r i h a j a j o n a d e l o v i n ­j e n i . N o v o mes to i m a n a j v e č n e s r e č p r i d e l u i n d e l o v n i h

Sejem je minil, k u p č i j a jc uspela (Foto: IVMenko Roš)

i n v a l i d o v . S i m u l a n t i o b r e m e ­njuje jo z d r a v s t v e n o s l u ž b o . K a k o b o m o to o d p r a v i l i ? S i ­m u l a n t a j e t e ž k o o d k r i t i i n to de lo z d r a v n i k a obremenju je , d a se n e m o r e posve t i t i z d r a v ­l j e n j u p r a v i h b o l n i k o v . Le tos s m o p r i č e l i s t a k o z v a n o l a i č n o k o n t r o l o b o l n i h . P o s a m e z n i k e je k o n t r o l a i s k a l a d o m a dan za d n e m , t u d i p o t r i d n i , i n j i h n i n a š l a . O t a k š n i h p r i m e r i h o b v e š č a m o podje t j a i n u p a m o , d a bodo s t o r i l a po t rebne u k r e ­pe. S t a k š n o k o n t r o l o b o m o p r i č e l i t u d i p r i t u b e r k u l o z n i h . N a j p o v e m š e en p r i m e r : n e k i de l avec iz N o v o l e s a je b i l od 9. 9, d o 27. 9. v s t a l e ž u i n je m e d t e m s š u š m a r j e n j e m z a ­s l u ž i l 12.000 d i n . J

T o j e b i l a l e e n a skra jnos t . P o g l o b i m o se š e v drugo . P r i nas je m n o g o soc i a lno o g r o ž e ­n i h l j u d i , k i so d o b r i d e l a v c i i n p r a v i p r o l e t a r c i , z a n j i h n i h č e n e p o s k r b i . V v z t r a j n e m i n z a v e s t n e m d e l u z a pod je t ­je so s k o r a j , l a h k o r e č e m o , i zgo re l i . D o m a l e ž e b o l n i i n v k o l e k t i v u n i n i k o g a r , k i b i se j i h s p o m n i l . V t a k i h p r i m e r i h m o r a m o i n s m o m o r a l n o d o l ž ­n i p o m a g a t i . Š k o d l j i v c e m o ­r a m o p regan ja t i , z a v e d n e d e ­l o v n e l j u d i p a n a g r a j e v a t i . T o je v e l i k a n a l o g a , k i j o m o r a j o r e š e v a t i v povezanos t ; gospo­d a r s k e o rgan izac i j e , o r g a n i d e l a v s k e g a u p r a v l j a n j a , s i n d i ­k a l n e p o d r u ž n i c e i n z d r a v s t ­v e n a s l u ž b a . «

D r . Sa j e j e k o n č a l . P o v e d a l j e p o m e m b n e besede. N i h č e m u n i z a p l o s k a l . E d i n o o n je posegel v r a z p r a v o , o s t a l i h 100, ne s a m o č l a n o v , a m p a k p r e d s t a v n i k o v n i ž j i h s i n d i k a l ­n i h vods tev , j e m o l č a l o . A l i res n i so i m e l i ka j p o v e d a t i ? P r a v i j o , d a n i r a z p r a v e t a m , k je r n e de la jo . A l i se m o g o ­č e b o j i m o g o v o r i t i ? A l i so m o ­g o č e na loge t a k o v e l i k e , d a se j i h b o j i m o ?

N e , m o l k n a o b č i n s k e m s i n ­d i k a l n e m p l e n u m u j e b i l ne ­z d r a v , š k o d l j i v m o l k . Ž i v l j e ­nje k l i č e p o d e l u i n u k r e p i h . R e p u b l i š k i sve t Z v e z e s i n d i ­k a t o v n a m je za r e š e v a n j e š t e ­v i l n i h p r o b l e m o v , k i ž u l i j o t ud i d e l a v c e n a š e g a o k r a j a , p r e j š n j i t eden p o k a z a l d r u g a č ­no pot. Z m o l k o m j i h ne b o ­m o r e š i l i — z besedami t u d i ne — l e z d e l o m . In tega zdaj p r i č a k u j e m o ! J . M .

Z U N A N J E P 0 L I T I č NI T E D E N S KI PR E G L E D

Prejšnj i teden so bile v Z D A tako ime­novane vmesne volitve, ko Amer ičan i si­cer ne volijo predsednika republike (te volitve bodo čez dve leti; od tod »vmes­ne« volitve), pač pa volijo ves predstavni­ški dom, tretjino senatorjev (predstavniški dom in senat tvorita kongres) in dve tre-' tjini guvernerjev posameznih zveznih dr­žav. Rezultati le tošnj ih vmesnih volitev so tile: predstavniški dom: demokrati so dobili 281 s edežev proti 153 republikan­skim; senat: demokrati 26 s edežev proti S republikanskim, tako da ima zdaj senat skupno 62 demokratskih in 34 republikan­skih.senatorjev (prej 49 in 47); guvernerji: 25 demokratov proti S republikancem, ta­ko da ima zdaj 34 zveznih držav demo­kratske, 14 držav pa republikanske juver-nerje (prej 29 in 19).

Te š t ev i lke dokazujejo, da so republi­kanci dožive l i zelo hud poraz. To velja celo za njihove dolgoletne trdnjave. V državi Vermont ni bil že nad sto let izvoljen noben demokratski guverner. — Isto velja za novejšo zgodovino Kalifor­nije, kjer je na volitvah pogorel republi­kanski kandidat za guvernerja, desničar­ski senator Knovvland. V državi Ohio je pobornika izolacionizma republikanca Brlckerja gladko spodnesel skoraj neznan demokrat. Če bi hoteli nekoliko posploše­vati, bi dejali, da je zmagalo predvsem mlado in liberalno krilo demokratske stranke in da velja to deloma tudi za re­publikance. Zanimivo je na primer, da je zanesljivega demokratskega kandidata (na precejšnje presenečenje javnosti in v nasprotju s splošno tendenco volitev) v New Yorku, Harrimana, premagal repu­

blikanec Nelson Rockefcller, ki je tako postal guverner države New York.

Vzrokov za tako hud poraz republikan­cev na vmesnih volitvah jc več . Oglejmo si jih po vrsti.

Recesija ali gospodarsko nazadovanje. Čeprav se je v zadnjem času gospodarski položaj v Z D A zboljšal , so se ljudje le spomnili starega Roosewelta in demokra­tov, prepričani , da jih bodo ti bolje va­rovali pred gospodarsko krizo in brezpo­selnostjo. Republikanska stranka je še

ne vojne, so se farmarji nenadoma znašli v precej ' ežavnem položaju. Republikanci so sicer trdili, da to ne bo vplivalo na volitve, toda rezultati kažejo , da je.

Naposled ne smemo pozabiti tudi na Dullesovo zunanjo politiko »do roba voj­ne«, ki gre tudi A m e r i č a n o m na ž ivce . Potem gre za vprašanje proračunskega primanjkljaja, ki ga skuša republikanska vlada č im bolj zmanjšat i ne glede na recesijo, brezposelnost, pomoč posamez­nim državam pri stanovanjski Izgradnji

Zmaga demokratov zmeraj na glasu, da v znatni meri brani interese velekapitala.

Gonja proti sindikatom. — V nekaterih sindikalnih organizacijah, posebno v sin­dikatu prevoznikov, ki ga vodi zloglasni Jimmy Hoffa, so v zadnjem času odkrili primere korupcije, Izsiljevanja In straho­vanja delavcev. Republikanci so si od tega mnogo obetali. Take primere so ho­teli izrabiti za sp lošen napad na sindi­kalne pravice in hoteli uvesti zakonodajo, ki bi močno omejila sindikate in jih osla­bila pred velekapitalom. Ta politika jih je drago veljala. Člani sindikatov so str­njeno glasovali za demokrate.

Farmarskl glasovi. Republikanska vlada, pod vplivom ministra za kmetijstvo, je postopoma ukinjala subvencije farmarjem za posamezne pridelke. Navajeni dolgolet­nih subvencij že od začetka druge svetov-

itd. Volivci, ki so glasovali za demokrate, si gotovo obetajo v e č zvezne pomoči .

Zato je v naslednjih dveh letih pr ičako­vati precej hudih trenj med republikan­sko vlado in demokratskim kongresom. Vlada bo še naprej zahtevala č im strožje varčevanje , medtem ko bodo demokrati skušal i izpolniti svoje predvolilne obljube. Brez denarja pa obljub po navadi ni mo­goče Izpolniti. Toda do trenj bo priš lo tudi med staro in mlado demokratsko »gardo«, posebno tisto z Juga. Mladi demokrati, ki so zmagali na teh volitvah, bodo hoteli imeti svoje zastopnike v odloči ln ih kon­gresnih odborih. Do leta 1960 bo to ne­kakšno dvovladjc med Belo hišo (izvršna oblast) in Kapitolom (zakonodajna oblast). Demokrati upajo, da bodo takrat zavzeli tudi Belo hišo. S tem bi postala njihova zmaga popolna, odgovornost pa tudi.

Š e o h i b r i d n i k o r u z i (Nadaljevanje) Uspehe v setvi h ib r idne ko ­

ruze bomo dosegli le. če bodo kmeti jske zadruge prevzele v celot i vse tiste faze dela. k i so od loč i lne za uspeh. T o je os­novna obdelava, gnojenje, o k o .

Ing. R A D O LINZNER:

pavanje i n zašč i ta . V tej p ro ­izvodnj i ostanejo kmetova lcem vsa v p r e ž n a i n r o č n a dela. za­gotovitev gnoja i n pospravi la

p r ide lka . K e r prevzema kme t i j ­ska zaduga i z v r š i t e v n a j v a ž n e j ­š ih de l i n finansiranje skoraj celotne proizvodnje, je seveda m o ž n o organiz i ra t i setev h i ­bridne koruze samo v popoln i kooperaci j i . T a k š n a kooperaci ja mora b i t i z an imiva za ° b a . kf sodelujeta v pro izvodnj i , to je za kmetovalca i n zadrugo. D a je to tako. nam dokazuje na ­slednja pro izvodna ka lku l ac i j a za 1 ha hibr idne koruze i n P r i ­delek 75 stotov koruze.

Enota Cena po K o l i - Vrednost vlaga: enoti . č i n a K Z : kmet:

seme kje 150 25 3.750 3.750 hlev gnoj (50%) kg 2 30.000 30.000 30.000 tomaska — kg 17 550 9.350 9.350 — kalijeva gol — kg 17 200 3.400 3.400 — nitrofoskal 8:9:16 kg 25 500 12.500 12.500 — nitromonkal — kg 25 400 10.000 10.000 mm

herbicidi — kg 430 4 1.800 1.800 —

materialni stroSkl 70.800 40.800 30.000

strojne storitve KZ — ure 17 «130 17.630 vprega in delo proizvajalca — ure 27.640 27.640 strokovna s l u ž b a din 5.000 5.000 zavarovanje (2,6PV») 6.076 6.076 obresti na obrat, sredstva. 8»/t 2.065 2.085 renta . **< * 20.000 20 000

skupaj 149.231 71.591 77.6403

va l eč mora obvezno r o č n o se­ja t i po se tv i , dvakra t r o č n o okopavat i v vrs tah i n t r e t j i č v p r e ž n o i n r o č n o odkopavat i ter pospravi t i i n suš i t i pr idelek. Zadruga v pro izvodnj i obvezno sodeluje z dobavo semena, do­bavo in t r o š e n j e m gnoj i l ter herbicidov ( šk rop l j en j e za za­tiranje plevela) zavaruje p r i ­delke i n zagotovi s t rokovno s lužbo , k i s t r o k o v n o - t e h n i č n o vodi proizvodnjo. V obde lav i nastopa kmet i j ska zadruga z g lobokim oranjem a l i pa z glo­b l j i m oranjem in podrah l ja -njem. 3 k u l t i v i z i r a n j e m . d v a ­k r a t n i m s t ro jn im okopavanjem in š k r o p l j e n j e m posevka.

K o t v i d i m o , v lož i jo kmet i jske zadruge v setev h ibr idne k o r u ­ze mnoigo t ruda, pa tud i nove mehanizacije . Z e m l j i š č e lahko p r ip rav imo le z d o b r i m t rak­

torjem, k i bo imel ustrezne p o d r a h l j a č e a l i plug za globlje oranje. ku ' l t i va t ° r trosilec gno-1U. okopa ln ik za medvrstno Ob­delavo. Za pr ipravo zeml j i š ča in obdelavo potrebujemo vsaj 4 t raktorske p r i k l j u č k e . Seda­nja mehanizaci ja nam onemo­goča setev na 2.000 ha. k o l i k o r znaša p lan , zato bodo zadruge in posestva š e v teku te sezo­ne nabavi le 54 nov ih t r ak to r ­jev, t ipa Ferguson z us t rezni ­m i p r i k l j u č k i .

K e r je delo na m a l i h parce­lah nerentabilno, zadruge ne bodo sodeloval i v kooperaci jski pro izvodnj i na parcelah, k i so m a n j š e od 0.30 ha. Seme h i -h ib r idne koruze in gnoji la za neorganizirano proizvodnjo sploh ne bodo v cnttaft'J

(Se nadaljuje)

Tatvine, nesreče, hudobca...

Stroški za 1 kg 19,90 din, do­hodek 7.500 kg a 29 217 000 din, vlaganje K Z 48*/», vlaganje kmetovalca 52%, Delitev dohod­ka v naturi:

K Z 3.600 kg (48*/»); kmetova­lec 3.900 kg (52%).

C i m več j i Je pr idelek, tem­bolj se p o v e č a u d e l e ž b a obeh v dohodku. S tem n a č i n o m k o ­operacije dobi ogromna v e č i n a kmetovalcev p r i mnogo man j ­

šem vlaganju dela. vprege, brez vsakega vlaganja gnoj i l in za šč i tn ih sredstev dejansko več zrn ja (3.900 kg), kot so ga sami dosedaj p r ide l a l i . V pro­izvodnj i mora kmetovalec so­delovat i s 30.000 kg hlevskega gnoja, v o b r a č u n u pa se m u pr izna 50%. to je 15.000 kg, k e r se ostal ih 50*/« ne izkor i s t i , a m ­pak s luži ta ko l i č ina gnoja po­sevku , k i sledi ko ruz i . K m e t o -

2eparj! so se pojavili — 20 oktobra je neznanec ukradel v mesnici v Novem mestu t o v a r i š u M . L . z Grma iz ž e p a denarni­co z vsemi dokumenti in 2500 dinarji gotovine.

Enak s l u č a j se 1e pripetil iste-ga dne v trgovini Borovo v No­vem mestu, kjer je ž e p a r izmak­nil t o v a r i š u A . G lz Karteljeveaa denarnico s 16 t i soč dinarji go­tovine in z dokumenti.

P o t r o š n i k i , bodite previdni ka­dar je g n e č a , posebno na sema-nje dnll

Tatvina orodja. _ 45-Ietni J o ž e Levstik iz K o č e v j a Je prve dni oktobra ukradel Alb inu Stravsu

Semič kupuje krompir v Ljubljani Kmetijska zadruga v S e m i č u

odkupuje zelo malo kmetijskih proizvodov, češ da kmetovalci nočejo prodajati, ker so od­kupne cene prenizke. Sicer pa, zakaj le bi se muči l i z odku­pom, ko je mogoče zaslužit i na laiji nač in!

K L A V N I C A SEMIČ odkupuje govedo in prašiče za domačo potrošnjo In preprodaja zakla-

Notranjepolitični tedenski pregled

V preteklih dneh je Zvezni izvršni svet sprejel osnutek gospodarskega načrta za prihodnje leto. Čeprav bo o načrtu do­končno razpravljala Zvezna ljudska skup-i č l n a , se osnovna nače la prav gotovo ne bodo spremenila in zato lahko že danes seznanimo naše bralce z nekaterimi nalo­gami.

Načrt predvideva, da se bo industrijska proizvodnja tudi prihodnje leto poveča la •a okoli 1 1 % . To je pr ib l ižno toliko, kot •e bo poveča la letos In kot se je poveča la Industrijska proizvodnja lansko leto. Tako nagel porast industrijske proizvodnje nas lahko navdušuje , kajti s takim porastom l i leta v leto se lahko pohvali le redko katera deže la na svetu. Pri tem pa je treba opozoriti še na dejstvo, da se in­dustrijska proizvodnja ie od leta 1953 na­prej p o v e č u j e vsako leto najmanj za 10%, v nekaterih letih pa celo za 13 ali 14%. Zanimivo Je za gospodarstvo, kjer Je bilo t r i i l č e vsa leta nazaj tako rekoč lačno blaga, da se postopoma pojavljajo proble­mi drugačne vrste. Gre namreč za to, da je nekatere vrste blaga oziroma proizvo­dov ie težko prodati. Trga se nam nI bati ln je morda prav to najbolj oč i ten dokaz bistvenih sprememb v gospodarskih od­nosih, ki so nastale zaradi stalnega, veli­kega porasta proizvodnje. S tem se namreč p o v e č u j e j o zaloge in to bo vedno bolj vplivalo na stabilnost cen in omogoča lo realen porast ž iv l j enj ske ravni v indu­striji zaposlenemu prebivalstvu.

Proizvodnja e lektr ične energije se po­v e č u j e hitreje kot je to predvideno v go­spodarskem načrtu za pet let. Letos bomo pridobili okoli 7300 milijonov kWh elek­trične energije. Načrt za prihodnje leto predvideva novih 900 milijonov kVVh. Po vsem sodeč bomo " leta 1960 dosegli pro­izvodnjo, na katero smo računali Šele v M n 1961, to je 9 milijard 300 milijonov

kWh. Kljub tako ogromnemu povečanju proizvodnje, saj je le-ta ie šestkrat več ja kot pred vojno, pa je vendar vprašanje , če bo energije dovolj. V gospodinjstvih se je n a m r e č neverjetno poveča la uporaba e lektr ičn ih aparatov, predvsem e lektr ič ­nih š ted i ln ikov ln likalntkov. To je sicer zelo ugodno ln zato bo treba bržčas prej kot smo računali graditi nove hidroelek­trarne. Gospodinjstvom moramo zagotovi­ti zadovoljive kol ič ine elektrike, saj Je to zelo vaino za ž iv l jenjski standard delov­nega č loveka.

Zelo važen je načrt kmetijske proizvod­nje. Ce bomo ustvarili predvidevanja za

kot doslej. Na teh hektarih bomo porabili semena vlsokorodno pšen ice ali pa bomo bolje gnojili. Za setev v letošnj i Jeseni Je bilo na razpolago 31 t isoč traktorjev, po­mladi pa jih bo še več . Umetnih gnojil bomo porabili za okoli 300 ali 400 tisoč ton v e č kot doslej, to Je 1 milijon in 500 tisoč ton. Ce bi Mla letina kljub temu slaba, zaradi rezerv in opreznega plani­ranja nI nevarnosti, da bi se zmanjšala osebna potrošnja. .Skratka, plan za leto 1959 odpira glede tega perspektive, čeprav nič ne tvegamo.

Posebno vprašanje , ki ga obravnava načrt za prihodnje leto, je zaposlovanje nove delovne sile. V prvih letih petlet­nega načrta, to je lani ln leto«, smo za­poslili mnogo več delavcev in n a m e š č e n -

Nezadržno naprej leto 1959, bomo dosegli več jo proizvodnjo kot smo nanjo računal i v letu 1961. Po­sebej moramo zapisati, da ta naloua ni zasnovana na pr ičakovanju nekakšnega izjemno rodnega leta. Nasprotno, računa­mo le na povprečno letino. Vse je zasno­vano pravzaprav na dosedanjih uspehih. Pokazalo se je namreč , da Investicije za kmetijstvo lahko prinesejo uspeh prej kot hi to pričakoval i . Ker bomo tudi v pri­hodnjem letu izdali za napredek kmetij­stva velika sredstva, o p r a v i č e n o lahko računamo na velike uspehe. Skupna pro­izvodnja naj hi bila v prihodnjem letu za 20% večja kot letos in za 3% večja ko« v letu 1957, ko je bilo. kot znano, leto zelo rodno. Na 250 t isoč hektarih, ki bodo po­sejani s pšenico , bomo uporabili tako Imenovano »polno ag /o tehnlko« (globoko oranje, seme visokon dne pšenice , po­trebno gnojenje Itd.). Na drugih 650 tisof hektarih pa bomo pšenico obdelovali bolje

cev, kot je predvideval načrt. Zaposlili bi morali le okoli 120 t isoč novih ljudi na leto, zaposlili pa smo jih toliko, da bi znali uresnič i t i petletni načrt gospodar­skega razvoja v tem pogledu že konec prihodnjega leta ali pa v itirih letih, če bi tako nadaljevali. Zato načrt kot po­sebno nalogo vseh družbeno upravnih in samoupravnih organov nalaga dosledno izvajanje plana glede tega. Zaposliti bo mo smeli le 125 tisoč novih delavcev in n a m e š č e n c e v . Prevelik priliv delovne sile namreč resno vpliva na porast produktiv­nosti dela. Mimo tega pa na novo zapo­sleni vplivajo na zmanjševanje osebne potrošnje prebivalstva v mestih in Indu Mtrijskih središč ih. Od pravilne politike zaposlovanja je odvisno, ali bomo pove čuli produktivnost dela za 6 ,5%, to je to­liko, kot predvideva načrt za prihodnje leto. O drugih nalogah COMOILI 1 skega na črta pa bomo bralce seznanili prihodnja

no ž iv ino raznim mesarskim podjetjem. Dogovorjenih cen pri odkupu ne upošteva, kupuje tudi »na čez« |n razen tega ie pri neposrednem proizvajalcu — pri kmetu. Zadruga je zahte­vala od klavnice seznam iivine-odkupijene na njenem področ­ju; postavila je zahtevo, da Ji plača klavnica 2 dinarja od ki­lograma odkupljene ž iv ine . Ra . zumljivo, saj ima vendar le za­druga pravico odkupovati! Klavnica Je na tak »obračun« pristala ln v zadružno blagajno je »kapnilo« 74.000 dinarjev. Primer je časten tako za zadru. go kot za klavnico.

Na področju zadruge Jc, kot je izjavil upravnik, blizu 10 vagonov presežka krompirja, vendar ga nI zadruga doslej ie nič odkupila. Splošno trgovsko podjetje Semič Išče krompir ca svoje potrošnike v Ljubljani! 6. novembra letos Je prejelo od podjetja Sadje - zelenjava iz Ljubljane zelje po 12 din kilo­gram in krompir po 12 din! Stroške prevoza od Ljubljane do Semiča Je plačalo Splošno tr­govsko podjetje Semič . Poslo-vodklnja poslovalnice it. 1 Je izjavila, da ga bodo morali pro­dajati (namreč krompir) po 10 dinarjev kilogram, ker alcer ne bo Šel v promet. Sp lošnemu tr­govskemu podjetju Semič lahko lorej če s t i tamo k zas lužku . . . Samo preko ceste bi moral stopiti aH upravnik zadruge, ali upravnik trgovskega podjetju, da bi sc dogovorila za odkup krompirja na semlftkem pod­ročju In vse bi lahko bilo v redu.

In spet klavnica Semič . Na Bledu je od tamkajšnje klavni­ce kupila blizu 100 kg salam (šunkarlco po 520 din, tirolsko po 500 din ln navadno salamo po 300 din). Klavnica Bled je dostavila salamo v Semič na svoje stroške in dala razen tega K odstotkov popusta pri ceni navadne salame, 5 odstotkov popusta pa pri ostalih salamah. Klavnica Semič Je nato proda­jala šunkarico po 550 din, ti­rolsko po 550 din in navadno po

-350 din. Torej dober zaslužek. Splošno trgovsko podjetje Se­mič je Po teh cenah kupilo salamo pri Klavnici in po njih tudi prodajalo. Ce upoš tevamo kalo in ostale stroške bomo ugotovili, da so prodajali v či­sto izgubo.

Naštel i smo dejstva. Kmetij­ska zadruga v Semiču ln Klav­nica v Semiču skušata na lahek način zaslužit i in si pri tem seveda ne belita plave H potroš­nikom, Splošno trgovsko pod­jetje Semič pa z netrgovskim poslovanjem dela izgubo in Ško­di potrošniku na drug način. Vsi trije bi se pa lflhko brez večj ih naporov med seboj po govorili, kako hI pravilno iz­polnjevali vsak svoje naloge in tudi v Semiču bi bil potrošnik zadovoljen.

N E N A V A D N A S M R T *

Kap te zadela Antonllo Sile t z Novega m e s t « , ko le bra l« č a s o -DIS. N a š l i so 1o 28 oktobra mrt­vo, ko so vdrli v stanovanle. ker (e bilo iz notranle strani zokle-nleno. L e ž a l a le na dtvanu. 1 oča l i na o č e h . zraven nje vn ča -notils Pokolnlca le bila sUira fil let

sov orodja v vrednosti Sest tisoe ,z Stavce vasi srajco in v e č ko-dinarjev. Vse to 1e prodaj za pet sto dinarjev K B. z Dvora.

N E S R E Č E P o n e s r e č i l se je in kasneje

umrl posestnik Anton Balon, star 58 let. z Zgor S u š i c . Stiskal 1e grozdje in nato 10. oktobra ore-llval m o š t v 200'J-literskl sod. Da bi odprtino soda laž* dosegel, je pristavil k njemu 120 centimetrov visoko č e b r i c o Med vlivanjem m o š t a je izgubili r a v n o t e ž j e in le omahnil ter si Dri padcu zlo­mil nekal reber ter p o š k o d o v a l ledvico. Sele 13. oktobra so ga Dieoeljall v b o l n i š n i c o , kjer Je D o š k o d b a m podlegel.

F . C . 1e 20 oktobra nameraval na prired tvi »za z a b a v o « strella-ti z neprijavljenim samokr"som P o n e s r e č i se Je ustrelil v tre­buh Zdravi se v b o l n i š n i c i

Zaradi vinjenosti se te zaletel v most voznik Tugo L e b i č . star 31 let. 37. oktobra 1e upravljal osebni avto S-12495 Ln se zaletel v ogralu mostu v B r e ž i c a h Na vozilu Je š k o d e za 150 t i s o č d i ­narjev, na ograji pa za 50 t i s o č dinarjev.

PO?. A K Z A P \ n i K R A T K E G A S T I K A

21. oktobra, malo pred o o l n o č -lo. Je izbruhnil p o ž a r na pod­s t r e š j i strojne delavnice Novo-lesovega obrata v Soteski. Po­v z r o č i l ga 1e kratek stik v elek­tr i čn i napel . iv i . Ker so delavci in gasilci takot Driče!| gasiti, so oceni hitro poftllll Š k o d e 1e okoli 20 t i s o č dinarjev.

/ N A M P R E T E P A Č Stane Brulc , star 25 let. z Dol-

ža orl Stopicali. 1e v k r a j š e m razdobju p o v z r o č i l kar tri hude telesne p o š k o d b e Zaposlen le orl Moto m o n t a ž i Novo mesto 20. oktobra Jc hudo telesno po­š k o d o v a l u s l u ž b e n c a tega pod­l e t i « Antona Lana In tako no-v z r o č i l š e eno hudo telesno po­š k o d b o Upajmo. da mu bodo sodniki znali ohladiti kr i .

•UDOBIJA K a m b l č Alojz Iz Gradnika, star

81 let. Je 4 o k t o b r a odrezal reo volu. ki 1e last s o v a š č a n a Antx>-na Golobic? Vol Je bil takrat na paš i Vrednost v o l « 1e zato za 13 do 20 t i s o č dinarjev manjfta.

OPOZORILO Svet ta blagovni promet ObLO je na osnovi odloka

o kontroli cen pozval vsa obrtna podjetja, da predložijo v kontrolo cenike od 30. 9 1958

Ker nekateri obrtni obrati še niso predložil i zahteva­nih cenikov do 31. 10. 1958, opozarjamo, da bomo proti krš i lerm po 15. 11. 1H58 ukrepali po zakonu o kaznovanju O D D L L L K ZA G O S P O D A R S T V O ObLO NOVO M l M n

Novomeški živilski trj, in sejmišče

• V ponedeljek. 10. novembra le bilo na n o v o m e š k e m ž i v i l s k e m trgu dobiti vsega, le za 1aJca 1« bilo precel DO vpraša vanj • dokler lih nI / a č e l a prodalatl Gospodar, ska noslovna zveza Kmetice š e vedno trmasto vztrajalo ln n o č e -1n prodajati U l c no d o l o č e n i h ce­nah.

• Nanrodal pa le bil krompir po 11 do 14 din kg. čebulH po SO din kg č e s e n DO 170 din kg. zelte od 13—13 din k « , solata od 40-50 1] n k« , mehi no 75-00 din k « . 1a-bolka od 20-25 din kg. h r u š k e od 30—45 din kg. klplo zelle od 40— r,o din k « , kisla rena od 30 -40 din kg. f ižol 00 70 din kg .talca «0 kaanaJa prodajali » o 20 din.

Haznl kr.no.n'! š - vedno pridno razstsvllnio svojo robo na i l v l l .

ki m trmi. Tako le bilo tudi to­krat dosti volnenih Izdelkov, raz­nih okrasn'h klncev In p r t l č e v

# Hromet na s c j n i H č i i le bil r.a-dovoiiiv Od 1523 naprodaj prlne-l lanlh o r a š l č e v so 1lh prodali ni7 Za manffta o r a l ičk* so za­lit.-v ili ori n ,t„ rinit din. za vreie pa od 4-.011 <lo ?i 'i <i din. K u n c e v Iz soscdnlfh republik nI

bilo

Štev . 45 (461) » D O L E N J S K I L I S T « Stran 3 1

Enainštirideset let Krizo kapita l i s t ične družbe Je bistveno poglobila ln

pospeši la oktobrska soc ia l i s t ična revolucija, ki je tudi sama izbruhnila na tleh splošne krize kapitalizma. V Sov­jetski zvezi se je izvrš i la prva zmagovita revolucionarna social is t ična sprememba družbenih odnosov in s tem se je začel proces revolucionarne preobrazbe sveta.

Valovi velikega Oktobra že št ir ideset let neprenehoma močno vplivajo na razvoj social is t ične ver ižne reakcije v družbenih odnosih vseh narodov in vsega sveta, spod­bujajo in usmerjajo š tev i lne evolucijske in revolucionar­ne procese k enotnim socia l i s t ičnim ciljem. Ker se velika oktobrska social is t ična revolucija povezuje z vsemi temi procesi in se v njih nadaljuje, je dejansko prerasla v svetovni proces razvoja socializma.

Iz prvega poglavja Programa Z K J

Pav le je p r i š e l na avto cesto pred t r emi meseci. S r e č a l sem ga nekega v e č e r a v G r m o v l j u in zapletla sva se v pogovor.

»Komaj sem se od loč i l , da p r idem na avto cesto. Saj veš , kako je: zače l i so se sejmi, za­čele se bodo svatbe, -n kdo bo vod i l kolo, ko me n i doma! In kaj še le , ko se začno vasova­nja! K o se zveče r i , zakur i jo dekleta s red i vas i ogenj, tebe pa ka r m r a v l j i n c i spre le tava-jo od mi l ine . Fantje nakrade-mo k o r u z n i h s t o r ž e v in j i h pe­č e m o na ognju, č e dekle v z a m -me fantu p e č e n s to rž , je zname­nje, da ga ima rada. Dekle ta pojo, t i pa ču t i š , kako ti nekaj gomezlja pod kožo in bj se najraje ožen i l . Ob ognju so vsa dekleta v i d e t i lepa. Pa r e č e š o č e t u : »Oče, zasnubi m i tisto S t e v a n o v o « . P o r o č i š jo, pa je sploh še ne p o z n a š . Pozneje t i je ža l , saj i m a š še le š e s t n a j s t let. Seveda s led i loč i t ev . V naš i vasi J e v e l i k o l očen ih zakonov.«

M a l o dl je se skozi hrastovo k r o š n j o sve t i l ka taborni ogenj. G r e v a tja. Z b r a n i h je v e l i k o br igadir jev. P l a m e n zdaj m o č ­neje, zdaj slabeje obseva n j i ­hove obraze.

Z r a v e n naju sedi dekle v k r a t k i h h l a č a h . Pav l e se na ­smeje.

»Zakaj se s m e j e š ? « »Veš zakaj v moj i vasi m l a d i -

takole o b l e č e n o dekle, to b i b i lo pravcato č u d o . Jaz i m a m sestro. V s a k dan gre p e š osem k i l o m e ­trov d a l e č v šolo. L a h k o bi se voz i l a s kolesom, toda v a š č a n i pravi jo , da je sramota, če se ž e n s k a voz i z b i c i k l j e m . P o ­leti se bova š la na Veko kopat. V moj i vasi se kopljejo samo v lesenih k o r i t i h .

Ogenj vse m o č n e j e osvet l ju­je dol in ico. Pr i ja te l j nadal jue:

»Dobro je, da gre č lovek malo po svetu, da kaj v i d i . Nauč i l sem se voz i t i t raktor . V i d e l sem, kako je nek i kmet v lop i postavi l kole i n r azg rn i l po n j ih seno, da se suš i . P r i nas pa se to moči in moči , dokler •ne pocrn i .«

Ogledujeva ogenj.

Hiša za gajbo grozdja »Veš zakaj v moj i vasi m lad i ­

na hodi v ce rkev?« me v p r a š a P a v e l .

»Menda zato, da moli,« »Ne, ne. Toda pr ide nedelja,

pa ne vemo, kje b i se pozaba­v a l i . Zato gremo v cerkveno preddurje. Vraga , pa ne m o l i - , mo! Toda popi p r ip rav i jo na j ­prej mol i tev , nato pa zabavo. Pametn i so.

Neke nedelje smo se zbra l i v ce rkv i . Pop bere mol i tve , m i se pa pogovarjamo. K d o te v p r a ­ša za mol i tev! N e k i moj p r i j a ­telj govor i z dekletom, pa se glasno smejeta. Popu je p r e k i ­pelo. N e h a l je z mol i tv i jo pa nas začel zmerja t i . Iz skupine so od jekn i l i v z k l i k i : »Le na ­prej , pop, sam si!« Pop p r i t e č e k dekle tu in zarohni : »Domov, n e v e r n i c a ! « , ke r je to dekle b i l a njegova sestra. Dek le se je še naprej smeja lo .«

P o obraz ih raz igran ih b r iga ­di r jev so trpolei j rdeč i odsevi

Draga — to je majhen kraj, naselje na Dolenjskem ob K r k i . Letos aprila je poleg nje kot goba zraslo novo mestece. Č e p r a v majhno, je imelo precej prebivalcev. Okrog t i soč .

Naj povem, kako je ta dolenjska vas postala prijateljica mladinskega naselja » M a r i j a B u r s a ć « in kako je neki kmet — imena mu ne vem, kar tudi ni v a ž n o , saj bi bil namesto njega lahko kdo drug — se­zidal h i šo .

Z a č e l o se je kot o b i č a j n o . Pr i š l i so moj­stri in zače l i kopati jame za temelje. Malo so delali, malo poč iva l i , bodoč i lastnik h i ­š e pa Je p l a č a l . Bi l je tudi malce nestrpen, kajti delo je š l o p o č a s i od rok.

Tako bi š lo do kraja, da ni prostor za h i š o bil po n a k l j u č j u poleg mladinskega naselja. Brigadirji so gledali, kako mojstri gradijo h i š o . Gledali en dan, dva, tri, nato pa stopili h kmetu.

»Cuj ,« so mu rekli. » N e k a j ti predlaga­mo. Odpovej delavcem in mojstrom delo, pa ti bomo mi zgradili h i šo , in š e c e n e j e . «

» K a j znate zidati? Gledal sera vas na g r a d b i š č u , dobri delavci ste.*«

»E, bomo že znali!*' » A m p a k kako mislite- ceneje?*« » N o , manj te bo stalo.* » K o l i k o manj?* » I m a š vinograd?* » I m a m . * » V i d i š : prinesel nam b o š gajbo grozdja,

mi ti bomo pa h i š o p o s t a v i l i . « Tako so brigadirji K a r l o v š k e brigade

zače l i delati na dveh g r a d b i š č i h . Dopoldne na trasi avtomobilske ceste, popoldne pa so zidali h i š o svojemu novemu sosedu.

Kmet iz Drage je bil zadovoljen. V ' d e ­setih dneh je bila h i š a zgrajena. In zdela se mu je l epša , kakor je mislil, da bo.

Seveda ni prinesel le ene gajbe grozdja, ampak v e č gajb.

Tako je zraslo novo prijateljstvo. Na trasi avtomobilske ceste, v majhni vasi Dragi, ob K r k i na Dolenjskem.

Drugo leto, ko bodo brigadirji pr iš l i v P a r a č i n , N i š ali Demir Kapijo, si bo morda še kdo z a ž e l e l zgraditi hi^o. Ce bodo mla­dinci blizu, naj se' spomnijo te zgodbice.

B o ž i d a r V e l j k o v i ć

ognja. B. N.

V objemu bri Vzduš je okrog nas res n i

b i lo tako, da b i č l o v e k a navdu­š e v a l o : bele b o l n i š k e postelje i n vonj jodoforma. Leža l sem i n nitj poskusi l n isem zmot i t i t i š i ­ne ve l ike sobe, v ka te r i v n i h č e od oper i ran ih , kot je kazalo, no­če p r v i zače t i pogovor.

»Tovar i š , če kad i š , bj te za­pros i l za c i g a r e t o . . . «

O b r n i l sem se p ro t i m l a d ° -n iču , k i je ležal poleg mene in dotlej vztrajno m o l č a l .

»Kad im, tcda n i m a m cigarete. V r h u tega je kajenje tukaj pre­povedano. L a h k o bi te napo­dili.«

»Ne bodo. Le poišč i . M o r d a boš še katero n a š e l , a?« m[ je navihano p o m e ž i k n i l .

K o sva p r i ž g a l a vsak pol i zsu­š e n e »Morave« , kj se je, ne v e m kako , n a š l a v moj i omar ic i , je sosed globoko v d i h n i l d i m z

u ž i t k o m strastnega kad i lca l n v p r a š a l :

»Iz katere brigade si?« »Ni v a ž n o . B r i g a d i r sem od

apr i la .« »Jaz p a od s e p t e m b r a . « »Kaj so tudi tebe oper i ra l i?* »Ne. Le malce sem bu tn i l z

nogo ob kamen pa so me s t rpal ; v te preklete r juhe. Veš , ta be­l ina m i ž re ž ivce ; kamor pogle­d a š , vse belo. N a t rasi p a , . . e h . . . K r a t k o malo : ne vzd r -ž im več!«

P e t i dan je p r v i č vsta l iz po­stelje. O b i s k a l i so ga t o v a r i š i iz brigade. B i l je p r e s r e č e n . S k a ­k a l je po eni nogi med postelja­m i i n vsem postregel s c igareta­m i (»Pr i sk rbe l m i j i h je moj i n ­tendant Joca ; on t i je si la!«) i n p o s k u š a l vsakega sp rav i t i v smeh.

Dolgo se je pos lavl ja l od svo-

Le malo dni in veliki dolg bo oddolžen. K o n č a n a bo dolga pot, na ka­

teri je delalo na tisoče pridnih rok, neutrudno in požrtvoval­no.

Kmalu bodo d r v e l i avtomo­bili po tej cesti in nihče ne bo utegnil prem'šljevati o fantih i n d e k l e t i h , ki so tukaj sejali smeh i n gradili trdnjavo pri­jateljstva hkrati s to cesto, ki je dolga 80 kilometrov. '

Od aprila meseca so bile na terenu in so š e b r igade m l a d i h g r a d i t e l j e " . Njih je to okolje z veseljem sprejelo medse, saj

N a š a s k u p n a r a d o s t se ust radu je j o-nev i vesti, no­vim možnostim potovanja.

Zanimal^ nrtsje-rjiak^e/n .u tis so naredili graditelji avto ce­ste na prebivalce tistih kra­jev, kjer je bilo največ briga­dirjev. Zato smo zas t&ut l i vprašanje ljudem raznih po­klicev in starosti, ki smo jih mimogrede srečali. Vprašanje se je glasilo:

•Vašo mnenje o avto cesti in kakšen vtis so brigadirji naredili na vas?o

Anketa z ljudmi, ki smo jih mimogrede srečali ® Profesor: »»Mladi vse delajo z velikim zanosom

in ljubeznijo, vredno občudovanja«. O Železničar: »Lepo je biti mlad«. £ časnikar: »Avto cesta je najboljša legitimacija

mladega rodu«. $ Natakor: »Mladi in denar? Boljši od starejših,

vedno dajo napitnino", t Tesar: »Vselej me pozdravijo kot starega

prijatelja" M I L A N DODlC, profesor slo­

venšč ine (star 44 let); — Obiskoval sem mlade gra­

ditelje, ker me je zanimalo, kako delajo in kako napreduje delo. Lastnim očem nisem mo­gel verjeti, t'a gre delo tako hitro od rok. Ko sem jih obi­skal prvič, je bila cesta komaj izkrTena, čez nekaj dni pa si st> po nji že lahko peljal z avtom. Opazoval sem skupino fantov in videl, da so to »čilo delavni

ljudje. Kar nisem mogel ver­jeti, da so študentje . Delali so a tako ljubeznijo, da sem jih res občudoval . Kasneje sem vnov ič obiskal mlade graditelje in videl, kako tudi »drobne« i ns\f opravljajo z veliko za­vzetostjo. Sadili so rastline in urejevali zemljo ob cesti. Vpra-InJ sem jih, če se bo vsaka ntfltlmi. »prijela« ln odgovo­rili so kakor v zboru: »Seveda ie mora, saj jo ml sudimo!« Toliko n a v d u š e n j a dotlej še nl-•em videl. Polni so optimizma, in revolucionarni so. In ta cesta je tudi neke vrste revolucija. Opazil sem, da so družabni , vedno pripravljeni, da se z dovtiporn podžgo za delo. Du­hoviti so. In kakšna naselja imajo — to spet zasluži vso pohvalo. Ko smo bllj ml mladi, se nismo, moram priznati, tako trudili za red. Pravijo, da jc nafta mladina razbrzdana. 2al mi je, da je mnogi ne po­znajo . . .

, FI/OIUJAN G O L O B , že lez­ničar:

Vinograd in sadovnjak Imam blizu ceste, zato sem •talno prihajal v stik z briga­dirji. Nikoli nisem katerega za­lotil, da bi brez vprašanja utr­d i breskev alt grozd. To so čudovi t i , prečudovit i mladi ljudje. Veliko tem se pogovar­jal z njimi in pomagali so mi, kadar koli so utegnili.

Za trenutek smo ga ustavil! ln vpratšaH, če niso železničarji morda ljubosumni na avto oe»to. »

— Tudi mi »e veselimo, saj Jo to nafte. Vseh naa. Da vam povem po pravici, nikogar ni, kar j i h poznam, da b| ne bil vesel, kakor da mu Je nekdo •Mrtvnj postavil hilo.

fVOHl 'ODINII se je zelo mu-

So. Se svojega L B M Z M nI ute«-• povedni i R«k1a Jr le;

— Stara sem 22 let. Mož dela v Ljubljani. Čeprav i m a motor, je doslej le poredko prihajal domov. Sedaj, ko bo končana avto cesta, pa bo prihajal vsak dan, tako je obljubil.

M A R I J A N L A P A J N E , š tu­dent arhitekture (star 24 let):

— Bil sem brigadir na avto cesti leta 1949. Vem, kako smo delali takrat In videl sem, kako se drla letos. Mirno lahko re­čem, da je letos šlo vse hitreje in da je kakovost dela mnogo boljša. Kolikor se je jaz spo­znam in kolikor sem upravičen za kako izjavo, mislim, da je avto cesta solidno zgrajena. Z brigadirji sem prihajal v stik zlasti na športnih terenih. La­

hko rečem, da so bili vedno zelo fer do nas.

J A N K O PREDOJEVIC, trgo­vec (star 46 let):

— Nova avto cesta Je čudo­vita stvar za nas stalne potni­ke. Za nas, kako bi rekel — trgovske potnike!

T O N E GOSNIK, časnikar, glavni urednik »Dolenjskega lista« (star 36 let):

— Avto cesta je veliko od­kritje za nas. Ko bo izročena prometu, se bodo odprli vidiki, ki so nam doslej bili zakriti. Dolenjska je dobila objekt ve­likanskega pomena. Kar pa za­deva brigadirje, so pokazali, da

/.daj Je konec žeje nu Le I i največjem jugoslovanskem

je ta rod pripravljen tudi za največja dejanja. Ni res, da ta rod zaostaja za onim iz vojne. Avto cesta je njegova najbolj­ša legitimacija. Mladina je po­kazala, da se zna žrtvovat i v vsaki dobi ln da daje iz sebe vse. Zelo me veseli, da so mnogi sprevideli svojo zmoto, ko so govorili, da je ta rod brez ustvarjalnega entuzi-azma.

S T A N K A RUS, uč i te l j i šnica (stara 18 let):

— Mislim, da nam bo avto cesta prinesla veliko koristi. Turizem bo marsikaj pridobil. Beograd nam bo bližji , čez kako leto tudi Makedonija. To pa je dejstvo, ki me zelo vese­li. Nikoli nisem videla, da bi delaH s toliko ljubezni, kakor sem videla letos brigadirje. Na­vduševal i so me v mnogih stvareh. Zal mi je, da me zdravniška komisija nj pustila, da bi letos tudi jaz sodelovala v tej veliki šol i tovariš tva . Prihodnje leto mi n ihče ne bo prepreči l , da ne bi š la v Srbi­jo. Šotori imajo zame posebno mikavnost, saj sem tabornica. Obljubljam: videli se bomo na trasi v Srbiji.

M A R K O M A T I J A S E V I C , ka­petan I. klase (star 33 let):

— Nagli tempo ž iv l jenja terja od nas tudi nagli promet, zato nam je bila avto cesta potreb­na kot vsakdanji kruh. Nemo­goče si je zamisliiti to naše živ­ljenje brez razvitega prometa-Kar zadeva brigadirje, moram reči, da so nam vedno bl | | »de­sna roka«. Bi l sem polet] na avto cesti In vtis, kj sem ga do­bil — je izreden.

U s t a v i l i smo tudi nek i kamion . Šofer se je ujezi l , ker g a ustav­ljamo, ko pa smo m u pojasni l i v p r a š a n j e , nam je povedal svoje ime.

MARTIN OBRC, šofer (star 48 let) in odgovoril;

— Mnogo manj bom poprav­ljal gume . . . In že je spet '>dbrzel.

J E L K A M A Z O V E C , llkvida-torica P V P (stara 21 let):

— Zelo sem želela, da bi Ala tudi ja/. gradit avto cesto, toda podjetje me ni moglo pustiti.

Vesela sem, da imamo tako lepo cesto, po kateri se bomo lahko vozarili.

— Imate »Vespo«, da se boste »vozarila«?

— O nel Jaz ne gledam na svoj osebni prid, ampak na splošno korist avto ceste. In ta je velika.

U S L U Ž B E N E C (star 46 let) je hotel ostati anonimen. Rekel nam je le:

— Komaj čakamo, da bo cesta končana. Ze sedaj, čeprav še nimamo pravice, se včas ih pe­ljemo po cesti. Včasih tvegamo tudi kazen, toda h o č e m o biti med prvimi, ki se peljejo % av­tom po tej prekrasni cesti Brigadirji zaslužijo vso po­hvalo!

S T A N K O N O V A K , tesar pn »Pionir - Remont«:

— Zelo cenimo vse novo, zato smo tudi te ceste m o č n o ve­seli. Cesta pelje čez moje po­sestvo in veliko mi je pokva­rila. Toda plačali so ml pošte­no, zato mi ni žal. Brigadirji so dobri in kadar me vidijo, me pozdravljajo, kakor da smo stari prijatelji. Tako prijetno mi je bilo, ko sem jih videl, kako gredo s pesmijo na delo. Kakor da so me za nekaj let pomladili.

JOŽE BRAJER, mil ičnik (star 21 let) je bil s lužbeno kratek:

— Ni bilo nobenih prestop­kov, ki bi krši l i ugled mladin­cev. Vse je bilo, kakor je prav. Avto cesto je treba čuvati .

P E P C A K O N C E K , usluž­benka (stara 24 let);

— Kaj naj rečem? Lepo je Imeti avtp cesto. Da bi le še tovarne proizvajale več motor­nih vozil po nižji ceni — potem bi bilo vse v na j l epšem redu . . .

F R A N C ZUPANČIČ, natakar (star 35 let):

— Mlad] s<i radodarnejši . Na­pitnino smatrajo za svojo ob­veznost. Letos smo imeli veliko prometa prav na hvalo av*.o cesti. Upamo, da bo tako tudi poslej, potem bo dosti koristi. Največ so nam doprinesli gostje iz Glavnega štaba in njihovi gostje . . .

V s i , k i smo j i h v p r a š a l i , v n e č e m sog laša jo , in vs i so od­govor i l i kakor domenjeni : b r i ­gadir j i so SJ očuva l j svoj v e l i k i sloves in avto cesta je naša skupna radost.

Radost vseh nas. T is t ih , k i so jo g rad i l i , in t ist ih, k i bodo poto­va l i po nj i . Saj to je isti po­jem. Vse to se pove s preprosto besedo; n a š a radost.

Po anketi iz »MLADOSTI«, glasila graditeljev avto ceste.

j i h t o v a r i š e v , k i so mora l i na­zaj v naselje. P a tudi on i kar niso mog l i odi t i , kakor da se

poslavljajo od svojega n a j d r a ž ­jega, od njega, malega S v r ć e , d e č k a z nekega naznanega v a š k e g a p a š n i k a .

D v a d n i kasneje, ko sem za­p u š č a l n o v o m e š k o bo ln i šn i co , me je S v r č a ž a l o s t n o gledal s svoj im v e l i k i m i očmi i n skuša l samega sebe nasmejati .

»Eh, jaz bedak! Namesto, da bi s i da l , kakor t i , odrezati sle­peč, sem pus t i l , da so m i takole zahomotal i taco!« je r eke l in pomenl j ivo uda r i l z levo roko po mavcu . »Zdaj b i t o v a r i š e m že lahko — takole . . . «

S k u š a l sem se pos lovi t i čim veseleje. Š v r č a je razpotegnil usta v č u d e n nasmeh. R o k a m u je b i l a v l a ž n a od potu. Čut i l sem, da bj S v r č a lahko zdaj zdaj zajokal . A l i pa se m i je le zdelo.

M i n i l o je nekaj dn i . S luča jno sem p r i š e l v mlad insko naselje v Drag i . Br igade so se v r a č a l e z de lov i š ča . N a nov i t ras i se je zdajci us tav i l bo ln i šk i avtomo­b i l , iz njega pa je izskoči l znan obraz z v e l i k i m i nasmejanimi o č m i . . . S v r č a ! Stekel je pret i br igadi , k i je ravno pr iha ja la z nasipa protj naselju.

»Tovar i š i , hej , tovar i š i !« »Glej te , S v r č a ! H e j , lepotecl« B i l je res ganl j iv pogled na

tega d e č k a v zavoj ih , ko je oprt na ramena svo j ih t o v a r i š e v ko­r a k a l v br igadni v r s t i i n pel z

n j imi pesem o delu . N i me opa­z i l . N a obrazu mu je t rpole l smehljaj s r e č n e g a fanta, k i je n a š e l tisto, ka r m u je n a j d r a ž j e . Smehl ja j , k i ga n i č e s a r n i sme­lo zmoti t i .

Zato se m u sploh nisem ogla ­s i l ;

Ivan Ceh ić

»Slikajte še nas!« — tako po­gosta prošnja na t r a s i . . . «

Gradivo in slike: iz MLADOSTI , Otočec ob Krki

Barake, opremo, posodo, orodje in še marsikaj bo treba spra­viti v Srbijo in Makedonijo, kjer že zdaj pripravljajo vse po­trebno, da se bo prihodnje leto velika mladinska delovna akcija

na novi cesti nadaljevala

Selitev na ju (Prenos s 1. strani)

» Z a n i m a nas, a l i boste de mon t i r a l i vodovodne in elek­t r i č n e napeljave v t is t ih kra j ih , kjer j i h p reb iva lc i lahko izko­r iščajo?«

»Vodovodne in e l e k t r i č n e na­peljave ne bodo demontirane ampak dane v uporabo prebi­valcem. To j e ' l ' J p o dar i lo , kj je vzbudi lo mnogo zanimanja in vesel ja .«

»Kdo je vse v komisi j i?« »Komis i jo sestavljajo ljudj

iz vseh ustanov, k i so zaintere­sirane za delovno akci jo. Tako M v nji l judje iz Uprave za ča­ste Srb i je in Makedoni je , iz D i r ekc i j e za zgraditev ceste sko­zi Srbi jo , iz C K L M . I Ln Glav­nega š taba.«

»Kako razdeljujete materia med Srbi jo in Makedoni jo , ko )e znano, da se v S r b i j i grad' ve l iko večj i ' d^ek ceste?«

»Razde l ju je se v odnosu en; proti t r i . Ker tudi kakovo.«

materiala ni povsod enaka, smo vze l i to sorazmerje in po njem delimo.«

»Ali upate, da bo tudi v a š del posla z uspehom i n p r a v o č a s n o nakl jučen?«

»Tudi na zadnjem skupnem sestanku Zveze komunistov pri G l a v n e m š tabu je b i l poudar­jen pomen tega posla. M i upa­mo, da bo p r a v o č a s n o oprav­l jen; ^e je avto cesta z g r a j e n « pred rokom, m i s l i m , da bomo tudi mi lahko kaj takega sto­r i l i . Moramo pr izna t i , da o b č u ­dujemo G l a v n i š t a b in inves t i ­torje, kako so mogl i v tako kra tkem časo postavit i barake in uredi t i vse potrebne vodo­vodne in e l e k t r i č n e napeljave. To je b i lo ve l ikansko delo in demontiranje -daj terja vso pozornost, ker je treba ves ta materi*] poslati v Srbi jo i n Ma­kedonijo v č im bo l j šem stanju.t

Ognjen Lakičević

St ran 4 » D O L E N J S K I L I S T «

M l a d i n a z a k o n g r e s Z K S Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane v Novem mestu

Drevesa umirajo stoje Nove smernice za politično ideološko delo z mladino v sezoni 1958-59

P r e d k r a t k i m jo b i lo v L j u b ­l j an i republiško posvetovanje, na ka te rem so sodeloval i odgo­vorna č l a n j zft p o l i t i č n o - i d e o -loško delo p r i o b č i n s k i h k o m i ­te j ih L M S ter zas topniki ostia-l i h poli i t ičnih organizaci j , k i »o odgovorni za vzgojo mladine

N a m e n posvetovanja je b i l da ana l i z i r a dosedanje delo in ugotovi na jbo l j š i n a č i n p r i de­l u v nov i sezon- 1958 59. P r i šo tn i delegati so tud i spreje l ; obvezne teme za delo z mlad i ­no po a k t i v i h . Le to šn j i n a č r . de la obsega šes t tem, tako da je predvidena ena tema na mesec.

V l e t o š n j e m letu se bo m l a ­d ina seznanila z nas lednj im: v p r a š a n j i : v loga i n naloge m l a -dtinsike organizaci je , delo k o ­mune, ak tua ln i gospodarsk. in po l i t i čn i p rob lemi , ak t iv : L M S po šo lah , š o l s k a re for ­ma, k m e č k i a k t i v i , z a d r u ž n i svet i , zadruge i td . Razen tegu pa bodo v d o p o l n i l n i h temah p rede lavah razna v p r a š a n j a iz mladinskega gibanja po svetu, o t e h n i č n i h dognanj ih in na-s p l o š n o o vsem, ka r mladino zan ima. Ves š t u d i j p rograma pa temel j i na g rad ivu V I . kon ­gresa L M S in po programu Z K J .

O b l i k e dela za predelavo tega š t u d i j s k e g a mater ia la pa b i b i le v e č e r n e mladinske p o l i ­t i č n e šole i n m a r k s i s t i č n i k r o ž ­ka.

•T ih s r ed i šč ih naj b i se UEti * v e č e r a t šo le , k i b i usp- ^aoVnske a k t i v i -s te-rre- lavv.e je, da b| potem lahko predaval i m l a i i n i . V no­v o m e š k e m okra ju b i L M S -. . i a t e ž k o o rgan iz i ra la tako m l a -d insko v e č e r n o šolo, zato bo potrebna p o m o č okrajnega ko­mite ja Z K , k i že ima dve ve­če rn i šoli. Tako b i s pomoč jo organizacije Z K v zgo j i l i mla­de predavatelje, k a r b i k o r i ­s t i lo vsem. M a l o t ež je bo delo pc o b č i n a h . Treba bo ustano­v i t i nekak ak t iv predavatel jev, k i bodo nud i l i p o m o č m l a d i n i po o b č i n a h . Seveda pa ne smemo pozabi t i n a p rosve tn i kader, k i bo lahko v e l i k o po­magal p r i iizvedbi programa.

M a r k s i s t i č n e k r o ž k e naj b i o r g a n i z i r a l i po šo lah (sred­njih) . V o d i l i naj b i j i h po mož­nost ih prosvetni d e l a v c i . Os ­novni p rogram v teh k r o ž k i h naj bi b i l zgodovina delavske­ga gibanja, po l i t i čna ekonomi­ja iitd. K r o ž k e naj b i ustanav­

l j a l i v dogovoru s svet i za šo l ­stvo, k i b i p r i tem de lu lahko nudiiu pa rno i . V k r o ž k u naj b: sodelovala mlad ina , k i k a ž e posebno zanimanje.

-Dokler ne bomo i m e l i do­vol j mladega predavatel jskega kadra , bo treba prosi t i za po-

V l e t o š n j e m letu bo name­njena v e č j a pozornost pol i t ie -n o - i d e l o š k i vzgoj i mladine in upamo, da bodo z resn im de­lom dosežen i l ep i uspehi, k i ne todo odvilsni samo od vodstva, ampak tudi od mladincev po a k t i v i h .

Se bova srečala tudi pr ihodnje leto na cesti bratstva in enot­nosti kje v Srbiji ali Makedoniji?

moč s t a r e j š e predavatelje. R a ­zen tega bodo m o r a l i m l a d i n ­sk i a k t i v i s t i p r i svojem de lu še nadalje uporabl ja t i »P r i r oč ­n ik za mlade ' a k t i v i s t e « , k i bo zlasti v l e t o š n j e m letu posve­t i l več pozornost i ob jav i ak tu ­a ln ih tem. P r i r o č n i k bo p r i n a ­šal teme z raz lagami v spre­j e m l j i v i o b l i k i ; tako da j i h bo lahko razumel vsak mladinec .

Zlas t i bo potrebno skrbe t i za vzgojo kad ra na p o d e ž e l j u , ker bo tam naloga tež ja . N a o b č i n ­s k i h konferencah že spreje­majo p rogram dela, k i ga bo­do potem posredoval i m l a d i n i .

N a k o n c u posvetovanja je b i ­lo poudarjeno, da bo n a j l e p š i doprinos mladine kongresu Zveze komunis tov Sloveni je , k i bo drugo leto, če čSm v e č

Nova koča na Bohorju Naža domovina je zelo bo­

gata z na ravn imi lepotami, k i p r ivabl ja jo d o m a č e m tuje tu­riste, da si j i h ogledujejo. S u ­meč i Bohor , znan zlasti iz časa N O B , pozna že mnogo l j u d i , vendar vam b i ga rad i n a t a n č ­neje opisa l i , saj zaradi svoj ih lepot to tudi zas luž i .

Z a g r e b a č k o goro, pro t i jugu nam obstane oko na v e l i k e m in r avnem K r š k e m po l ju z Gor janc i v ozadju, na zahodu pa so K u m , M r z l i c a , P a r t i z a n ­s k i v r h i n druge gore. T u d i m o g o č n e J u l i j c e i n Savinjske A l p e lahko zaznamo d a l e č v ozadju, na severu pa v i d i m o

so m a n j š e i n več je partiioanske enote, de lova la je par t izanska

b o l n i š n i c a i n tehnika . B o h o r je b i l o s r č j e boja Kozjanskega odreda, k i je prav na tem po­d r o č j u k l e s t i l okupator ja .

Zato si je mlado P lan insko d r u š t v o »Bohor« iz Senovega zadalo nalogo, da obnovi kočo na Bohor ju , k i je b i l a med vojno p o ž g a n a . Nekaj deset metrov pod Pleš i ivcem že stoji novo poslopje, manjka le še notranja oprema. Ver je tno n i več d a l e č č a s , ko bo k o č a do­k o n č n o urejena i n jo bodo l a h ­ko uporab l j a l i vs i l jub i t e l j i n a ­rave i n š u m e č e g a Bohor ja . M n o g i , k i poznajo n a š B o h o r le po h i m n i Kozjanskega odre­da » B o h o r ža r i , B o h o r je vs ta l« , ga bodo l ahko pob l i že spoznali in ne dvomimo, da bodo te­m a č n i gozdovi znova ož ive l i pod s topinjami d o m a č i h in t u ­j i h tur is tov.

S. ftlbtla

T o je p l a n i n s k i svet, k i se p r i č e n j a nekako severovzhodno od Sevn ice i n ee razpros t i ra prot i vzhodu do reke Sotle na s lovensiko-hrva 'ški me j i . L e p i ao v r h o v i Bohor ja , z las t i S k a -l i ca (850 m), J a v o r n l k (1023 m), P l e š i v e c (po d o m a č e š p i c h r i b 928 m), Os l i ca (963 m), Ve t e rn ik 1« drugi , Pogled s teh v rhov Je na vse strani lep. N a vzhodu l ahko v id imo Medvedn ico al i

zeleno Pohor je . Tore j zelo le­pa in pestra panorama. Bohor je tudi znan po Izredno lep i f l o r i i n f avn i , poz imi pa nud i s m u č a r j e m zelo ugodne terene. Skoz i v.se leto si pa je vredno ogledati v e l i k i l n mali) bohorsk i slap »Ubi j avn ik« ,

N a Bohor ju so se med vojno dogajale veliike s tvar i . V sa­motn ih gozdovih so se zb i r a l , borc i ž e leta 1941, us tanavl ja l ;

»»DIETA PRI Ž0LCNIH BOLEZNIH"

Zbirka dlet pri raznih boleznih, k i jo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva v L l o b -Uani , se je te dni obogatila l no­vo publikacijo, in sicer z Dieto prt ž o l č n i h boleznih

K n j i ž i c o , ki so jo mnogi bolniki nestrpno p r i č a k o v a l i , saj so obo­lenja ž o l č n e g a mehurja pri nas pogostna, sta napisalj dr. B o ž e n a Zajec - L a v r i č in Marija Gams. B r o š u r a je razdeliena v glavnem

Pozdrav iz JLA Dolenjski fantje, ki služimo

vojaški rok v Zadru, pošilja­mo preko priljubljenega doma­čega lista tople pozdrave so­rodnikom, znancem in prija-ptjem: Joie Bučar, Alojz B*»c Anton Papež, Avgust Blaiič, Jfmton Eršte, Janez Košak, A/fton Krapef, Polde Strajner J f Vrane Ogrinc.

na dva dela, na zdravstvena ln p r a k t i č n a navodila. V prvi del je razen zdravstvenih n a v o d i v k l j u ­č e n pregled hranil v 7.ve/.l z ž o l č -nimi napadi, ter k o m i č n a sestava ln k a l o r i č n a vrednost n a j v a ž n e j ­š i h hranil . DrugI del pa obse.sa p r a k t i č n a navodila, ra/.lago ku­harskih postopkov in izrazov, do­m a č e mere. pnmer ledilnlkov pri akutnem ln k r o n i č n e m obolenlu ž o l č n i k a in s l e d n j i č recepturo. ki tvori jedro knjige. V recepturi najdemo recepte za juhe, pr lku-he. solate, sladice, p i j a č e Itd . skupaj ir.o receptov.

K n j i ž i c a 1e bila natisnjena v na­klad! 60CH) izvodov K« stane 200 din.

9 Nov illos belega ž i t a . V predmestju Subotice gradijo ve­lik silos za bela ž i t a z zmoglji­vostjo B00 vagonov žit Hkrat i s silosom giadljo Se moderen mlin. ki bo lahko v 24 urah znilel 12 vagonov l i ta .

. . . in a in k in j in š e s t . . .

V sredo, 5. novembra , se je zače l v s t ro jepisnic i n o v o m e š k e A d m i n i s t r a ­t ivne šole s t rojepisni t e č a j .

— K d o manjka? — N i h č e . — Odpri te stroje. V z e ­

mite papi r v levo roko. Po lož i t e ga na p l o č e v i n o . Zavr t i t e val je . Pazi te na robnike. Roke v osnovni po loža j . Pazi te na d r ž o telesa! Danes bomo za­čeli t akj i n cdf. V s i po­navljajte v zboru za me­noj i n pr i t iskaj te na ustrezne č r k e .

Zače l i so ka r v temi, ker n i bi lo luč i .

— Z a č n i m o ! — In a in k in j in šest

in a in k i n j in š e s t . . . Teča j obiskuje 33 te­

ča jn ikov , trije mošk i in 30 žensk ; vsi so us luž­benci, n a m e š č e n c i pa tudi delavci i n taki , k i so konča l i nekaj g imnazi j , s l užbe pa ne morejo do-

ker ne znajo stroje-Vodj ga t o v a r i š i c a

Dularjev«, organiz i ra lo pa ga je D r u š t v o steno-grafov in strojepiscev v N o v e m mestu. Teča j je ob sredah, č e t r t k i h in pe tk ih po t r i Uti,

P. .1.

bi t i , pisja.

m l a d i h č l anov vk l juč i jo v v r ­ste Z K . Znano je, da dela v o b č i n s k i h komi te j ih L M S okol i 1000 m l a d i h l jud i , k i niso č lan i zveze, a so z de lom dokazal i , da zas luž i jo to ča s t . Zato naj bo naloga mlad in sk ih ak t ivov , da predlagajo n a j b o l j š e m l a ­dince za sprejem.

N a koncu posvetovanja so p rebra l i sklepe, s ka t e r im i so se p r i so tn i s t r in ja l i . Posve to­vanje je b i lo o d l i č n o o rgan i ­zirano i n je prineslo v ž i v a h ­nem razprav l j an ju precej no­vosti , k i so j i h uporabl ja l : m lad in sk i ak t iv i s t i p r i doseda­njem de lu na teren.u v najraz­l i čne j š ih ob l ikah . K j e r so b i l i že v k l j u č e n i v delo, so lahko izmenja l i i zkus tva , tam pa kjer bodo zače l i bolj n a č r t n o , j i m bo posvetovanje v e l i k a p o m o č pni nadal jn jem delu .

Iz n o v o m e š k e g a okraja so se tega posvetovanja u d e l e ž i l , č l an i nas lednj ih o b č i n s k i h k o ­mite jev: Novo mesto, Ž u ž e m ­berk, M i r n a , M o k r o n o g , Š e n t ­jernej , K r š k o , Č r n o m e l j i n Se­novo. N e r a z u m l j i v a n a m je o d ­sotnost č l anov ostal ih komi te ­jev . K a ž e , da zadeve niso vze­l i dovol j resno.

S l a v k o D o k i

• 24 milijard za kmetijstvo na na Hrvatskem. Po d r u ž b e n e m planu L R Hrvatske bodo v lož i l i za potrebe kmetijstva in za meli­oracije v prihodnjem letu 24 mi ­l i jard din ali dvakrat v e č kot le­tos. S temi sredstvi bodo izbolj­ša l i predvsem kmetijsko proiz­vodnjo in ž i v i n o r e j o .

28. in 29. oktobra je gosto­valo v dolenjski metropoli Mestno gledališče Ljubljana in trikrat uprizorilo igro Ale-jandra Častna »Drevesa umi­rajo stoje«. Delo je prevedel Jaro Dolar, režiral Mirko Mahnič, sceno pa postavil ing. arh. Viktor Molka.

Romantično resno komedijo z zelo mikavnim problemom je novomeško občinstvo spre­jelo z velikim zadovoljstvom. Nekaj sen t imenta ln ih , vložkov, ki jih delo vsebuje, približa dogajanje p u b l i k i , d a z zani­manjem sledi razpletu. Vse­bina je zelo čudna. »Dobrodel­no društvo« pomaga starim in mladim ljudem iz duševne depresije, negotovosti. Tako se znajdeta nekoč v »uradu za pomoč« dekle Marta in dedek Fernando Balboa. Ta deček je bil pred dvajsetimi leti pognal iz hiše svojega vnuka, hi je bil pokvarjen fant. Babica Eugenia o tem nič ne v,e, za­njo je še vedno » d o b r i vnuk« v t u j i n i . In da bi ohranil ba­bici utvaro o tem »dobrem« vnuku, pride dedek k direk­torju po nasvet. Mladi direk­tor Maurido, ki prevzame težko nalogo, se odloči, da gresta on in Marta kot »vnuk« in njegova »žena« na obiste k stari b a b i c i . Vmes se med nji­ma razpleta ljubezensko č u -stvo. Utvara skoro uspe. Ko pa pride pravn u n u k , ki je še vedno propalica, babica spo­zna prevaro, vendar spregle­da igro ravnatelja, Marte in

dedka, vztraja v svoji boli m nikomur ne da slutiti, da ve za vso utvaro.

Prvo dejanje je pravzaprav zelo fantastičen začetek; tudi scensko učinkovito okolje mo­dernega poslovnega in skrivJ

nostnega urada vzbuja zani­manje. Gledalec se nekje iz­gublja in ne vidi problema in vsebine, v 2. in 3. dejanju pa se razvija vsa fabula, ki ima nekoj zelo efektnih in pretres­ljivih prizorov. — Š t i r j e n o ­s i l c i glavnih vlog: M. Puglje-va (babica), M. Kopač (dedek), S. Miklavc (ravnatelj Mauri-cio) in A. Svetelova (Marta-Izabel) so z vigrano igro, po­vsod primerno čustveno po­udarjeno, osvetlili na mojstr­ski n a č i n o s redn j i problem igre, da je bil vsem v bis*ivu razumljiv. M. Pugljeva je ba­bico res doživeto kreirala. Lik stare, odločne in duševno močne žene je zaživel pred

nami. Glasovne finese te d** ševno trdne babice s pristnim humorjem razodevajo psihoHfr-ško utemeljene utrvpe starte«, ki je pripravljena v boli tudi na odpoved. Tudi dedek je bil prijeten in ljubezniv — laisU-vec iz dobrohotnosti. V težki situaciji z bab ico se pač od­loči za obupno komedijo (Ko­pač). Simpatični mladi par sta bila Miklavc in Svetelova. Ostale vloge so epizodne: taj­nica Helena (N. Juvanava), tipkarica Amelia (V. Murni-kova), pastor ( M . Brezigar), coprnik (D. Bezlaj), berač— žepar (F. Prus), lovec (M. Ka­lan), Genovefa (M. Bučarje­va), Felisa (J. Staričeva) in Drugi (J. Lončina).

Igra Mestnega gledališča je napravila na gledalce zelo ugoden vtis. Želimo si še več takih gostovanj.

Prof. Tone Trdan

Lepo je bilo na Mirni

REDAKCIJA ZABAVNEGA VEČERA PD DUŠAN JEREB

V N O V E M M E S T U vabi vse, ki žel i jo sodelovati na

n. nagradnem zabavnem večeru (komik i , reci tatorj i , pevc i , godbenik i , folklcdrne skupine, •

neznani talenti), da p r ip r av i jo svojo t o č k o i n se 18. no ­

vembra ob 15. u r i j av i jo v garderobi D o m a l judske p ro-

svete v N o v e m mestu.

Bilo je pred tremi leti. Se­dela sem v drvečem vlaku in strmela skozi okno. Misli so se mi neurejeno vrstile v glavi. Potovala sem v mladin­ski dom na Mirni. V drugi kot se je stiskal deček trinajstih let, namenjen tja kot jaz. Ka­ko bom sprejeta? Bo res tako hudo kot so me svarili vašča-ni? Se bom lahko privadila novemu okolju? Moj sopotnik je bil še bolj zamišljen in mol­čeč. Predramil naju je glas sprevodnika, ki je zaklical: »Mirna«.

Ozirala sva se okrog, mo­treč okolico. Na prvi pogled mi je bila Mirna všeč, ker je tako lepo obdana z griči. Kma­lu sem na gričku ob gradu

zagledala veliko stavbo. Olaj­šano sem vzdihnila, saj je moj bodoči dom prav lep in vabljiv med zelenjem, ki ga obdaja. Bolj sproščeno sem začela sto­pati navkreber. Ze so pritekli razposajeni gojenci nasproti. Radovedne oči so naju sprem­ljale. Začeli so spraševati vse mogoče stvari. Z obrazov sem jim brala, da so zadovoljni.

najin prihod pa jih je še po* sebno razveselil.

V šolo sem hodila na Mimo. Kot štirinajstletno dekle sem obiskovala II. razred gimna­zije. Učenje mi je delalo te­žave, v šolo pa sem zelo rada hodila. Posebno trda mi je predla v slovenščini. Z dobro voljo in velikim naporom pa sem se trudila, da bi bili z menoj zadovoljni vsi, ki so mi nudili pomoč in bili z menoj dobri.

Čas je tekel z nepopisno naglico. Zadnje šolsko leto je šlo h koncu, meni pa se je zdelo, da sem komaj prišla. Tesno mi je bilo ob misli, da bom morala kmalu oditi. Pusto mi bo brez sogojencev in to* varišic, ki so me vedno razu­mele. Bila sem navezana na­nje kot na lastno mater. Slovo od njih mi bo najteže.

Še malo in brezskrbnih dni je konec. Pred menoj je res­no življenje. Postati hočem bolničarka, ker želim poma­gati drugim, kot so drugi po­magali meni.

V i d a K u ž n i k

2ENA iN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO

Pralnica v Vidmn-Krš^em

Tesna obutev čes to p o v z r o č a hudo f iz ično b o l e č i n o , v r h u tega lahko povz roč i razne žu l je , v nekater ih p r i m e r i h pa celo i z -kr iv l jen je hrbtenice i n že lodč ­ne motnje. Skup ina f rancoskih zdravn ikov t rd i , da je tudi g l a ­vobol v č a s i h posledica pretesne­ga obuvala . Do tega z a k l j u č k a so p r i š l i , ko so o z d r a v i l i nekaj p r imerov migrene (stalnega g l a ­vobola) s tem, da so svo j im pa­cientom kot zdrav i lo p r i p o r o č i l i udobne čev l j e .

Ze pred en im letom si je G o ­spodinjski center v V i d m u - K r -š k e m nabav i l p r a l n i stroj s cen­trifugo. K l j u b v e l i k i pr izadev­nosti niso uspel i takoj dobi t i p r imerne prostore za pra ln ico . Po v e č k r a t n i h in tervenci jah se j i m je le p o s r e č i l o skupno s sta­novanjsko skupnostjo dobi t i dve sobi v b l iž in i mostu.

P r e d k r a t k i m so te prostore u red i l i i n namest i l i p r a ln i s troj , k i l ahko naenkrat opere do 8 kg per i l a . P r a l n i c o je prevze la sta­novanjska skupnost, k i namera­va v k r a tkem ured i t i še l i k a l n i -co i n k rpa ln ico . P r a l n i c e se bo lahko p o s l u ž e v a l a odslej sleher­na gospodinja, k i bo p l a č a l a za enkratno pranje pe r i l a 250 d i ­narjev, poleg tega pa bo mora ­la dati tudi p r imerno ko l i č ino pralnega p r a š k a . K e r je p r a l n i ­ca še le p r i č e l a obratovat i , n i trenutno dovolj interesentov, č e p r a v je b i lo zanjo v ča su p redpr ip rav mnogo zanimanja . Z dobro propagando i n k v a l i ­te tn im pranjem pa bo s č a s o m a tako obremenjena, da bo mo­rala delati cele dneve, zlasti če se je bodo p o s l u ž e v a l a tudi go­spodarska podjetja i n samci .

Z novo pra ln ico so v V i d m u -Krš-kem n a j v e č pr idobi le gospo­dinje, predvsem tiste, k i ao v s lužb i .

K e r mis l i jo v V i d m u - K r š k e m še v tem le tu ustanovi t i dve s tanovanjski skupnosti , e n o / z a s tar i , eno pa za nov i del mesta, bodo nekatera u s l u ž n o s t n a pod­jetja, tako tud i nova pra ln ica , na razpolago obema skupnost i -

ma. Gotovo bosta n o v i s tanovanj­ski skupnost i posvet i l i še več sk rb i r a zn im u s l u ž n o s t n i m pod­jetjem, tako da se bo delovna žena še bolj razbremeni la p r i gospodinjskem delu. M.

Varujte se bencina! V e l i k a a n g l e š k a zavarovalna

d r u ž b a »Llovd« ima točen pre gled n e s r e č , k i so se pr ipet i le njenim zavarovancem. Poda tk i tega zavoda povedo, da je naj­več hudih n e s r e č , pa tudi smrt i , povz roč i l a neprevidnost . Ugo­tovljeno je tudi , da l jud i doleti š t i r i k r a t več n e s r e č v n j ihov ih stanovanjih kakor na de lovn ih mest ih. Posebno ve l iko n e s r e č

ie povz roč i l a neprevidnost » bencinom in petrolejem, k | ga v Londonu uporabljajo kot go­r ivo za sobne peci . Tako je bi lo varno v enem letu z a b e l e ž e n o 1!»0 smr t i in 846 hudo ranjenih, posledica v l ivan ja petroleja v peči, »0 j i h je umr lo , več sto pa dobilo hude opekl ine, ker so ne­pazl j ivo čis t i l i obleko I benci ­nom.

»SODOBNO GOSPODINJSTVO« štev. 8-9 Pravkar Je Izšla Izredno boga­

to ilustrirana dvojna š t e v i l k a » S o d o b n e g a g o s p o d i n j s t v a « . V uvodu p r i n a š a o b š i r n o p o r o č i l o , dopolnjeno s Š t e v i l n i m i fotogra­fijami I l e t o š n j e velike razstave » D r u ž i n a in g o s p o d i n j s t v o « v Z a . grebu.

K l j u b vel ikemu pomenu razsta­ve je dnevno In ostalo č a s o p i s j e zelo skopo p o r o č a l o o njej ln .je p o r o č i l o v » S o d o b n e m gospodinj­s t v u « do zdaj n a . j o b š i r n e j e zaje­lo organizacijo razstave.

V tej š t e v i l k i je objavljeno tu­di nadaljevanje č l a n k a o meha­n i č n e m pranju, ln sicer suSilne naprave ln likalne stroje.

Zanimiv je č l a n e k o porabi e l e k t r i č n e energije v gospodinj­stvu.

Kako opremiti predsobo, da bo videti č e d n a ln p r a k t i č n a ln da bo gostov vtis že takoj ob vsto­pu ugoden, o tem berete v č l a n ­ku » N e k a j besed o p r e d s o b i « .

Č l a n e k o novem laku za lesena tla in leseno p o h i š t v o , bodo vsi /. zanimanjem prebrali ln naš l i v nJem r e š i t e v \z zadrege, kako bi v gospodinjstvu o l a j š a l i delo v zvezi s č l S č e u l e m ln negovanjem tal.

Izredno zanimiv 1e č l a n e k o kvarih na perilu, ki bo zbudil po­zornost med tistimi, ki vodilo pralnice v stanovanjski skupno­stih, pa tudi med gospodinjami.

V d r u ž i n a h , kjer Imajo pred­šolske nI r o k e . bodo zrlo prav pri-šh n a p o t k i za prehrano majhne, ga o t r o k a . Piiiv tako je name­njen ti dt š o l s k i m kuhlnlaui in M O J « ostalih kuhlnl . ki kuhajo za o t r o k e .

V tej š t e v i l k i najdete tudi š e nckal napotkov za shranjevahle pozneua sadjn.

Na š t e v i l n a v p r a š a n j a , k i 1lh le m « d letom prejelo u r e d n i š t v o v /ve / i • sladoledom, p r i n a š a ta š t e v i l k a i z č r p e n č l a n e k o sestavi, pripravi In hranilnem u č i n k u sla­doleda.

Revijo izdaja Centralni zavod za napredek gospodinjstva, LJublja­na. M l k l o S i č e v a 4. Izhaja m e s e č ­no. Letna n a r o č n i n a stane 400 d i ­narjev.

Ali pravilno dihamo? i c i n sk i s t rokovnjak i , pa tudi k p z m e t i č a r j i č e ­

dalje pogosteje zatrjujejo, da sta tudi lepota č l o v e k o v e g a telesu in njegovo zdravje mnogo bolj odvisna kot smo navadno m i s l i l i — od pravi lnega dihanja. Znano je, da se prehranjujejo vs i de l i telesa s k rv jo , da jc k r v i po­treben k i s ik , k i ga n a š organizem dob iva z dihanjem. P r a v i l n a prehrana vseh celic telesa Je torej odvisna od dihanja — mnoge bolezni pa, tako trde s t rokovnjaki , na­stajajo a l i pa se l aže razvijajo zaradi pomanjkanja k i s i k a .

P r i razvi jan ju pravi lnega d ihanja pa nam najbolj pomaga telovadba. Tore j — telovadba, pa tudi druge veje š p o r t a , seveda zmerno gojene, nam č u v a j o zdravje in negujejo lud i lepoto. To lahko vidi te tudi na spodnji fotografiji. Samo dekle v sredini je p rav i lno i id ihn i ln — primerjajte njeno dr/.o / d r ž a m a n a l ev i in d e s n i s l i k i .

Stav. 45 (431) » D O L E N J S K I L I S T «

A n č k a se ie p o r o č i l a . . . •

Zanimanje za tečaje zdravstvenega prosvetljevanjc čedalje bolj narašča Iz vseh občin našega okraja,

izpod košatega Bohorja, preko vinskih goric in zelene Krke tja do belokranjske Kolpe, so prišla poročila, da so se dekle­ta odzvala vabilu Rdečega kri­ža, naj se tudi letos vpišejo v tečaje Rdečega križa za zdrav­stveno prosvetljevanjc.

Dekleta, ki ste zdrava in krepka v cvetju mladih let, morda še ne veste, kaj je zdravje! Zdravje pomeni zado-voljnost, srečo, osebno blaginjo In blaginjo vseh bl ižnj ih ter vsega naroda. Pa kaj je še zdravje? To je lepota, veselje do ž iv l jenja .

V tečaj ih Rdečega križa bo­ste spoznale, kako je treba ž ive ­ti, da si ohranimo zdravje in s tem lepoto pa mladost in srečo. Nauč i le se boste, kako morajo živet i dekle, žena in mati, da bodo zdrave same in družine.

Od vas, dekleta, naj pride po­buda, da bodo domači je lepo in gospodarsko urejene, da bosta gnoj in gnojnica tam, kamor spadata, na gnoj išču oziroma v gnojnični jami in na polju. Na­uči le se boste, kako se da s tem, kar doma pridelate, pravil­no in smotrno pripraviti okusna in zdrava hrana, saj vemo, da je od hrane odvisna odpornost telesa proti raznim boleznim Pa tudi telesna moč , g ibčnost in lepota.

Pa še nekaj! Ne bi bilo prav, da bi bil letos potreben takle razgovor: »Kje je pa danes1

Ančka?« — »Ne bo v e č hodila v tečaj.« - T Zakaj pa ne?« — »Se Je poročila.« — »Ali mislite, dekleta, da je prav, da Ančka ne hodi vee v tečaj?«

Vse je molča lo , rdeče l i čna de. klica je bolj zase rekla: »Saj ni v e č punca.«

A l i res mislite, da Ančk i ni treba v e č hoditi v tečaj? A l i že vse ve, kakšna mora biti mla­da žena, da bo srečna z m o ž e m , da bosta delila drug z drugim veselje in srečo pa tudi t ežave , ki se pojavljajo v še tako sonč­nem zakonu? A l i bo znala pa­ziti nase, da bo zdrava rodila zdravega otroka ln ga pravilno negovala?

»Ne, tega vsega pa gotovo še ne zna. Spet Jo bomo pripeljale

v tečaj . Tudi njenega Toneta bomo pregovorile, da jI ne bo branil hoditi.« Tako se je tudi zgodilo.

Vse se je dobro izteklo. Ko je čez dve leti predavateljica Ma­rija srečala mlado mamico Anč­ko, jo je ta nasmejana pozdra­vila in ji vsa srečna predstavila s inčka Jurčka, ki je že samo­stojno koracal poleg nje, ln re­kla: »Hvala vam, tovariš ica. va­ša zasluga je, da je naš Jurček tako krepak in zdrav fantek.« Jurčkova okrogla l ička so se nasmejala tovariš ic i Mariji, po­

kazali so se belj zobčki in pri­jazno je pokimal, kakor da bi se hotel tudi on zahvaliti.

Dekleta, ki se doslej še niste pr ig las i la v tečaj , storite to še vedno lahko, i n sicer pri kra­jevnih a l i občinskih odborih Rdečega križa ali pa kar pri voditeljicah tečajev .

F A N T J E , veseli nas, da vam ni treba govoriti o tem, o čemer smo vam morali še pred dvemd leti. Takrat smo vas va­bili, da bi tudi vi obiskovali take tečaje za zdravstveno vzgojo kot dekleta, da ne bi za

nj imi zaostajali v znanju, zdravju in telesni vzdržnosti . Zdaj tega res ne bo več treba. Na poletnih taborjenjih so mno gi od vas dokazali, da znajo ce­niti zdravstvena predavanja Za predavatelji so klicali in j ih vabili; » Š e pridite, še vas bomo poslušal i ! Zdaj še le vemo, kake je treba pametno živeti.«

Priglasite se pri krajevnih ali občinskih odborih Rdečega križa! Ti odbori bodo organizi­rali tečaje ali samo za vas, fan­te, ali pa bo nekaj predavanj skupnih za fante in dekleta.

Ing. Ivo Zobec

P r a z n i k v A r t i č e h V nedeljo, 26. oktobra, je bil.

v A r t i č a h ve l i k praznik . V o k v i r u p o č a s t i t v e o b č i n s k e g a p razn ika o b č i n e B r e ž i c e so' od­p r l i vodovod.

2e v s tar i Jugos lav i j i so A r t i -čan i r a z m i š l j a l i , kako b j . reš i l i v p r a š a n j e zdrave in pitne vode, posebno še, k e r je b i lo več p r i ­merov epidemij tifusa. Takra t se je m o č n o zavzel po nasvet ih i n n a č r t i h Higienskega zavoda v L j u b l j a n i za vrtanje vodnja­ka sedanji predsednik vodovod­nega odbora tov. M i h a Haler , k i je s p o m o č j o ostal ih v a S č a -

nov tudi izpe l ja l to zamisel . K a ­ko t e ž a v n o je b i lo takrat delo v t rdem in kamni t em terenu p r i v r tanju , pove v z k l i k starega, sedaj že upokojenega o č a n c a , češ da bo on prej jugoslovanski k r a l j , kot bo s tekla voda. In konono, po zaslugi doslednosti in nepopust l j ive vol je v a š č a n o v je iz globine 44 , m le p r i t ek la t e žko p r i č a k o v a n a voda. M e d okupacijo pa so K o č e v a r j i u n i ­čili e l e k t r i č n o napeljavo i n o d ­nesl i motor.

K m a l u po osvobojenju se je s p r o ž i l a zamisel , da bj se po-

Artičani kopljejo jarek in polagajo vodovodne cevi

C E N E C E N E C E N E C E N E C E N E C E N E CENE C E N E C E N E

Vse okrog cen Svet za b l s g o v n i promet obč i -

vfi N o v o me^Lo se je v četrte.*. 6 novembra zopet sestal. Raz­pravljali so o cenah, pregledali dosedanje ukrepe za ustalitev cen i n se pogovor i l i o b o d o č e m delu.

N O V E C E N E

Svet je do loč i l nove cene za k r o m p i r v d robn i prodaj i , ker BO b i le dosedanje v p r i m e r i s cenami na ostal ih p o d r o č j i h prenizke. N o v a prodajna cena k rompi r j a na ž i v i l s k e m t rgu je za bel krompir 14 din za kg, krompir merkur 11 din za kg.

N o v o m e š k e mesnice bodo odslej prodajale goveje meso po 270 din kilogram, komis i j a bo pa še r azprav l ja la o cenah drobovine . Določi l i so tudi p ro ­dajne cene mesa za p o d e ž e l s k e mesnice:

goveje meso 260 din kilogram, svinina 340 din kilogram, tele­tina 320 din kilogram.

Z A B R I V S K E U S L U G E K e r so nekater i b r i v c i v N o ­

v e m mestu d v i g n i l i Cene svo­j i h uslug, Je komis i j a sveta r azp rav l j a l a t ud i o tem In do­loči la naslednje n a j v i š j e cene:

britje s kolonsko vodo in kremo 40 din, britje vratu 20 dim, britje glave 100 din, stri­ženje las 60 din, pranje glave 8 š a m p o n o m 70 din, masaža la-Blfiča 40 din, moška vodna 80 din, s tr iženje ženske glave 60 din, dendl frizura 80 din, na­vadno česanje 30 din, vodna ondulaclja kratka 120 din, vod­ila ondulaclja dolga 140 din, pranje kratkih las 100 din, pranje dolgih las 120 din, traj­

na ondulaclja (električna ali parna) 380 din, trajna ondula­clja s pranjem glave 630 din, barvanje las z vodno ondulaci-jo, z ozirom na dolž ino las od 700 do 800 din, beljenje narast-ka s frizuro in pranjem 500 din, manikiranje z lakom 120 din, barvanje trepalnic ali obr­vi 90 din, refleks 280 din, hlad­na trajna z ozirom na dolžino las od 800 do 900 din.

V N o v e m mestu je v e č b r i v ­sk ih im f r i ze r sk ih de lavnic , k i nudi jo svoje stori tve za r a z l i č ­ne cene. Opozarjamo, da torej gornje cene niso obvezne, a m ­pak so to le n a j v i š j e cene, k i j i h noben b r i v s k i salon ne sme p r e k o r a č i t i I

V E L I K E R A Z L I K E

K o m i s i j a za cen,e je ugotovi ­la p r i pregledu cenikov k r o j a -j a š k i h i n sirviljskih uslug, ve ­l j a v n i h 30. septembra, veUke r az l ike med cenami za enake usluge posameznih delavnic . Tako na p r i m e r vel ja izdelava ž e n s k e volnene obleke od 360 do 1200 d i n ! Č e p r a v so v tem razmaku zajete p o d e ž e l s k e ln mestne š iv i l j e , je razlilka le p reve l ika . P r i b l i ž n o enaka s l i ­ka je p r i k r o j a č i h .

C e n i k i č e v l j a r s k i h uslug so precej vsk la j en i in n i bis tve­n ih r az l ik med cenami pode­že l sk ih i n mestnih č e v l j a r j e v .

SE O CENIKIH.

O tem, da morajo na v idnem m i M u v ise t i v vseh obrtmi h de lavn icah cen ik i uslug, smo že p i s a l i . Organ i obč ine so p r i ­čel i kont ro l i ra ta kako obr tn i ­k i izpolnjujejo ta odlok obč i ­

ne. M n o g a obrtna podjetja ni­so dostav i |a do 1. novembra cenikov uslug, veljavnih 30. septembra. Proti tem bo obči­na ukrepala po predpisih. P r i ­čel i so tud i s prever janjem do­s tav l jen ih cenikov, ke r verjet­no tud i t i niso b i l i , vsaj neka­ter i dos tavl jeni brez potvorb.

I N Ž I V I L S K I T R G ?

U k r e p i , k i j i h je obč ina pod-vzela za ustal i tev cen na ž iv i l ­skem t rgu, so nedvomno do­segli p r e c e j š e n uspeh. K o n t r o ­la , o b v e š č a n j e preko z v o č n i ­kov, i z o b e š e n cenik in podob­no — vse to je doseglo rwoJ namen. K l j u b temu je o b č u t i t i , da je kon t ro la na Živ i l skem t rgu še vedno p r e š i b k a , ter b i b i lo dobro, da se ozvočen j e ne opusti , k e r so se slabe pos ledi ­ce takoj pokazale. N o v o m e š k e gospodinje naj ne uničujejo naporov o b č i n e , k i so v njiho­vem interesu, in naj ne kupu­jejo ž iv i l a v Žabji r a s i , p r i p o k o p a l i š č u ln v B r š l j i n u , ker s p r e p l a č e v a n j e m in kupova­njem na omenjenih prostor ih škod i jo le samim sebi.

Svet za b lagovni promet je ugotovi l , da si mora dobi t i <e-lotni pregled nad gibanjem cen v obč in i ter cene p r i m e r ­j a t i z on imi v os ta l ih p o d r o č ­j i h d r ž a v e . H k r a t i bo mora l r e š e v a t i razne posebne p r ime­re, k i se bodo po jav i l i .

novno poskrbelo za puno vodo, in pa, da b i A r t i č e dobile to l iko vode, da b i jo v p r i m e r u p o ž a r a ne zmanjkalo. P o vojn i sta b i la n a m r e č že dva p o ž a r a , v a š č a n i j u pa niso imel j s č im pogasit i .

Da. se A r t i č a n o m in šo lsk im o t rokom zagotovi zdrava voda, so se v a š č a n i dogovor i l i , da bo­do namesto vr tanega vodovoda raje i zkopa l i odprt vodnjak, k i naj b i b i l osnova za vodovod. L o t i i i so se dela, skopa l i v o d ­njak in ponovno dob i l i p i tno vodo. T a vodnjaik je p r i šol i i n zan imivo je b i lo gledati , kako so v a š č a n i p r i h a j a l i Po vodo s škaf i , z voz ičk i i n kadmi .

D a se d o k o n č n o zgradi vodo­vod, so sj A r t i č a n i i z v o l i l i vodo­vodni cdbor s tov. Ha le r j em na če lu i n gradbeni odbor, k i ga je v o d i l tov. Rozman . Oba odbora sta se takoj l o t i l a dela, v a š č a n i so pa s p ros tovol jn im delom podpr l i oba odbora i n 26. ok to­bra je b i l vodovod odprt. Delo n i b i lo l ahko . De la l j so podnevi i n p o n o č i . B i l o je oprav l j en ih mnogo pros tovol jn ih ur, k o n č n o je pa voda le p r i t e k l a po ceveh. Trenutno je b i l izpust urejen p r i šol i j n p r i Z a d r u ž n e m domu. N e bo pa dolgo, k o bo voda ste­k l a po vsej va s i . V a š č a n i se tem potom prav lepo zahvaljujejo za p o m o č O b L O v B r e ž i c a h , b i v š e m u O L O Trbovl je , tovarn i Celuloze V i d e m - K r š k o ' i n vsem ostal im. Đ . R .

K o l e s a r i l . . . 28. oktobra se je kolesarka Jo­

ž e f a Virč iz R o v i š č a pri K r š k e m zaletela na ov inku ceste v Ratju v stanovanjsko h i š o in se hudo p o š k o d o v a l a . Zdrav i se v b o l n i š ­nici .

Alojz K r i v e c iz Grmovelj se je 6. novembra peljal s kolesom DO avtocesti proti Poljanam v smeri Sent.lw*4a» - V-> Hritstju se je zale­tel v cestne smernike, k i so bili zloženi na cesti in o b l e ž a l neza­vesten. N a š e l ga je voznik tovor­nega avtomobila Alojz H e n i č , k i ga ie takoj prepeljal v n o v o m e š k o b o l n i š n i c o Voznik tovornega av­tomobila je s tem pokazal zelo lep odnos do p o n e s r e č e n c a .

V D R E V O S E J E Z A L E T E L 25. oktobra ie na ov inku v vasi

Libna pri Kr škem zaneslo s ceste v drevo osebni avto Zvonka M a . tanoviča iz Zagreba, ker je pre­hitro vozil . N e s r e č a se le pripe­t i la ob pol sedmih z v e č e r . N a vo­zilu ie za 250 t i s o č dinarjev š k o d e .

DOlOTSkl OBVEŠČEVALEC

CeirieK 13 novembra — Stani­slav

Petek.-- 14. novembra — Borisla-va

Sobota, 15. novembra — Polde Nedelja, 16. novembra — Jerica Ponedeljek. 17. novembra —

Ljuba Torek, 18 novembra — Milko L U N A : 18 novembra ob 5 59

orvi krajec.

ttreaive: 14. iii la. H . aoicr.*Ki barvni f i lm » B e . o pero« . 16. in 17. 11. a m e r i š k i film »Mata Hari« .

Č r n o m e l j : 14. 11. a m e r i š k i film »Čudežn i o t r o k « . J5. in 16. 11. j u ­goslovanski f i lm » Z e m l j a « . 18. in 19. 11. francoski film » O č k a . ma­mica, moja ž e n a in jaz« .

Kostanjevica: 16. 11. slovenski film »Ne čaikaj na m a j « .

Metl ika: 15. in 16. 11. italijanski film »Mlin l j u b e z n : « . 19. 11. ame­r i šk i film » D e m o n s k a ž e n a « .

Mokronog; 15. in 16. 11. ameri­š k i film »V kanjonih C o l o r a d a « .

Novo mesto » K r k a « ; od 14, do 18. U , sovjetski kinemaskopski film » D o n K i h o t « . 19. in 20. Iti. francoski f i lm » B e g u n c i « .

S e m i č : 16. nov. a m e r i š k i barv­ni f i lm . » P a s za p i š t o l o « .

3evmica : is. in 16. 11. ameri­š k i f i lm »Rob R o y « .

S t r a ž a : 15. 11. » T e ž a v e novopo-r o č e n c e v « . 16. 11. » B i t k a na klan­cu«.

Trebnje: 15. ln 16. 11. franco­ski f i lm » D r ž a v n i s o v r a ž n i k š t . 1«. Predstava v nedeljo ob 16. i n 18. uri .

Ž u ž e m b e r k , : 16. lil. Italijanski film » K r u h .ljubezen in ljubo­s u m j e « .

P E K A R I J A N O V O M E S T O na­p r o š a vsa g o s t i š č a , prodajalce kruha, ln vse. ki bodo 23. novem­bra prodajali kruh , da p r a v o č a s ­no pismeno n a r o č e zadostne ko . Učine kruha in sicer do 20. no­vembra 1958. Za vsa navodila se o b r a č a j t e na telefonsko š t e v . 74 Hkrati n a p r o š a m o vse prizadete, ki bodo prevzemali kruh. da pri ­nesejo s seboj pismena pooblasti­la. Za n a r o č i l a se p r i p o r o č a m o l

23. N O V E M B R A B O V E S D A N O D P R T A P R O D A J A L N A K R U H A na Glavnem trgu in prodajalna kruha pri gimnaziji na L o č e n s k j cesti. — Pekarija Novo mesto.

Z A P R A Z N I K E B O O D P R T A P R O D A J A L N A K R U H A na Glav­nem trgu: 29. novembra ves dan zaprto. 30. novembra in 1. de­cembra pa bo odprta od 7. do 10. ure. Prosimo cenjene odjemalce, da to u p o š t e v a j o . Pekarija Novo mesto .

ČESTITKA Janez I v a n u š i č iz Preloke 64 orl

Ar i l e š l e ih ie oraznoval v sredo 12.

novembra 60-letnico. K tema jubi­leju mu iskreno č e s t i t a j o ln vo­š č i j o š e mnoga leta žena ln otrosa z d r u ž i n o !

Zahvaljujem se dr. Koscu , vsem zdravnikom l n ostalemu osebju n o v o m e š k e b o l n i š n i c e za prizadev" no in u s p e š n o zdravljenje moje h č e r k e Cvetke.

Fric KrevelJ . R e g e r č a va«

Okrajni odbor R d e č e g a krila Novo Mesto je dal namesto ven­ca na grob pokojnega Alojza Ma-t e l i č a 2.000 din D i j a š k i kuhinj i V Novem mestu. P r i s r č n a hvalal

Namesto venca na grob p o k a j « nega J o ž e t a G r i č a r j a je pokloni l i Sindikalna p o d r u ž n i c a trgovcev Novo mesto 2500 din D i j a š k i k U . hini: Novo mesto. N a j l e p š a hvalal

Ugodno prodam mlad kostanjev fiozd na p o d r o č j u Malin Drl Se­m i č u , zelo pripraven za vinograd­nike. (Za kolosek eventuelno hmeljevke). Pojasnila v Malinah 17, v gostilni Drska pr i Novem mestu in v upravi lista.

Sprejmem gospodinjsko p o m o č ­nico, zdravo in pridno, z znaniem kuhe aH z a č e t n i c o . P l a č a dobra Saje Pavla, Ljubljana — S t o ž e n -ska 209.

I š č e m gospodinjsko oomo^nico 7. znanjem kuhe P l a č a 3 000 do 5 t i s o č din. Svent OJga. Kettejev drevored 15, Novo mesto.

T š c e m opremljeno sobo v cen­tru mesta ali v b l i ž n j i okolici. Naslov v upravi lista (678-58).

Kupimo staro, m a n j š o ž e l e z n o blagajno. Ponudbe p o š l j i t e na Pekariio Novo mesto.

Vinograd in kos s e n o ž e t i 500 m od glavne ceste ugodno Drodam. Poizvedbe pr i Jerneju Svarcu v Mokronogu.

N O V O M E S T O V č a s u od 1. do 8. 11. je bilo

rojenih lil d e č k o v in 4 deklice. Poroctli so se: Franjo Tanak,

u s l u ž b e n e c tz M a č k o v e a . in J u ­stina Jamnlk, delavka iz Novega mesta, Danijel Vinter. delavec iz Podgore, in F r a n č i š k a M u h i č , de­lavka iz Jurne vasi- Stanislav S k r b e č , tesar iz R a t e ž a , ln Mari ja Mrak, h č i kmeta iz Vel . Brusnic. L u k š e L u d v i k , delavec, in A n ­tonija S k r b e č , h č i kmeta, oba iz R a t e ž a . Janez Korasa, š o f e r iz N o ­vega mesta, in A n a V e r s t o v š e k . u s l u ž b e n k a iz V e l . S k r j a n č .

U m r l i so: Julijana U d o v č . po-sestnica iz Malkovca. 59 let. Franc J u r č e c , upokojenec iz K r š k e g a . 66 let. J o ž e G r i č a r , u s l u ž b e n e c iz Novega mesta, 51 let. J o ž e f a Cav-l o v i č , gospodinja iz B r š l j i n a , 54 let. Jerica Sali. upokojenka Iz Ljubljane, 68 let.

P R E Č N A U m r l Je Franc Besag. upokoje­

nec s Hudega, 74 let. M E T L I K A Rojstev ln smrti oktobra mi

bilo. P o r o č i l a sta se: J o ž e S t a r e š i n i č .

delavec, in Kar l ina J a k o f č i č , de­lavka, oba iz C e r k v i š č .

Č R N O M E L J Oktobra sta bila rojena dva

d e č k a in 1 deklica. P o r o č i l a sta se : Ivan Mirt , r u ­

dar, in Ana P o v š e , u s l u ž b e n k a , oba iz K o č e v j a .

U m r l i so : J o ž e f a Belko, otrok iz Loke pri Č r n o m l j u . Ivan K e -ber, upokojenec iz Loke , 62 let. Vinko Tancar, u s l u ž b e n e c iz Č r ­nomlja, 56 let. Mart in " Svajger. otrok iz Crno,mlja. Franc J a n e ž , otrok s Planine. Anton V r š č a j . kmet, iz Č r n o m l j a , 65 let. Kata­rina Pezdirc. p r e v ž i t k a r i c a iz Č r ­nomlja, IS let. Janez S i m o n i č . kmet iz Vojne vasi, 76 let. Mari ja Fricelj , gospodinja iz Vel L a h i -nje. 76 let.

Z A V O D Z A P O S P E Š E V A N J E G O S P O D I N J S T V A V N O V E M M E ­S T U organizira 3 - m e s e č n i kmeti i -sko-gospodinjski t e č a j za k m e č k a dekleta jz^ okolice Novega mesta. Pouk bo t e o r e t i č n o in p r a k t i č n o vsak dan, razen sobote in nede-lie od 8 ure zjutraj do 15 ure po­poldne. P r i č e t e k t e č a j a 24. novem­bra 1958.

Kandidatkinje naj se >,--i->--- • Dismeno ali osebno do 20 novem­bra 1958 orl Zavodu za o o s D e š e . vanje gospodinjstva (Sindikalni dom) Novo mesto.

V Detek 17. novembra bo v sel-nl dvorani O L O Novo mesto ob 19.,10 url o b č n i zbor PD » D u š a n J e r e b « Novo mesto.

Vabimo vse č l a n e In prijatelje!

Pretekli teden so v n o v o m e š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Angela Po-r e d o š iz Struge— d e č k a , Anton i ­ja Gracar s Krtine — deeka. M a ­rija Dreni k iz Maienske vasi — d e č k a , Vida Š u š t a r iz Novega me­sta — d e č k a . A n a Novak iz Jabla­na — d e č k a . Dora Ljubenko iz K a n i ž a r i c e — d e č k a . Jelka Marolt iz P r a o r o č — d e č k a , Ana Brajer Radovljice lz O r n u š k e vasi — deklico. M a r i - T o n č k a T v a n š e k iz T r e b e ž a Ja V r a n i č a r iz Cur i l — deklico. J o ž e f a Kos iz C r m o š n j i c — d e č k a . Alojzij Z u p a n č i č s Sel — d e č k a , Ivanka G a š p e r š i č tz Gor. Med­vedjega sela — deklico. Marija D r a g u š iz T r i b u č — d e č k a . Ivan­

ka Zagore lz Grobelj — d e č k a . Pavla Bregar iz Č a t e ž a — d e č k a , Terezija Petan z V r h a — defeka. Terezija Gorenc iz Dobravice — deklico, L j u d m i l a GruLja iz Viš­nje gore — deklico, Milena Segi-na iz Mafikovca — d e č k a , Tere­zija B l a ž i č iz V e l . Brusnic — d e č k a . Amal i ja M u š i č iz Drago-vanje vasi — deklico. Zora H u d e -rovac iz Srednje vasi deklico. Š t e f k a M u r n iz Crmoinjic — de­klico.

"•Ji*r

K R O N I K A C D N E S R C C

Pretekli teden so se ponesre­či l i in iskali p o m o č i v n o v o m e š k i boLnišn ic i : J o ž e Plut, strojni k l u č a v n i č a r iz K l o š t r a , si je t cirkularjem p o š k o d o v a l levo ro­ko. B o ž i d a r Bele, mizarski va­jenec iz S t o p i č , je pri telovadbi padel in si p o š k o d o v a l desno ko­leno. Stane Zorko, parketar is Ljubljane, je padel po stopnicah in si p o š k o d o v a l rebro. Janez Zore, posestnik iz Zabukovja. Je je padel in si p o š k o d o v a l levo roko. A n a R o d l č , ž e n a natakarja iz Trogira, je padla po stopnicah na vlaku in s: p o š k o d o v a l a levo nogo. Martin B r o d a r i č . delavec i Krasinca, je padel s p e č i in ti p o š k o d o v a l prst leve roke.

IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekla dva tedna so v b r e ž i ­

š k i p o r o d n i š n i c i rodile: Š t e f k a Perkman iz Brezine — deklico. Katica Krof l in iz Klanjca — d e č ­ka, Mar i ia M e d v e š č e k iz Nove Re­se — deklico. Mi lka Regali iz Sta-reEa grada — deklico. Mariia K o . r e t l č iz Gorice — deklico. Jagode F e r a t o v i č iz K r š k e vasi — dekli­co, A n k a Mijuk iz Starega gradC — deklico N e ž i k a D i m i č iz B i ­strice deklico, Slava K r i v e * z Radne — deklico. Š t e f k a B » š k o v č iz Mrzlave vasi — dekl ic i Matilda Drgestil iz Novih D v » rov — deklico, Burgica B o ž i č ^ P r u š n e vasi — deklico, Marij-. Cingulin iz Bratovskega vrha — dve deklici, Marija Zevnik iz Bo1, snega — d e č k a . Ljubica Stritof is Cemehovca — deklico. Slavica Z i t k o v i č iz L a d u č a — deklico. Mari ia S i n t i č iz Mladja — de­klico. Bernarda Zupevc iz Bre­zine — deklico. Terezija Tratar lz š fč iz Zagreba — deklico. A n g e l , ca Robar iz Sevnice deklico,

deklico. Marica Ra­de.

klico, Anica Danko lz Lenarta — deklico Terezija Mirt iz Sromeli — deklico. Mira V i ž i n t i n iz B r e . stanice — deklico, Brigita C o l a r i č lz G l o b o č n i c — deklico. I v a n k « Frel ih lz Gor. Pohance — d e č k a .

PO J U G O S L O V A N S K E M KONGRESU T E L E S N E K U L T U R E

Zdaj pa k dejanjem! N A S A T E L E S N A K U L T U R A M O R A S L O N E T I N A Š O L S K I

T E L E S N I V Z G O J I . ijZ M N O Ž I Č N O S T I SE B O R A Z V I L A K V A -L I T E T A . P R O F E S I O N A L I Z E M S E M O R A I Z K O R E N I N I T I . K O ­M U N I ; M O R A J O P R E V Z E T I S K R B Z A V Z D R Ž E V A N J E O B ­J E K T O V . V O B Č I N A H ITN O K R A J I H SE N A J R E Š U J E J O G L A V N I F I N A N Č N I IN K A D R O V S K I P R O B L E M I . O R G A N I ­

Z A C I J I ; Z A T E L E S N O K U L T U R O M O R A J O M E D S E B O J T E S N O S O D E L O V A T I .

• Pretekli teden Je bil v Beo­gradu pod pokroviteljstvom pred­sednika republike t o v a r i š a Tita prvi jugoslovanski kongres teles­ne kulture. Prisostvovalo mu Je preko 1800 delegatov lz vse JUEO-slavlje, razen njih pa š e visoki gostje kot na primer podpredsed­nika Z IS tov. Aleksander-Ranko-v i č in Rodoljub C o l a k o v i ć . pred­sednik Ljudske s k u p š č i n e I,R Sr­bije Jovan Veselinov, č lan i ZIS Krsto Pnplvoda, Krste Crvenkov-ski, Cvljetin M l j a t o v i č , generala

Ljubo V u č k o v l č In Otmar K r e a -č i č ter drugi. Kongresu je priso­stvovalo tudi preko 250 delega­tov lz Slovenije, od tega 13 lz no-v o m e š k e g a okraja. Iz n a š e g a okra­ja so na kongres poslali svoje delegate: okrajni ln o b č i n s k i svet za telesno kulturo. Okrajna zve­za » P a r t i z a n « , Okrajni komite L M S , Svet za zdravstvo O L O itd.

• Kongres jc zasedal tri dni. V č e t r t e k dopoldne smo po slav­nostni otvoritvi in po pozdravnem govoru tov. Aleksandra Rankovi-

Kegljaška liga v Novem mestu

Na račun potrošnikov J A J Č K A N A ULICI

SI. oktobra, na trinj dan, je (oat i lnlčurka Greti Vrhovnik kupovala ob pol osmih zjutraj prt'd prodajalno mena itev. 2 v Novem meatu jajčka od neke kmetice, ris . i i i smo ie o tem, da Je prodaja živil po ulfaah ln v ttlah z odlokom ObLO Novo mesto prepovedana, razen tegu naj povemo še to, da je prepo­vedano gostincem ln s laščičar­jem r trfndh dneh pred 10. uro dopoldan kupovati iiivlla, kj Jih potrebujejo za Izvrševanje NVO-Je obrti. Torej kar dva prekr-ika. Razumljivo je, da kmeti a ki Je Jajčka prodala, verjetno nj »soglašala« s do ločeno ceno na žlvllaketn trgu.

" . A K \ j — Z A T O !

J?odJetJe klavnlua In mesnica OtTnmelJ prodaja svefto goved i-no n* 170 din kp, teletino po .1»^ <Jtr< kg, svi.iliMi po 360 din

4*alo tfanJno P» n din kg !n rtJLo slanVo po Ki I lin ks-9ojjfajr, r.1kup'ijč> vole tud] »na

P E N E p ( I N F £ C E N E #

čez« in pni tem plača kg žive teža do 141) din kg, medtem ko Je najv iš ja dogovorjena odkup­na cena 125 din kg. Kljub <<•-mu je podjetje imelo v tretjem tromesečju 180 t isoč din dobič­ka, in Je zadostilo vsem obvez­nostim do družbo.

Privatni m c i L r Kazimir Ma­lic z Vinice pa prodaja svežo goveduiio po 2KI) dinarjrv kg, svežo slanino pa po "•••.') dinar­jev kg in pri tem zatrjuje, da se strogo drži dogovorjenih od­kupnih cen ž iv ine . Vprašali po ga, kako to, da j« kljub temu pri njepiu govedina dražja za 10 din in sveža slanina za 20 din pri" kg, kot v Črnomlju, kjer mesnica govedo pri nakupu preplačuje . Na to vprašanje j<-modro odgovoril, da sc mu mv-l j podraži, ker je drag veteri­narski pregled iz Črnomlja Do

Aktivnost š t e v i l n i h ke« l ]a i šk ih klubov v Novem mestu je zelo m o ć n a vendar se je dejavnost klubov omejevala d o š l e ] zgolj na redne treninge. Medsebojnih sti­kov v obliki prijateljskih s r e č a n j m prvenstvenih tekmovanj Jc bi­lo le niii.o.

Zato je bila že v e č k r a t I zražena ž e l j a , da bi z a č e l i z organizira­ti im tekmovanjem v Novem me­stu. Tako Je bila v z a č e t k u le­ta 1958 osnovana Ui'gljaaka !!xa klubov Novega mesta v kateri nastopajo vs» kegliaSki klubi No­vega mesta v najbolj p r i v l a č n e m n a č i n u tekmovanja — v borbenih .givh.

Klub i so po tem n a č i n u tekmo­vanja r««zdel.|eni v v e č skupin. Moone ekipe tekmujejo v prvem ln drugem razredu, ž e n s k e ekipe oa v svoji skupini. V prvem fJJl-ivdu nastopajo K K Pionir, K K Luknja . K K Dama, K K Partizan ln K K Vseh devet. Prvak tega razreda postane prva't Novi K* mesta, medtem ko mora zadnji prepustiti mesto n a j b o l j š e m u klu­bu v drugem r.iaicdu. V drug' m ra/.iedu »e polenu jejo /a vsi' o v prvi* razred K K Merkur K K Invalid K K Novoteks. K K Ž e l e z ­n i č a r in K K Krnel V skupni ž e i n k ekipi se borilo za naslov n a j b n ' l š e ekipe v Novem n i " ' v K K Vseh devet. K K Maio'kn. K K Novotrks. K K Ž e l e z n i č a r In K K

klubi, ki Imajo razen kvalitet­n e j š e iKre tud; v e č discipline, č e s a r za tekmovanje v drugem razredu !n ž e n s k i skupini ne bi mogli r e č i .

Sporni iidanski prvak v prvem razredu je bil K K Pionir, ki je p o ž e l celoten i z k u p i č e k t o č k . v ž e n s k i skupini pa je bila prva ckiipa K K Vseh devet, tudi brez Izgubljene t o č k e . Tekmovanje v drugem razredu se spomladi n 1 v celoti izvedlo vsled odstopa K K Kmet. V ž e n . skupini je v jesen­skem delu tekmovanja odstopilB ekipa K K Dolenjka.

V Jesenskem doiu tr>kmov?n1a so bili v prvi DOlovici d o s e ž e n i ii i« s dri ii rezultati: Pit V i RAZREDI

K K Pionir • K K Partizan 370:303 :> drl h keuHev:

K K Vseh devet . K K Dama 31'1:?73:

K K Partizan • K K Luknts Vi\\ -277;

K K Pionir : K K ")*ta* 3M-3"i K K Dama : K K PartbRn 330:231 K K Vseh devet : K K Lufcnl*

t13: n 17.

DRUGI R A Z R E D :

V prvem raz. Je ekipa K K Pio­nir p r a k t i č n o že osvojila prvo mesto. Za obstanek med najbolj­š imi se bodo borili K K Dama. K K Partizan jn K K Vseh devet.

V drugi skupini ima n a j v e č obetov za prvo mesto K K Ž e l e z ­n ičar . Pr i ž e n s k i h ekipah zanes-lllvo vodi K K Vseh devet, ki 1e tudi favorit za prvo mesto. R. v

č a p o s l u š a l i o b s e ž e n referat pred-sednika zvezne komisije za teles­no kulturo tov. Slavka Komarja — » N a l o g e in razvojne poti teles­ne kulture v pogojih s o c i a l i s t i č ­ne Izgradnje J u g o s l a v i j e « . Po raz­pravi o glavnem referatu, ki š e nt bila k o n č a n a , je kongres zase­dal v treh komisijah, kjer so po-dali referate t o v a r i š i Vlado flvko-v ič . Naum Naumovskl , Ing Bo­ris B a k r a č , MlllvoJ R a d o v a n o v i č . dr. Herbert Kraus In Mlfia Pavl -č e v l č . V petek se je nadaljevala razprava o referatih v posameznih komisijah, razen tega pa š e raz­prava o glavnem referatu v ple­narnem zasedanju. K e r Je bilo govornikov, ki so navajali prime­re iz svoje prakse ln ki so pred­lagali r a z l i č n e ukrepe. In dajali konkretne predloge veliko, se Je razprava nadaljevala š e v soboto dopoldne. Po razpravi so delegati najprej p o s l u š a l i p o r o č i l a o delu vseh treh komisij. Kongres Je bil z a k l j u č e n z govorom podpredsed­nika ZIS tov. Rodoljuba Colako-v l č a , nato pa so delegati sprejeli š e tekst kongresne resolucije ln tekst pisma tov. T i tu — pokrovi-

, telhi kongresa. • Konerres j? bil zelo delaven.

Š t e v i l o diskutantov na plenarnem zasedanju ln na zasedanju posa­meznih komisij le bilo t o l i k š n o da so morali razpravo č a s o v n o nme'ip. razen tega na so morali d o l o č i t i š e nova zasedanja izven prvotnega plana o delu kongresa

Referati so zelo I z č r p n o in stvar­no obdelali vse probleme n a š e te-lesne kulture. Tudi razprava je bila zelo plodna. V e č i n a delegatov je dalala konkretne predloge za r e š i t e v posameznih problemov, ki so bili v glavnem vsi tehtni, po-sebno m o č a n vtis pa so napra­vili posamezni govorniki, ki so pogumno povedali, kaj tež i naio telesno kulturo In k a k š n i ukrepi so potrebni, da nepravilnosti v naš i telesni kulturi , posebno še v š p o r t u , odpravimo.

# Celotno delo kongresa se od­raža v resoluciji, ki Jo je kon­gres sprejel ob z a k l j u č k u zaseda­nja. Resolucija bo k a ž i p o t za de­lo n a š i h organizacij za telesno kul ­turo in osnova za izdelavo kon­kretnih ukrepov za r e š i t e v naj­bolj p e r e č i h problemov v n a š i te­lesni kulturi .

• O delu kongresa, o posamez­nih problemih, ki Jih Je r e š e v a l kongres in o resoluciji bomo kaj več še p o r o č a l i v prihodniih š t e ­vilkah.

Sr. Mikec

NOGOMET

M i pa vemo, da b | M a l i c lahko proda ial meso ei-neje in ne drn ž e o d s o c i a l i s t i č n e g a sektorja, č e IM se d r ž a l dogovorjenih od kupn ih cen, ker Jp » v e t e r i n a f -skil« izgovor zelo n e p r e p r i č l j i v

CENE C E N E 9 C E N E

Tako njstopn na tem tekmova­nju nad 100 č l n n o v ln 40 č l a n i c kegljaike orgonizr.clle. kar doka­zuje m n o ž i č n o s t ln š i r o k o aktiv­nost te š p o r t n e panoge v Novem mestu.

V • i'tn!a:1anskem delu tekmo-van 13 «n se vse lekme po doio-č r n e m nrn'ku odigrale samo v p vem razredu, kjer tekmujejo

K K Ž e l e z n i č a r • K K Novotekf m :2I0 ooclrtih kegljev:

K K invalid : K K Mprkur 108:379:

K K Novoteks K K Invalid 274:257

K K Zelezn č,u" K K Merkur

K K Novoteks K K Merkur

K K Ž e l e z n i č a r • K K tnvalld tl!>:242 / I N s K A S K U P I N A 1

K K Vseh devet : K K Majolika

Z A H V A L A

Ob težki izgubi našega dragega oče ta

JOŽETA FLORJANČIČA po domače KOROŠCA

se znhvailjujemo zdravstvenemu o&ebju n o v o m e š k e bolnice ln dr . J akovLjev iču iz G S M D B za ves njihov t rud v času njegove bolezni .

P rav tako se lepo zahvaljujemo O O Z B , predstavnikom oblasti , vsem okra jn im in k r a j e v n i m organizaci jam, gradbenemu podjetju »Beograd«, pevcem in godbi, govor-n k m za poslovi lne besede, zlasti pa iskrena hva la gas i l ­cem ln lovcem za nj ihovo ganl j ivo slovo.

Posebna hva>la o rgmiza tov jem pogreba, kot tudi vsem, k i so n a š e g a dragega oče ta sp remi l i na njegovi zadnji poti in m u pok lon i l i cvetje.

O t o č e c ob K r k i Družina F L O R J A N C l C

E L A N : R U D A R ( K o č e v j e ) 3 :1 Zaostala prvenstvena tekma II

razreda N P L , ki pa ne š t e j e v konkurenci, med n o v o m e š k i m Elanom in k o č e v s k i m Rudarjem, se je po borbeni Igri k o n č a l a s zmago Elanove enajstorice z re­zultatom 3:1. Tekma nI bila po­sebno lepa. Obe ekipi sta nasto­pili v pomlajeni postavi, ki sta se res p o ž r t v o v a l n o oa tudi š p o r t ­no borili za zmago. Gostje Iz K o ­č e v j a so tokrat imeli nekoliko smole, bili pa so tudi nespretni v obrambi, tako da so si sami za­bili dva gola.

S to tekmo je l e t o š n j a prven­stvena sezona uradno z a k l j u č e n a , vendar se N o v o m e š č a n o m navzlic temu še obetalo nekatere zanimi-ve tekme. Ce bo Šlo vse po s r e č i , no Elan za 29. november priredil zanimiv turnir, razen tega pa le več prijateljskih s r e č a n j .

i89-276; K K Majolika

23:» iT? " d r t l h : K K Ž e l e z n i č a r kegljev.

Goreto Iz doslel neznanega vzroka le v

n o č i od 30 na 31. oktober izbruh­nil Dož.-ir v shrambi Alolza Rade-1a lz K r a j n i h brd pri Sevnici. Š k o d e te za blizu 50.000 dinarjev.

Zaradi slabih dimnih naprav se le 1. novembra pri kuhanju ž g a -n1a vnel strop v gospodarskem oosloplu Martina K o š e l e t a .'z Be-dln pri Brusnicah. P o ž a r so po-v m M o Iskre Škode le za p r i ­b l i ž n o 40 000 dinarjev

Z M O P E D O M JO J E PODRL DO S M R T I

Mopeclist Ivan V a h n l č iz Cer-Kell 1e 24. oktobra v Cerkljah med prehitevanjem zadel kolesar­ko Cito E r ž e n , staro 40 let, k i It vozila pravilno po desni strani. V brež i šk i bolnišnici je p o š k o d b a m podlegla Mopedlst se 1e le lađo ofSkodova! K a ž e . da bi tudi HM»

morali nolflgati Izpite I* •fs.no nrcMietnlh predpleee.

S '-.an 6 » D O L E N J S K I L I S T «

Zdaj ž e š t e j e m o dneve , k o bo m l a d i j ugos l o ­v a n s k i rod i z roč i l cesto

b r a t s t v a i n eno tnos t i m e d L j u b l - n n o i n Z a g r e b o m soc i a ­l i s t i č n i d o m o v i n i z a n j en p r a z n i k — 29. n o v e m b e r . D o ­v r š e n a bo v e L k a na loga , z a ­u p a n a n a š i m l a d i n i od s a m e ­g a m a r š a l a T i t a .

K o m u j e n e z n a n ta v e l i k a n ­s k i p o d v i g ? K d o n i p r i s l u š k o ­v a l u t r i p o m s r ca tega m l a d i n ­skega m r a v l j i š č a ? K a r s red i vode se je n a s t a n i l G l a v n i š t a b m l a d i n s k i h d e l o v n i h b r i g a d , k i v o d i vse to v e l i k a n s k o i n o d g o v o r n o de lo . N a o t o k u s re ­d i K r k e , k i se p o č a s i p r i v i j e taim od N o v e g a mes t a i n se leno v a l i p r o t i B r e ž i c a m , k j e r ae z d r u ž i s S a v o .

L e p a j e d o l e n j s k a K r k a , n a j l e p š a p a p o d v i n o r o d n o T r ­š k o goro i n s iv im. S t a r i m g r a d o m , k i se že t i s o č l e t i z ­n a d t r t j a ponosno o z i r a n a ­njo. K d o ve , k a j m u j e n a j ­bolj v š e č ? A l i r e k a , k i se je r a z š i r i l a v l j u b k o jezerce? A l i kosate s to le tne b u k v e , k i se s k l a n j a j o d o njene g lad ine , d a se n j i h o v i l i s t i p o i g r a v a j o z r e č n i m i v a l č k i ? M o r d a ga z a ­bava jo č o p a s t i p o n i r k i , k i se n a g a j i v o po tap l j a jo pod s k o ­raj z r c a l n o v o d n o p o v r š i n o ? M o r d a j a t e d i v j i h r ac , k i se v o z a r i j o m e d z e l e n i m i o t o č k i , r a z t r e s e n i m i po š i r o k i r e č n i s t rug i? P r a v gotovo ne p r e ­z re v i s o k o n o g i h č a p e l j i n d o l -g o k l j u n i h š t o r k e l j , k i s top i ca ­j o po v o d n i h p l i t v i n a h , i n ne p r e s l i š i n e u m o r n e g a č e b l j a n j a s to t in p i s a n i h k r i l a t c e v . T o d je raj n a š i h p e r n a t i h p r i j a ­t e l j č k o v od n a j m a n j š i h do n a j v e č j i h .

S k o r a j š i b i j o se š t e v i l n i o t o č k i pod r a z k u š t r a n i m g r -m i č j e r n i n r a z č e s a n i m i v r b a ­m i . K a j p a b i r e k l i k n a j v e č ­j e m u o t o k u ? Več j i l e k o t vs i o s t a l i s k u p a j . Saj n o s i pezo k i b i j e vs i d r u g i ne z m o g l i . M o g o č n o z i d o v j e se j e raz teg ­n i l o po n j e m . P o n e k o d k i p i k a r n a r a v n o s t i z K r k e . P o l o t o k a z a v z e m a . Os ta lo je p a r k . N a o d p r t i s t r a n i g a v a r u j e v i s o k o obz id je , po ra s lo z b r š -Linom i n d i v j o tr to, ob robo -v i h g roz i jo m r k i o k r o g l i s t o l ­p i . K o š a t a d r e v e s a se s t i ska jo k z do vran. k i se og ledu je jo v b i s t r i r e k i , d a j e s l i k a š e m i -k a v n e j š a . Č u d o v i t j e pogled n a te r azg ibane s to lpe i n s t o l p i č e , na v i s o k a o k n a pod s t r m i m i s t r e h a m ; i n n a s t i s ­n jeno d v o r i š č e . Č u d o v i t i n n e ­pozaben . N i k d a r pa nj l e p š i kot v j e senskem r a z k o š j u n a ­rave , k i se z g r a d o m v r e d z r c a l i v ze len i K r k i , posu t i z m i l i j o n i odpad lega d revesne ­ga l i s t j a v vseh b a r v n i h o d ­t e n k i h .

P r a v l j i c a ! In tej p r a v l j i c i j e i m e O t o č e c , g r a d s red i K r k e . Le tos s r e d i š č e m l a d i n ­s k i h d e l o v n i h b r i g a d , bo ž e p r i h o d n j e le to i s k a n t u r i s t i č n i hote l . K d o v J u g o s l a v i j i d a ­nes ne ve zan j? Z n a n c e i n

G 7 a d s r e d i K r k e

pr i j a t e l j e i m a po vseh d e l i h sveta . O b č u d o v a l i so ga letos ob o b i s k u m l a d i h g rad i t e l j ev v e l i k e ceste, k i p o t e k a v b l i ­ž i n i .

T e ž k o j e b i l o tud i t e m sta­r i m z i d o v o m m e d zadn jo v o j ­no. Z a s e d e l j i h je o k u p a t o r in se u t r d i l z a m o č n i m i z i d o v i . P r e p r e č i t i j e ho te l p a r t i z a n o m g iban je po tej s t r a n i d o l i n e . P a j e s s v o j i m i i z d a j a l s k i m i p o m a g a č i v r e d d e l a l r a č u n b rez k r č m a r j a. U j e l se je v past. S r a m o t n o je k o n č a l na o d d v o j e n e m o t o k u . Z a l se je z r u š i l t ud i s l i k o v i t i g r a d v tu robno r a z v a l i n o .

N a d sedem sto let j e k l j u ­b o v a l č a s u i n d o g o d k o m . K a j

N a j z a n i m i v e j š i l a s t n i k s r a -d u j e b i l I v a n L e n k o v i č , s lo ­v i t i , p o v e l j n i k vseh č e t ob te­dan j i t u r š k i m e j i . N a d t r i de ­set let se je u s p e š n o b o r i l s T u r k i , k i so s i l i l i v n a š e de­že le . I m e l j e v e č g radov , n a j ­l j u b š i m u j e b i l O t o č e c . T a m je tud i i z d i h n i l . S k o r a j bo š t i r i sto le t o d tedaj . P o k o p a n je v n o v o m e š k i f r a n č i š k a n s k i c e r k v i . I m a v e l i k k a m n i t spo­m e n i k .

T u d i s l o v e n s k a k n j i ž e v n o s t n i š l a m i m o O t o č c a . P i s a t e l j Ivam T a v č a r j e ž e v m l a d i h l e t i h i z d a l z a n i m i v o poves t » O t o k i n S t r u g a « . S t r u g a j e b l i ž n j a soseda o t o š k e g a g r a d u n e k o l i k o n i ž e ob K r k i . G r a d o ­

v i se v z d o l ž obeh bregov K r k e k a r v r s t i j o od Ž u ž e m b e r k a do K o s t a n j e v i c e , za to je p o k r a j i ­na d o b i l a i m e D o l i n a g radov . B i s e r D o l m e g radov j e O t o ­čec .

D a b i ta / .nameni ta i n s l i ­k o v i t a s t a r i n a ne os t a l a ž a ­los tna r u š e v i n a , je p o s k r b e l a l j u d s k a oblas t . D v i g n i l a je g rad s r ed i K r k e v vsej n jego­vi n e k d a n j i lepot i , mladinfcke b r igade p a so ga š e o l e p š a l e . Posle j bo n a m e n j e n v s e m s l o ­j e m p r e b i v a l s t v a to i n o n s t r a n n a š e d r ž a v n e meje . M l a d i n i vsega sve ta bo v b l i ž in i n a vol jo m o d e r e n c a m p i n g . T a k o bo t u d i g r a d s red i K r k e s svo­jo r a j s k o o k o l i c o pos redova lec b ra t s tva m e d n a r o d i . S p o m e ­n i k B r i g a d i r j a , v e l i k o u m e t n i ­š k o d e l o L o j z e t a D o l in ar j a, pa bo t r a j no p r i č e v a n j e , k a k o je m l a d i r o d n a š i h n a r o d o v u r e ­s n i č i l n a r o Č i l o m a r š a l a T i t a .

V i k t o r P i r n a t

Obnov l j en i Otočec sredi K r k e v poslednjih ž a r k i h jesenskega sonca. M e d t e m ko delavnost vzdolž avto ceste pojenjuje iz dneva v dan i n se je z m a n j š a l o tudi že š t ev i l o m l a d i n s k i h naseli j , je v G l a v n e m š t a b u v o t o š k e m gradu t ik pred o tvor i tv i jo nove ceste še več dela . V e l i k e pr iprave teko za pomembno s r e č a n j e , pri jetno s lovo i n p r i s r č e n , t o v a r i š k i : » N a s v i ­

d e n j e p r i h o d n j e l e t o v S r b i j i i n M a k e d o n i j i ! «

Z d r a v o sanjarjenje N e d e l j a je . Nase l j e o v i j a

m e g l a . S k u p i n a b r i g a d i r j e v se h r u p n o p r e r e k a , k d o bo z m a ­g a l : Z v e z d a a l i P a r t i z a n .

V m e š a m se v pogovor . P o deba t i o t e k m i s m o k r a m l j a l i o t e m i n o n e m . V p r a š a d s e m j i h : » A l i se boste s p o m i n j a l i vsega, k a r s te d o ž i v e l i t u ? «

» C e se1 bomo s p o m i n j a l i ? S m e š n o , n a r a v n o s t s m e š n o . L e kaiko m o r e š p o s t a v i t i t a k o bedasto v p r a š a n j e ! « j e odgo­v o r i l k o d r o l a s fant i n n a d a l j e ­v a l :

» V e š , k o se b o m pos t a r a l , b o m p u s t i l brke. M o j s i n bo m o r e b i t i s l u ž i l A r m a d o v L j u b l j a n i , j a z p a se b o m z

a v t o b u s o m o d p e l j a l do njega, n a ob i sk . A v t o b u s se bo u s t a ­v i l tu le , v i d i š (pokaza l je z r o ­ko a v t o cesto). J a z b o m m a l c e z a k a š l j a l , s i z a v i h a l b r k e i n poveda l p o t n i k o m , d a s e m j a z d e l a l to le cesto. N e bodo v e r ­j e l i . P o k a z a l j i m bom z n a č k o i n to le fo tograf i jo , k a k o v o z i m s a m o k o l n i c o . «

«-Uh, zmera j s i ka j i z m i š l j a š i n f a n t a z i r a š ! « m u p r a v i m l a ­d inec a t l e t ske postave.

» M o l č i , g r i n t a , k o m a j s e m te p r e g o v o r i l , d a s i p r i š e l s em. V p r a š a m te : k d a j b i d r u g a č e vse to v i d e l ? «

» K a j , n a p r i m e r ? «

» M o l č i , teslo. K d a j b i t i v i d e l T i t a p a R a n k o v i ć a , K a r d e l j a i n D ž u a n d o ? K d a j b i v i d e l t a ­k o / v e l i k e p r i z o r e ? I n k o t a k o ­le - b l e k n e š : , K a j , n a p r i m e r ' , b i te na j r a j e m a h n i l . V t i s t i t vo j i v a s i b i l a h k o ž ive l s to let, p a ne b i k a j t akega v i d e l . «

> S e m a l o , p a se bosta u d a r i l a , s e m s i m i s l i l .

N e k i n j u n p r i j a t e l j p a se nagne k m e n i i n p o š e p n e :

» T a k o l e se k a r napre j p r e ­p i r a t a , s i ce r pa s ta n a j b o l j š a p r i j a t e l j a . «

K o d r o l a s e c nada l ju j e : » K o bom p r i š e l d o m o v n a

vas, bo z a p a d e l t a k o debe l sneg, d a s p l o h ne m o r e š iz

s t i , k e r ne bodo v e č ho t e l i po ­s l u š a t i n j e g o v i h . s o l u n s k i h ' . U s e d l i se borno h k o s i l u i n se­s t r a bo p r i n e s l a sadje. S t a r a ma t i bo r e v s n i l a : , K a j p a n o ­s i š sadje? M e n d a ne bomo z n j i m k v a r i l i k o s i l a ? ' P a bo r e ­k l a ses t ra : ,Mo lč i , b a b i c a ; b ra t p r a v i , d a je to dobro . O n se je n a av to cest i z r e d i l z a d v a k i l o g r a m a « .

Z d a j se og las i a t le t : " » K o p r i d e m d o m o v , bom

p r o s i l o ž e t a , na j m i d a denar . K u p i l b o m m a t e r i a l za d e t e k ­tor. S t a r i bo m e n c a l : , V e š , dena r po t r ebu jemo za sodni jo , t ož i t i m o r a m R a d o v a n a , k e r je z a o r a l č e z m o j o m e j o ' . . .

Posebna brigada za demontiranje mladinskih naselij

» B R I G A D I R « , delo kiparja Lojzeta Dolinarja, kip v nadnaravni velikosti, bo trajen spomenik bratstva ln enotnosti mlade gene­racije jugoslovanskih narodov. S spominsko ploščo vred ga

bodo odkrili v soboto, 22. novembra, pri o toškem gradu

D a n po v e l i k e m sdavju v N o ­vem mestu, k o bodo z a k l j u č e n a dela i n avto cesta s lovesno i z ­r o č e n a prometu, bodo vse b r i ­gade zadnje izmene z a p u t i l e barake, v ka te r ih so ž ive le d v a

vse j e š l o m i m o n jega! M e n j a ­v a l i so se p l e m i š k i gospodar j i , p r i z a n e s l i m u n i s o k m e č k i u p o r n i k i , p ro t i f ramcoska č r n a v o j s k a j e segala p r a v d o g r a ­d u s red i K r k e . V z a č e t k u p re ­tek lega s to le t ja se j e n a n j e m n a s e l i l N a p o l e o n o v genera l , p o v e l j n i k f r ancoske vo j ske , k i je tedaj zased la D o l e n j s k o . V s a k d a n se je v o z i l v N o v o mesto s k o č i j o , k i so m u j o m o r a l i k u p i t i N o v o m e š č a n i . L e p i č l e t r i tedne j e t r a j a lo njegovo vesel je .

Najdaljši kanal na svetu M a r s i k d o nemara m i s l i , da je

n a j d a l j š i prekop na svetu S u e š k i . P a n i . Z a 61 k m je d a l j ­ši Belomorsikobeitskj prekop (dolg 227 km). Da l j š i od teh dveh, k i vezeta dvoje m o r i j , pa so » suhozemsk i* p rekop i , k i spajajo iz l ive dveh alj več rek. Take prekope ima F r a n c i j a , Sovjetska zveza, N e m č i j a , Z D A , imamo j i h pa tudi m i v V o j v o ­d i n i . P rekop , k i spaja M o s k v o z Volgo , je dolg 61 k m , n a š

B a č k i prekop, k i povezuje D o ­navo i n Tiso je do lg 123 k m in po njem lahko plovejo ladje. N a j v e č j i prekop na svetal pa se­daj gradi jo v Sovjetski zvez i , v J u ž n i T u r k m e n i j i . P r e k o p a n bo skozi p u š č a v o K a r a K u m i n bo v vsej svo j i do lž in i — 925 k m — ploven za ladje. P r ekop pa ne bo s luž i l le ladjam, ampak bo­do z njegovo p o m o č j o napajal i tudi ve l ikanska b o m b a ž n a pol ja v d o l i n i M u r g a b .

a l i t r i mesece. L e ena br igada ne bo o d š l a , d o k l e r l i k v i d a c i j ­ska komis i j a , k i odpreml ja m a ­ter ia l , ne bo posla la zadnjega vagona v Srb i jo i n Makedon i jo .

N a pobudo š t a b a II. Š t a j e r s k e i n I V . K a r l o v š k e br igade j« v mlad inskem nasel ju »Mar i j a B u r s a ć « v D r a g i fo rmi rana po­sebna br igada 75 mlad incev -in mlad ink , k i bo prevze la to v a ž ­no i n zelo t e ž k o nalogo. Toda n i h č e n.e d v o m i , da ne bo tudi ta de l ve l ike l e t o š n j e akci je o p ravem č a s u z a k l j u č e n . V tej br igad i so m l a d i n c i iz brigade, k i j e postala pojem l e t o š n j e ak­cije. K a r l o v š k i m l a d i n c i so s i doslej devetkrat p r i b o r i l i na ­slov udarne brigade, dvakra t so s i o svo j i l i zastavo glavnega š t a ­ba i n t r i k r a t so b i l i posebej po­hva l j en i . M e d tekmovanjem v p o č a s t i t e v 39-letriice S K O J so osvo j i l i trj spominske t rakove.

Uspeh K a r l o v š k e br igade n i ostal s k r i t : podjetje » P a r t i z a n ­s k i pu t« je ponudi lo v sem b r i ­gadir jem te brigade, da b i p r i ­hodnje leto na odseku avto ce­ste P a r a č i n — N i « de la l i kot r>ol-k v a l i f i c i r a n i de lavc i tega pod­jetja na betoniranju trase.

Ivan Cehič

P r a k t i č n e v o ž n j e t e č a j n i k o v so ter­jale sicer nekaj padcev in prask, toda pod s k r b n i m vodstvom i n ­š t r u k t o r j e v L judske tehnike je šlo. 9tevilnl t eča j i so da l i iz vrst b r i ­gadir jev 10.113 novih mopedistov, 4545 motocik l i s tov , 5178 novih ko­lesarjev in 416 novih mlad ih šo fe r ­jev za avtomobile . 38 fantov je u s p e š n o oprav i lo tudi t r ak to r sk i

i zp i t

Z bogatim znanjem so se V r a č a l i mlad i ljudje /. l e t o š n j e delovne akcije. A v t o cesta ni b i l a le dragocena S n | a t o v a r i š t v a , t e m v e č

tudi k o v a č n i c a nov ih kadrov

h i š e . K m e n i bodo p r i š l i p r i ­j a t e l j i , s ed l i bomo o k r o g p e č i , j a z p a b o m o d p r l svoje z a p o r ­n i ce i n j i m z a č e l p r i p o v e d o v a ­t i , k a k o j e b i l o t uka j . V i d e l s e m T i t a i n R a n k o v i ć a . k a k o r v i d i m vas , j i m b o m r e k e l . T 6 bodo n a s teza j o d p r l i oč i i n r e k l i : , E , n i m o g o č e ! ' S e v e d a je , ka j pa m i s l i t e ! In veste, k o g a s e m š e v i d e l ? V i d e l sem ce lo p r e d s e d n i k a Indonezi je , b i l j e č r n k o ogl je . A l i : i g r a l i so t e k m o , n a p r i m e r v Š v i c i . J a z to t e k m o g l e d a m : D i d i š u t i r a , j a z m u z a v p i j e m : B r a ­vo, D i d i ! O n se o b r n e in se m i nasmeje . P r i j a t e l j i bodo k a r p o ž i r a l i mo je besedo in ded bo zelen od I jubosumno-

M a t i , k i me i m a zelo r a d a , ga bo n a d r l a : .Tako . za t o ž b a r j e -nje i m a š . z a otro.ka pa ne!' In o č e bo o d n e h a l . «

» N i k o l i ne bom v v r o č i n i nos i l s u k n e n i h h l a č . «

»E , to bom p r i j e l t is te v z a ­d r u g i , k a d a r bodo s t o r i l i kaj narobe! Dos le j sem m o l č a l , č e š : d o m a č č l o v e k je, spreg le j ­mo m u . «

M e g l a se Je r a z k a d i l a , sonce je z a č e l o gre t i . A t l e t i n k o d r o ­lasec s ta o d š l a p o s l u š a t r a d i j ­sko oddajo.

V e l i k o s an j a r i t a ta d v a f a n ­ta, sem si m i s l i l . L e na j . to ni s labo .

Branko Nikolic

Tale zgodba je p repros ta . T o je z g o d ­b a o A g u š u i z p o d R u g o v a . A g u š i m a za seboj š e s t n a j s t let, g r e n k i h o t ro -

. k i h let, k i j i h j e p r e ž i v e l n a vas i , A g u š je S i p ta r, t o d a ze lo d o b r o g o v o r i

- rbsko . N i k o l i n i o d š e l d l j e od svoje se ->ednje v a s i , v k a t e r i j e o b i s k o v a l o s n o v n o solo. Z n a pa p r a v lepo p r i p o v e d o v a t i o se­b i . O n a z a d n j a š k i h p o j m i h s v o j i h s t a r š e v . In k a k o t e ž k o p r o d i r a n o v o ž i v l j e n j e v nje­govo vas pod v r h o v i p l a n i n e R u g o v a .

A g u š j e b i l d o b e r u č e n e c in san j a l j e samo, d a b i š e l v g i m n a z i j o . T o d a o č e m u nI us t r ege l , n i ga p o s l a l v g i m n a z i j o . In A g u š ie ž a l o s t e n , k o se s p o m n i .

» H u d o je , k a d a r se o t r o š k e sanje ne i z ­p o l n i j o , « p r a v i .

O č e n i m a r a l , d a b i m u s in sel v svet . B a l se je , d a se ne bo v e č v r n i l , d a bo on , o č e , n a Sta ra l e t a os t a l s a m .

A t u i š je pasel ovce po p o b o č j i h R u g o v a , p o s l u š a l m u z i k o d i v j i n e i n tu l jen je v o l k o v . Z r a v e n pa s a n j a l o n e k e m sve tu , k i ga ni p o z n a l , je p a to i n o n o ž e . s l i š a l o n jem.

A g u š se s p o m i n j a b r i d k i h t r e n u t k o v iz s v o j i h o t r o š k i h let . N e r a d p r i p o v e d u j e o n j i h , k a d a r p a z a č n e , n jegovi zgodbi n i k o n c a ne k ra j a .

K o j e b : l s ta r t r ina j s t let. j e o č e hote l , d a se o ž e n i . A g u š j e pobegn i l od d o m a .

• N i ga b i l o d v a d n i . teden d n i . V e s me­sec je A g u s tavati po v a s i in gozdu .

O č e ga n i i s k a l , le p r e t i l j e » i z r o d k u - . A g u š i m a č u d o v i t e o č i ; z n j i m i s leda

p l a š n o k o t dete, k i se je p r v i č napo t i l o v svet .

A g u š i m a kodras t e lase, k i m u pada lo č e z u š e s a . I m * t u d i s k r i v n o s t , k i je ni z a u p a l n i k o m u r , r a z e n z d r a v n i k u nasel ja v R i b n i c i .

A g u š se n i k o l i nI ho te l p o k o r i t i ok ru t ­n i m n a v a d a m nn s t a r i m p o j m o v a n j e m o č e ­ta l n svo jega o k o l j a .

V š t i r i n a j s t e m l e tu je b i l i z p i s a n i z š o ­le. O č e j e ho te l , d a m u s in pase o v c e i n d a se o ž e n i .

A g u š j e b i l v s a k d a n tepen i n uha j a t i j e mar&l v sosednjo vas, k j e r je b i l a šo la . U č i -terbj ga j e k o m a j r e š i l p red n j e g o v i m las t ­n i m o č e t o m .

K o j e b i l s t a r petnajs t let, ga je o č e spet hudo p r i j e l . In p r i p e l j a l m u j e n e v e ­sto, d e k l e , ka t e r e dot le j A g u š n i k o l i n i v i d e l .

na.jst let. O č e b i rad o ž e n i l t ud i mene. J a z p a se ne v d a m , za vse n a sve tu ne. V e m , k a k o je z m o j i m a ses t rama . T i s t o n o č j e mat; d o l g o j o k a l a . T o d a m a t e r se p r i tem n i č ne v p r a š a . O n a sme s amo j o k a t i i n — m o l č a t i . «

A g u š je p r i š e l na a v t o m o b i l s k o cesto, ne d a bj v p r a š a l o č e t a . Iz n j e g o v i h vas i je o d š e l s amo on . O č e je reke l , da jo to no­rost , o d i t i » t a k o d a l e č , v n e k o S l o v e n i j o « . T o g a A g u š n i o d n e h a l . Z a v s a k o ceno je

č l o v e k . T u k a j so vs i l jud je d o b r i . N i k o l i n i s e m v i d e l te lefona, sedaj pa d e l a m v te­le fonsk i c e n t r a l i . T u k a j se č l o v e k l a h k o vsega n a u č i , č e h o č e . T u s e m p r v i č v i d e l r a d i j s k i apa ra t i n te l ev iz i jo . D o k t o r m i je p r i p o v e d o v a l , k a k o se t i ska jo č a s o p i s i , i n vedno m i j i h da je b r a t i . D o k t o r je n a j ­bol jš i Človek , k a r j i l i poznam. N i k o l i m u ni b i l o o d v e č , da m e p o u č u j e . V č a s i h m u k d o O p o r e č e , k e r se t o l i k o u k v a r j a /. n a m i , b r i g a d i r j i . J a z sem d o k t o r j u v e l i k o p r i p o -

Fant izpod Rugova na »JAVI « A g u š j e spet p o b e g n i l . In do lgo se n i

v r n i l . D v a d n i ga nj b i l o d o m o v , mesec d n i . . .

T r i mesece o č e p o p o l n o m a n i č ni vedel o svo j em pe tna j s t l e tnem s i n u .

A g u š j e ta č a s ž ive l m e d pas t i r j i na po­bočjih R u g o v a in i m e l p r i sebi le onega p r i j a t e l j a . Vei ike .ua , starega prijatelja, k i je n a p a d e l že bog ve k o l i k o v o l k o v .

Agu.š j e ime! rad svojeua R o m u l a . T a k o je i m e n o v a l v e l i k e g a psa, k i ga je b i l o č e p r ipe l j a l i z neke vas i b l i z u P r i z r e n a .

P o t e m se ie nekega d n e A g u š spet v r n i l d o m o v .

O č e ga je hote l » p r o d a t i « , v e n d a r tega ni s t o r i l , k e r bi se m u l jud je sme ja l i .

A g u š se s p o m i n j a s v o j i h sester, kj j i h je o č e prod«i l l j u d e m , k a t e r i h pre j n i k o l i n i so v i d e l e . P r i p o v e d o v a l n a m je o tem, s ko ra i s so I/a m i .

» S t a r e j š a sestra S a n i j a j e i m e l a š e l e sedemnajst let. O č e jo je da l č l o v e k u , k i ie b i l s ta r p e t i n š t i r i d e s e t let. V z e l je od nje­na d e n a r in nekegl v e č e r a sta obe sestri z g i n i l i . (Maj sta r,\ d v a b ra ta . O d tiste no či Ju n i s e m v e č v i d e l . M l a j š a j e i m e l a pet-

hote l i t i . D a bo v i d e l svet . pa naj se zgodi k a r k o l i .

K a k o j e d o ž i v e l a v t o m o b i l s k o cesto, kaj vse j e v i d e l n a a k c i j i , o t em n a m je ve­l i k o p r i p o v e d o v a l .

» D o k t o r je dobe r č l o v e k . D o k t o r m e je s l i k a l . D o sedaj n i s e m b i l n i k o l i s l i k a n . i t* daj pa sem se p r v i č v i d e l n a fo tograf i j i . I m a m v e l i k k u p s v o j i h fo tograf i j . N a n j ih M m sam, pa I t o v a r i š i in z d e k l e t i iz one š t a j e r s k i h b r i gad (k r a sna dekle ta!) . N i k o l i n i s em tekel za d o k t o r j e m in i;a p r o s i l : f<> (<••:<-alira; me! S l i k a l me je s a m od sebe k a k o d e l a m z lopato, k a k o v o z i m s a m o k o l ­nico . In k a k o v o z i m . J a v o ' . «

U m o l k n i l je. k a k o r da se h o č e n e č e s a d o m i s l i t i , potem pa je r e k e l n e k a k o o t r o š k o :

» N a i v a m povem, k a k o sem se n a u č i ' voz i t i ,.Iavo">»

» S e v e d a pove j ; vse bi radi s l i ša l ! .« »TU sem p r v i č videl m o l o r V e m tudi

kje je tova rna , k i de la motor je- . lavo ' . , T o . i n o , ' in d r u g e . . . Zda j že / n a m vo/. ih m o tor. D o k t o r me je n a u č i l . O n je j a k o dober

vedo v a l o seb i . neka t e re s t v a r i m i sploh ne ver jame. P r a v i , d a sem s i i z m i s l i l . T o d a Jaz m u g o v o r i m č i s t o resn ico , v e r j e m i t e m i ! D o k t o r m i je r e k e l , naj se ne v r n e m na vas k o č e t u P r a v i , d a mi l"> on n a š e l delo v mes tu N a u č i l se bom šoF i r a t i . *

A g u š ve, kaj ie avto. In p r a v i da bi zelo rad posta) š o f e r .

D a . A g u l bo šofe r . Ne bo se v r n i l do­mov, d a bi na o č e na s i lo o c e n i l . Ne bo več pasel ov r po p o b o č j i h H u g o v a T o ie oh-' j u b i l s a m e m u sebi .

» S a m o en'<rat bom š e šel d o m o v , d a me v i d i t a o č e in ma t i . In da me bodo Vide l i vs i . D a bodo v ide l i č e v l j e , k i sem j ih tu d o b i l , pa m o | e fotograf i je in mojo obleko Naj vedo, da so A g u š ni i / .mibi l in n a i so govor i o t e m . «

A g u š trna rad svoje č e v l j e . In postal bo *orer.

" A l i l a h k o vsak živ) v mestu m k a k o \f to: bi t i š o f e r ? - se v p r a š u j e .

A g u š It p r v i č v ide l motor , k o le o d š e l na akc i jo , tedaj pa VOt\ . . lavo' . In k m a l u bo o p r a v i l izpi t za š o f e r j a .

A g u š j e fant in se n o č e ž e n i t i po oče ­tov i pogodbi . Ž i v e t i h o č e samostojno, ko i vsi l judje .

K o j e p r i š e l , je p r v i č v i d e l te lefon, se­daj pa de l a v te le fonsk i c e n t r a l i v naselju In ne sanja več o v o l k o v i h i n d i v j i na h r u g o v s k i h p l a n i n .

A ^ u š san.;a o . J a v f l n o mostu, v kate r em bo ž ive l i n bo šofe r .

In san ja o m a l i A s t r i l z š t a j e r s k o b n gade. s k a t e r o se ie fo togra f i ra l i n uči l voz i t i motor ,

A g u š c v o č e n i k o l i n i v ide l . Jave ' . A g u š e v o č e ne ve. kaj je motor .

Z a l o ie š e s t n a j s t l e t n i A g u š s r e č e n , sa bo l a h k o v e l i k o p r i p o v e d o v a l o č e t u . Pdve d a l m u bo, kje je t o v a r n a motor \ in k a ' so to — moto r j i . K a k o m o r e š iz R i b n i c e g o v o r i l i z B e o g r a d o m l n iz P e ć i / L j u b l i ano .

O vsem bo p r i p o v e d o v a l . K a j t i A g u š ze lo lepo pripoveduj« in gleda kot otrok ki ie p r v i č o n šel v svet.

V č a s i h pa so njegove oči tudi strog* • K a d a r se s p o m n i oteta m sester k i ju n i

več v idol od t 'ste usodne n o č i . ko s la odš l i * in - p o r o č i l i « m o ž e . kt 1u dot le j n i k o l i n i -SIH v i d e l i .

A g u š e v o č e nosi za pasom nož i n pre t i , da bo p r e l i l k r i za »pravico* (toda ka j )e po n jegovem pravic« T i

A g u ! je p r v i č v i d e l p u š k o , k i ne s l r o l m t aku k a k o r t is ta , s ka te ro njegov o č e g roz i sosedu, k i mu je p i e o r a l r>>] met ra / e n i l i e a l i k e r )e p r - s l n v i l k a m e n m e j a š .

A g u š le d e č e k In i m a oči k a k o r neoo, k a d a r je ze lo t emno nad R u g o v o m , In g le ­da z n j i m i k a k o r ot rok, k i ie p r v i č o r i š e ) v svet.

Agu.š n i k o l i ne nosi no>n t>\ p a s o m . . . Ognjen I akirevie .