www.finance.siFINANCE, petek, 30. maja 2008

Slovenski pomorci, Luka Koper in drugi akterji na pomorskem trgu dobro izkoriščajo visoko konjunkturo in rasti ladijskih prevozov. Slovenija je pomorska država z vsemi atributi in ima odlično geografsko lego, prek katere tečejo poti do vzhodne in srednje Evrope. Poleg tega ima razvit izobraževalni sistem, vendar pa zanimanje za pomorske poklice usiha.

Svetovna morja so zelo razburkana

Fot

o: D

ream

stim

e.co

mOGLASNA PRILOGA

POM

ORST

VO

Mestna občina KoperVerdijeva ulica 10, 6000 Koper

Telefon: (05) 664 61 00, faks: (05) 627 16 02

Elektronski naslov: obcina@koper.siSpletna stran: www.koper.si

26, 27

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

26 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 30. maja 2008

Urednik priloge: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: vkrivec@fbm.si

Pomorstvo je oglasna priloga časnika Finance.

Trženje: Klemen KoštrunTel.: (01) 513 08 26E-pošta: klemen.kostrun@fi nance.si

Računalniški prelom:Irena PodobnikLektoriranje: Julija KlančišarUrednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Slovenski ladjar Splošna plovba ima 22 ladij skupne nosilnosti 769.218 ton, od tega 18 ladij prevaža razsute, štiri pa kosovne tovore. Podjetje prevaža razsute tovore v prosti plovbi po vsem svetu in na linijskih poteh med Indijo in Daljnim vzhodom. Poslovni rezultati zadnjih let so zelo dobri. Lani so imeli 151,37 milijona evrov prihodkov, kar je 40 odstotkov več kot leto prej, leto pa so končali z dobrimi 35 milijoni dobička.

Flota Splošne plovbe v celoti vije tujo zastavo. V Sloveniji je registriranih le nekaj manjših ladij za prevoz potnikov, ki v turistični sezoni prevažajo tu-riste, in ena večja jahta.

Povezave niso bile rentabilne

Čeprav Splošna plovba samostojno posluje po vsej zemeljski obli, nas je zani-malo, ali se morda povezujejo tudi s hrvaškimi, italijanskimi oziroma katerimi drugimi lad-jarji. Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe, pravi, da so takšne povezave že obstajale. »Večkrat so bile opuščene in na novo vzpostavljene, pa potem spet opuščene,« razlaga.

Po njegovem mnenju je možnosti za pomorske po-vezave med Slovenijo ter Italijo in Hrvaško še veliko, vendar je problem dobičkonosnost; če bi

SPLOŠNA PLOVBAPodjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o.International Shipping and Chatering Ltd.Portorož, Slovenija / www.splosnaplovba.com

Svetovna morja so zelo razburkanaRast povpraševanja po ladijskih prevozih so povzročile azijske države, predvsem Indija in Kitajska

bile te povezave dobičkonosne, bi se prav gotovo obdržale. Iz-kazalo pa se je, da potniške li-nije niso bile rentabilne in brez državnih subvencij ne morejo preživeti. »Razen povezav v turistični sezoni, ki pa so na-menjene turističnim izletom, ne pa rednim potniškim poveza-vam,« dodaja Bandelj. Po drugi strani promet med Slovenijo in Italijo teče po vedno boljših kopnih povezavah.

Evropa želi pomorske avtoceste

Evropska prometna politika želi čim bolj zaščititi okolje in čim bolj zmanjšati izpust to-plogrednih plinov. »Pomorski prevozi so glede zaščite okolja, v primerjavi z drugimi vrstami prevoza, najbolj učinkoviti. Zato želi EU čim večji delež prometa preseliti s kopnega na morje,« razlaga Bandelj. Ni pa dovolj zgolj načelna opredelitev za pomorske avtoceste, temveč bi morale EU in njene članice zago-toviti vire za subvencioniranje vzpostavitve takšnih povezav.

Vse je ponudba in povpraševanje

»Svetovni pomorski trg je zelo nepredvidljiv, globalen in povsem odprt,« pravi predsednik uprave Splošne plovbe. Cene so odvisne od ponudbe ladijskega prostora in povpraševanja. Ladijske voznine se lahko že v manj kot letu dni spremenijo tudi za sto odstotkov in več, v daljšem ob-

dobju pa se lahko spremenijo za šestkrat. »Gibanje je zelo težko napovedati, cikli kon-junkture in recesije pa trajajo različno dolgo,« razlaga Egon

Bandelj. Kot dodaja, so tre-nutno najbolj dobičkonosni prevozi razsutih tovorov in kemikalij, vendar je kemikalij zelo malo.

Evropska unija želi zaščititi okolje in zmanjšati izpust toplogrednih plinov, zato želi čim več transporta preseliti na vodne avtoceste. Vendar pa bo za miren prehod potrebnih precej sredstev oziroma subvencij.

Mednarodna pomorska blagovna menjava je lani presegla 7,5 milijarde ton tovora, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2006 povečala za 8,9 odstotka, letos pa naj bi se za šest do sedem odstotkov. Po sestavi tovora so

lani pretovorili največ surove nafte, in sicer 32,5 odstotka, sledi razsuti tovor, ki ga je bilo za 25,3 odstotka, kontejnerjev je bilo za 15 odstotkov, 27,2 odstotka pa je bilo drugih tovorov. Delež prepeljanih količin

vseh vrst razsutih tovorov se je v letih 2004–2007 stalno povečeval, povprečno za 8,3 odstotka na leto. Največjo rast so imeli pri prevozu železove rude, predvsem zaradi velikega uvoza Kitajske, kjer se je uvoz železove rude samo lani v primerjavi z letom 2006 povečal za četrtino. Delež prepeljane surove nafte v istem obdobju se je povečeval za 3,7 odstotka na leto, preostalih tovorov pa za 5,1 odstotka. Največji delež povečane

pomorske blagovne menjave je usmerjen proti Daljnemu in Srednjemu vzhodu, predvsem proti Kitajski in Indiji, vzporedno s tem pa se hitro povečujejo tudi luške zmogljivosti na tem območju.

»Trendi kažejo, da so stranke dobile zaupanje v prekomorske zbirnike in njihovo rednost ter zanesljivost,« pravi direktor podjetja Maersk Logistics/Damco Tadej Pojbič. Slovenija je po njegovem mnenju z Luko Koper idealna lokacija za pretovor ladijskih pošiljk v srednjo in vzhodno Evropo.

Kdo vse sestavlja verigo v pomorskem prometu?

Fizično sestavljajo verigo med prodajalcem (pošiljateljem) in kupcem (prejemnikom) ladjarji, pristanišča in pretovorna pristanišča. Dodatne sto-ritve in organizacijo pa zago-tavljajo logisti, špediterji, ca-rinski posredniki, skladišča in druge inšpekcijske službe. Vse je odvisno od vrste blaga. Celotno verigo lahko pokrijejo globalni logisti s svojimi mrežami, ki imajo tudi vsa potrebna znanja in sredstva. To zagotavlja njihovim komitentom eno vstopno točko za naročilo, informacije in spremljanje transporta.

Kakšna je vloga špediterjev v tej verigi?

Špediter je vezni člen celotne verige in zagotavlja stik med vsemi udeleženimi. S svojim strokovnim znan-jem poskrbi za nemoten potek celotnega procesa. Njegova prvenstvena naloga je pravilno svetovati stranki ter jo opozoriti na posebnos-ti transportov glede na njene potrebe in vrsto blaga.

Zakaj je Slovenija zanimi-va za vaše podjetje?

Globalno gospodars-tvo se vedno bolj opira na stroškovno učinkovito proizvodnjo na Daljnem vzhodu. Z vstopom v evrop-ske integracije, ugodnimi kazalci gospodarske rasti in ob upoštevanju dejstva, da je tudi slovensko gos-podarstvo že precej daleč v procesu prestrukturiranja iz proizvodnih v storitvene dejavnosti, je zagotavljanje učinkovitih logističnih povezav z Daljnim vzho-dom zelo perspektivna dejavnost. Luka Koper že zaradi geografske lege po-meni idealno vstopno točko za blago, namenjeno v južni del osrednje Evrope. Z našo navzočnostjo na slovenskem trgu lahko našim strankam ponudimo celostno storitev s popolnim nadzorom.

Katere so posebnosti po-morskih povezav Luke Koper z drugimi pristanišči?

POMORSTVO 27www.finance.siFINANCE, petek, 30. maja 2008

[ INTERVJU] Tadej Pojbič, direktor

podjetja Maersk Logistics/Damco

Špediter je vezni člen celotne verige

Luka Koper v primerjavi z večjimi pristanišči v okolici zelo enostavno organizira delovne procese. Posebna je tudi zaradi svojega geografskega položaja. Luko Koper so kot zanesljivo lu-ko prepoznali skoraj vsi največji ladjarji, kar dokazujejo s svojimi direktnimi servisi kakor tudi s »feeder« ladjami, ki teden-sko povezujejo večja svetovna pristanišča s Koprom. S temi servisi je Luka Koper tedens-ko, lahko pa rečem tudi dnevno, povezana z vsemi svetovnimi pristanišči.

Kam pa se usmerjajo pomor-ski agenti?

Pomorski agenti vse bolj or-ganizirajo lastne zbirne linije. Te linije po cesti ali železnici potekajo do lokalnih pristanišč, od tam z ladjami do večjih pristanišč, ki so povezana med seboj, iz večjih pristanišč pa spet v manjša in nato na celino.

Kako bi lahko potekala pot blaga iz notranjosti Kitajske v notranjost Slovenije ali v kak drug del srednje oziroma vzhodne Evrope?

Blago med pretovornimi pristanišči v zbirnem prometu lahko potuje na različne načine. Iz pošiljateljevega skladišča do nakladne luke običajno potuje

po cesti ali železnici, način je odvisen od lokalnih poseb-nosti, stroškovnih zahtev in razpoložljivih sredstev. Glede na nujnost in vrednost pošiljke se stranka lahko odloči med različnimi možnostmi prevo-za. Klasični pomorski zbirnik je lahko organiziran na podlagi direktnega koridorja, taka je denimo linija Šanghaj–Koper. Lahko pa teče prek luke, kjer se tovor prekrca. To je denimo lini-ja Šanghaj–Tanjung Pelepas–Koper. Ta zadnja pot zagotavlja večjo geografsko pokritost, ven-dar pa blago potuje dlje časa kot z direktno linijo.

Koliko se podaljša čas?Prevoz traja do pet dni dlje

kot po direktni liniji.

Kako pa je z načinom ladja–letalo?

Tudi takšna kombinacija prevoza je mogoča, zlasti če želimo doseči hitrejši tranzitni čas. Možne so različne variante letalskega prevoza, kot so nujne pošiljke, standardni letalski pre-voz in drugo. Končna dostava do prejemnika pa se spet izvaja prek skladišča. Lahko gre za cestno ali železniško dostavo, komitent pa lahko blago prevzame tudi osebno. Vse je odvisno od narave blaga in nujnosti pošiljke.

STATISTIKA

Lani prepeljali največ nafte

»Evropski ladjarji so imeli izjemno visoke davčne obremenitve. To jim je slabšalo konkurenčnost v primerjavi z ladjarji iz tretjih držav. Zato so v minulih 40 letih evropski, ameriški in japonski ladjarji selili svoje ladje v države z odprtim vpisnikom ladij,« pravi Egon Bandelj, predsednik uprave Splošne plovbe. Ladjarji so na te ladje vkrcavali tudi cenejšo delovno silo iz tretjih držav, v Evropi pa je zanimanje za poklic pomorščaka že pred mnogimi leti začelo upadati. Mednarodni pomorski

trg je idealen primer globalnega, povsem liberaliziranega trga,

ki je dostopen vsem, ni institucionalno organiziran, položaj na njem pa krojita predvsem ponudba in povpraševanje. Na mednarodni ravni tudi ni pravil, ki bi omejevala davčno tekmo med državami, poleg tega je zelo malo pravnih in tehničnih ovir za prenos registracije ladij iz ene države v drugo. Veliko tretjih držav je

tako ustanovilo ladijske registre, ki poleg ugodne davčne zakonodaje ladjarjem ponujajo ugodne pogoje za poslovanje in vpis (registracijo) ladij. Ti vpisniki ladij se v pomorski terminologiji imenujejo odprti vpisniki ladij ali mednarodni vpisniki.

ZAKAJ LADJE PLUJEJO POD TUJIMI ZASTAVAMI

Popolnoma liberaliziran trg

SVETOVNA LADIJSKA FLOTA

Vrsta ladij* Delež v svetovni floti Letna rast 2004/2006 Rast 2007

tankerji 40,70% 6% 6%

bulkcarrier (razsuti tovor) 35,80% 6,40% 6,90%

ladje za prevoz kosovnih tovorov 9,50% 0,50% 0,50%

kontejnerske ladje 13,40% 13,80% 13,70%

potniške ladje 0,60% 1,50% 1,50%

*Svetovno floto trenutno sestavlja 50.657 ladij skupne nosilnosti 1,093 milijard ton. Lani se je v primerjavi z letom 2006 nosilnost svetovne flote povečala za 6,9 odstotka. Od leta 2004 do 2007 se je svetovna flota letno povečevala povprečno za 6,5 odstotka.

Vir: Splošna plovba

SESTAVA SVETOVNE FLOTE GLEDE NA MATIČNO DRŽAVO LASTNIKA LADJE (PET NAJVEČJIH)Grčija 16,70%

Japonska 15,00%

Nemčija 8,80%

Kitajska 7,10%

ZDA 4,30%

Vir: Splošna plovba

SKUPINE LADIJSKIH PREVOZOV IN ZMOGLJIVOSTI

prevozi tekočih in utekočinjenih tovorov 445 mio ton

prevozi razsutih tovorov 401 mio ton

kontejnerski prevozi 149 mio ton

prevozi generalnih (kosovnih) tovorov 79 mio ton

RO-RO prevozi 19 mio ton

prevozi potnikov in križarjenja /

Vir: Splošna plovba

Trenutne razmere na sve-tovnem trgu pomorskih prevo-zov so zelo dobre. Voznine, predvsem na področju prevozov razsutih tovorov, dosegajo v zad-njih dveh letih rekorde. Razlog je povpraševanje, ki ga spodbuja Azija, predvsem Kitajska in Indija. Kitajska je z vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo večkratno okrepila blagovne tokove. Tako je ta država postala največja uvozni-ca železove rude in druga največja izdelovalka ladij na svetu.

Svetovna flota se hitro večaPovpraševanje po ladijskem

prostoru v zadnjih letih občutno presega njegovo ponudbo. Svetovne ladjedelniške zmo-gljivosti so zasedene za več let vnaprej, zelo veliko je novih ladij, razreza starih pa skoraj ni. »Svetovna flota je vse večja, vsi pričakujemo spremembe,« pravi Bandelj. Kakšne bodo te spremembe, pa ne more napo-vedati nihče.

Skoraj polovico svetovne flote vsaka zase nadzirata Evropa in Azija. Manj kot desetina je v rokah ZDA, Avstralije in drugih držav. Dobra polovica svetovne flote pa je registrirana zunaj Evrope in Azije, saj le dobrih 30 odstotkov ladij vije zastavo matične države lastnika.

Smo srednje velik globalen špediter z močno prisotnostjoV Evropi in Aziji, s slovesom visoko kakovostnih in po meri

stranke vršenih storitev.

Naš portfelj storitev zajema:

• celoten komplet pomorskih in zračnih prevozov, • pomorski zbirnik (redne tedenske odpreme), • skladiščenje in distribucijo • carinsko posredovanje ter zavarovanje transporta, • dokumentacijo ter druge logistične rešitve

Pomorski zbirni servis iz 44 luk daljnega in bližnjega Vzhoda!

JUNIJ 2008

BUSAN – LJUBLJANA; samo 60 €/cbmJEBEL ALI DUBAI – LJUBLJANA; samo 76 €/cbm

NINGBO – LJUBLJANA; samo 61 €/cbm+ lokalni stroški

SLODAMSAL@DAMCO.COM01/54 77 172; 01/54 77 152

Maersk Logistics d.o.o., Leskoškova 9E; 1000 LJ www.damco.com

»Luka Koper v primerjavi z večjimi pristanišči v okolici zelo enostavno organizira delovne procese. Posebna je tudi zaradi svojega geografskega položaja.«

Tako pravi direktor podjetja Maersk Logistics/Damco Tadej Pojbič.

28 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 30. maja 2008 POMORSTVO 29www.finance.si

FINANCE, petek, 30. maja 2008

Aldo Bačič je predsednik Slovenske pomorske tehnološke platforme in namestnik predsednika uprave v Luki Koper. V našem pogovoru je dejal, da ima Slovenija izjemno logistično lego, ki pa je za zdaj ne izkoriščamo dovolj. Časa, da kaj storimo, ver-jetno ni veliko, saj je tako med pomorskimi prevozniki kot med pristanišči konkurenca izjemno huda. Stvari se izjemno hitro spreminjajo, zato Aldo Babič upa, da po platforma, ki so jo ustanovili leta 2006, izpolnila svoje pos-lanstvo. To pa je predvsem iskanje novih znanj in njihov prenos iz razisko-valne sfere v gospodarstvo.

Ali je Slovenija pomorska država?

Brez dvoma. Pomen po-morske komponente se jasno kaže v resoluciji o prometni politiki Slovenije in tudi v sklepih ministrske konference EU o pomorskih avtocestah. Ne nazadnje tudi podpis dek-laracije o razglasitvi evropskega dneva pomorstva v Strasbourgu potrjuje, da je pomorski status za Slovenijo pomemben.

Kateri kriteriji Slovenijo opredeljujejo kot pomorsko državo?

Ključna sta lastno morje in neomejen dostop do medna-

[ INTERVJU] Aldo Babič, predsednik Slovenske pomorske tehnološke platforme

Slovenija ima izjemno logistično legorodnih vod. Imamo tudi bogato pomorsko tradicijo nacional-nega pomorskega prevoznika in nacionalnega pristaniškega operaterja ter gospodarstvo, ki je povezano s pomorski-mi prevozi in pristaniškimi operacijami. Pomembno vlogo imajo srednja pomorska šola, fakulteta za pomorstvo in pro-met ter morska biološka postaja. V Sloveniji imamo tudi turistične objekte, kot so marine, in ribiško dejavnost.

Ali lahko na kratko navedete, katere so najpomembnejše de-javnosti, ki se v Sloveniji nave-zujejo na pomorstvo?

Jedro je pomorski prevoz, ki se navezuje na pristaniške logistične operacije. Obe de-javnosti podpirajo strojegradnja, kovinska industrija, elektroin-dustrija, transportna sredstva in sistemi ter informatika. V integralni logistični verigi najdemo tudi cestne, železniške in letalske prevoznike. Vse to pa spremljajo tudi druge storitve. Če k temu prištejemo še pot-nike, potem se v pomorski grozd vključuje tudi velik del turizma. Vedno pomembnejša je ekologija, da ne govorim o izobraževanju.

Kateri so glavni aduti Slo-venije na področju pomorskega prometa?

Ugodna geografska lega. Slo-venije je okno v svet za velik del srednje in vzhodne Evrope. To je gravitacijsko zaledje Slovenije.

Zaradi globalizacije promet po morju skokovito raste. Letne rasti v večini severnojadran-skih pristanišč presegajo deset odstotkov. Slovenija oziroma njene pomorske dejavnosti morajo obvladovati logistične verige v njeni intermodalni in multimodalni obliki, predvsem na 5. in 10. vseevropskem pro-metnem koridorju. V povezavi s kopenskimi koridorji bosta za Slovenijo vse pomembnejši plov-ba na krajših razdaljah (Short Sea Shipping) in vzpostavitev pomorskih avtocest.

Kako pa Slovenija izkorišča svojo lego?

Slovenija še ne izkorišča do-volj svoje izjemne lege. Naravne danosti niso dovolj za uveljavitev konkurenčnih prednosti sloven-skega pomorstva. Resna zavora hitrejši rasti vseh dejavnikov v pomorskem grozdu sta slaba železniška in pristaniška in-frastruktura. Posodobitev železniškega omrežja in grad-nja načrtovane infrastrukture v pristanišču v Kopru ter zaled-nih terminalov je prvi pogoj za nadaljnjo rast vseh pomorskih dejavnosti.

Kakšno je slovensko poslovno

okolje oziroma kako je prijazno do teh panog?

Poslovno okolje ne podpira najbolj dinamičnih podjetij.

Tako je tudi pri pomorskem grozdu. Slabo izkoriščamo ko-hezijska in strukturna sredstva za pomorstvo in infrastrukturo. Priznati pa moramo, da se stanje izboljšuje. Državne ustanove bolj prisluhnejo argumentom in pomagajo pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov.

Kako pa je na tem področju z izobraževanjem in kadri?

Obstaja veliko razhajanje med potrebami in razpoložljivimi visokoizobraženimi kadri za po-morsko dejavnost. Fakulteta za pomorstvo in promet ima dobre programe, vendar je zanimanje za študij pomorstva in prome-ta premajhno. Upam, da se bo slednje s prenovo študijskih programov povečalo. Pedagoški proces je nezdružljivo povezan z raziskovalnim delom, kjer pa bo treba povečati sodelovanje med fakulteto in podjetji.

Kakšne so torej vloga in cilji Slovenske pomorske tehnološke platforme (SPTP)?

Generirati znanje in razis-kovalno-razvojne ter predvsem inovativne rešitve za pomorski promet, gradnjo in vzdrževanje plovil ter luške in širše logistične operacije. To je treba vpeljati v gospodarstvo. Prispevek SPTP je večplasten. S pomorstvom je povezanih veliko dejavnosti. Dohodkovni multiplikator po-

morskega sektorja je v Sloveniji med 15 in 17 in je približno za 10-krat višji od povprečnega indus-trijskega. To je upoštevano tudi v nacionalnih strateških razvo-jnih programih in prioritetah, kjer zavzemajo pomorski pro-met, izdelava plovil in luška de-javnost v povezavi z integralnim transportom visoko mesto.

Katera podjetja in druge organizacije so vključeni v platformo?

Trenutno imamo 38 članic. Platformo so ustanovili Luka Koper, Fakulteta za pomorstvo in promet, Inštitut za pomorstvo in promet ter Morska biološka postaja Piran v sestavi Nacional-nega inštituta za biologijo. Poleg ustanoviteljic sodeluje še sedem raziskovalnih in izobraževalnih institucij, pet predstavnikov državnih organov in lokalnih skupnosti ter 22 gospodarskih družb.

Ali lahko na kratko opišete aktualno dogajanje na sve-tovnem pomorskem trgu?

Svetovni pomorski trg v zadnjih letih dinamično raste, in to predvsem zaradi velike gospodarske rasti na Ki-tajskem, v Indiji in nekaterih drugih državah. Najhitreje, skoraj devet odstotkov na leto, raste kontejnerski prevoz. Sa-mo prevoz med Evropo in La-tinsko Ameriko je letno rasel

kar za 16, notranji transport v Evropi pa za 19 odstotkov. V kontejnerskem prevozu in tudi pri operacijah s kon-tejnerji v pristaniščih je precej združevanja, prevzemov. Ne-koliko manj dinamičen je bil segment ro-ro prevozov ozi-roma vozil. Povprečna letna rast je bila nekaj nad petimi odstotki. Prevladuje pred-vsem povezava med Japon-sko oziroma Južno Korejo in Evropo. Pri prevozu vozil je v naraščanju regionalni prevoz od vozliščnih do lokalnih pristanišč. Kar 34 odstotkov vsega prevoženega blaga pa so nafta, njeni derivati in tekoči plin.

Po eni strani se zdi, da glo-balizacija povečuje potrebe po pomorskih prevozih, po drugi strani pa tudi viša stroške. Ali se škarje za pomorce zapirajo ali odpirajo?

Dinamična gospodarska rast Kitajske, Indije in dru-gih azijskih držav povečuje menjavo med temi in razvi-timi državami. Svetovni BDP večajo tudi države srednje Ev-rope in Rusija. Stroške na drugi strani pa dviguje tudi večje povpraševanje po pomorskih transportnih storitvah in dvig cen ladijskih pogonskih ener-gentov. Zaradi dobrih obetov lahko pričakujemo povečanje prevoznih zmogljivosti. Vse več bo novih ladij, ki bodo vse večje. Ponudba bo dose-gla povpraševanje, pri tem pa se bodo verjetno stroški pogonskih energentov na tono prevoženega blaga znižali. In-dustrija pogonskih agregatov išče nove možnosti za manjšo porabo energentov.

Kakšno pa je stanje v Evropi?

Konkurenca je huda. Boj za pretovor oziroma blago se kaže tako na morju, pri prevoznikih, kot tudi na kop-nem, pri komitentih. Predvsem so izpostavljene terminalske

zmogljivosti in obvladovanje logističnih verig. Za razvoj in širitev pristaniških ope-racij sta ključna hiter obrat blaga v pristanišču in zelo kakovostna celostna storitev za komitenta. Vrzel med potrebami kontejnerskega prevoza in razpoložljivimi zmogljivostmi v pristaniščih raste. To evropska pristanišča zavira. Pristanišča imajo tudi zelo omejen prostor, zato zelo hitro gradijo zaledne termi-nale. Te ponavadi nadgra-dijo, tako da postanejo dis-tribucijski centri. Optimiza-cijo s časom in prostorom v kontejnerskih terminalih prinašajo tudi povezave na krajših razdaljah (Short Sea Shipping) med velikimi pristanišči (koncentratorji) in manjšimi pristanišči. Pomem-ben razvojni izziv evropskih pristanišč je intenzivno uva-janje intermodalnosti in mul-timodalnosti s poudarkom na železniškem prevozu. Eden od ključnih dejavnikov optimiza-cije delovanja in kakovostnega razvoja evropskih pristanišč

je intenzivna uporaba infor-macijsko-komunikacijske tehnologije za spremljanje in sledenje blaga v celotni logistični verigi. Večina evrop-skih pristanišč zaradi pros-torske omejenosti tudi deluje okolju prijazno in zmanjšuje izpuste v okolje.

Luka Koper ima prav gotovo svoje primerjalne prednosti. Ali jih lahko bolje izkoristi sama ali v povezavi z bližnjimi pristanišči v Italiji in na Hrvaškem?

Luka Koper ima nekatere ab-solutne kakor tudi primerjalne in konkurenčne prednosti pred severnojadranskimi pristanišči v Trstu, Tržiču, Benetkah in na Reki. Bistvena prednost je prav gotovo geostrateška lega, ki pomeni najkrajšo povezavo s srednjo in vzhodno Evropo. Pomembna prednost je tudi obvladovanje križišča med 5. in 10. prometnim koridorjem. Zelo vidna je tudi ekološka komponenta, saj ima Luka Koper kot edina med jadran-skimi pristanišči certifikat ISO

14001. Visoka produktivnost in storilnost zaposlenih je naslednji atribut Luke Koper. V zadnjih letih dosegamo med deset- in 15-odstotne rasti tako fizičnega kot vrednostnega pretovora. In ne nazadnje, Luka Koper se lahko pohvali s stabilnim položajem glede kadrov, saj ima zadovoljne zaposlene, kar potrjuje tudi to, da v koprskem pristanišču že več ko 20 let nismo imeli stavke. Kljub presežnikom pa ostaja še vedno v skupini manjših evropskih pristanišč, prav tako kot vsi njeni sosedi. Zaradi velikosti in omejenosti pri širitvi na sedanji lokaciji je smiselno, da Luka Koper sode-luje s sosednjimi pristanišči. Dva prej omenjena projekta že upoštevata partnerski odnos med sosednjimi pristanišči ter optimizirata pretok blaga med pristanišči in intermodalnimi verigami. Tudi pri celi vrsti drugih projektov je možno in potrebno najti skupne imeno-valce ter tako pridobiti nujna razvojna sredstva iz bruseljske blagajne.

»Stanje se izboljšuje. Državne ustanove bolj prisluhnejo argumentom in pomagajo pri pripravi in izvedbi razvojnih projektov.«

Tako pravi Aldo Babič, predsednik Slovenske pomorske tehnološke platforme.

Naj počitnice ne bodo izjema, temveč pravilo!

Podprite nas v humanitarni akciji in omogočite počitnikovanje otrokom iz socialno ogroženih družin.

Časnik Finance bo za čim uspešnejši zagon akcijeomogočil počitnice desetim otrokom, poleg tega pa prispeval še 20 odstotkov prihodka od oglaševanja v mesecu juliju in avgustu.

Z zbranim denarjem bomo otrokom iz Zveze prijateljev mladine Slovenije omogočili nekaj brezskrbnih in veselja polnih dni.

V poletnih mesecih bomo v časniku Finance objavili logotip vsakega posameznega oglaševalca. Ob koncu humanitarne akcije pa bomo v celostranskem oglasu objavili vse oglaševalce in končni znesek, ki ga bodo prejeli otroci iz Zveze prijateljev mladine Slovenije.

Za naročilo oglasov in vse dodatne informacije se obrnite na

Jeleno Jerin: 01 30 91 566, e-naslov: jelena.jerin@finance.si.

Tekma za ledeno morje je odpovedanaPredstavniki petih držav so se ta teden na Grenlandiji dogovorili, da bodo sodelovali pri zaščiti Severnega ledenega morja. ZDA, Kanada, Danska, Norveška in Rusija, ki mejijo na Severno ledeno morje, so odločitev sprejele na ministrski konferenci v Ilulissatu. Države bodo uvedle ukrepe v skladu z mednarodno in domačo zakonodajo, da zaščitijo krhko pomorsko okolje Severnega ledenega morja. Prav tako so se zavezale, da bodo v tej regiji, bogati z nafto in zemeljskim plinom, na temelju medsebojnega zaupanja in preglednosti povečale sodelovanje tudi pri znanstvenih raziskavah.

EU želi imeti najčistejša morjaEvropski parlament je sredi maja podprl integrirano pomorsko politiko Evropske unije, ki jo je lani predlagala evropska komisija. Države članice, regije in pristojni sektorji morajo v okviru skupne pomorske politike oblikovati konkretne politike.Z ukrepi želijo doseči, da bodo evropska morja najčistejša in biotsko najbolj raznovrstna na svetu. Ta cilj naj bi uresničili s pomočjo najboljših raziskav, izobraževanja in tehnologij ter z najsodobnejšim in najčistejšim ladijskim prometom. Poročilo parlamenta evropski pomorski politiki očita, da vsebuje premalo konkretnih ukrepov, zato spodbuja evropsko komisijo, naj instrumente v prihodnje zastavi bolj ambiciozno. Evropska pomorska politika se mora pripraviti na posledice podnebnih sprememb in nujno sprejeti ustrezne ukrepe ter uskladiti raziskovalne politike. Obsežnejša prizadevanja je treba usmeriti tudi v raziskovanje morja kot obnovljivega vira energije in razvoj tehnologij za čistejši ladijski pogon.

Na kratko

POMORSTVO 31www.finance.siFINANCE, petek, 30. maja 200830 OGLASNA PRILOGA www.finance.si

FINANCE, petek, 30. maja 2008

Promet je danes ključni dejavnik sodobnih gospodarstev, zato mora biti prometni sistem kar najbolje izdelan. Ob tem mora upoštevati zahteve trajnostnega razvoja z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika.

V devetdesetih letih je Ev-ropska unija začela zaznavati negativne vplive zaradi gneče na nekateri območjih in poteh, kar že načenja njeno gospo-darsko konkurenčnost. Zato je evropska komisija že leta 2001 v evropski prometni politiki zapisala, da je eden od ciljev tudi obvladovanje globalizacije. Globalizacija je namreč postala svetovni trend, kar je zelo vidno tudi v naraščanju prometa.

Promet se vsako leto poveča

Pomorski promet je eden najbolj ekonomičnih prevo-zov, učinki globalizacije pa so se najbolj pokazali prav na tem področju. Pomorski to-vorni promet narašča iz leta v leto. Po podatkih UNCTADA

je predlani svetovni BDP, tudi zaradi večanja trgovinske men-jave in prometa, zrasel za štiri odstotke (Kitajska, Indija), v teh razmerah pa je pomorski promet narasel na 7,4 milijarde ton. Tudi svetovno ladjevje se je v tem letu povečalo za 8,6 odstotka, najbolj se je povečalo število kontejnerskih ladij, in sicer za 15,5 odstotka. Svetovni kont ejnerski promet je nara-sel za 13,4 odstotka in dosegel rekordnih 440 milijonov TEU.

Vsi ti dejavniki vplivajo tudi na slovensko gospodarstvo. Slovenija se je deklarirala kot pomorsko usmerjena država in bi morala pomorstvu nameniti večjo pozornost.

Kadri so izjemno pomembniNa Fakulteti za pomorstvo in

promet Univerze v Ljubljani se zavedamo pomena pomorstva in prometa. Kot visokošolski zavod, ki opravlja znanstvenora-ziskovalno in izobraževalno de-javnost s področja pomorstva in prometa, delujemo že 48 let.

Prometna dejavnost doživlja velike tehnične, tehnološke in organizacijske spremembe.

Le izobraženi in usposobljeni bodo kos spremembamPomorski promet hitro raste, pravila igre se spreminjajo tako v svetu kot v Sloveniji

Na Fakulteti za po-morstvo in promet so s sponzorji kupili jadr-nico Solarija in šolski reševalni čoln. Na teh in drugih plovilih, ki jih ima fakulteta, se študenti privajajo na morje in opravljajo vaje iz pomor-skih veščin. Drugi del usposabljanja poteka na navtičnem in stroj-nem simulatorju, ki si ga Fakulteta za pomorstvo in promet deli s Srednjo pomorsko šolo.Izobraževanje pomorščakov v Sloveniji se izvaja skladno s kon-vencijo STCW (Standards

of Training, Certification and Watchkeeping), ki jo je podpisala tudi Slovenija. To pomeni, da naši diplo-manti dobijo mednarodno veljavno spričevalo in dokazila o usposobljenosti za delo na ladji.Bodoči pomorščaki se lahko izobražujejo in usposabljajo za bodoče častnike krova ali častnike ladijskega strojništva. Pri obeh programih se za učenje uporabljajo različni simulatorji: simulatorji za izvajanje

pomorskih komunikacij, simulator upravljanja

ladje,

simulator ravnanja s tekočimi in drugimi tovori, strojni simulator, simulator za nadzor po-

morske plovbe, simulator za upravljanje

v krizni situaciji na morju.Fakulteta za pomorstvo in promet je vse naštete simulatorje povezala. Tako so prvi na svetu izvedli simulacijo reševanja nasedlega tankerja, iz katerega se je izlivala surova nafta. S takšnim orod-jem lahko usposabljajo študente za reševanje najzahtevnejših scenari-jev na morju.

Prvi simulirali posledice nasedlega tankerja

MORJE JE ŠIROKO IN GLOBOKO …

Pomorstvo je širok sklop dejavnosti in znanj, povezanih z morjem. Sem sodijo dejavnosti, povezane z izkoriščanja morja kot plovne poti, z izkoriščanjem morskega bogastva, zelo pomembna za vsako državo so

morska pristanišča, ki so vstopno-izstopna točka pri prevozu tovora, pomorske agencije in špedicije. Ne smemo pa zanemariti niti pomorskega turizma in gostinstva, oskrbovanja ladij, ladjedelnic, pomorske trgovine in še česa.

… pomorstvo ni nič drugačno

VADIJO NA MORJU IN V UČILNICI

Spreminja se koncept transpor-ta, procesi prometnih tehnologij posameznih prometnih panog pa se nenehno posodabljajo. Transportna logistika je s svojo strukturo in funkcijami zajela celotno gospodarstvo in družbene dejavnosti. Razvoj znanosti zagotavlja premagov-anje razdalj v prostoru in času po načelu »ob pravem času« (»just in time«), kar omogoča vse večjo konkurenčnost tran sportnih, prometnih in transportnologističnih storitev.

Spreminja se tudi pomorski promet. Ladje postajajo vse bolj avtomatizirane in specia-lizirane. Spremembam na trgu pomorskih prevozov so se prila-godila pristanišča, ki postajajo najpomembnejši logistični člen v transportni verigi.

Slovenija mora pametno izkoristiti obmorsko lego in ugoden geoprometni položaj v

Evropi ter vzpostaviti učinkovit prometni sistem. Zato bo potrebovala usposobljene strokovnjake in znanstvenike, ki bodo obvladovali novosti na področju pomorstva, tehnologi-je prometa in transportne logistike.

Fakulteta za pomorstvo in promet je tehnična fakulteta. Večina študentov se vpiše nanjo, ker so poklici pomorščak, trans-portni logist in kontrolor letenja med najbolj iskanimi po vsem svetu. Gre tudi za zelo dobro plačana delovna mesta. Da so ladijski poklici izjemno iskani tudi v Sloveniji, dokazuje primer Splošne plovbe. Ta je letos raz-pisala več štipendij za študente pomorstva na naši fakulteti. Po-leg štipendije pa zagotavljajo tudi dobro plačano delo takoj po zaključku šolanja.

Doc. dr. Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Doc. dr. Elen Twrdy, dekanja Fakultete za pomorstvo in promet

Kariera mornarjev je zelo specifična. Marsikoga, ki se odloča za ta poklic, pa skrbi, da bo do upokojitve ostal na ladji, zaradi česar si ne bo mogel ustvariti družine in živeti mirnega življenja na kopnem. Vendar še zdaleč ni tako.

Pozanimali smo se, kako se razvija kariera pomorščakov oziroma diplo-mantov pomorske fakultete. Po koncu visokošolskega us-posabljanja in pridobitvi os-novnih pooblastil se diplo-mirani navtiki in strojniki najprej vkrcajo na ladjo kot kadeti in asistenti stroja. Po končani enoletni kade-turi oziroma asistenturi se vrnejo na fakulteto, kjer opravijo potrebne tečaje za pridobitev naziva častnik krova oziroma stroja. Po

Na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani izvajajo visokošolske strokovne programe (bolonjske), univerzitetne in podiplomske programe, poleg tega pa tudi tečaje za pomorščake.

Študijski programi 1. VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE (prenovljeni po zahtevah bolonjske deklaracije):

2. UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM (STAR):

3. PODIPLOMSKI ŠTUDIJ:

Tečaji za pomorščake

Ni nujno, da se kariera diplomiranih navtikov konča na ladji

opravljenem državnem izpitu za častnika pa se pomorščaki vkrcajo na ladjo že kot častniki trgovske mornarice. To je uvod v njihovo poklicno kariero.

Usposabljanj je velikoPo določenem času častniki

nato opravljajo še izpite za višje nazive, kot sta poveljnik dolge plovbe in upravitelj ladijskega stroja. Na Fakulteti za pomorst-vo in promet se poleg šolanja iz-vajajo obvezna usposabljanja za požarno varnost na ladji, iskanje in reševanje na morju, pomor-sko komunikacijo in preživetje na morju. Če pomorščak pluje na posebnih specializiranih ladjah, lahko opravi tudi simulatorsko usposabljanje ravnanja z nevar-nimi tovori na tankerjih za naf-to, kemikalije ali utekočinjene pline. Izvajajo tudi usposabljan-ja za častnike na ladjah za prevoz avtomobilov in potnikov.

Po končani plovbi se pomorščaki lahko zaposlijo

na kopnem. To so zelo iskani kadri, saj imajo izjemno veliko praktičnega znanja, ki ga lahko izkoristijo tako v pristaniščih kot pri špediterjih ali pri uprav-ljanju strojnih sistemov. Pred njimi je pestra izbira zaposlitev, kjer jim izkušnje, pridobljene na morju, zelo koristijo.

Velike potrebe po »jahtingu«

Trenutno je na področju pomorstva v velikem zagonu »jahting«. Gre za upravljan-je jadrnic, gliserjev in jaht. Povpraševanje po tem kadru je iz dneva v dan večje, zato na fakulteti izvajajo tudi tečaj za pridobitev pooblastila poveljnik jahte do 500 BT. To pooblastilo omogoča uprav-ljanje jahte do velikosti 500 BT za zasebne ali gospodarske namene. Tako se lahko v tem programu kandidati izobrazijo za poveljnika jahte ali za ljubi-teljskega navtika.

Tudi na kopnem so izkušeni pomorci izjemno iskani. Tako nekateri po nekaj letih plovbe zapustijo ladjo, drugi pa so na njej do upokojitve.

V Evropi se pretovori četrtina kontejnerjevNa okrog sto tisoč kilometrih evropske morske obale je več kot 1.200 trgovskih pristanišč, nekaj sto drugih pa je še na 36 kilometrih obale celinskih voda. Te točke modalnega prenosa so ključne za 90 odstotkov evropskega mednarodnega trgovanja.

Poleg tega obvladujejo 40 odstotkov tonskih kilometrov pri trgovanju znotraj Evropske unije, z razvojem potniških in trajektnih storitev pa postajajo ključnega pomena za kohezijo v Evropi. Ob tem je nezanemarljiv še razvoj industrije križarjenja, ki je nekatera pristanišča spremenil v glavna turistična središča mest in celotnih regij. Ta pristanišča so odločilna za razvoj pomorskega prevoza na kratke razdalje in v mnogih primerih prometa po celin-skih plovnih poteh. Skupno je v pristaniščih v Evropi posredno ali neposredno zaposlenih več

500 tisoč ljudi je posredno

ali neposredno zaposlenih v evropskih pristaniščih.

3 milijarde ton blaga je

bilo leta 2005 prepeljanih prek pristanišč v Evropi.

ŠTEVILKI

Prometna dejavnost doživlja velike tehnične, tehnološke in organizacijske spremembe. Spreminja se koncept transporta, procesi prometnih tehnologij posameznih prometnih panog pa se nenehno posodabljajo.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

PRETOVORJENO ŠTEVILO 20-ČEVELJSKIH KONTEJNERJEVPristanišče/leto 2005 2006 2007

1. Singapur 23.192.000 24.792.400 27.932.000

2. Šanghaj 18.084.000 21.710.000 26.150.000

3. Hongkong 22.602.000 23.538.580 23.881.000

4. Šendžen 16.197.173 18.468.900 21.099.000

5. Pusan 11.843.151 12.038.786 13.270.000

6. Rotterdam 9.286.757 9.654.508 10.790.604

7. Dubaj 7.619.222 8.923.465 10.653.026

8. Kaošiung 9.471.056 9.774.670 10.256.829

9. Hamburg 8.087.545 8.861.804 9.889.792

10. Čingdao 6.310.000 7.702.000 9.462.000

11. Ningbo 5.191.000 7.068.000 9.349.000

12. Guangdžou 4.684.000 6.600.000 9.200.000

13. Los Angeles 7.484.619 8.469.853 8.355.039

14. Antwerpen 6.488.029 7.018.899 8.175.951

15. Long Beach 6.709.818 7.290.365 7.312.465

16. Port Kelang 5.543.527 6.326.294 7.120.000

17. Tjentjin 4.801.000 5.950.000 7.103.000

18. Tanjung Pelapas 4.169.177 4.770.000 5.500.000

19. New York 4.792.922 5.092.806 5.400.000

20. Bremen B`Haven 3.743.969 4.444.389 4.912.177

Vir: www.hafen-hamburg.de

kot pol milijona ljudi, skladno z lizbonsko strategijo pa zagotav-ljajo dinamiko in razvoj celotnih regij.

Promet narašča tako hitro kot naša odvisnost od proizvodov iz mineralnih goriv in predvsem utekočinjenega zemeljskega pli-na. Poglejmo številke. Leta 2005

je bilo v evropskih pristaniščih pretovorjeno več kot tri mili-jarde ton blaga. Polovico je bilo prevoza razsutega tovora. Ro-ro promet (trajektni in drugi promet, poimenovanje izhaja iz »roll on – roll off«) je obsegal 14 odstotkov, splošni tovor pa manj kot desetino. Predvsem se zelo povečuje kontejnerski promet, ki že dosega tretjino vseh pretovorov.

Leta 2005 so tako v svetu pretovorili okrog 250 mili-jonov kontejnerjev, pri tem pa je pomembno, da se je kar 25 odstotkov prevozov zgodilo v Evropi. Do leta 2010 strokovn-jaki napovedujejo 50-odstotno rast kontejnerskega prometa, od česar bodo prepeljali polovico polnih zabojnikov, petina za-bojnikov bo praznih, preos-tanek pa bo namenjen enemu ali več vmesnim prevozom med pristanišči. To po lanskem sporočilu o politiki evropskih pristanišč pomeni, da bodo tokovi nesimetrični.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m F

oto:

Fin

BizM

edia

Blue Flagfor Marinas

Gruppo Altan

Varen in dostopen privez tudi v najslabših vremenskih razmerah.Samohodno dvigalo 50 t. Delavnice za različna vzdrževalna dela. Pomoč pri pristajanju in pristna gostoljubnost.

www.marinaizola.com

Porting d.o.o., Tomažičeva 4a, 6310 Izola, Tel. 05 66 25 400, Fax 05 66 25 406, e-mail: info@marinaizola.com

32 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, petek, 30. maja 2008

ZMOGLJIVOST MARIN IN PROMET, SLOVENIJA 2007ŠTEVILO MARIN 4

površina akvatorija (m2) 186.972

ŠTEVILO PRIVEZOV V MORJU – SKUPAJ

do 6,00 m 78

6,01 do 8,00 m 210

8,01 do 10,00 m 436

10,01 do 12,00 m 386

12,01 do 14,00 m 101

14,01 do 16,00 m 109

16,01 do 18,00 m 56

18,01 do 20,00 m 23

20,01, do 22,00 m 11

22,01 do 24,00 m -

24,00 in več 7

dolžina urejene obale (m) 5.440

površina na kopnem za shranjevanje vozil 36.300

od tega pokriti prostori (m2) 3.200

Vir: SURS

ŠTEVILO PLOVIL V MARINAH, SLOVENIJA, 2005-2007

Stalna Prehodna

Leto Skupaj Motorne jahte Jadrnice Drugo Motorne jahte Jadrnice Drugo

2007 7.351 687 783 201 1.822 3.116 742

2006 6.773 671 787 171 1.583 3.003 558

2005 6.645 677 764 172 1.646 2.841 545

Vir: SURS

Marine ponujajo zelo dobro priložnost za razvoj lokalnega gospodarstva in zaposlitev okoliških prebivalcev. Pogoj, da se to lahko zgodi, pa je podpora lokalnih in nacionalnih oblasti.

Izsledki iz študije, ki so jo pred kratkim izvedli v Italiji, kažejo, da za vsakih 100 evrov neto povpraševanja po storit-vah, ki jih neposredno zado-voljujejo jadranske marine, običajno nastane skupno 357 evrov neto povpraševanja za lokalno gospodarstvo.

Koristi ima tudi zaledjeTo so turistične in druge

storitvene dejavnosti, ki so od marine oddaljene od 10 do 25 ki-lometrov. Iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da marine od vse porabe navtičnih gostov po-berejo le tretjino, drugo lokalno gospodarstvo pa je neposredno multiplicirano za 2,57-krat.

Iz iste študije izhaja, da potrebuje marina, ki ponuja le privezna mesta, eno neposred-no delovno mesto na vsakih 25 privezov. Na to eno neposredno delovno mesto pa pride še 1,4 posrednega delovnega mesta.

N a v t i č n i t u r i s t i s e udeležujejo tudi kulturno-zabavnih in športno-rekreaci-jskih prireditev. Poleg zabave želijo spoznavati nove kraje, ljudi, lokalno gastronomijo in znamenitosti.

Na razvoj marin lahko vp-liva tudi svetovni sloves v raznih tekmovanjih in napre-dnih tehnologijah. To je tudi eden od razlogov za povečano povpraševanje po novih plovil-ih, katerih lastniki iščejo nove priveze. Vendar pa omejeno strokovno izobraževanje otežuje zaposlovanje mladega kadra, proizvodnja sestavnih delov in opreme pa je v Sloveniji prešibka.

Vloga marin

Marine prav gotovo bogatijo turistično ponudbo, na teh lo-kacijah pa je možno prirejati različne športne, rekreativne in sejemske dogodke. Marine tudi ponujajo infrastrukturo in za-

Gosti iz marin zapravljajo tudi na kopnemMarine imajo zato zelo velik pomen tudi za druge turistične dejavnosti v okolici

ledje za pomorsko dejavnost ter dejavnosti, vezane na morje.

Turizem, ki je po nekaterih zagotovilih največja svetovna gospodarska dejavnost, drugi pa temu oporekajo, povezuje številne gospodarske in druge panoge in ima velike multiplikativne učinke. Pospešuje namreč regionalni raz-voj, zvišuje ekonomsko vrednost naravne in kulturne dediščine ter omogoča povečanje družbene blaginje.

4marine so v Sloveniji:

Marina Koper, Marina Izola, Marina Portorož in Marina laguna Bernardin.

8-odstotna je bil lanska rast števila plovil v slovenskih marinah s privezom v morju ali na kopnem.

Na razvoj marin lahko vplivajo tudi razna prestižna tekmovanja in napredne tehnologije. Tudi zaradi tega se veča povpraševanje po novih plovilih, katerih lastniki iščejo nove priveze.

ŠTEVILKI

186.972 kvadratnih metrov je skupna površina akvatorija

marin.

ŠTEVILKI

1.417 privezov v morju je v vseh slovenskih marinah.

Fot

o: D

ream

stim

e.co

m

V Kopru več kontejnerjevV Luki Koper so v prvih štirih mesecih letos pretovorili 114.541 kontejnerskih enot, lani v istem obdobju 98.541, leto prej 70.816 in leta 2005 55.634. Obseg pretovora se je letos v primerjavi z letom 2005 povečal za 106 odstotkov. Lani so v Kopru pretovorili nekaj več kot 300 tisoč kontejnerjev, kar je okoli 90 tisoč več kot leta 2006. Rasli bodo tudi letos, saj nameravajo pretovoriti okoli 400 tisoč kontejnerjev. Je pa konec maja v Luko Koper vplula ladja danskega ladjarja Maersk Sea Land Quality, ki je razložila in naložila skoraj tri tisoč kontejnerskih enot. To je svojevrsten rekord, saj takšna količina pretovora pomeni kar desetino povprečne količine, ki jo na mesec pretovorijo na kontejnerskem terminalu.

Na kratko