o ka godiša bjang ngwana yo a thabilego e bile a …...paw-paw, apola e apeilwego) e fa ngwana wa...

i

O ka godiša bjang ngwana yo a thabilego

e bile a phedile gabotse

RTHB Sepedi.indd 1 2018/06/28 3:11 PM

ii

Sehlogo

Dijo/Nutrition ..........................................................................3

Lerato/Love ....................................................................................8

Tshireletso/Protection ...............................................................10

Thlokomelo ya tša maphelo/Health care .................................12

Tlhokomelo e tseneletšeng/Extra care ....................................13

Place a picture of your child here

CHILD’S NAME:

ii


1

Gopola!Puku ye ga e tšeye legato la puku ya gago ya Go Ithuta ka tša Maphelo. Ka mehla boloka puku ya gago ya Go Ithuta ka tša Maphelo e bolokegile gomme o sepele le yona nako le nako ge o eya kliniking, sepetlele, ngakeng goba mafelong a mangwe a tša kalafo.

A ke mantšu ao o ka palelwang ke ke go a kwešiša. Mantšu a a Tlhaloso e hlaloswa ka morago ga pukuye.

1

Puku ye ke ya – mohlokomedi. ye- ego eletšago kamoo o ka godišago ngwana yo a thabilego le yo a phetšego

gabotse. Gore bana ba gole gabotse le go nagana gabotse, ba hloka:

1. Dijo tša phepo

2. Lerato le lentši, go bapala le go bolela

3. Go šireletšwa go malwetši le dikgobalo

4. Go hlokomelwa gabotse ge ba lwala goba ba gobetše

5. Tlhokomelo e tseneletšego ge ba e hloka

Bala matlakala a puku ye ka moka gore o ithute kamoo o ka thušago ngwana wa gago gore a gole gabotse le go nagana gabotse.

O se lebale, o ka botšiša mooki wa gago ka bophelo bja ngwana wa gago, kgolo le go nagana gabotse ka nako le ge e le efe ge o etela kliniking, sepetlele goba ge mošomedi yo mongwe wa tša kalafo wa tikologong a etetše lapa la gago. Mooki wa gago o tla go ema nokeng, gomme a hlokomela bophelo bja gago le bja ngwana wa gago. Bolela le mooki wa gago ka bothata le ge e le bofe bjoo o nago le bjona.


2

Ngwana wa gago a gohlola le go hema ka lebelo (a hemelana ka makga a

fetago a 50 ka motsotso)

Ngwana wa ka tlase ga dikgwedi tše 2 a na le

mokhuhlwane gomme a sa je

Ngwana a hlatša nako e nngwe le e nngwe

Ngwana a tšhologa , mahlo a wetše le phogwana e wetše

Ngwana a sa šuthe goba a sa tsoge

O sa kgone go nyantšha

Ngwana a thothomela (mmele o šikinyega ka

lebelo)

Ngwana a na le dika tša phepompe (a rurugile

maoto, matsogo le dikhuru)

Iša ngwana wa gago kliniking ya kgauswi ge e ba o bona a mangwe a maswao a latelago.

Maswao a kotsi!

2


3

O ka boloka maswi a gamotšwego ka diiri tše kae?

Themperatšha Nako

Thempheratšha ya ka kamoreng. Kgetha lefelo le le fodilego ka ngwakongwa gago.

Go fi hlela go diiri tše 8

Setšidifatšing Go fi hlela go matšatši a 6

Lepokisi la ice ka setšhidifatšing Dikgwedi tše 3

Setšidifatši sa go gahliša (-18oC) Dikgwedi tše 3–6

3

Dijo tša phepo tše di godišago le go phediša gabotseNgwana wa gago o hloka dijo tša maleba gore a gole a phetše gabotse. Botšiša mooki wa gago ge e ba ngwana wa gago a gola gabotse gomme o bolele le yena ge e ba go na le selo se sengwe seo se go tshwenyago.

Lesea le sa tšwago go belegwa go fi hla go dikgwedi tše 6 l Go nyantšha ke tsela e kaone ya go ješa ngwana. Ke dijo tše di loketšego ngwana

gore a gole, a hlalefe le go phela gabotse. l Efa ngwana wa gago maswi a lebese FEELA dikgweding tša gagwe tša mathomo

tše tshelela. O se mo fe bogobe, meetse goba seno le ge e le sefe. O se mo nee dihlare le ge e le dife tše di dirwago ka gae goba seno le ge e le sefe. Nea ngwana wa gago dihlare tšeo o di tšerego kliniking goba sepetlele feela.

l Nyantšha ngwana wa gago ka makga a mantši ao o ka kgonago, mosegare le bošego. l Nyantšha ngwana wa gago bonyenyane ka makga a 8 diiring tše 24. Ge ngwana wa

gago a nyanya gantši, kemoo maswi a gago atlago go tšwa ka bontši. Bomme ba bantši ba tšweletša maswi a lekanego bakeng sa ngwaga ka gona ga go hlokagale gore o fe ngwana selo se sengwe dikgweding tše tshelelago tša mathomo.

l O ka gamolela maswi a gago ka gare ga selo se sengwe gore a fi we ngwana wa gago ge o se gona. Go swanetše go dirišwa kopi e hlwekilego, go e na le lebotlelo. Boloka maswi ao a gamotšwego ka galaseng e hlwekilego goba galase ya polasitiki e kgonago go tswalelwa. A bee ka setšidifatšing goba ka phapošing diiri tše lesome pedi (12). Ge e le nako ya yo nyantšha ngwana a ruthufatše k a go a tsentšha ka meetsing a borutho. O se a bidiše goba go a tsenya ka gare ga microwave.

l Go kaone gore go se dirišwe mabotlelo goba mabotlelo a go antšha (ditami). Bana ba bangwe ba thatafalelwa ke go anya letswele ka morago ga go anya tami. Mabotlelo le ona go thata go a hlwekiša gomme a ka tlišhetša ngwana wa gago.

l Ge e ba o na le twatši ya HIV, ka mehla o se lebale go tšea dihlare tša gago tša HIV goba dilwantšha malwetši. Se se dira gore go nyantšha go be bolokege.

l Bomma ba go nyantšha ba swanetše go ja dijo tša phepo. Ga se ba swanela go nwa bjala, go tsuba goba go tšea dihlaretagi tše kotsi.


4

a b

4

Gopola!Pele o dira phetho ya gore ga o sa nyantšha, boledišana le mooki wa gago. Ge e ba o nyaka go tlogediša ngwana go nyanya goba o palelwa ke go nyantšha, o swanetše go ithuta kamoo o ka dirago maswi a ngwana.

Emanyana go fi hlela ngwana wa gago a bula molomo gabotse gomme leleme le le mo tlase. O ka mo thuša ka gore o fele o kgorometša pounama ya gagwe ya ka godimo. Ngwana wa gago o swanetše go tlatša molomo ka matutu.

Batametša ngwana wa gago kgauswi le letswele go e na le gore o iname gore o batametše letswele go yena. Thekga hlogo ya ngwana wa gago le molala.

Kgonthišiša gore hlogo ya ngwana wa gago e boetše morago gabotse gore pounama ya gagwe ya ka godimo e gohle tlhoko ya letswele.

Bea monwana wa gago o mokoto moo boso bja tlhoko ya gago bo kopanago le letswele gomme o bee menwana ya gago lona lefelong leo ka tlase ga tlhoko. Gore o ntšhe matutu, leka go gatelela monwana wa gago wa go šupa le o mokoto di kopane godimo ga tlhoko. Netefatsa gore ngwana o tla letsweleng, o iše letswele go ngwanaetsogo la gago le kgorometša letswele la gago kgauswi le mmele wa gago e sego kgole le ona.

c d

a


55

Ke ka baka la’ e ng dikgweding tše tshela tša mathomo ke swanetše go fepa ngwana ka matutu feela? l Matutu a na le difepammele tšeo ngwana wa gago a di hlokago dikgweding

tše tshelelago tša mathomo tša bophelo. l Mpa ya ngwana (mala/mogodu) ga se wa hlwa o lokela dijo tše dingwe, meetse

goba dieela tše dingwe dikgweding tše tshela tša mathomo. l Bana ba ka hlaselwa ke letšhollo , go bipelwa , malwetši le hlohlonwa/

motšho ge e ba dijo tše dingwe, goba dieela tše dingwe – go akaretša meetse – di fi wa ngwana pele – a ka ba le dikgwedi tše tshela.

l Matutu a na le meetse a lekanego go nyorolla ngwana wa gago dikgweding tše 6 tša mathomo tša bophelo, gaešita le ge mo timolla go fi ša.

l Matutu a na le dilo tša bohlokwa tšeo di dirago gore ngwana a phele gabotse mmeleng. Matutu a fokotša kgonagalo ya gore ngwana wa gago a hlaselwe ke pneumonia le letšhollo.

l Go nea ngwana dijo tše dingwe pele ga dikgwedi tše tshela go tla dira gore o se tšweletše matutu a lekanego gomme ngwana wa gago a ka se hwetše phepo ka moka yeo a e hlokago gore a gole gabotse.


6

Mengwaga ya ngwana

Dijo tšeo o ka mo fago ngwana wa gago

Tše kaaka’ng/ Kelelo ya tšona?

Dikgwedi tše 6 – 8

Tšwela pele o nyantšha ngwana ge a nyaka matutu. O mo nyantšhe pele o mo nea dijo tše dingwe.

Ngwana wa gago o hloka dijo tša go tiiša mmele di nago le tšhipi (iron) (dinawa tše di omilego, mae, minced meat, hlapi e se nago marapo, kgogo goba sebete sa kgogo, goba mašotša). Dijo tše di swanetše go apewa le go šilwa gore di be boleta le go ba bonolo gore ngwana a ka di ja le go di metša.

Le gona, efa ngwana wa gago mehuta ya dijo e elatelago: l Dijo tše fang maatla (bjalo ka bogobe,

dipotata tše di šitšwego goba matapola) l Merogo e šitšwego goba e apeilwego

(e bjalo ka lefodi/lephotse, lepampune, kherote) l Dienywa tše bonolo tša go se be le

dithapo (bjalo ka abokhato, panana, paw-paw, apola e apeilwego)

E fa ngwana wa gago meetse a hlwekilego le a šireletšegilego gore a ka a nwa ka komiki, ka mehla

Thoma ka lelepola le tee go ya go a mabedi (1–2), gabedi ka letšatši.

Ganyenyane-ganyenyane oketša bontšhi ba malepola le makga ao o jago ka ona.

Dikgwedi tše 9 – 11

Tšwela pele o nyantšha ge a nyaka matutu. O mo nyantšha pele o mo nea dijo tše dingwe.

l Dijo tšeo di nago ditiišang meele di bohlokwa gore ngwana a gole gabotse l Oketša bontšhi le go fetola (mehuta ya)

dijo l Dijo ga di hloke go ba tše boleta go

swana le dikgweding tše mmalwa tše fetilego l Efa ngwana wa gago dijo tše dinyenyane

tšeo a ka kgonago go di swara (dipanana, borotho, dikherote tše di apeilwego) l Se mofe dijo tše dinyenyane tše di

tiilego tšeo di ka dirago gore ngwana a kgamiwe go swana le matokomane l Efa ngwana wa gago

meetse a bolokegilego ka kopi nako le nako

l Thoma ka bago ¼ ya kopi, ke moka o a oketše goya go seripa sa kopi ge a fi hla dikgwedi tše 12 l Dijo tše nnyane ga 5 ka letšatši

6

Mengwaga ya

nago marapo, kgogo goba sebete sa kgogo, goba mašotša). Dijo tše di swanetše go apewa le go šilwa gore di be boleta le go ba bonolo gore ngwana a ka di

Le gona, efa ngwana wa gago mehuta ya

Dijo tše fang maatla (bjalo ka bogobe, dipotata tše di šitšwego goba matapola)Merogo e šitšwego goba e apeilwego (e bjalo ka lefodi/lephotse, lepampune,

Dienywa tše bonolo tša go se be le dithapo (bjalo ka abokhato, panana, paw-paw, apola e apeilwego)

E fa ngwana wa gago meetse a hlwekilego le a šireletšegilego gore a ka a nwa ka komiki, ka mehla

Dikgwedi tše 6 go ya go mengwaga e 5


7

Mengwaga ya ngwana

Dijo tšeo o ka mo fago ngwana wa gago


Dikgwedi tše 12 go fi hlela go mengwaga e 5

Tšwela pele o nyantšha ngwana makga a mantši ao yena a nyakago ka ona go fi hlela a eba le mengwaga e 2 le go feta. Mo nee dijo pele o mo nyantšha.

l Efa ngwana mehuta e fapafapanego ya dijo (dijo tša go tiiša mmele di nago le tšhipi (iron), tše di fang maatla, merogo, dienywa) l Efa ngwana dijo tše tiišago tše di nago le

vitamin A (sebete, spinach, lefodi, potata, mango, paw-paw, maswi, le bogobe) l Efa ngwana dijo tše di nago le Vitamin C

(dinamone, dinariki, di-guava, ditamati) l Sega dijo ka diripana tše dinyenyane e

le gore ngwana wa gago a ka kgona go di ja ka boyena l Dula o le kgauswi le ngwana gomme o

mo kgothaletše gore a di je l Ge e ba o sa mo antšhe, o ka thoma go

mo nea maswi a bidišitšwego a kgomi goba yoghurt. Latela mokgwa wa go dira lebotlelo ge e ba go nyakega l Efa ngwana wa gago meetse a

hlwekilego le a bolokegilego gore a nwe mo letšatšing

l Mo e ka bago kopi e 1 ya go tlala l Dijo tše dinyenyane ga 5

ka letšatši (ngwana o na le mala a manyenyane, ka gona a ka se kgone go ja dijo tše dintši tše di ka swarelelago diiri tše dintši)

Gopola! l Go tloga go dikgwedi tše 6, efa ngwana wa gago meetse a hlwekilego le a

bolokegilego gore a ka nwa mo gare ga letšatši. Bediša meetse gomme o a fodiše pele o ka a nea ngwana wa gago.

l Ka mehla dula o le kgauswi le ngwana wa gago ge a eja. l Dula o hlwekiša dijo le didirišwa tša go apea gore ngwana a se fetelwe ke

letšhologo. l Ka mehla hlapa matsogo le go hlapiša ngwana ka sesepa le meetse pele o mo

direla dijo, pele a eja le ka morago ga go diriša ntlwana le go fetola mengato. l Ga go hlokagale go rekela ngwana dijo tša bana bjalo ka di cereal. Dijo tša ka

gae di lekane. l O se fe ngwana wa gago tee ya Rooibos goba tee le ge e le efe, kofi , maswi a

lerole, maswi a ka mabotlelong, meetse a folouro, meetse a swikiri le dinotšididi. Dijo le dino tše ga di na di fepa mmele gomme di ka se thuše ngwana go gola.

l Tlogela go fa ngwana wa gago dijo tše di se nago phepo, malekere, swikiri le dino tša go belabela.

l Mabotlelo a lebese la fomula a bea ngwana kotsing ya go fetelwa ke letšhologo, go hlohloywa ke dijo le mathata a go hema.



88

Ngwana wa gago o hloka lefelo le le šireletšegilego le bahlokomedi ba nago le lerato bao ba ka ba thuša go tsenelela tsebo go tsa lefase leo le mo dikologilego. Dilo tše di tlwaelegilego tša go bontšha lerato, go bolela, go bapala le go balela ngwana wa gago di ba thuša gore ba gole le go nagana gabotse.

Go na le dilo tša bohlokwa tšeo o ka di dirago go thuša ngwana wa gago go gola gabotse le go ithuta:

l Thekga ngwana wa gago. O motho wa bohlokwa bophelong bja ngwana wa gago. Bana ka moka ba nyaka go ikwa ba bolokegile, ba ratwa le go hlokomelwa.

l Tiiša tswalano ya gago le ngwana wa gago. Bea ngwana wa gago kgauswi le wena kamoo go ka kgonegago dibekeng tša mathomo tša bophelo bja gagwe. Se se tla thuša gore a ikwe a lokologile gomme a kgone go robala, a gole le go ja gabotse.

l Eba le maikarabelo. Ela tlhokodilo tšeo ngwana a di lakatsang, maikutlo a gagwe gotee le dilo tšeo a di ratago le tšeo a sa di ratego gomme o mo thuše ka tšona – se se tla go thuša go mo kwešiša bokaone le go mo thuša kamoo a hlokago go fi hlelela dinyakago.

l Ngwana wa gago o ithuta go tloga ge a belegwa. Ge o mo swara, omo gokarele, omo opelele le go bolela le yena, kudukudu nakong ya ge o mo ješa, o mo hlapiša le go mo apeša.

l Bana ba ithuta ka go bapala, go bona dilo le go kopana le ba bangwe.Efa ngwana wa gago sebaka sa go bona dilo ka gotsenela le go bapala lefelong le le šireletšegilego le go bapala ka dilo tša ka ntlong tše di hlwekilego goba dithoye/dibapadišwa tše di hlwekilego.

l Anegele dikanegelo le go ba balela dikanagelo. Bolela ka dinepe/diswantšho, ba dumelele ba botšiše dipotšišo, ba dumelele gore ba go anegele se sengwe goba seo se diragetšego ka pukung yeo o ba balelago yona.

888

gore ba go anegele se sengwe goba seo se diragetšego ka pukung yeo o ba balelago yona.

dinepe/diswantšho, ba dumelele ba botšiše dipotšišo, ba dumelele gore ba go anegele se sengwe goba seo se diragetšego ka pukung

Bontšha ngwana lerato, bapala le ngwana, le go bolela le yena gore ngwana a gole gabotse


99

Ka mehla botšiša mooki wa gago ka kgolo ya ngwana wa gago ge e ba go na le seo se go tshwenyago ka e nngwe ya tše di latelago:

Bothata bja mahlo:

l Selwana se sešweu mo nkgolong ya leihlo e ntsho

l Mahlo a sa kgone go bona selo le go se šala morago ge se sepela bjalo ka monwana goba thoye

l Leihlo letee goba a mabedi ale a magolo goba a manyenyane ka tsela e sa tlwaelegago

l Mahlo a šekamego goba leihlo le lengwe le lebeletše thoko

l Bothata bja go kwa: ¡ Go se sa kwa ¡ A sa arabe le gokwa lešata ¡ A bonagala a ekwa medumo e

sego batho

l Ngwana wa gago ge a se sa kgona go dira dilo tšeo a bego a di dira peleng

l Ngwana wa gago ge a sa kgone go bolela ka lentšu goba ka go šupašupa a na le dikgwedi tše 18

l A sa kgone go sepela a na le dikgwedi tše 18

l Hlogo e kgolo

l Hlogo e nyenyane

l A sa diriše mahlakore a gagwe ka bobedi ka go lekana

l Matsogo le maoto a tiilego

l Matsogo goba maoto a lapileng


10

Go šireletša ngwana go malwetši a ka šireletšegago le dikgobalo tša bobjana

10

Bana GA SE BA swanela go išwa kliniking ge ba lwala feela. O swanetše go iša ngwana kliniking go thibela malwetši goba go hlabelwa le go hlola tše dingwe go ya ka pukwana ya Go Ithuta ka tša Maphelo.

l Go thibela malwetši ke mahala. Go bohlokwa go šireletša ngwana wa gago gore a se tsenwe ke malwetši a ka šireletšegagoa bana. Kgonthišiša gore ngwana wa gago o hlabelwa malwetši ka moka go lenanego la thibela malwetši la bana.

l Eya kliniking gore o hlole gore dilo di sepela gabotse ka morago ga matšatši a tshelelago le kgweding ya botshelela a go belegwa.

l Netefatša gore o tseba gabotse nako yeo ngwana wa gago a swanetšego go boela kliniking gore a ye go hlabelwa goba go hlokomelwa. Ge e ba o ka fetwa ke letšatši la go ya kliniking, netefatša gore o ya ka pela kamoo go ka kgonegago.

l Ge e ba o na le HIV, netefatša gore ngwana o dirwa diteko tša HIV ge a se na go belegwa le ka morago ga dibeke tše 10.

l Bana ka moka ba magareng ga dikgwedi tše 6 le mengwaga e 5 ba hwetša vitamin A le dihlare tša go bolaya dinoga a dikgweding tše dingwe le tše dingwe tše tshela. Se se thuša gore ba phele gabotse.

l Gopola, go hlapa matsogo ka morago ga go ya ntlwaneng, go fetola mengwato, pele o lokiša dijo le pele o ješa ngwana. Hlapa matsogo gabotse –hlapa mahlakore ka moka a matsogo, magareng ga menwana le seripa sa letsogo ka sesepa le meetse a hlwekilego.

l Dikgobalo ka moka tše dikgolo di ka thibelwa ge e ba batswadi le bahlokomedi ba bangwe ba ba hlokomelang ngwana wa gago banetefatša gore moo ba lego gona go bolokegile.

l Ngwana ga se a swanela go tlogelwa a le tee goba a sa hlokomelwa. Netefatša gore o dula a na le motho yo mogolo yo a mo hlokometšego gomme o a tseba gore ngwana o kae ka dinako kamoka.

l Le wena itšhireletše. Dira phetho ya gore o tla diriša di thibela pelegi tsa kgetho ya gago gomme ka mehla o diriše dikhondomo tša banna goba tša basadi go thibela boimana bjo bo sa letelwago le malwetši a fetelago ka thobalano (tšhireletsega gabedi thobalanong).

l Hlokomela meno meno a ngwana wa gago gore a dule a phetše gabotse le go tia gotee le go thibela bohloko le go se ikwe gabotse.


1111

Hlokomela meno a ngwana wa gago: l Diriša lešela le lenyenyane le le hlwekilego go hlwekiša marinini a

ngwana wa gago pele leino la mathomo le tšwelela.

l Thoma go hlwekiša meno a ngwana wa gago kapotlako go tloga ge leina la mathomo le tšwelela.

l Ge meno a se na go tšwelela, diriša segohlameno se senyenyane se boleta ka sesepa sa meno se senyenyane sa go lekana le lenala la mathomo la ngwana gore o gohle meno.

l Gohla meno a ngwana gare ga marinini gabedi ka letšatši; mesong le bošego pele a robala.

l Se tlwaele go mo fa dimonamonane le dino tša swkiri.

l Hlola ka molomomn wa wa ngwana kgafetsa se se ka dira gore o lemoge dika tša mathomo tša go senyega ga meno gomme o ye ngakeng ya meno ge e ba o bona selo se sengwe sa go se tlwaelege.

l O se robatše ngwana a dutše a nyanya lebotlelo (o se lebale gore go nyantšha ngwana lebese la letswele ka kopi go kaone go feta go mo nyantšha lebotlelo).


12

Bana ba hloka go hlokomelwa ka tša maphelo ge ba lwala. Bona ge e ba ga a na le dika tše di latelago tse kotsi. Iša ngwana wa gago kliniking ya kgauswi kapotlakoge o bona e nngwe ya tše dika latelago.

l Ge e ba ngwana wa gago a lwala gomme a sa kgone go nwa goba go nyanya letswele, a hlatša selo se sengwe le se sengwe, goba a thothomela, gona ba swanetše go išwa kliniking goba sepetlele ka potlako.

l Bana ba banyenyane (kudukudu bao ba lego ka tlase ga dikgwedi tše pedi) ba ka lwala gabonolo, le gona ka pela. Ge ngwana wa gago a sa je gabotse goba a fi sa e bile a na le mokgohlwane, mo iše kliniking kapotlako.

l Ge ngwana wa gago a na le letšhologo (a bereka ke mala) o swanetše go mo fe motswako (meetse a hlakantšwego le sukiri le letswai) gore a nwe ka morago ga go ntšha mantle.

l Ge e ba ngwana wa gago o na le letšhologo goba a sa nwe gabotse goba a na le mahlo ao a bonagalago a wetše goba a na le madi mo mantleng, mo iše kliniking ka potlako.

l Ge ngwana wa gago a gohlola goba a thatafalelwa ke go hema, o swanetše go išwa kliniking kapotlako.

Kamoo o ka hlakanyagomotswako (meetse a nago le swikiri le letswai) ge ngwana a na le letšhologo

Bana ba hloka go hlokomelwa ka tša maphelo ge ba lwala. Bona ge e ba ga a

Go hlokomela ngwana yo a babjago

l Bidiša meetse a lekanago litere tšhela swikiri ya malepola a 8 a kelelo ya lelepolaa tee i le seripa gare sa letswai ka kelelo ya lelepola la tee

l Nea ngwana motswako wa meetse a nago le swikiri le letswai go tlaleletša go dijo.

l Nea ngwana motswako meetse a nago le sukiri le letswaika morago ga go kaka, o mo nweša ganyenyane ka kopi. ¡ Seripa sa kopi go bana ba ka tlase ga mengwaga e 2. ¡ Kopi e 1 go bana ba mengwaga e 2–5.

l Ge ngwana wa gago a hlatša, ema metsotso e 10 ke moka o tšwele pele, eupša ka go nanya.

l Ge ngwana wa gago a hloka go gontši go feta moo re go boletšego, mo fe. l Tšwela pele o ješa ngwana.

+ +1 litre of cooled boiled water 8 level teaspoons of sugar half a teaspoon of salt (level)


13

Go hlokomela ka mo go tseneletšego bana bao ba hlokago šedi e kgolo

Go gola ga monagano wa ngwana wa gago, kgolo ya gagwe le boemo bja gagwe le ba mmele wa gagwe ga se bja ithekga feela ka go hlokomelwa go tsa maphelo. Go ithekgile ka go hlokomelwa tšatši ka tšatši le tšhireletšego yeo wena le lapa la gago le di tšweleletšgo le go fa ngwana go tloga ge a se na go belegwa (ge e le gabotse go tloga ge ngwana a sa le ka mpeng le pele ngwana a ka belegwa).

HIV – Ge e ba o na le HIV, netefatšsa gore wena le ngwana le hwetša tlhokomelo e kaonekaone yeo le e hlokago gore le phele gabotse. Ge e ba o sa tsebe gore o na le yona goba aowa, kgopela mooki wa gago gore a go eletše le go go dira diteko tša HIV, wena le ngwana wa gago.

TB – TB e tlwaelegile. Botša mooki kliniking ge e ba o gohlola go feta dibeke tše pedi, mmele o fokotšega goba o tswa mofufutšo bošego, goba ge e ba go na le yo mongwe lapeng la gago yo a nago le TB. Ge e ba a le gona, ngwana wa gago o swanetše go hwetša dihlare tša go thibela TB ka dikgwedi tše tshela.

Dikgobalo tše Dikgolo – Dikgobalo tše dintši tše dikgolo di ka thibelwa ge e ba o hlokomela ngwana wa gago ka kelohloko gomme wa hlokomela lefelo leo a lego go lona le šireletšegile.

Tlhokomelo – Ngwana wa gago ga se a swanela go tlogelwa a le tee, a sa hlokomelwa ke motho. Netefatsa gore ka mehla go na le motho yo mogolo yo a mo hlokometšego gomme o a tseba gore ngwana o kae ka dinako tšohle.

Mafokodi – Bana bao ba fokolago monaganong goba mmeleng ba hloka tlhokomelo e kgolo. Ge e ba ngwana wa gago a na le bofokodi o tla hloka tlhokomelo ya go hlokomela le go šireletšwa. Botša mohlokomedi wa gago gomme ba tla go lebiša go modirelaleago gore o thušwe ka go hlokomela ya ngwana. Go kaone go tsenela sehlopha sa thušo e le gore o ka abelana le go ithuta go babangwe ka tsebo go ba fokolangmonaganong le mmeleng.


14

Dikotsi go goleng ga ngwana wa gagoGo na le maemo a mangwe ao a ka hlolago kotsi bophelong le go goleng ga ngwana wa gago. Se ke ka fokotša bokgoni bo bo lekanyetšego bja go hlokomela ngwana wa gago. Ge e ba o kopana le a mangwe a maemo a, botša mooki wa tikologong ya geno goba ngaka gomme ba tla go nea keletšo le go go bontšha moo o ka yago gona gore o hwetše thušo.

l Ge e ba o le mma yo a sa lego mahlalagading goba o le makgolo yo a hlokometšego setlogolo, go bohlokwa gore o botše mooki wa gago a go botše moo o ka hwetšago thušo e oketšegilego ge e ba o e nyaka.

l Ge e ba o bona tlaišego goba o tlaišwa ka gae, botša mooki wa gago. A ka go iša go modirelaleago le maphodisa ge e ba go le bohlokwa gore o šireletšege le go šireletša ngwana wa gago gore a se gobale.

l Ge e ba wena goba molekane wa gago le diriša dihlaretagi goba bjala, se se ka bea ngwana wa gago kotsing. Botša mooki wa gago gore a kgone go botša ka moo o ka hwetšago thušo gona.

l Ge e ba o ikwa eka ga o kgone go kgotlelela, o gateletšegile goba o kwele bohloko nako e telele (kgateletšego ya monagano ), boledišana le mooki wa gago e le gore a ka boledišana le wena gore o dire eng goba gore o ka hwetša kae thušo.


15

Gopola!

Molao o bolela gore o swanetše go ngwadiša

matswalo a ngwana pele a fetša kgwedi e tee. Tšea ID

ya gago le ID ya tatago ngwana o di iše sepetlele moo o tlago go belegela

gona. Dipetlele tše dintši di nea ditefekeite tša bana ge

ba se na go belegwa.

Ngwadiša matswalo a ngwana wa gagoGobohlokwa go tiišetša gore ngwana wa gago o na le setefekeite sa matswalo ka pela ge a se na go belegwa. Bana ka moka ba na le tokelo ya go ba le setefekeite sa matswalo, le ge o se modudi wa mo Afrika Borwa.

Puku ye ya Go Ithuta ka tša Maphelo ga se bohlatse bja matswalo; ngwana yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya gore a ngwadišwe ge a se na go belegwa le go hwetša setefekeite sa matswalo. Go hweletša ngwana setefekeite go tla go thuša gore o hwetše ditirelo le thekgo.

Thekgo le Tlhokomelo ya Ditšhelete l Ge e ba o sa šome goba o se na letseno le lekaalo kgwedi ka kgwedi gore o reke

dijo, diaparo goba senamelwa sa ngwana, o ka swanela go hwetša Tšhelete ya go hlokomela Bana [Child Support Grant (CSG)]. Ge e ba o se na maloka a go ihumana, o ka hwetša CSG gateetee ge ngwana a belegwa. Go bohlokwa gore o e hwetše ka pela kamoo go kgonegago go godiša ngwana gabotse dikgweding tša gagwe tša mathomo tša bophelo.

l Ge e ba o na le mafokodi goba ngwana a na le mafokodi, mmušo o tla go nea Mogolo ya Digole, goba Tšhelete ya Bana ya go Gola bakeng sa ngwana wa gago, go thuša go lefelela ditshenyagalelo tše di oketšegilego tše di hlokagalago. Botšiša mooki wa gago goba modirelaleago wa gago ka mogolo wo.

l Ge e ba go na le ngwana yo o mo hlokomelago, o tla kgona go kgopela Tšhelete ya go Hlokomela Bana go thuša ka go hlokomela ngwana.


16

Lenaneo la mantšu a thata

diganammele ge mmele wa gago o sa rate dilo tše itšego tšeo di go dikologilego tšeo batho ba bangwe ba se nago bothata le tšona go swana le dijo, dihlare, lerole, diruiwa, matšoba le dikhunkhwane

go bipelwa ge o palelwa ke go ntšha mantle, o tšea nako gore o ntšhe mantle le/goba mantle e le a mathata kudu

go ragaraga o šikinyega ka lebelo ka tsela e sa laolegego, motho yo bjalo gantši o a idibala gomme a wela fase

kgateletšego ya monagano bothatabja go laola maikwelo moo o ikwago o nyamile gomme wa se sa ikwa o thabela bophelo

letšhollo ontšha mantle a boleta goba a meetse letšatši le lengwe le lengwe

phepompe gemmele wa gago ga o hwetše dilo tše dintši tša phepo go tšwa go dijo tšeo o di jago ka gobane o sa je dijo tša maleba goba o na le bothata le tsela yeo mmele wa gago o dirišago dijo tšeo o di jago

Difepammele dilotšeo di lego dijong tšeo mmele wa gago o di hlokago gore o gole le go phela gabotse


17

Health services

Your local clinic

Your doctor

AIDS Helpline 0800 012 322

Depression/Mental Health helplines

0800 12 13 14/011 262 6396, sms 31393

Emergency ambulance 10177From a mobile: 112

Poison information centre 0861 555 777

MomConnect *134*550#

Birth registration and identity documents

Home Affairs Toll Free helpline 0800 601 190

Child protection and safety

Police emergency number 10111

Childline toll free 0800 055 5550800 123 321

Grants

SASSA Toll Free helpline 0800 601 0110800 600 [email protected]

Child care and education

Your local ECD centre, creche, preschool, child minder

Other numbers


18

Ngwana wa gago a gohlola le go hema ka lebelo (a hemelana ka makga a fetago a 50

ka motsotso)

Ngwana wa ka tlase ga dikgwedi

tše 2 a na le mokhuhlwane gomme a sa je

Ngwana a hlatša nako e nngwe le e

nngwe

Ngwana a tšhologa, mahlo a wetše le

phogwana e wetše

Ngwana a sa šuthe goba a sa tsoge

O sa kgone go nyantšha

Ngwana a thothomela

(mmele o šikinyega ka lebelo)

Ngwana a na le dika tša phepompe (a rurugile

maoto, matsogo le dikhuru)

Iša ngwana wa gago kliniking ya kgauswi ge e ba o bona a mangwe a maswao a latelago.

Maswao a kotsi!


o ka godiša bjang ngwana yo a thabilego e bile a …...paw-paw, apola e apeilwego) e fa ngwana wa...

Documents