obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture · 2020-05-19 · hydrological burdens. looking at...

B&B

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: Logistično inženirstvo

Modul: Poslovna logistika

OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA

CESTNE INFRASTRUKTURE

Mentor: mag. Branko Lotrič, univ. dipl. inž. tehnol. prom. Kandidat: Marko Dular

Somentor: Pavle Hevka, dipl. ekon.

Lektor: Vinko Rahne, prof.

Kranj, junij 2012

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Branku Lotriču in somentorju Pavletu Hevki za

pomoč pri izdelavi diplomske naloge.

Hvala g. Janezu Prosenu iz Inštituta za gradbene materiale Igmat, d.d., za pomoč in

nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorju Vinku Rahnetu, ki je mojo diplomsko nalogo jezikovno in

slovnično pregledal.

IZJAVA

»Študent Marko Dular izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Branka Lotriča in somentorja Pavleta Hevke.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

Vemo, da je prenavljanje cest v Republiki Sloveniji zahteven tehnološki proces.

Prometne in klimatske razmere močno obremenjujejo voziščne konstrukcije. Da bi

zmogli zadovoljivo financirati obnavljanje obstoječega cestnega omrežja, moramo

pristopiti k inovativnim tehnološkim rešitvam.

V diplomski nalogi smo predstaviti obnovo cestišča ob uporabi materialov iz

voziščne konstrukcije po postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom na cestni

trasi Ig–Ljubljana.

Ta postopek je energetsko varčnejši od postopkov, ki zahtevajo drag poseg v

cestišče ob odvozu materiala iz voziščne konstrukcije ter dovozu novega drobljenca

iz kamnoloma ali pa peskokopa.

Preden se odločimo za poseg v voziščno konstrukcijo, opravimo terenske in

laboratorijske raziskave materialov iz voziščne konstrukcije, kar je osnova za

določitev recepture za izdelavo reciklirane zmesi. Kvalitetna izvedba obnove nam

daje zahtevano odpornost cestišča na prometne in hidrološke obremenitve.

Glede na to, da v Republiki Sloveniji kronično primanjkuje finančnih sredstev za

obnovo vseh kategorij cest, je uporaba tovrstnega postopka še kako dobrodošla.

KLJUČNE BESEDE

- Obnova asfaltne voziščne konstrukcije

- Penjen bitumen

- Reciklator

- Analiza plasti voziščne konstrukcije

ABSTRACT

We know, that the renovation of roads in Republic of Slovenia is a difficult

technological process. Traffic and climate circumstances heavily burden the

pavement structures. To be able to sufficiently finance the renovation of the existing

road network, we have to approach innovative technological solutions.

In the diploma work we presented the renovation of a road, while using materials

from the pavement structure, following the procedure of cold recycling with foamed

bitumen, on the route Ig – Ljubljana.

This procedure is energetically more economical from the procedures, which

demand an expensive intervention into the road, with the outflow of materials from

the pavement structure and inflow of new gravel from a quarry or a gravel pit.

Before we opt for an intervention into the pavement structure, we make field and

laboratory researches of materials from the pavement structure, which is a basis for

determining a formula for the production of the recycled mixture. A quality execution

of the renovation gives us the demanded resistance of the pavement from traffic and

hydrological burdens.

Looking at the fact, that in Republic of Slovenia there is a chronic shortage of

financial assets for a renovation of all pavement categories, using a procedure of

this kind is more than welcome.

KEY WORDS:

Asphalt pavement structure renovation

Foamed bitumen

Recycler

Pavement structure layer analysis

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1

1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1

1.3 Predstavitev okolja ..................................................................................... 1

1.4 Predpostavke in omejitve ........................................................................... 2

1.5 Metode dela ............................................................................................... 3

2 OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA ..................................................................... 4

2.1 Dotrajane cestne površine .......................................................................... 4

2.2 Uvajanje tehnoloških novosti ...................................................................... 5

2.3 Načrtovanje sanacij .................................................................................... 6

3 HLADNA RECIKLAŽA ....................................................................................... 8

3.1 Splošno ...................................................................................................... 8

3.1.1 TSC 06.800 ......................................................................................... 8

3.1.2 Zgodovina ........................................................................................... 8

3.1.3 Uporaba .............................................................................................. 8

3.2 Postopek izvedbe ....................................................................................... 9

3.2.1 Rezkanje vozišča ................................................................................ 9

3.2.2 Penjen bitumen ................................................................................... 9

3.2.3 Polnilo ............................................................................................... 10

3.2.4 Pesek ................................................................................................ 10

3.2.5 Reciklator .......................................................................................... 11

3.2.6 Delovanje .......................................................................................... 11

3.3 Laboratorijska analiza in terensko delo .................................................... 12

3.4 Izvajanje reciklaže .................................................................................... 15

4 PRENOVA IŽANSKE CESTE .......................................................................... 19

4.1 Pogoji projektne obnove ........................................................................... 19

4.1.1 Obnova ............................................................................................. 19

4.1.2 Pravni viri .......................................................................................... 19

4.1.3 Investicija .......................................................................................... 20

4.1.4 Dodatne zahteve ............................................................................... 20

4.1.5 Popis del ........................................................................................... 20

4.2 Pred sanacijo ........................................................................................... 24

4.2.1 Stanje Ižanske ceste ......................................................................... 24

4.3 Potek sanacije .......................................................................................... 25

4.3.1 Odvzem vzorcev ............................................................................... 25

4.3.2 Priprava terena za izvedbo del .......................................................... 27

4.3.3 Reciklaža in asfaltiranje..................................................................... 28

4.4 Stanje po sanaciji ..................................................................................... 32

4.5 Kontrola kakovosti in zaključna poročila ................................................... 35

4.5.1 Kontrola kakovosti ............................................................................. 35

4.5.2 Zaključna poročila ............................................................................. 35

5 ZAKLJUČKI ..................................................................................................... 37

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 42

PRILOGE ........................................................................................................... 44

KAZALO SLIK ..................................................................................................... 44

KRATICE IN AKRONIMI ..................................................................................... 45

B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Marko Dular: Obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture Stran 1 od 67

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Prenova cestnih prometnic je zahteven tehnično - tehnološki proces, ki zahteva

uskladitev vrste dejavnikov. Na obstoječih cestah se pojavljajo poškodbe asfaltnih

obrabnih in nosilnih plasti. Vzrok za nastanek teh je iskati v zmrzlinski neodpornosti

materialov ter njihovi utrujenosti, nenosilnosti.

Obnova državnih cest s ponovno uporabo materialov iz voziščne konstrukcije je

sodoben način, ki se nam dandanes ponuja. Predstavili bomo postopek hladne

reciklaže s penjenim bitumnom na primeru prenove odseka Ljubljana–Ig.

Gre za občutljiv pristop, saj moramo upoštevati, da je voziščna konstrukcija

nanesena na nasipu, ki poteka na močvirnatih tleh, to je Ljubljansko Barje (krajinski

park). Upoštevanje tega je ključno, saj je želja upravitelja kot seveda tudi

uporabnikov kakovostna uporaba skozi celo leto v vseh vremenskih pogojih.

1.2 CILJI NALOGE

Naš cilj je predstaviti postopek obnove voziščne konstrukcije na cestni trasi med

Ljubljano in Igom, torej primer prenove v Sloveniji. Tu ciljamo v smer obravnavane

tematike s področja logistične infrastrukture, saj gre za projekt prenove na zelo

neugodnem terenu (tehnična zahtevnost na barjanskem področju).

Potek prenove zahteva vrsto ukrepov v fazi priprave, da bi lahko prišli do

zastavljenih rezultatov. Namen upravitelja državne ceste, kot je Ižanska cesta, je

prenova, ki bi zdržala nadaljnjo uporabo vsaj 15 let, brez večjih posegov.

Torej večjih popravil v tem času naj ne bi bilo. Le manjša sprotna odprava poškodb

na cestišču, opremi, signalizaciji, sistemu odvodnjavanja površinske in talne vode,

ter seveda sprotno vzdrževanje, kot je čiščenje itd.

1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA

Klimatske in prometne obremenitve na Slovenskem narekujejo uspešnost

načrtovanja obnovitev cestišč. Prometne obremenitve na določenih cestah silno

odstopajo od predvidenih. Dogaja se, da so te ceste že v prvi polovici »življenjske«

dobe dvajsetih let prenesle vso predvideno prometno obremenitev. V prezgodnjem

obdobju se zato dogajajo večje poškodbe v obliki udarnih jam.



Po zaključku sanacije poškodovanih površin je pomembno, koliko časa bo cestna

površina vzdržala brez večjega ponovnega posega. Želja upraviteljev je, da se

voziščno konstrukcijo prenavlja na vsakih dvajset let, oziroma da ta zdrži prometne

in klimatske obremenitve vsaj petnajst let. Dejansko se dogaja, da so ti časovni

intervali med eno in drugo obnovo doseženi v večini primerov. Le pri nekaterih

primerih je potreben predhoden poseg.

Ko se želimo odločiti, kakšen pristop bomo ubrali za obnovo dotrajanega vozišča,

moramo predhodno analizirati stanje cestnega telesa odnosno stopnjo dotrajanosti

cestne površine.

V analizi je potrebno preučiti stopnjo obremenjenosti cestne površine z vozili in s

hidrološkimi vplivi. Na podlagi analize se odločimo, s kakšnimi ukrepi se bomo lotili

sanacije poškodovanih površin. Ob preučitvi izbire tehnologije je cena izvedbe

ključna, a vendar ne edina. Pomemben je tudi ekološki vidik, torej ravnanje z

okoljem.

Pri vsem tem je potrebno poudariti organizacijo izvedbe ob čim manjšem oviranju

prometa. Nadležne zapore cest, ki imajo za posledico organizacijo obvoza,

povzročajo hudo kri med uporabniki. Temu se je potrebno kar se da posvetiti, torej s

primernim obveščanje in kratkotrajnim zapiranjem ter z izogibanjem prometnim

konicam.

Uvajanje tehnološkega napredka je v smislu odpravljanja nepotrebnih stroškov

ključna usmeritev sedaj in v bodoče. Zavedanje vseh akterjev za zagotavljanje

kakovosti stanja cest na Slovenskem bo v bodoče prineslo večje zadovoljstvo

uporabnikom cest kot tudi upraviteljem cest. To pomeni, da na dolgoletnih izkušnjah

temelječi rezultati omogočajo viden napredek pri obnovah dotrajanih cestnih

površin.

1.4 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Pri obravnavanju tovrstne problematike v Sloveniji naletimo na vrsto težav. Ceste v

Sloveniji so v večini v zelo slabem, mnoge v razpadajočem stanju, torej nevozne. Da

bi izboljšali to stanje, mora Slovenija v prvi vrsti nameniti občutno več sredstev za

vzdrževanje in prenovo cest.

Seveda tu naletimo na hud logističen problem, saj je populacija na celotnem

teritoriju Slovenije močno razpršena, kar potegne za seboj veliko število kilometrov

cest, potrebnih večje pozornosti v smislu vzdrževanja in prenove.



Pri sami izdelavi diplomskega dela smo se omejili na nam dostopne vire, kot so

internet, knjižnice, itd. Poleg tega nam je bilo v veliko pomoč zbiranje podatkov,

pridobljenih s strani Inštituta za gradbene materiale Igmat, d.d. in DRSC.

1.5 METODE DELA

Naloga temelji na lastnih spoznanjih, pridobljenih v času študija logističnega

inženirstva. Navedeno tematiko bomo obravnavali z vidika problematike prenove

prometnic v Sloveniji na primeru Ižanske ceste.

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili induktivno in deduktivno metodo, to je

sklepanje od posameznega k splošnemu ali obratno iz splošnega v posamezno.

Poleg teh metod smo uporabili še deskriptivno (opisno) metodo za korektno

uporabo, študij in interpretacijo že napisane literature. Torej literature, ki omogoča

vpogled v obravnavano tematiko (knjižnice, internet …).



2 OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA

2.1 DOTRAJANE CESTNE POVRŠINE

Kot je znano, so na Slovenskem dandanes cestne površine v slabem ali celo

neuporabnem stanju. Za takšno stanje je kriva nezadostna finančna podpora

države. Da bi to stanje izboljšali, je potrebno občutno povečati pozornost vseh

odgovornih v Sloveniji za hitrejše in seveda cenovno ugodnejše obnavljanje cestnih

površin. Tu naletimo na vrsto logističnih problemov, saj obnova terja uskladitev

mnogih dejavnikov. Namen upravitelja je seveda, da bi ceste kar se da kakovostno

prenovili in s tem izboljšali vozne lastnosti na veselje in v zadovoljstvo uporabnikov

cest.

Obnova dotrajanih cestnih površin je v Sloveniji svojevrsten izziv, kajti sredstev za to

ni in ni dovolj. Pri tem se išče najrazličnejše pristope, kako izvajati obnove. Išče se

cenovno ugodne in kakovostne tehnično - tehnološki pristope. Ni lahko. Miselnost,

da z najcenejšim pristopom rešujemo cestno infrastrukturo pred uničenjem, je

največja ovira, kajti na daljši rok se razpre vsa pomanjkljivost takšnega pristopa.

Tujina pozna vrsto tehničnih pristopov, ki pa se le počasi prebijajo v naše okolje.

Prepričevanje odgovornih, da je nujna kontinuiteta uvajanja novosti s ciljem cenovne

in kakovostne ureditve cestnih površin, je na Slovenskem mukotrpna odisejada.

Voziščne konstrukcije so izpostavljene najrazličnejšim vplivom, tako atmosferskim

kot tudi dnevni uporabi uporabnikov cest. Obremenitve, ki jih prenašajo, postavljajo

pred upravitelje najrazličnejše zahteve za ohranitev zadovoljive stopnje vzdržljivosti

in odpornosti.

Na voziščnih površinah se tako pojavijo različne deformacije, odnosno poškodbe. Te

vplivajo na vozne lastnosti in posledično pospešujejo razpadanje cestnega telesa.

Točno to pa narekuje upraviteljem cest, da se dovolj zgodaj odzovejo na tovrstne

težave in pričnejo z ustreznim ukrepanjem.

Pred letom 2000 je Slovenijo najbolj omejevala dostopnost do finančnih sredstev.

Seveda se je ta »pesem« zopet ponovila z zagonom svetovne gospodarske krize

leta 2008. Pri tem je pomembno navesti dejstvo, da je pri vsem tem izpadu dela

zadostnih finančnih sredstev hud problem zagotavljanje oziroma organizacija

prevoza starega materiala na deponije. Ta logističen napor je izjemno drag, saj

dosega marsikdaj ceno dovoza novega materiala na mesto vgradnje. Da bi se temu

izognili, so v dvajsetem stoletju snovalci obnove cestnih površin iskali tak tehnično -

tehnološki pristop, ki omogoča izogibanje, če ne že popolno odpravo tovrstnega

stroška.



2.2 UVAJANJE TEHNOLOŠKIH NOVOSTI

Za doseganje kakovosti obnove je tu primerno poudariti potrebo, če ne že nujo, po

drugačnem pristopu oddaje obnovitvenih del. Naloga upravitelja cest je, da spodbuja

uvajanje sodobnih tehnično - tehnoloških rešitev. To se da doseči z inovativnim

pristopom razpisovanja natečajev za obnovo cestnih površin.

V praksi to pomeni, da razpisna zakonodaja dopušča možnost hkratne odgovornosti

izvajalca obnovitve za izvedbo in vzdrževanje. Gre za neke vrste pogodbe, ki poleg

ponudbe za prenovo, vsebuje tudi del, ki opredeljuje vzdrževanje za dobo

predvidene uporabe brez večjih posegov v voziščno konstrukcijo.

To bi zagotovo spodbudilo izvajalce, ki se potegujejo na razpisih, da bi ti ponujali

inovativne rešitve. Namen je vpeljava takšnih postopkov, ki imajo za posledico

razumno uporabo energije in vgrajenih materialov, kot tudi vpliv na ljudi in okolje. S

tem bi bila dosežena njihova odgovornost za stanje cestne površine v vnaprej

pogodbeno določenem času med eno in drugo obnovitvijo voziščne konstrukcije.

Za kakovostno spremljanje stanja cest na Slovenskem je ključna usposobljenost

kadra, ki spremlja stanje vozne površine, in po potrebi ukrepa. V procesu

formalnega izobraževanja se tovrstnega znanja ne pridobi. Kader je potrebno

naknadno ustrezno usposobiti v procesu uvajanja v delo.

Za kontrolo materialov, vgrajenih v voziščne konstrukcije, se pri nas uporablja

laboratorije za preverjanje, torej za izvajanje zunanje kontrole. Ker so ti mnogokrat v

lasti izvajalcev, to pomeni, da so laboratoriji namenjen notranji kontroli. To je

neugodno s stališča neodvisnosti za zunanje potrebe, je pa dobro, ker imajo obrati

stalno prisotno kontrolo.

Za preverjanje vzdržljivosti vgrajenih materialov v voziščne konstrukcije pod

obremenitvijo v danih klimatskih pogojih se uporablja metodološki pristop, in sicer

poskusna trasa. Samostojna tovrstna trasa je drag proces testiranja, saj je le - ta in

seveda potek preizkušanja obremenitve cenovno neugodna rešitev za državo, kot je

Slovenija.

Takšna trasa je razdeljena na odseke z različnimi vgrajenimi materiali. Vozilo pod

obremenitvijo stalno vozi po njej v krogu. Sproti se beleži klimatske razmere.

Za Slovenijo je možno določen del cestnega omrežja rezervirati za tovrstna

testiranja. Tako imenovana testna trasa, ki naj ima ustrezno zagotovljen obvoz, je za

naše klimatske razmere in seveda prometne obremenitve še kako dobrodošla.



2.3 NAČRTOVANJE SANACIJ

Pri načrtovanju oziroma projektiranju cestnih prometnic moramo posebno pozornost

posvetiti odvodnjavanju meteornih voda na ali pa v celotnem cestnem telesu.

Pomembno je, da v najkrajšem času in po najkrajši poti odvedemo površinske in

podzemne vode brez kvarnih posledic za cestno konstrukcijo. Uspešnost teh

ukrepov zagotavlja varno in udobno rabo cestnih površin.

Preden se lotimo projektiranja, je potrebno v skladu s finančnimi zmožnostmi in

zatečenim stanjem voziščne konstrukcije oceniti in določiti prave ukrepe za obnovo

oziroma sanacijo. Pri ocenjevanju stanja voziščne konstrukcije si pomagamo z

različnimi meritvami:

Oceno stanja v skladu z metodo modificiranega švicarskega indeksa (MSI)

izvajamo vsake dve leti. Gre za vizualno oceno stanja vozne površine, vrste

in stopnje poškodb, ob upoštevanju obsega in intenzitete obrabe. S pomočjo

te ocene dobimo osnovo za gospodarjenje s cestišči. Pomemben je količnik

preostale življenjske dobe cestišča. Ta nam da podatke o naravi in vzrokih

za nastanek poškodb.

Meritev podajnosti voziščne konstrukcije z deflektometrom s padajočo utežjo

(FWD – Falling Weight Deflectometer) izvajamo vsake štiri leta. S pomočjo

te meritve dobimo prvi podatek, ki govori o življenjski dobi voziščne

konstrukcije, in drugi, ki nam pove, kakšna je potrebna debelina ojačitev.

Meritev podajnosti voziščne konstrukcije z deflektografom Lacroix.

Da bi ocenili stanje kvalitete vgrajenih materialov, se izvede pred začetkom del

pregled stanja vgrajenih materialov s pomočjo preiskav. Na delih cestišč, kjer so

ugotovljene karakteristične poškodbe voziščne konstrukcije, je potrebno izvesti

določeno število sondažnih jaškov ali vrtin. Skladno s TSC 06.541 : 2009 je

potrebno določiti količnik preostale uporabe posamezne plasti vozišča.

Za določitev geotehniških in hidrogeoloških razmer je potrebno preučiti razmere na

območju cestišča. Pomembni sta stabilnost nasipov in izbor materialov z ustreznimi

lastnostmi v podlagi. Za določitev debeline nevezane voziščne konstrukcije iz

kamnitih zrn je primerna uporaba kalifornijskega indeksa nosilnosti temeljnih tal

(CBR – California Bearing Ratio). TSC 06.720 : 2003 določa merjenje CBR podlage

z direktnim merjenjem.

Za materiale, potrebne vgradnje v plasti cestnega telesa, se uporablja agregate

raznovrstnih kamnitih drobljencev in prode. Stabilizacija se izvede s cementom in

kamnitimi materiali, asfaltom ter cementnim betonom.

Tehnična specifikacija za ceste TSC 06.520 : 2009 Projektiranje – Dimenzioniranje

novih asfaltnih voziščnih konstrukcij določa skupno debelino voziščne konstrukcije.



Ta je odvisna od povprečnega letnega dnevnega prometa, klimatskih razmer in

nosilnosti posteljice.

Voziščne površine, odnosno konstrukcija vozne površine, je sestavljenka

raznovrstnih plasti.

Osnovni pojmi sestavnih delov cest:

cestno telo,

planum,

temeljna tla,

nasip,

posteljica,

nevezana nosilna plast,

vezana spodnja nosilna plast,

vezana zgornja nosilna plast,

obrabna plast.

Tehnična specifikacija za ceste TSC 06.511 : 2009 Prometne obremenitve –

določitev in razvrstitev nam pove, pri kakšnih prometnih obremenitvah smemo

določiti dimenzije asfaltne ali cementno betonske vrhnje plasti voziščne konstrukcije.

Za izračun prometne obremenitve se uporabi vrednost standardne osne

obremenitve 100 kN in faktor razporeditve osi.

Stalen problem dotrajanosti voznih površin so klimatske razmere: dež, sneg, zmrzal,

veter, sonce,…

Tehnična specifikacija za ceste TSC 06.512 : 2003 Projektiranje klimatski in

hidrološki pogoji določa izhodišča za gradnjo cest pod danimi hidrološkimi in

klimatskimi pogoji. Ob načrtovanju, izgradnji in vzdrževanju cestišč narekuje

določitev vrste in izmere vozišč in ukrepe za zaščito materialov pred zmrzaljo, ki

povzroča poškodbe voziščne konstrukcije. Poudarek je na določitvi minimalne

debeline voziščnih konstrukcij, saj je potrebno upoštevati odpornost materialov na

zmrzal in gibanje vode nad in v voziščni konstrukciji.

Vlaženje povzroča izgubljanje nosilnosti podlage. Fina zrna zmanjšujejo zmrzlinsko

odpornost, saj večajo občutljivost na vodo, torej zmanjšujejo njeno prepustnost. Ko

fini delci prodirajo ven iz nevezane podlage, zmanjšujejo njeno togost.

V vezanih plasteh voziščne konstrukcije so predvsem pomembne lastnost bitumna,

votline v plasteh voziščne konstrukcije in stopnja poroznosti le-teh. Vse to omogoča

nastanek najrazličnejših razpok na površju in v notranjosti vezane plasti, kar

omogoča prodiranje meteorne vode in s tem kvarne posledice na voziščni

konstrukciji.



3 HLADNA RECIKLAŽA

3.1 SPLOŠNO

3.1.1 TSC 06.800

Preden se lotimo obnove, se najprej na podlagi temeljite analize lotimo izbere

ustreznega postopka. Ena izmed zelo privlačnih rešitev je hladna reciklaža z

uporabo penjenega bitumna. V nadaljevanju jo bomo temeljito obdelali, saj se nam

ponuja kot primerna tehnično - tehnološka rešitev v danih klimatskih in prometnih

razmerah na Slovenskem. Tu seveda ne smemo izvzeti okoljevarstvenih zahtev.

Tehnični standard za ceste TSC 06.800 Ponovna uporaba materialov v cestogradnji

– Recikliranje določa in opredeljuje, pod kakšnimi pogoji lahko uporabljamo različne

materiale, uporabljene v prvotni obliki, za ponovno vgradnjo. Navaja primere

uporabe kot tudi nivo zahtevane kakovosti ob kvalitetni izvedbi ponovne vgradnje.

Določa tudi področja uporabe in postopke za potrjevanje skladnosti in nadzora

kakovosti materialov ob izvedbi reciklaže.

3.1.2 ZGODOVINA

Uporaba postopka s penjenim bitumnom kot vrste veziva se prične z iznajdbo

ameriškega izumitelja dr. Ladisa Csanyija leta 1956. Gre namreč za postopek

vbrizgavanja pare v segret bitumen. Ta patent je nato kupila družba Mobil Oil. Ta ga

je še izboljševala in razširila njegovo uporabnost z vročim bitumnom, v katerega so

vbrizgavali hladno vodo. Sistemski razvoj se je nadaljeval pri družbi Wirtgen. Po letu

1990 so vbrizgavali bitumen v ekspanzijski posodi z dodajanjem vroče vode in

segretega zraka.

3.1.3 UPORABA

V Sloveniji smo pričeli s to metodo po letu 2000. Ta napredek v tehnološkem

postopku je prinesel recikliranje obstoječih vgrajenih materialov v voziščni

konstrukciji, pri čemer se dodaja vezivo in penjen bitumen kar na samem mestu

obnovitve. Za kaj takega pa je bilo potrebno zainteresirati izvajalce za vpeljavo

tehnološke novosti, in usposobiti kader. Organizacija tovrstne izvedbe je poseben

zalogaj. Primerna oprema, ki omogoča izvedbo obnovitve, je za tovrsten postopek

specifična in terja od izvajalca sprotno spremljanje dosežkov na svetovni ravni.

Vpeljava takšnega postopka, kjer recikliramo po hladnem postopku in uporabljamo

kot hidravlično vezivo cement in penjen bitumen, je za Slovenijo pomemben

tehnološki napredek, saj omogoča cenejšo in okolju prijaznejšo obnovo

poškodovanih cestnih površin.



3.2 POSTOPEK IZVEDBE

3.2.1 REZKANJE VOZIŠČA

Poškodovano vozišče se najprej na določenem odseku »odrezka«, torej celotno

asfaltno vozišče in del kamnitega materiala. Obenem dodajamo še kamniti

drobljenec za dosego želene granulacije reciklirane zmesi ob dodajanju veziva.

Globina, v katero zarijemo rezkanje, gre od 15 do 30 cm. To je odvisno od prometne

obremenitve. Pripravljena reciklirana površina je primerna za nanos oziroma

vgradnjo nosilne in obrabne plasti asfalta. Posebna pozornost je pri vsem tem

potrebna ob pripravi penjenega bitumna.

3.2.2 PENJEN BITUMEN

Penjen bitumen je mešanica zraka, vode in vročega bitumna. Primerno razmerje je:

vroč bitumen 98% in voda 2%.

Temperatura vročega bitumna sega od 160oC do 200oC. Ko ta pride v stik z vodo, ki

ima temperaturo 20oC, in s stisnjenim zrakom, se zmes v hipu poveča kar za

dvajsetkrat. Posledica je penjenje.

Slika 1: Shematski prikaz penjenja bitumna

(Vir: Šircelj, Cezar, 2006)



Penjen bitumen je torej pena. Vbrizgavanje hladne vode v majhnih količinah v vroč

bitumen povzroči penjenje, ki traja 30 sekund. Fizikalno gledano je bitumnu s

pomočjo penjenja spremenjena viskoznost. Zmanjšana viskoznost omogoča

prodiranje bitumna med kamniti agregat drobnih delcev. V penilnih komorah se para

širi v smeri bitumna in povzroča mehurčke. Ti mehurčki so pena. Velikost le - te je

odvisna od tlaka pare in površinske napetosti bitumna. Mehurčki zagotavljajo

stabilnost pene, dokler se ta ne shladi. Bitumen predstavlja v reciklaži od 1,5% do

4,5% vsebine. Seveda je potrebno za vsako izvedbo reciklaže določiti optimalno

vrednost bitumna v zmesi materialov.

Za doseganje optimizacije karakteristik penjenja veziva v zmesi z recikliranim

materialom sta pomembna dva parametra:

Ekspanzijsko razmerje. Je razmerje med največjo prostornino pene in

začetno prostornino bitumna. Pomembno je za zagotavljanje prodiranja

veziva v zmesi.

Razpolovna doba določa sesedanje pene med mešanjem. Torej gre za

vprašanje stabilnosti pene.

Oba parametra, ekspanzijsko razmerje kot tudi razpolovna doba, sta determinirana

v odvisnosti od vrste bitumna. Kakovostnejše penjenje je zagotovljeno z mehkejšim

bitumnom. Seveda pa sta oba parametra, ekspanzijsko razmerje in razpolovna

doba, tesno povezana s kakovostjo prodiranja v zmesi, kar pomeni, da sta med

seboj odvisna, in večja kot sta, boljše je prodiranje.

3.2.3 POLNILO

Polnilo oziroma mastiks in bitumen tvorita pomembno komponento v asfaltni zmesi.

Njun učinek je vezanje večjih delcev agregata in s tem utrjevanje bitumna v asfaltu.

Razmerje med polnilom in bitumnom je opredeljeno oziroma omejeno. Pri hladni

reciklaži mastiks nastane iz penjenega bitumna in vlažnega polnila. Bitumen se

najprej veže na polnilo, nato pa na ostale frakcije. Otrdeli mastiks je bolj odporen

proti trajnim deformacijam.

3.2.4 PESEK

Za zapolnitev votlin v zmesi, torej prostora med polnilom in večjimi frakcijami,

uporabljamo pesek. S tem kar za mnogokrat povečamo indirektno natezno trdnost

zmesi. Z odpravljanjem votlin povečamo kontakt med zrni. Mastiks se veže s

penjenim bitumnom ter vtre med pesek. Tak kontakt poveže večja zrna. Dejansko

dosežemo enakomerno razporeditev veziva ter njegovo sprijetost s finimi delci

agregata. Ta pristop omogoča kakovostnejšo mešanico s penjenim bitumnom, kajti

število votlin s tem kar se da zmanjšamo.



3.2.5 RECIKLATOR

Reciklator je specifičen stroj, ki v liniji postavitve potiska pred seboj cisterni vode in

bitumna. V reciklator je potrebno vnesti ustrezne podatke o prostornini mase, globini

in širini izvajanja ter predvideni hitrosti. Vneseni podatki v mikroprocesorskem

krmilniku omogočajo krmiljenje oziroma nadzorovanje delovanja črpalk. Te

regulacijsko nadzirajo doziranje penjenega bitumna in vode.

Reciklator rezka, melje in meša obstoječo voziščno konstrukcijo do predvidene

globine. Pri tem dodajamo segret bitumen in vodo ter izbran drobljenec (0/32 mm in

0/2 mm) in cement ali apno. S tem dosežemo boljšo granulacijo v zmesi ter

pripomoremo k izboljšanju izvedbe prečnega in vzdolžnega nagiba cestišča.

3.2.6 DELOVANJE

Penjena zmes se v reciklatorju vbrizgava v mlelni-mešalni boben. Tu se premeša z

ostalim materialom, kjer obda drobne delce premera 0,063 mm. S tem ustvari

elastičen in nosilno stabiliziran gradbeni material za vgradno v cestno telo. Po

sesedanju pene skoraj vsa voda izhlapi v obliki pare. Tako ima vezan bitumen

skoraj iste lastnosti kot vhodni bitumen, saj je enakomerno porazdeljen po ostalem

materialu drobnih delcev v obliki drobnih kapljic, katere tvorijo povezano mrežo

bitumenske matrike.

Slika 2: Shematski prikaz predelave poškodovanega materiala – reciklaža

(Vir: Hevka, 2010)



Za doseganje indirektne natezne trdnosti v reciklirani zmesi dodajamo cement,

apno, kameno moko in elektrofiltrski pepel, kajti na te drobne delce, pod 0,063 mm,

se veže večina penjenega bitumna.

Slika 3: Voziščna konstrukcija

(Vir: Cotič, Čotar, 2006)

3.3 Laboratorijska analiza in terensko delo

Odločitev za hladno reciklažo asfalta je povezana s presojo stanja nosilnega sloja

cestišča. Pred samim začetkom izvajanja del je ključna analiza stanja voziščne

konstrukcije. Po MSI standardu se opravi vizualni ogled obstoječega stanja in poda

oceno stanja ter FWD meritve nosilnosti. Analizirati moramo stanje materialov v

cestnem telesu, kaj je z nevezanimi plastmi, fizikalne lastnosti zmesi v plasteh

asfalta, kakšna je kakovost zgrajenosti, homogenosti in zlepljenosti materialov itd.

Terenske in laboratorijske preiskave vgrajenih materialov pomembno pripomorejo h

kakovostni analizi. (Vir: Hevka, 2010).

V nadaljevanju, na priloženih slikah, so prikazane deformacije voziščne konstrukcije

ter stanje po sanaciji le - teh. Stopnja iztrošenosti voziščne konstrukcije nam da

vedeti, da moramo ubrati ustrezne korake za izvedbo sanacijskih ukrepov.



Slika 4: Stanje pred in po reciklaži

Cesta R2-405, odsek 1022 (Famlje - Ribnica), stacionaža: 3245 m

(Vir: Hevka, 2010)

V prvi fazi, preden se lotimo izdelave recepture, določimo vse potrebne parametre

za zmes hladne reciklaže ob uporabi penjenega bitumna. Zasnova za določitev

plasti v recikliranem vozišču oziroma na novo nanošeni plasti iz recikliranega

materiala je opredeljena v projektni dokumentaciji. Pomembna je določitev

dimenzioniranja, izračunov in vseh ostalih del za sestavo obnovljene voziščne

konstrukcije. Dela, ki jih je potrebno opraviti pred tem, so tako laboratorijska kot tudi

terenska.



Slika 5: Izvedba izkopov in analiza materialov


Jemanje vzorcev za laboratorijsko analizo se izvede na testni progi oziroma polju,

predvidenem za reciklažo. Preiskave nam dajo analitične podatke o sestavi

vgrajenega materiala.

V laboratoriju se določajo količina bitumna in kontrola le - tega, granulometrijska

analiza, indirektna natezna trdnost (suha in mokra), primerna vlažnost, skladno s

Proctorjem, največja prostorninsko masa itd. Na terenu kontroliramo značilnosti

bitumna in njegovo temperaturo, penjenje, stopnjo dosežene zgoščenosti reciklirane

plasti ter njeno globino itd. (Vir: Hevka, 2010).

Načrtovanje recepture vsebuje predhodne postopke za odvzem vzorcev plasti

asfalta in spodnjih nevezanih plasti kamnitega materiala, določitev kamnitega

agregata in cementa ali apna v zmes, določitev zrnavosti finih delcev, določitev

količine bitumna v zmesi na podlagi indirektne natezne trdnosti itd. (Vir: Hevka,

2010).



Slika 6: Prednostna sestava – karakteristike penjenega bitumna


3.4 IZVAJANJE RECIKLAŽE

Preden se lotimo reciklaže, sta ključni postavitev in priprava niza vseh strojev za

reciklažo. Niz je sestavljen iz: posipalca cementa, reciklatorja, cisterne z bitumnom,

cisterne z vodo, valjarja in planirnega pluga.

Slika 7: Postavitev reciklažnega niza




Na površino cestišča, ki je predvidena za obnovo, najprej nasujemo drobljenec in

zatem še cement, skladno z recepturo v predvideni količini in specifičnostih.

Slika 8: Posipanje cementa

(Vir: Hevka, 2010)

Nato gre preko tako pripravljenega vozišča še reciklator, ki zdrobljeno granulacijo v

mešalnem bobnu meša s penjenim bitumnom. Za reciklatorjem se vgrajuje

reciklirana z vezivom stabilizirana zmes, ki je precej bolj nosilna in odporna na

poškodbe klimatskega in prometnega izvora.

Poudariti je potrebno, da je hitrost gibanja niza do 5 km/h, pri čemer se niz občasno

zaustavlja. Vzrokov je več. Kot primer naj navedemo menjavo obrabljenega

rezkarja.



Slika 9: Cisterna in reciklator

(Vir: Hevka, 2010)

Da bi zagotovili kvalitetno obnovo izvajamo na terenu vmesno kontrolo kakovosti.

Slika 10: Odvzem vzorcev

(Vir: Hevka, 2010)



Recikliran material je potrebno takoj zgostiti. Ustrezno dimenzioniran valjar nam

daje zagotovilo, da bo zmes recikliranega materiala čim prej ustrezno zgoščena. Ko

je ta dosežena, nadaljujemo z ravnanjem materiala. To nalogo izvaja planirni plug.

Njegova naloga je splanirati vozno površino do ustreznih prečnih in vzdolžnih

nagibov. To je pomembno s stališča uporabe vozišča skozi celo leto, v vseh

vremenskih pogojih.

Slika 11: Zgoščevanje za reciklatorjem

(Vir: Hevka, 2010)

S pravilnim doziranjem, ob vnaprej pripravljeni recepturi v procesu reciklaže,

dosežemo kvalitetno in stroškovno sprejemljivo prevleko recikliranega sloja ob

minimalni količini novega materiala. Po opravljeni obnovitveni sanaciji vozišča s

tanko prevleko obrabnega asfaltnega sloja dosežemo večjo vzdržljivost vozne

površine na prometne in klimatske obremenitve za daljše obdobje ob takojšnji

uporabi.



4 PRENOVA IŽANSKE CESTE

4.1 POGOJI PROJEKTNE OBNOVE

4.1.1 OBNOVA

V letu 2011 je Direkcija Republike Slovenije za ceste pristopila k sanacijski obnovi

dotrajanega odseka državne ceste na relaciji Ljubljana–Ig. Pričetek sanacijskih del

je bil predviden 18. 4. 2011, zaključitev vseh del in s tem sprostitev prometa v

polnem profilu pa 21. 6. 2011. V našem primeru gre za obnovitev voziščne

konstrukcije po postopku hladne reciklaže z uporabo penjenega bitumna.

Pred začetkom del je bilo potrebno analizirati stanje voziščne konstrukcije ter

določiti ukrepe za izvedbo sanacije. Izbrana metoda za obnovitev dotrajanega

cestnega odseka je bila hladna reciklaža z uporabo penjenega bitumna.

4.1.2 PRAVNI VIRI

Celotna dela so potekala v skladu z obstoječo zakonodajo, predpisi in tehničnimi

standardi za ceste na področju obnove dotrajanih vozišč v Republiki Sloveniji.

Zakoni, pravilniki, tehnične specifikacije:

Zakon o gradnji objektov,

Zakon o cestah,

Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah,

Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega

vzdrževanja javnih cest,

Pravilnik o projektiranju javnih cest,

Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v

cestnem prometu,

Tehnične specifikacije za javne ceste:

TSC 06.511 : 2009 Prometne obremenitve – določitev in razvrstitev,

TSC 06.512 : 2003 Projektiranje klimatski in hidrološki pogoji,

TSC 06.520 : 2009 Projektiranje: Dimenzioniranje novih asfaltnih

voziščnih konstrukcij,

TSC 06.300/06.410 : 2009 Smernice in tehnični pogoji za graditev

asfaltnih plasti,

TSC 06.800 Ponovna uporaba materialov v cestogradnji – Recikliranje

itd.



4.1.3 INVESTICIJA

Projektni naziv investicije je: SANACIJA NEVARNIH MEST NA R3 – 642,

ODSEK 1360 IG – LJUBLJANA (PERUZZIJEVA) OD km 0+850 DO km

3+950,

Vrednost del je bila ocenjena na 1.108.672,25 evrov,

Investitor: DRSC, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana,

Izvajalec del: CPL, d.d., Cestno podjetje Ljubljana, Stolpniška 10, 1000

Ljubljana,

Izvajalec notranje kakovosti del: PMA, preiskave, meritve, analize in

inženiring, d.o.o., Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana,

Izbrano podjetje za kontrolo in analizo izvedene kakovosti del: Igmat, d.d.,

Inštitut za gradbene materiale, Polje 351 C, 1260 Ljubljana-Polje.

4.1.4 DODATNE ZAHTEVE

Zaradi dviga višine vozišča je bilo potrebno dodatno razširiti nasip. Poseg je

precej zahteven, saj gre za barjanski teren (poseg je močno otežen).

Prav tako je bilo potrebno zaradi dviga višine zemljišča urediti več kot 200

dostopov na kmetijska zemljišča.

4.1.5 POPIS DEL

Opis postavke E.M. Količina

1 Preddela

1.1 Geodetska dela

1 S 11 121 Obnova in zavarovanje zakoličbe osi trase

ostale javne ceste v ravninskem terenu km 3,10

2 S 11 221 Postavitev in zavarovanje prečnega profila

ostale javne ceste v ravninskem terenu kos 310,00

1.2 Čiščenje terena

1.2.2 Odstranitev prometne signalizacije in

opreme

3 S 12 211 Demontaža prometnega znaka na enem

podstavku. Opomba: In ponovna postavitev

po izvedeni sanaciji.

kos

15,00

4 S 12 212 Demontaža prometnega znaka na dveh

podstavkih. Opomba: In ponovna postavitev

po izvedeni sanaciji.

kos

5,00



5 S 12 261 Demontaža plastičnega smernika. Opomba: V

ponudbi upoštevati demontažo in ponovna

montažo plastičnega smernika. kos 260,00

1.2.3 Porušitev in odstranitev voziščnih

konstrukcij

6 S 12 361 Rezkanje (in odvoz) asfaltne zmesi na klančini v

debelini 0 do 4 cm. m2 230,00

7 S 12 364 Rezkanje (in odvoz) asfaltne zmesi na klančini v

debelini 0 do 7 cm m2 380,00

8 S 13 371 Rezkanje in odvoz asfaltne krovne plasti v

debelini do 3 cm m2 370,00

9 S 12 373 Rezkanje in odvoz asfaltne krovne plasti v

debelini 8 do 10 cm. Opomba: Rezkanje v

debelini 9 cm. m2 230,00

10 N Obnova indukcijskih zank kos 10,00

11 N Odstranitev travne ruše na bankini v širini

1,00m m1 6.180,00

1.3 Ostala preddela

1.3.1 Omejitve prometa

12 S 13 111 Zavarovanje gradbišča v času gradnje s

polovično zaporo prometa in usmerjanjem s

semaforji dan 30,00

13 Izdelava predhodnih raziskav in recepture za

izvedbo hladne reciklaže s penjenim bitumnom kos 1,00

2. Zemeljska dela

2.1 Izkopi

14 S 21 112 Površinski izkop plodne zemljine – 1. kategorije

– strojno z odrivom do 50 m m3 330,00

2.2 Planum temeljnih tal

15 S 22 111 Ureditev planuma temeljnih tal slabo nosilne

zemljine – 2. kategorije m2 510,00

2.3 Ločilne, drenažne in filtrske plasti ter

delovni plato



16 S 2 3 313 Dobava in vgraditev geotekstilije za ločilno plast

(po načrtu), natezna trdnost nad 14 do 16

kN/m2 m2 510,00

2.4 Nasipi, zasipi, klini, posteljica in glinasti

naboj

17 S 24 117 Izdelava nasipa iz zrnate kamnine –

3. kategorije z dobavo iz kamnoloma m3 660,00

3 Voziščne konstrukcije

3.1 Nosilne plasti

3.1.2 Vezane spodnje nosilne plasti s

hidravličnimi in bitumenskimi vezivi

18 31 377 Izdelava spodnje nosilne (stabilizirane) zmesi

bituminizirane zmesi AC 22 base, stab, vezivo

penjeni namenski bitumen tip B 100/150, razred

bituminizirane zmesi A3 v debelini 25 cm.

Opomba: Pred pričetkom reciklaže je

potrebno vozišče sprofilirati z drobljencem

za zagotovitev ustrezne granulometrije. Pri

tem je potrebno paziti, da se obstoječa

niveleta ne dvigne preveč zaradi ozkega

vozišča. m2 19.980,00

3.1.3 Vezane zgornje nosilne in nosilnoobrabne

plasti z bitumenskimi vezivi

19 31 554 Izdelava nosilne plasti bituminizirane zmesi AC

22 base B 50/70 A3 v debelini 8 cm m2 18.670,00

20 31 555 Izdelava nosilne plasti bituminizirane zmesi AC

22 base B 50/70 A3 v debelini 9 cm m2 230,00

3.2 Obrabne in zaporne plasti

3.2.5 Vezane asfaltne obrabne plasti – drenažni

asfalti

21 S 32 591 Čiščenje utrjene/odrezkane površine podlage

pred pobrizgom z bitumenskim vezivom m2 18.680,00

22 32 592 Pobrizg podlage s polimerno kationsko

bitumensko emulzijo PmBE 0,4 kg/m22 m2 18.680,00



3.2.6 Vezane obrabne in zaporne plasti – drobir

z bitumenskim mastiksom

23 32 642 Izdelava obrabne in zaporne plasti

bituminizirane zmesi SMA 8 B 70/100 A3 v

debelini 3 cm m2 18.680,00

3.6 Bankine

24 S 36 133 Izdelava bankine iz drobljenca, široke od 0,76

do 1,00 m m3 1.260,00

6 Oprema cest

6.2 Označbe na vozišču

25 S 62 122 Izdelava tankoslojne vzdolžne označbe na

vozišču z enokomponentno belo barvo, vključno

250 g/m2 posipa z drobci / kroglicami stekla,

strojno, debelina plasti suhe snovi 250 mm,

širina črte 12 cm m1 1.590,00

26 S 62 252 Doplačilo za izdelavo prekinjenih vzdolžnih

označb na vozišču, širina črte 12 cm m1 1.590,00

6.3 Oprema za vodenje prometa

27 S 63 111 Dobava in postavitev smernika iz plastične

zmesi, z votlim prerezom, dolžine 1200 mm, z

odsevnikom iz folije kos 60,00

28 Izdelava projekta izvedenih del (PID) kos 1,00

Opomba: 1. Popisi za asfaltna dela so iz

TSC 06.300 / 06.410;

2. Vse delovne stike je potrebno ustrezno

obdelati in premazati z bitumensko lepilno

zmesjo;

3. Zaradi zelo ozkega vozišča je potrebno

izvajati vsa dela pod popolno zaporo prometa.

(Vir: Hevka, 2011)



4.2 PRED SANACIJO

4.2.1 STANJE IŽANSKE CESTE

Zatečeno stanje pred sanacijo je razvidno iz priložene slike. Dotrajanost voziščne

konstrukcije je bila tolikšna, da ni bilo več smiselno le površinsko krpanje zgornje

obrabne plasti, ampak celovita obnova voziščne konstrukcije.

Slika 12: Iztrošenost voziščne konstrukcije

(Vir: Hevka, februar 2012)



4.3 POTEK SANACIJE

4.3.1 ODVZEM VZORCEV









Pred pričetkom sanacije se najprej odvzame vzorce za pregled in preiskave. Po

priporočilu poteka odvzem vsebin iz voziščne plasti na mestih z izrazitimi

deformacijami vozišča. Torej ne na mestih, kjer ni poškodb. Vsebine se nato

odpremi v laboratorij za preiskavo materialov. Na podlagi dobljenih rezultatov se

izdela recepturo za izvedbo hladne reciklaže s penjenim bitumnom.

Obenem ko se opravi pregled debeline posamezne plasti v obstoječi voziščni

konstrukciji, se pregleda stanje temeljnih tal. Če so v podlagi vidne volumenske

nestabilne, nabrekljive zemljine, moramo v laboratoriju določiti indeks nosilnosti

temeljnih tal oziroma podlage – CBR (California Bearing Ratio).

Meritve na terenu nam omogočajo določanje ocene trenutnih vremenskih vplivov na

rezultate meritev in s tem na korektnost in pravilnost izvedenih meritev. Na podlagi

rezultatov kontrole stanja voziščne konstrukcije lahko določimo ukrepe za sanacijo.

V našem primeru je vrednost vizualne ocene stanja vozišča po MSI = 3,47, kar

pomeni zelo slabo stanje. Meritve nosilnosti s FWD deflektometrom kažejo na dobro

nosilnost. Zmrzlinska globina sega do 95 cm. Povprečni letni dnevni promet (PLDP)

je 8000. V deset letnem obdobju znaša skupna ekvivalentna prometna obremenitev

v eni smeri in ob 3% predvideni rasti prometa 222242 prehodov NOO100 kN, kar je

lahka prometna obremenitev. (Vir: Hevka, februar 2012).



4.3.2 PRIPRAVA TERENA ZA IZVEDBO DEL

Slika 16: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m


Pred pričetkom del za izvedbo hladne reciklaže s penjenim bitumnom moramo

odstraniti travnato rušo na bankinah na obeh straneh cestišča v širini enega metra.

To nam omogoča fizični dostop do celotne površine plasti voziščne konstrukcije,

vključno z bankino.

Slika 17: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m




4.3.3 RECIKLAŽA IN ASFALTIRANJE



Postavitev cisterne z vodo in bitumnom pred reciklator Wirtgen zahteva usklajeno

delovanje po vnaprej začrtanem postopku hladne reciklaže.





Slika 20: Reciklator


Reciklator s svojim rezkanjem v širini voznega pasu melje in meša material iz

obstoječega vozišča do zastavljene globine. Vbrizgavanje hladne vode v segret

bitumen omogoča nastanek penjene zmesi, ki prodira med zrna zdrobljenega

agregata. Penjen bitumen dejansko s svojo spremenjeno viskoznostjo omogoča v

mešalnem bobnu oblivanje finih zrn premera 0,063 mm. Takšna reciklirana zmes se

za reciklatorjem v širini voznega pasu položi na površino voziščne konstrukcije.

Slika 21: Položena reciklirana zmes




Slika 22: Zgoščevanje reciklirane zmesi


Po položitvi reciklirane zmesi je potrebno takojšnje zgoščevanje le - te. Ko

dosežemo ustrezno zbitost reciklirane zmesi, se izvede ravnanje materiala s

pomočjo planirnega pluga. Ta splanira voziščno površino na ustrezne prečne in

vzdolžne nagibe. Tako pripravljena podlaga je primerna za nanos vezane nosilne

plasti asfalta, pripeljanega iz asfaltne baze.

Slika 23: Nanos nosilne asfaltne plasti




Slika 24: Nanos obrabno zaporne asfaltne plasti in zgoščevanje


Na koncu položimo preko vezane nosilne plasti asfalta še obrabno zaporno plast.

Pomembna je njena obrabna odpornost na predvidene prometne obremenitve in

dane klimatske pogoje. Hidrološke specifičnosti okolja, v katerem se nahaja

voziščna konstrukcija, določajo strukturo izgradnje le - te. Za dosego primerne

zbitosti plasti uporabimo ustrezno dimenzioniran valjar.

Slika 25: Zgoščevanje, valjenje




4.4 STANJE PO SANACIJI

Stanje po sanaciji je razvidno iz priloženih slik. Razlika pred in po sanaciji je očitna.

Tovrstna tehnologija nam je zagotovila uporabo cestnega odseka za daljše obdobje

brez večjih posegov v popravilo voziščne konstrukcije.

Slika 26: Prej, potem


Slika 27: Prej, potem




Slika 28: Ureditev bankine (Ljubljansko barje)

(Vir: Lasten)

Slika 29: Dostop do kmetijskega zemljišča

(Vir: Lasten)



Slika 30: Meja med občinama: Ljubljana - Ig

(Vir: Lasten)

Slika 31: Odcep Iška Loka

(Vir: Lasten)

Izvedena reciklaža je omogočila polno uporabo rezkanega asfalta. Ta je nadomestil

predviden agregat granulacije 0/32 mm Dobrepolje. Voziščna konstrukcija je sedaj

bolj odporna na prometne in klimatske obremenitve.



4.5 KONTROLA KAKOVOSTI IN ZAKLJUČNA POROČILA

4.5.1 KONTROLA KAKOVOSTI

Kontrola kakovosti je vsebovala:

kakovost recikliranja na obstoječi voziščni konstrukciji,

kakovost izdelave novo izdelanih asfaltnih zmesi,

kakovost vgrajenih plasti.

Za notranjo kontrolo v procesu izvedbe obnovitve je skrbelo podjetje PMA d.o.o..

4.5.2 ZAKLJUČNA POROČILA

Poročila o kontroli izvedenih del s strani podjetja Igmat, d.d. Inštitut za gradbene

materiale:

Poročilo o kakovosti pri izvedbi reciklaže z uporabo penjenega bitumna vsebuje:

za reciklirano zmes:

analizo indirektne natezne trdnosti (ITS), vsebnosti bitumna in

granulometrična analizo:

priporočene vrednosti (Wirtgen manua),

recepture,

ugotovljene vrednosti reciklirane zmesi,

lastnosti vhodnega bitumna.

za reciklirano plast:

priporočena vrednost (Wirtgen manua): zgoščenost >98,0%,

ugotovitve:

zrnavosti in deleža bitumna,

indirektna natezna trdnost (ITS), vsebnost bitumna,

zgoščenost.

ocena,

diagram zrnavosti reciklirane zmesi (po ekstrakciji).

Poročilo o rezultatih preiskav asfalta (AC 22 base B50/70 A2 – nosilna plast)

vsebuje:

splošne podatke o:

asfaltni zmesi,

asfaltni plasti.

rezultate preiskav,

priložene tabele:

tabela rezultatov preiskav asfaltne zmesi,

diagram zrnavosti asfaltne zmesi,



tabela rezultatov preiskav vrtine,

tabela sondnih meritev gostote asfaltne plasti.

Poročilo o rezultatih preiskav asfalta (SMA 8 PmB 45/80-65 A2 – obrabno zaporna

plast) vsebuje:

splošne podatke o:

asfaltni zmesi,

asfaltni plasti.

rezultate preiskav,

priložene tabele:

tabela rezultatov preiskav asfaltne zmesi z diagramom zrnavosti asfaltne

zmesi,

tabela rezultatov preiskav vrtine,

tabela sondnih meritev gostote asfaltne plasti.

Zaključno poročilo o kontroli in kakovosti reciklaže voziščne konstrukcije in o kontroli

kakovosti asfaltne utrditve:

obseg izvedenih del:

reciklaža obstoječe voziščne konstrukcije z uporabo penjenega bitumna,

nosilna plast iz bitumeniziranega drobljenca oznake ac 22 base b 50/70

a2 v debelini 90 mm,

obrabno – zaporno plast iz drobirja z bitumenskim mastiksom oznake

sma 8 pmb 45/80-65 a2 v debelini 30 mm.

zunanja kontrola kakovosti,

notranja kontrola kakovosti,

ugotovitve.

Poročila Inštituta za gradbene materiale Igmat, d.d. so v okviru Diplomske naloge

priložena. Iz njih je razbrati ugotovitve v zvezi s kakovostjo voziščne konstrukcije.

Recikliran material je iz obstoječe voziščne konstrukcije ob uporabi penjenega

bitumna kot veziva precej bolj nosilen kot prvotni material. Vzdržuje elastičnost in s

tem odpornost na razvoj razpok po slojih. Odvoz izrabljenega materiala na deponijo

ni bil potreben, kar je precej pocenilo izvedbo. Dovoz novega materiala, običajno iz

oddaljenih kamnolomov, je dosegal minimalne količine. Poraba energije se je v

celotnem postopku precej zmanjšala, kajti odpadli so nepotrebni prevozi za dovoz in

odvoz. Ob poteku gradnje sta bila močno zreducirana uničevalna vpliva na cestno

infrastrukturo in okolje. Reciklažni stroj je v procesu obnove le enkrat zapeljal čez

izpostavljena temeljna tla. Iz tega sledi, da je hladna reciklaža izrazit primer

enofazne operacije.



5 ZAKLJUČKI

Znano je, da je glavni cilj logistike znižanje stroškov v poslovnem procesu, obenem

pa varovanje okolja. Naša predstavitev reciklaže voziščne konstrukcije ob uporabi

penjenega bitumna govori točno o tem.

Vemo, da je prenavljanje cest na Slovenskem zahteven tehnično - tehnološki

proces. Prometne in klimatske obremenitve močno obremenjujejo voziščno

konstrukcijo. Da bi zmogli zadovoljivo financirati obnavljanje obstoječega cestnega

omrežja, moramo pristopiti k inovativnim tehničnim rešitvam.

Uvajanje metode obnove voziščne konstrukcije z uporabo materiala iz obstoječe

voziščne konstrukcije je v Sloveniji postopno zaživelo. Kar nekaj cestnih odsekov je

na ta način že obnovljenih. Namen upravitelja državnih cest je čim daljša uporaba

cest brez večjih posegov v voziščno konstrukcijo.

Namen diplomske naloge je bil predstaviti obnovo voziščne konstrukcije po

postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom. Ta postopek nam omogoča

izvajanje obnovitve cestišča ob uporabi materialov iz voziščne konstrukcije. Velik

napredek tovrstnega obnavljanja je v močnem zmanjšanju prevozov odpadnega

materiala na deponije.

Postopek hladne reciklaže s penjenim bitumnom poteka ob vnaprej pripravljeni

recepturi. Ta se na podlagi temeljite laboratorijske analize izvaja s pomočjo posebej

za ta namen konstruiranega stroja, imenovanega reciklator. Ta stroj rezka, melje in

meša zmes, ki jo nato polaga nazaj v voziščno konstrukcijo.

S tega stališča je ta postopek precej energetsko varčnejši od postopkov, ki

zahtevajo temeljit in drag poseg v cestišče ob odvozu materiala iz voziščne

konstrukcije ter dovoz novega. Logistično gledano gre za odpravo dragega

transporta izkopanega materiala na deponijo in dovoz novega agregata drobljenca

iz kamnoloma ali pa peskokopa.

V prvem delu smo želeli predstaviti sam postopek reciklaže, to je postopek hladnega

rezkanja brez predhodnega segrevanja voziščne površine. Ta način zahteva

uporabo tehnične opreme, ki omogoča rezkanje in nato drobljenje za nadaljnje

mešanje. Pomembno je poudariti kakovost rezkarja. Ta ima na svojem valju

nameščene tako imenovane »zobe«. Ti so izdelani iz visoko kakovostnega

materiala in s tem odporni na obrabo. Menjava le - teh seveda zahteva zaustavitev

postopka reciklaže.



V delu diplomske naloge, kjer smo obrazložili delovanje reciklatorja, smo želeli

nazorno prikazati penjenje bitumna. Sam namen penjenja bitumna oziroma zakaj je

pomembno penjenje, je ponazorjeno na razumljiv fizikalni način. Penjenje namreč

omogoča spreminjanje viskoznosti bitumna do te mere, da je možno ob mešanju v

mešalnem bobnu oblivanje finih delcev in ne samo velikih.

Kakovost bitumna je za reciklažo izjemno pomembna, saj je njegova sposobnost

penjenja ključna za dosego želenih rezultatov recikliranja. Penjenje, ki ga povzroči

vbrizgavanje hladne vode v segret bitumen, opredelimo s pomočjo dveh

parametrov. Prvi parameter nam govori o ekspanzijskem razmerju pene, drugi pa o

razpolovni dobi pene. Pri prvem parametru je pomembno, kakšno je doseženo

ekspanzijsko razmerje med volumnom penjenega bitumna in bitumnom pred

penjenjem. Drugi parameter pa nam pove, koliko časa traja, da se vsebina pene

prepolovi.

Pred začetkom rezkanja je potrebno vozišče posuti s cementom in peskom, ki nam

povečata indirektno trdnost recikliranega sloja voziščne konstrukcije. Pesek ima v

sami reciklirani zmesi poseben pomen, saj ima funkcijo zapiranja votlin med večjimi

frakcijami.

Reciklirana zmes se po vnaprej določeni, laboratorijsko pripravljeni, recepturi

vgrajuje v voziščno konstrukcijo. Vgrajevanje poteka v širini voznega pasu.

Reciklirano zmes je potrebno kontrolirati. Odvzame se vzorce in se jih pošlje v

laboratorij za nadaljnje preiskave. Ugotavlja se doseženo kakovost reciklirane

zmesi.

Po položitvi reciklirane zmesi je potrebno takojšnje zgoščevanje le - te. Zbitost

zmesi recikliranja dosežemo s primerno dimenzioniranim valjarjem. Po doseženi

zgoščenosti nadaljujemo ravnanje na primeren vzdolžni in prečni nagib. To

naredimo s pomočjo izravnalnega pluga. Ti nagibi so pomembni s stališča

odvodnjavanja površinskih voda.

Pri samem postopku recikliranja je pomembna postavitev reciklažnega niza strojev

in naprav. Pred reciklatorjem se postavi cisterno vode in bitumna, za reciklatorjem

pa valjar in planirni plug. Gibanje obeh cistern in reciklatorja mora biti usklajeno.

Torej mora biti hitrost vožnje enaka, saj sicer pride do neenakomernega delovanja v

nizu. Delovanje oziroma koordiniranje niza mora biti ustrezno vodeno.

Za izvajanje tovrstnih del so potrebna specifična znanja. Teh se v Sloveniji ne

pridobi v procesu formalnega izobraževanja, ampak ob usposabljanju v izvajalskih

podjetjih. Znanja, ki so potrebna, terjajo od kadra visoko stopnjo motiviranosti,

predvsem pa predanosti za dosego želenih rezultatov.



V zadnjem obdobju je kar nekaj podjetij v Sloveniji osvojilo znanje in veščine za

obvladovanje tovrstne tehnologije. Izvajanje po tovrstnem postopku pomeni za

Slovenijo velik finančni prihranek, sedaj in v bodoče. Glede na to, da je v Sloveniji

potrebno precej pospešiti obnavljanje obstoječe cestne infrastrukture, se bo

podjetjem, ki so se usmerila v tehnologijo hladne reciklaže s penjenim bitumnom, to

dodobra obrestovalo.

Vsakršen poseg v voziščno konstrukcijo zahteva predhodno ustrezne preiskave

materialov odvzetih vzorcev iz plasti cestišča. Brez analize na terenu in laboratoriju

ni moč zastaviti obnovitvenega posega. Šele po natančni analizi lahko določimo

recepturo za izdelavo reciklirane zmesi, katere kakovost nam daje načrtovano

odpornost na prometne in klimatske obremenitve.

Hidrološki pogoji okolja, v katerem je umeščena voziščna konstrukcija, nam

opredeljujejo odpornost tako temeljnih tal kot nevezanih in vezanih plasti cestnega

telesa. Z vidika vpliva voda na umeščeno voziščno konstrukcijo je analiza okolja za

pristop k obnovitvi voziščne konstrukcije ključna.

Glede na to, da v Sloveniji kronično primanjkuje finančnih sredstev za obnovo,

rekonstrukcijo in novogradnjo vseh kategorij cest, je uporaba tovrstnega postopka

še kako dobrodošla. Zato je v Sloveniji v zadnjem obdobju prisoten vse večji interes

za izvajanje obnovitvenih del po postopku hladne reciklaže s penjenim bitumnom.

V drugem delu naloge smo predstavili primer obnove voziščne konstrukcije s hladno

reciklažo s penjenim bitumnom na cestni trasi R3 – 642, odsek 1360 Ig – Ljubljana

(Peruzzijeva), od km 0+850 do km 3+950. Slikovni prikaz najbolj odslikava postopek

izvedbe. Iz priloženih poročil Inštituta za gradbene materiale Igmat,d.d. je razvidna

kakovost oziroma ustreznost izvedenih del ob obnovi voziščne konstrukcije.

Na tem odseku je potrebno izpostaviti problematiko izvajanja obnovitvenih del na

voziščni konstrukciji na zahtevnem barjanskem območju. Gre za močvirnato

območje, ki je naravovarstveno zaščiteno. Krajinski park Ljubljansko barje je

deležen poostrene pozornosti naravovarstvenikov, saj je njihova skrb za ohranitev

naravnih danosti za zanamce izjemnega pomena.

Obnova voziščne konstrukcije je potekala na razdalji približno tri kilometre. Sanirana

so bila nevarna mesta. Sanacija je zahtevala vzpostavitev popolne zapore dne

25.04.2011, ob delno sproščenem prometu na dne 20.05.2011. Cestni odsek ob

delovnikih prepušča več kot 7000 vozil, zato je bila hitrost izvedbe obnovitvenih del

voziščne konstrukcije prioriteta v razpisnih pogojih. Hladna reciklaža s penjenim

bitumnom je to tudi zagotovila.



Priprava na obnovitvena dela na cestni trasi R3 – 642, odsek 1360 Ig – Ljubljana

(Peruzzijeva), od km 0+850 do km 3+950 je zahtevala najprej temeljito analizo

obstoječega stanja. Na terenu in v laboratoriju je bilo potrebno ugotoviti stanje

voziščne konstrukcije. Morebitna poškodovanost temeljnih tal, stanje posamezne ne

vezane in vezane plasti voziščne konstrukcije, prometni in klimatski ter hidrološki

pogoji so narekovali upravitelju državne ceste, da določi način obnove.

Pred izvajanjem reciklaže je izvajalec del najprej odstranil rušo v širini enega metra

od bankine vozišča na obeh straneh vozišča. Z odvzemanjem vzorcev iz

konstrukcije so v laboratoriju za preiskave ugotovili stanje plasti voziščne

konstrukcije, nato pa določili recepturo za reciklažno zmes.

V priloženih poročilih je razvidna uspešnost izvedenega postopka ob doseženih

rezultatih. Kontrola reciklirane zmesi je po položitvi le - te izjemno pomembna, kajti

analiziranje potrjuje ali pa ovrže izpolnitev priporočenih kriterijev kakovosti zmesi.

Na slikah je prikazana razporeditev reciklažnega niza; pred reciklatorjem cisterna

vode in bitumna, za njim pa valjar in planirni plug.

Reciklator v širini voznega pasu rezka in melje voziščno konstrukcijo. Le - to nato v

mešalni komori meša s penjenim bitumnom. To delovanje nadzoruje

mikroprocesorski krmilnik, ki krmili delovanje celotnega postopka rezkanja, mletja,

penjenje bitumna, mešanja ter nato polaganja v voziščno konstrukcijo.

Takoj po položitvi je bilo potrebno zgostiti reciklirano zmes na zahtevano zbitost. To

doseže ustrezno dimenzioniran valjar. Takoj za njim pa planirni plug izravna

reciklirano plast na ustrezen prečni in vzdolžni nagib.

Preko tako pripravljene reciklirane plasti voziščne konstrukcije je bila prevlečena

nosilna plast asfalta v debelini 90 mm, pripeljanega iz tovarne asfalta Podutik.

Sledilo je zgoščevanje z valjarjem do zahtevane zbitosti plasti asfalta.

Po nanosu nosilne plasti je sledil še nanos obrabno zaporne plasti asfalta v debelini

30 mm, tudi pripeljanega iz tovarne asfalta Podutik. Ta plast mora izpolnjevati

kriterije odpornosti na prometne in klimatske ter hidrološke obremenitve. Zbita

oziroma zgoščena je z ustreznim valjarjem.

Tako obnovljeno vozišče naj bi prestalo predvidene obremenitve za nadaljnjih

dvajset let brez večjih posegov v konstrukcijo vozišča. Ob tem je potrebno poudariti

potrebno kakovostno vzdrževanje odseka preko celega leta, da bi bil uporaben v

vseh vremenskih pogojih.



Celoten postopek hladne reciklaže s penjenim bitumnom ne zahteva gretja cestišča

pred rezkanjem, zato je tu občuten energijski prihranek.

Ni dragih izkopov in odvozov materiala iz obstoječe voziščne konstrukcije. Ni

potreben dovoz novega materiala za nevezane plasti voziščne konstrukcije, saj

recikliramo obstoječe vozišče in ga takoj vgrajujemo nazaj v voziščno konstrukcijo.

S tem odpade tudi dovoz materiala iz kamnolomov ali peskokopov.

Pocenitev obnovitve je očitna. Ekonomičnost tega postopka motivira investitorja za

čim pogostejšo uporabo hladne reciklaže s penjenim bitumnom.

Reciklažni niz gre samo enkrat preko občutljivih temeljnih tal, torej manj

obremenjuje temeljna tla. Iz tega sledi, da je manjša verjetnost, da bodo le - ta

poškodovana. Ta postopek je značilen enofazni proces obnovitve voziščne

konstrukcije.

Potrebno je vedeti, da je reciklirana zmes veliko bolj odporna na prometne in

klimatske ter hidrološke obremenitve, saj je vezana z bitumnom, ki daje potrebno

elastičnost in zmrzlinsko odpornosti.

V državi, kot je Slovenija, je obnavljanje cestišč precejšen finančni napor. Dežela je

pretežno hribovita z nekaj ravnine. Temperaturne razlike skozi celo leto so

precejšnje. Nič ni nenavadno, če se pozimi spusti temperatura tja do -30oC in poleti

dvigne do +40oC. Takšna temperaturna nihanja zelo slabo vplivajo na cestno

infrastrukturo. Poleg tega je Slovenija bogata z vodnimi viri. Voda, talna in

površinska, kvarno vpliva na voziščno konstrukcijo. Odvodnjavanje le - te pomeni

preprečitev nastanka kvarnih posledic na voziščni konstrukciji.

Slovenija s svojo razpršenostjo prebivalstva vzdržuje in obnavlja precejšnjo cestno

infrastrukturo. Današnje stanje nam pove, da je v Sloveniji 39.000 kilometrov vseh

cest, od tega je državnih 6000 kilometrov, DARS pa jih ima 1500 kilometrov.

Logistično gledano je to izjemno potratno za tako majhno populacijo. V bodoče bi

bilo potrebno več narediti za večjo koncentracijo prebivalstva in gospodarstva, da bi

s tem zmanjšali število kilometrov cest.

Ob izdelavi diplomske naloge moremo ugotoviti, kako pomembna je ustrezna

naravnanost razpisnih pogojev za dodelitev izvajalskih del za obnovo voziščnih

konstrukcij, saj je spodbujanje inovativnih rešitev sedaj in v bodoče izjemno

pomembno.



LITERATURA IN VIRI

KNJIGE:

Henigman, S., Bašelj, R., Britovšek, Z., Cotič, Z., Donko D., Fortuna I. idr.

(2011), Asfalt. Ljubljana: Združenje asfalterjev Slovenije. 10. Slovenski

kongres o cestah in prometu.

Kastelic, T., (1991), Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih

prometnih površin. Ljubljana: Skupščina mesta Ljubljane, Mestni sekretariat

za komunalno gospodarstvo, promet in zveze.

ZBORNIKI REFERATOV:

Henigman, S. (2006), Nekatere inovativne rešitve na področju voziščnih

konstrukcij in izzivi v prihodnje. Portorož, 8. Slovenski kongres o cestah in

prometu.

Hevka, P. (2010), Obnova dotrajanih voziš - reciklaža z uporabo penjenega

bitumna. Portorož, 10. Slovenski kongres o cestah in prometu.

Cotič, Z., Čotar, M. (2006), Obnova državnih cest s ponovno uporabo

materialov iz voziščne konstrukcije. Portorož, 8. Slovenski kongres o cestah

in prometu.

Svetličič, S. (2010), Smernice za načrtovanje sanacij in obnov pri

vzdrževanju na državnih cestah – novosti. Portorož, 10. Slovenski kongres o

cestah in prometu.

Šircelj, M., Cerar J. (2006), Sanacije cest – od načrtovanja do izvedbe

reciklaže z uporabo penjenega bitumna. Portorož, 8. Slovenski kongres o

cestah in prometu.

DIPLOMSKA DELA:

Jančič, J. (2009), Analiza poteka gradbene investicije skozi posamezne faze

graditve za izbrani objekt. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

Krašovec, T. (2007), Preverjanje kakovosti voziščne konstrukcije. Diplomska

naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in

geodezijo.

Jurjavčič, P. (2006), Stabiliziranje zmesi kamnitih zrn za nosilne plasti

voziščnih konstrukcij. Diplomska naloga, Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

INTERNI DOKUMENTI:

Profesor, Hevka P. (2012). Izročki predavanj: Logistična infrastruktura.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za

ceste (2012) Izročki predavanj: Obnova dotrajanih vozišč – reciklaža z

uporabo penjenega bitumna, Hevka Pavle, 2012.

http://www.emka.si/zaloznik/mladinska-knjiga-zalozba/1347

http://www.emka.si/zaloznik/mladinska-knjiga-zalozba/1347




ceste (2011), Popis del Cesta: R3 - 642 - odsek 1360 Ig - LJ(Peruzzijeva) od

km 4,820 do km 6,580, Excel datoteka: P - R3 - 642 - odsek 1360 Ig - LJ) -

km 4,820 - 6,580 - BS 12 + AC 8 + SMA 4: Hevka Pavle, (2011).

POROČILA:

Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Poročilo o kakovosti pri

izvedbi reciklaže z uporabo penjenega bitumna, DN: 390-A11, 24.05.2011.

Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Poročilo o rezultatih

preiskav asfalta (AC 22 base B50/70 A2 – nosilna plast), DN: 412-A11,

27.05.2011.

Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Poročilo o rezultatih

preiskav asfalta (SMA 8 PmB 45/80-65 A2 – obrabno zaporna plast), DN:

413-A11, 27.05.2011.

Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale (2011): Zaključno poročilo o

kontroli in kakovosti reciklaže voziščne konstrukcije in o kontroli kakovosti

asfaltne utrditve, DN: 419-A11, 30.05.2011.

ZAKONI, PRAVILNIKI IN SPECIFIKACIJE:

Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30.12.2010; Zakon o cestah (ZCes-1),

stran 16849.

Uradni list RS, št. 91/2005 z dne 14.10.2005; Pravilnik o projektiranju cest,

stran 9303.

Uradni list RS, št. 46/2000 z dne 31.5.2005; Pravilnik o prometni signalizaciji

in prometni opremi na javnih cestah, stran 6371.


ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.511 : 2009 Prometne

obremenitve – določitev in razvrstitev.


ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.520 : 2009 Projektiranje

dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij.


ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.512 : 2003 Projektiranje

klimatski in hidrološki pogoji.


ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.300 : 2003 Geometrijski

elementi cestne osi in vozišča.


ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.720 : 2003 meritve in

preiskave deformacijski moduli vgrajenih materialov.


ceste; Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 06.800 : 2001 Ponovna

uporaba materialov v cestogradnji – Recikliranje.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200591&stevilka=3896



SPLETNE STRANI:

Kastelic, K (2006). Ljubljansko barje in njegova usoda. Pridobljeno 22.3.2012

z naslova

http://www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/LB_raziskovalna_naloga.pdf.

Glasilo občine Ig, Zupančič, M. (september 2011). Mostiščar. Pridobljeno

22.3.2012 z naslova

http://www.google.si/search?q=prenova%20i%C5%BEanske%20ceste&ie=ut

f-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:en-US:official&client=firefox-

a&source=hp&channel=np.

Wirtgen cold recyclers. Pridobljeno 3.5.2012 z naslova

http://www.wirtgen.de/en/produkte/kaltrecycler/Produkttabelle_Kaltrecycler.p

hp.

PRILOGE

Priloga 1: Poročilo o kakovosti penjenega bitumna ................................................ 46

Priloga 2: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, nosilna plast ................................. 51

Priloga 3: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, obrabno zaporna plast ................. 58

Priloga 4: Zaključno poročilo .................................................................................. 65

KAZALO SLIK

Slika 1: Shematski prikaz penjenja bitumna ............................................................. 9

Slika 2: Shematski prikaz predelave poškodovanega materiala – reciklaža ............ 11

Slika 3: Voziščna konstrukcija ................................................................................ 12

Slika 4: Stanje pred in po reciklaži .......................................................................... 13

Slika 5: Izvedba izkopov in analiza materialov ........................................................ 14

Slika 6: Prednostna sestava – karakteristike penjenega bitumna ........................... 15

Slika 7: Postavitev reciklažnega niza ...................................................................... 15

Slika 8: Posipanje cementa .................................................................................... 16

Slika 9: Cisterna in reciklator .................................................................................. 17

Slika 10: Odvzem vzorcev ...................................................................................... 17

Slika 11: Zgoščevanje za reciklatorjem ................................................................... 18

Slika 12: Iztrošenost voziščne konstrukcije ............................................................. 24




Slika 16: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m .................................... 27

Slika 17: Odstranitev travne ruše na bankini v širini 1,00 m .................................... 27

Slika 18: Postavitev reciklažnega niza .................................................................... 28

http://www.ljubljanskobarje.si/uploads/datoteke/LB_raziskovalna_naloga.pdf

http://www.google.si/search?q=prenova%20i%C5%BEanske%20ceste&ie=utf-8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:en-US:official&client=firefox-a&source=hp&channel=np



http://www.wirtgen.de/en/produkte/kaltrecycler/Produkttabelle_Kaltrecycler.php

http://www.wirtgen.de/en/produkte/kaltrecycler/Produkttabelle_Kaltrecycler.php



Slika 19: Postavitev reciklažnega niza .................................................................... 28

Slika 20: Reciklator................................................................................................. 29

Slika 21: Položena reciklirana zmes ....................................................................... 29

Slika 22: Zgoščevanje reciklirane zmesi ................................................................. 30

Slika 23: Nanos nosilne asfaltne plasti ................................................................... 30

Slika 24: Nanos obrabno zaporne asfaltne plasti in zgoščevanje............................ 31

Slika 25: Zgoščevanje, valjenje .............................................................................. 31

Slika 26: Prej, potem .............................................................................................. 32

Slika 27: Prej, potem .............................................................................................. 32

Slika 28: Ureditev bankine (Ljubljansko barje) ........................................................ 33

Slika 29: Dostop do kmetijskega zemljišča ............................................................. 33

Slika 30: Meja med občinama: Ljubljana - Ig .......................................................... 34

Slika 31: Odcep Iška Loka ...................................................................................... 34

KRATICE IN AKRONIMI

TSC: Tehnični standard za javne ceste

CBR: (California Bearing Ratio) Kalifornijski indeks nosilnosti temeljnih tal

oziroma podlage

MSI: Modificiran švicarski indeks – metoda vizualne ocene stanja vozne

površine

FWD: (Falling Weight Deflectometer) Meritev podajnosti voziščne konstrukcije,

ki se jo meri z deflektometrom s padajočo utežjo

ITS: Indirektna natezna trdnost (suha in mokra vrednost)

PLDP: Povprečni letni dnevni promet



Priloga 1: Poročilo o kakovosti penjenega bitumna

(Vir: Igmat, d.d., Inštitut za gradbene materiale, Polje 351 c, SI-1260 Ljubljana –

Polje, Slovenija (DN: 390-A11 z dne: 24.05.2011))



Priloga 2: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, nosilna plast





Priloga 3: Poročilo o rezultatih preiskav asfalta, obrabno zaporna plast





Priloga 4: Zaključno poročilo



obnova in rekonstrukcija cestne infrastrukture · 2020-05-19 · hydrological burdens. looking at...

Documents