ocena ekonomiČnosti pridelave hmelja na kmetiji · 2018-04-11 · ocenjevali smo ekonomičnost...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Manja KUMER

OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA

KMETIJI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

EKOLOŠKO KMETIJSTVO

Manja KUMER

OCENA EKONOMIČNOSTI PRIDELAVE HMELJA NA

KMETIJI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2018

POPRAVKI:

Kumer M. Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji.

Dipl. delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018.

III

Komisijo za zagovor in oceno zaključnega dela sestavljajo:

Predsednik: red. prof. dr. Jernej TURK

Mentor: red. prof. dr. Martin PAVLOVIČ

Somentorica: doc. dr. Andreja ČERENAK

Lektorica: Ana Leskovšek, profesorica slovenščine.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 30. 3. 2018



IV

Ocena ekonomičnosti pridelave hmelja na kmetiji

UDK: 633.791:631.1(043.2)=163.6

Ocenjevali smo ekonomičnost pridelave hmelja na kmetiji za leto 2017. Vzorčna kmetija iz Savinjske doline

obsega 12,26 hektarjev (ha) hmeljišč, je na ravni povprečno velike hmeljarske kmetije v Sloveniji,

pridelujejo pa najbolj razširjeni slovenski sorti hmelja (aurora in celeia). V raziskavi smo ocenjevali

spremenljive stroške pridelave hmelja na ha. Vključili smo (i) stroške dela (modelna ocena ‒ 65 strojnih ur,

65 traktorskih ur, 260 ur delavcev), (ii) stroške materiala (fitofarmacevtska sredstva, gnojila, vodila) in (iii)

stroške energije (kurilno olje, elektrika). Variabilni stroški pridelave hmelja so znašali 8.726,00 EUR/ha, od

tega stroški dela 4.602,00 EUR/ha, stroški materiala 1.457,00 EUR/ha in stroški energije 2.667,00 EUR/ha.

Za izračun pokritja smo upoštevali povprečni pridelek hmelja kmetije, to je 2.200 kg/ha, in povprečno

doseženo prodajno ceno, to je 7,00 EUR/kg hmelja.

Ključne besede: pridelava hmelja / pokritje / model / kmetija / sorte hmelja

OP: VIII, 34 s. 10 pregl., 9 graf., 1 sl., 25 ref.

Estimation of Hop Production Economics on the Sample Farm

We assessed the economics of a hop production on a farm in 2017. The sample farm from the Savinja valley

has 12.26 ha of hop fields. It was an average hop farm size for Slovenia, growing the most sought after

varieties on the market, the Slovenian hop varieties Aurora and Celeia. In the study, we evaluated the

variable costs of hop production per hectare. We included (i) labor costs (model estimation - 65 machine

hours, 65 tractor hours, 260 labor hours), (ii) material costs (plant protection products, fertilizers, twines) and

(iii) energy costs (fuel oil, electricity). The variable costs of hop production on the farm amounted to

8.726,00 EUR/ha, of which labor costs were 4.602,00 EUR/ha, material costs were 1.457,00 EUR/ha, and

energy costs was 2.667,00 EUR/ha. To calculate the gross margin, we took into account the average yield of

hops on the farm, which was 2.200 kg/ha and the average sales hop price of 7.00 EUR/kg.

Key words: hop production / gross margin / model / farm / hop varieties

NO: VIII, 34 P., 10 Tab., 9. Graph., 1 Pict., 25 Ref.



V

Kazalo vsebine

1 UVOD .......................................................................................................................... 1

1.1 Namen in cilji .............................................................................................................. 2

1.2 Delovne hipoteze ......................................................................................................... 2

2 PREGLED OBJAV .................................................................................................... 3

2.1 Pridelava hmelja......................................................................................................... 3

2.1.1 Hmeljarstvo v svetu ................................................................................................. 3

2.1.2 Hmeljarstvo v Evropski uniji .................................................................................. 4

2.1.3 Hmeljarstvo v Sloveniji ........................................................................................... 4

2.2 Pomen ekonomike pridelave hmelja ........................................................................ 6

2.2.1 Stroški pridelave hmelja .......................................................................................... 7

2.3 Pregled sortne strukture v Sloveniji ......................................................................... 8

2.3.1 Pregled žlahtnjenja in preizkušanja novih sort hmelja .......................................... 10

2.3.2 Tehnološka zrelost ................................................................................................. 12

3 MATERIALI IN METODE DELA ........................................................................ 15

3.1 Analiza površin hmeljišč in ponudbe hmelja v Sloveniji v 10-letnem obdobju . 15

3.2 Opis podjetniške dejavnosti hmeljarske kmetije .................................................. 18

3.2.1 Hmeljarstvo in sortna struktura hmelja na kmetiji ................................................ 21

3.3 Kalkulacija stroškov pridelave hmelja z modelom SIMAHOP ........................... 21

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ................................................................................ 23

4.1 Prikaz obsega skupnih površin hmeljišč in pridelka hmelja v obdobju od leta

2014 do 2016 v Sloveniji in po svetu ....................................................................... 23

4.2 Analitični prikaz pridelave različnih slovenskih sort hmelja v Sloveniji ........... 27



VI

4.3 Izračun pokritja pridelave hmelja na hmeljarski kmetiji v Sloveniji ................. 29

4.3.1 Pokritje pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji ............................................... 32

5 SKLEPI ..................................................................................................................... 34

6 VIRI ........................................................................................................................... 35



VII

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Slovenske sorte hmelja. ................................................................................. 9

Preglednica 2: Tehnološka zrelost tradicionalnih sort hmelja. ............................................ 12

Preglednica 3: Tehnološka zrelost drugih sort hmelja......................................................... 13

Preglednica 4: Površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na

hektar (v t) v Sloveniji v 11-letnem obdobju. ............................................ 15

Preglednica 5: Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč. .................................................... 19

Preglednica 6: Stalež živali in obremenitev GVŽ. .............................................................. 20

Preglednica 7: Prikaz izračuna stroškov dela pri pridelavi hmelja za leto 2017. ................ 30

Preglednica 8: Stroški materiala pri gnojenju hmelja v letu 2017. ...................................... 30

Preglednica 9: Stroški materiala pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci v letu

2017. .......................................................................................................... 31

Preglednica 10: Izračun pokritja pri pridelavi hmelja za analizirano kmetijo v EUR/ha. ... 33

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Število hmeljarjev in hmeljskih površin (v ha) med leti 1940 in 2015 v

Sloveniji. .......................................................................................................... 5

Grafikon 2: Statistika površin hmeljišč (v ha), pridelave hmelja (v t) in proizvodnje

grenčic (v t) v Sloveniji od leta 2001 do leta 2015. ......................................... 6

Grafikon 3: Površine hmeljišč (v ha) v Sloveniji v letih 2006–2016. ................................. 16

Grafikon 4: Pridelek hmelja (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016. ....................................... 17

Grafikon 5: Pridelek hmelja na hektar (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016. ....................... 18

Grafikon 6: Površina hmeljišč (v ha) v različnih državah v 3-letnem obdobju (2014‒

2016). .............................................................................................................. 23

Grafikon 7: Spremembe površine vseh hmeljišč (v ha) od leta 2014 do 2016. ................... 24

Grafikon 8: Pridelek hmelja (v t) po državah v letih od 2014 do 2016. .............................. 25

Grafikon 9: Skupni pridelek hmelja (v t) v vseh državah v letih od 2014 do 2016. ........... 27

Grafikon 10: Prikaz spremembe zasajenih površin (v ha) najpomembnejših sort hmelja

v letu 2015 in v letu 2016. .............................................................................. 28



VIII

Kazalo slik

Slika 1: Prikaz storžkov od leve proti desni: styrian gold, dana, savinjski golding,

bobek, celeia, aurora ........................................................................................... 10



1

1 UVOD

Hmelj je rastlina, ki jo uvrščamo med trajnice in ovijalke. Je dvodomna rastlina, kar

pomeni, da na eni rastlini rastejo moški cvetovi, na drugi rastlini pa ženski. Predniki

današnjega hmelja prihajajo iz divje rastočih hmeljev Evrope in iz zahodne Azije. Nasadi

hmelja preživijo od dvanajst do petnajst let, izjeme tudi več kot dvajset let (Ferant 2012).

Hmelj spada med dvokaličnice, skupaj z navadno koprivo spada v red koprivovcev

(Urticales), s konopljo pa spada v družino konopljevk (Cannabaceae). V rod Humulus

spadata dve vrsti hmelja: navadni hmelj (Humulus lupulus) in enoletni ali japonski hmelj

(Humulus japonicus) (Ferant 2012). Kasneje so se razširili tudi drugi tipi hmelja kot

posledica evolucije in širjenja rastišč (Majer 2002).

Različna proizvodna in tržna dogajanja vplivajo na gospodarske razmere v hmeljarstvu

(Pavlovič 2012a). Če želi kmet uspešno poslovati na svoji kmetiji, potem morajo biti

njegovi fiksni oz. stalni stroški (amortizacija, lastno delo, vzdrževanje osnovnih sredstev,

prispevki …) in variabilni oz. spremenljivi stroški (nakup materiala, poraba energije,

plačila sezonskih delavcev …) nižji kot so prihodki, ki so odvisni predvsem od količine in

prodajne cene pridelanega hmelja.

Obstajajo različne kalkulacije, s katerimi si kmetije poenostavijo pregled nad stroški. S

pomočjo kalkulacije stroškov pridelave pridobijo kmetje predstavo o lastni ceni pridelka.

Najbolj razširjena sta dva načina kalkulacije stroškov: kalkulacije celotnih (kjer zajamemo

stalne in spremenljive stroške) ter kalkulacije spremenljivih stroškov oz. pokritja (Pavlovič

2012a).



2

1.1 Namen in cilji

Osnovni namen naloge je oceniti ekonomičnost pridelave hmelja na primeru hmeljarske

kmetije v Savinjski dolini. Upoštevali bomo metodologijo izračuna pokritja pridelave

hmelja, pri tem pa ustrezno posodobili input podatke variabilnih stroškov (cene materiala,

dela in energije).

1.2 Delovne hipoteze

Naša diplomska raziskava temelji na treh hipotezah:

H1: V letu 2016 je tudi v Sloveniji zaznati globalni trend rasti površin hmeljišč.

H2: V letu 2017 ima analizirana kmetija pokritje pri pridelavi hmelja vsaj 3.500,00

EUR/ha.

H3: Sortna struktura hmelja na kmetijah lahko vpliva na boljši izkoristek obiralnih strojev.



3

2 PREGLED OBJAV

2.1 Pridelava hmelja

2.1.1 Hmeljarstvo v svetu

Pridelava hmelja je danes razširjena že v 30 državah sveta, vendar so, z okoli 80 %

celotnega pridelka grenčic, na vodilnem mestu hmeljarji iz ZDA in Nemčije (Pavlovič in

sod. 2014). Po obsegu pridelave hmelja sledijo Kitajska, Češka, Poljska in Slovenija

(IHGC 2017).

Pavlovič (2015) prav tako navaja, da se širjenje svetovnih hmeljišč povečuje skupaj s

povečanim povpraševanjem pivovarn po hmelju. Iz podatkov, ki so bili pridobljeni od

Mednarodne hmeljarske organizacije IHGC in vladnih poročil ZDA (USDA) lahko

razberemo, da so v letih 2014 in 2015 ameriški hmeljarji povečali površine hmelja za kar

28 % oz. za 4.053 ha ter tako postali največji pridelovalci glede na obseg hmeljišč (18.307

ha). V letu 2014 je bil v ZDA povprečen pridelek hmelja 2,1 t/ha, v letu 2015 pa so tega

ocenili na 1,85 t/ha. V Nemčiji so leta 2015 poročali o obnovi 1.153 ha hmeljišč. Pridelavo

so razširili s 539 ha hmeljišč – na skupaj 17.847 ha. Na Češkem so obnovili 423 ha, kar

predstavlja le tretjino obnovljenih zemljišč v Nemčiji. Tako so na Češkem v letu 2015

obdelovali hmelj na 4.617 ha.

V Rusiji, Braziliji, na Kitajskem in Japonskem je bil v letu 2015 zaznan upad pivovarske

proizvodnje. V Evropi in ZDA pa smo beležili predvsem rast števila manjših (craft)

pivovarn, ki so povpraševale po različnih aromatičnih in dišavnih sortah hmelja, zato je

bila v ZDA zabeležena največja obnova zemljišč, kar 57 % (2.440 ha). Prav tako so o

obnovah hmeljišč poročale še evropske države: Nemčija (1.200 ha), Češka (360 ha),

Poljska (80 ha) (Pavlovič 2016).



4

2.1.2 Hmeljarstvo v Evropski uniji

Evropska unija je globalno najpomembnejša pridelovalka hmelja. Hmelj prideluje 14 držav

članic EU, kjer pridelava Nemčije in Češke predstavlja 80 % celotne pridelave hmelja v

Evropski uniji. Površine, kjer se v Evropi prideluje hmelj, se spreminjajo skladno s tržnimi

razmerami oz. povpraševanjem pivovarn in trgovcev po hmelju. V obdobju 2001‒2008 se

je v Evropski uniji površina pridelave hmelja iz 32.569 ha (leto 2001) zmanjšala na 29.705

ha (leto 2008). V letu 2008 je v Evropski uniji pridelek hmelja znašal 57.000 ton, kar je

predstavljajo 50 % celotne pridelave hmelja na svetu (Pavlovič 2012c).

2.1.3 Hmeljarstvo v Sloveniji

Pridelava hmelja v Sloveniji predstavlja slabe 3 % svetovne pridelave (IHGC 2017).

Večino, okoli 95 % pridelanega hmelja izvozijo hmeljarji in trgovci s hmeljem v druge

države v Evropi in tudi drugam po svetu (Pavlovič 2012c).

Hmeljišča v Sloveniji prevladujejo v Spodnji Savinjski dolini, najdemo pa jih tudi v

Zgornji Savinjski dolini, okolici Celja, Ptuja in Ormoža, Slovenj Gradca in Radelj ob

Dravi. Od leta 2002 do leta 2012 je bil v Sloveniji zabeležen upad hmeljskih površin za 38

% (iz 1.856 ha na 1.160 ha). Pavlovič (2016) navaja, da se površine hmeljišč v Evropi

zaradi večjega povpraševanja po hmelju in hmeljskih izdelkih povečujejo. V Sloveniji je

bilo tako od leta 2014 zabeleženo večanje površin hmelja (IHPS 2017).

V Sloveniji so v mesecu aprilu 2016 ocenjevali obnovo na 125 ha. Sredi maja je tako

obseg prvoletnikov znašal 150 ha. Skupna površina vseh hmeljišč v Sloveniji je znašala

1.448 ha. Kar se tiče svetovne ravni, so se površine hmeljišč povečale za 3.380 ha, kar je

naneslo na 59.900 ha skupnih hmeljišč (Pavlovič 2016).

Na grafikonu 1, ki se nadaljuje na naslednji strani, je prikazano število hmeljarjev in

število površin v Sloveniji od leta 1940 do leta 2015. Od leta 1965 do leta 2000 je



5

zabeležen ogromen upad števila hmeljarjev (za kar 2000). Kar se tiče hmeljskih površin, so

te začele upadati po letu 1992 in nato ni bilo zabeleženih drastičnih sprememb v smislu

večanja ali upadanja hmeljišč (IHPS 2017).

Grafikon 1: Število hmeljarjev in hmeljskih površin (v ha) med leti 1940 in 2015 v

Sloveniji.

Na naslednji strani (grafikon 2) so prikazane površine hmeljišč (v ha), pridelava hmelja (v

t) in proizvodnja grenčic (v t) v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do leta 2015 (IHPS

2017).



6

Grafikon 2: Statistika površin hmeljišč (v ha), pridelave hmelja (v t) in proizvodnje grenčic

(v t) v Sloveniji od leta 2001 do leta 2015.

V Sloveniji je zelo malo takšnih kmetij, ki bi se ukvarjale samo s hmeljarstvom. Največ

kmetijskih gospodarstev je takšnih, da pridelujejo hmelj na 50‒60 % svojih površin.

Ostanek predstavljajo ostale kmetijske površine, od tega največ njive (61 %), nato sledijo

travniki (37 %), najmanj pa predstavljajo sadovnjaki in vinogradi (2 %). Kmetijska

gospodarstva, ki se ukvarjajo s hmeljarstvom, se sočasno ukvarjajo predvsem z živinorejo

– prevladuje govedoreja, kar povprečno znaša 24 GVŽ na kmetijo (IHPS 2017).

2.2 Pomen ekonomike pridelave hmelja

Globalne gospodarske razmere v hmeljarstvu so izrazito pogojene s proizvodnimi in

tržnimi dogajanji v pivovarstvu ter informacijskimi špekulacijami največjih trgovcev s

hmeljem (Pavlovič 2012a).

Kar se tiče kapitala in dela, je hmeljarstvo zelo intenzivna panoga kmetijstva. Hmeljarske

kmetije morajo poleg običajne kmetijske mehanizacije imeti tudi hmeljarske stroje in



7

priključke (rezalnik, trgalnik, pršilnik …) in opremo (sušilnica, tekoči trakovi, stiskalnica

za hmelj …). Ocena povprečne porabe delovnih ur na hmeljarski kmetiji je v letu 2003

obsegala 470 ur dela – od tega predstavlja 120 ur strojnih oz. traktorskih ur in 350 ročnih

ur na hektar. Te ure pa so porazdeljene v tri obdobja od pomladi do jeseni (napeljava vodil,

navijanje poganjkov, obiranje hmelja). Kmetije, ki imajo več kot 3 ha hmeljskih površin,

imajo najeto sezonsko delovno silo. O ekonomičnosti kmetije oz. gospodarnosti kmetije

lahko govorimo takrat, ko so prihodki (iztržek za pridelek) večji od stroškov pridelave.

Tukaj govorimo o koeficientu ekonomičnosti, kjer računamo razmerje med prihodki in

odhodki kmetije. Prihodek, ki ga kmetija zasluži s pridelavo hmelja, je odvisen od količine,

kakovosti hmelja in tudi prodajne cene. Uporaba različnih strojev, količina in čas nakupov

materiala ter količina in cena bodisi lastnega ali sezonskega dela pa posledično vplivajo na

višino stroškov pridelave oz. kmetiji predstavljajo odhodke (Pavlovič 2012a).

2.2.1 Stroški pridelave hmelja

Ocena gospodarnosti kmetije temelji na treh pomembnih faktorjih: višina in cena pridelka,

kar predstavlja prihodke, ter stroški pridelave, ki predstavljajo odhodke. Na prihodke

kmetije vplivajo tudi ukrepi SKP. Da lahko kmetija pravilno oceni ekonomičnost svoje

pridelave, mora tako natančno poznati s pridelavo povezane stroške (Pavlovič 2012b).

Če je cena hmelja na trgu nižja od stroškov pridelave hmelja skozi več let, se veliko

hmeljarjev odloči, da prenehajo s pridelavo. Zato so hmeljarji primorani analizirati in

načrtovati pridelavo za prihodnost. Na cene na trgu ne morejo direktno vplivati, zato si

morajo pridelavo usmeriti v pridelavo sort hmelja, ki so v tistem letu zanimive za trg in

znižati stroške pridelave, kolikor le lahko.

Hmeljarji z izbiro sort in kakovostjo sadik, ohranjanjem kondicije rastlin, oskrbo nasadov

in pravilno tehniko pridelave vplivajo na pridelek in tudi na ponudbo hmelja na trgu. Na

trgu hmelja je znano, da cene neprestano nihajo, kar je pogojeno s povpraševanjem in

ponudbo na svetovni ravni. V hmeljarstvu so pomembni tudi stroški pridelave. Za

hmeljarje je najprimernejše, da se poslužujejo metode modelne kalkulacije skupnih



8

stroškov pridelave. Na IHPS se tako poslužujejo modela SIMAHOP 3.1., s katerim

izračunajo celotne stroške pridelave hmelja in lastno ceno, odvisno od višine pridelka

(Pavlovič 2008).

Pavlovič (2012b) navaja, da kmetje sami navadno ne vodijo lastnega računovodstva. Da si

poenostavijo izračun stroškov pridelave hmelja, poznamo različne modelne kalkulacije. S

pomočjo kalkulacije stroškov pridelave lahko kmetje izračunajo lastno ceno, katera jim

kasneje služi za gospodarno odločanje pri sami prodaji hmelja na trgu. Na IHPS v Žalcu

uporabljajo dva načina modelne kalkulacije proizvodnih stroškov:

Modelna kalkulacija celotnih (stalnih in spremenljivih) stroškov: ocena celotnih

stroškov pridelave hmelja na povprečno veliki kmetiji (10 ha hmeljišč, pridelek

1.800 kg/ha) v Sloveniji je v letu 2012 znašala 5,25 EUR/kg suhega hmelja.

Modelna kalkulacija spremenljivih stroškov pridelave: ocena spremenljivih

stroškov zajema le stroške, ki so bili povezani s pridelavo v nekem letu. V Sloveniji

je bila v letu 2012 modelno ocenjena na 7.080 EUR/ha. Ti stroški so odvisni od

višine pridelka v analiziranem letu in so v letu 2012 znašali 3,30 EUR/kg (pri

pridelku 2.200 kg/ha) in 3,90 EUR/kg (pri pridelku 1.800 kg/ha). Iz tega podatka

lahko razberemo, da višji pridelek sorazmerno zniža stroške pridelave hmelja.

2.3 Pregled sortne strukture v Sloveniji

Z vzgojo novih sort rastlin človek izboljšuje točno določene ali več različnih lastnosti

rastlin. Tako kot pri drugih rastlinah, se tudi pri hmelju daje največji poudarek na velik

pridelek, dobro kvaliteto in odpornost na bolezni in škodljivce. Tako delimo sorte hmelja

glede na različne pridelovalne lastnosti in tudi glede na količino grenčice ter kakovost

arome (Čerenak in Ferant 2012).



9

Najpomembnejše sorte, ki jih pridelujejo v Sloveniji so: aurora, bobek, celeia in savinjski

golding (Pavlovič 2012c).

Sorte, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku in tudi preostale sorte, ki se še pridelujejo v

Sloveniji, so prikazane v preglednici 1 (se nadaljuje na naslednji strani), kjer lahko vidimo

njihovo osnovno razvrstitev, vsebnost alfa-kislin (% v SS) in količino eteričnega olja

(mL/100 g), ter pridelek (t/ha) (Čerenak in Ferant 2012). Podatki so dopolnjeni z

aktualnimi informacijami pridobljenimi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo

Slovenije.

Na IHPS v Žalcu (IHPS 2017) imajo sorte hmelja, ki so v pridelavi in so bile požlahtnjene

na inštitutu, predstavljene v dveh katalogih sort. V katalogu z naslovom Legenda žlahtne

arome lahko najdemo sorte hmelja, ki veljajo za tradicionalne, finoaromatične in

grenčične. V katalogu Val dišavnega hmelja pa lahko najdemo sorte hmelja, ki imajo

nekoliko drugačno aromo.

Preglednica 1: Slovenske sorte hmelja.

Sorta Osnovna

razvrstitev

Alfa-kisline (% v

SS)

Eterično olje

(mL/100 g)

Pridelek (t/ha)

aurora aromatični 7,2‒12,6 0,9‒1,6 1,6‒3,2

bobek aromatični 3,5‒7,8 0,7‒4,0 1,3‒3,5

celeia aromatični 3,0‒8,7 0,6‒3,6 1,1‒3,2

savinjski golding aromatični 2,8‒6,1 0,3‒1,7 1,2‒2,2

styrian gold aromatični 3,5‒6,5 1,3‒2,3 1,6‒2,4

dana grenčična,

aromatična

12,5‒18,8 10,3‒2,03 1,6‒2,4



10

styrian eureka grenčična,

aromatična

11,0‒17,0 2,5‒4,0 1,6‒2,4

styrian cardinal grenčična,

aromatična

10,0‒15,0 3,0‒4,0 1,7‒2,8

styrian wolf grenčična,

aromatična

13,5‒18,5 3,0‒4,5 1,7‒2,8

styrian eagle grenčična,

aromatična

12,5‒17,5 2,5‒3,9 1,7‒2,5

styrian dragon aromatični 6,0‒11,0 1,5‒2,1 1,7‒2,5

styrian kolibri aromatični 4,0‒6,0 1,0‒2,0 1,7‒2,6

styrian fox aromatični 6,0‒12,0 0,7‒1,7 1,7‒2,5

Na sliki 1 so prikazani storžki različnih sort hmelja (IHPS 2016a).

Slika 1: Prikaz storžkov od leve proti desni: styrian gold, dana, savinjski golding, bobek,

celeia, aurora

2.3.1 Pregled žlahtnjenja in preizkušanja novih sort hmelja

Čerenak (2009) pravi, da se žlahtnjenje hmelja obrestuje komaj po nekaj letih. Sorto, ki jo

želimo preizkusiti, je najprej potrebno zasaditi na več hektarjev zemljišč in ugotoviti, ali se

pivo, ki se s to sorto vari, dobro prodaja. Pomembno je tudi, da ima sorta več pozitivnih



11

kot negativnih lastnosti. Tako nastajajo sorte, ki so odporne tako na biotske dejavnike

(bolezni in škodljivce) kot tudi na abiotske dejavnike, kamor štejemo različne klimatske

dejavnike, ki so dandanes v kmetijstvu zaradi nepredvidljivih razmer pereč problem. S tem

ko je sorta odporna na klimatske razmere, je posledično bolj odporna tudi na nekatere nove

bolezni, ki so posledica spremenljivega vremena. Najbolj pomembno, tako kmetom kot

tudi žlahtniteljem, od vsega naštetega je seveda visok pridelek, kvalitetna sestava (ustrezna

količina grenčic in eteričnega olja) in dobra odpornost hmelja na bolezni.

Ko se izkaže, da imajo rastline potencialne nove sorte zadosti pozitivnih lastnosti, jih na

IHPS v Žalcu posadijo na tri različne lokacije, na vsako po 150 rastlin skupaj z že znanimi

oz. tradicionalnimi sortami (npr. savinjski golding, celeia, aurora …). Nato rastline

opazujejo nadaljnja tri leta – spremlja se rast in razvoj rastlin, odpornosti na bolezni in

škodljivce, fiziološki pojavi, količina in kakovost pridelka. Če so rastline po pretečenih

treh letih dosegle zaželene standarde, potem se predlaga vpis v sortno listo. Novi sorti

določijo tudi ime. Na koncu je potrebna še potrditev Sortne komisije za industrijske

rastline, ki jo imenuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Čerenak in sod.

2016).

Slovenski hmelj je zaradi svoje prijetne arome in grenčice v pivu dobro poznan tudi drugod

po svetu. Zadnja leta se pojavljajo tudi sorte hmelja, ki jih zaradi vonja storžkov po

jabolkih, jagodah, limonah, ribezu, cvetlicah in tudi zeliščih imenujemo dišavne sorte. Po

njih so najprej povpraševale manjše pivovarne, saj so želele variti pivo z drugačnim

vonjem in okusom, kasneje pa se je to razširilo tudi na večje pivovarne. Zaradi povečanega

povpraševanja po dišavnih sortah hmelja se povečuje tudi njihova pridelava in tako vpliva

na sortno strukturo hmeljišč v Sloveniji (Čerenak in Košir 2014). V letu 2015 so tako na

IHPS posadili prve hektarje dišavnih sort hmelja, ki so bile v preizkušanju. Najprej so bile

posajene na približno 5 hektarjih, predvidevajo pa, da se bo površina hmeljišč, zasajenimi z

dišavnimi sortami, še podvojila (Čeh in sod. 2015).



12

Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so tako požlahtnili že 17 sort hmelja.

Vse sorte so vpisane v Sortno listo poljščin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte. Leta 2016

so vpisali sorti styrian wolf in styrian cardinal ter v letu 2017 še styrian kolibri (IHPS

2017). Novejše sorte hmelja lahko najdemo v katalogu Val dišavnega hmelja s Štajerske.

Tam najdemo podatke o naslednjih sortah: styrian eureka, styrian cardinal, styrian wolf,

styrian eagle in styrian kolibri. Poleg vseh naštetih sta opisani tudi sorti, ki sta bili tedaj še

v preizkušanju, v februarju 2018 pa sta tudi že na sortni listi – to sta styrian dragon

(105/220) in styrian fox (102/44).

2.3.2 Tehnološka zrelost

Obiranje hmelja praviloma poteka nekje od 15. avgusta do 15. septembra. Sortam je

potrebno pred obiranjem določiti parametre, s katerimi določimo njihovo tehnološko

zrelost – to so vlaga v storžkih, masa 100 suhih storžkov, dolžina storžkov, vsebnost alfa-

kislin … (Čeh 2016).

V preglednici 2, ki se nadaljuje na naslednji strani, (IHPS 2016a) so predstavljene

tradicionalne sorte hmelja, njihova tehnološka zrelost in čas obiranja.

Preglednica 2: Tehnološka zrelost tradicionalnih sort hmelja.

SORTA TEHNOLOŠKA ZRELOST ČAS OBIRANJA V LETU

savinjski golding zgodna 18. 8.‒28. 8.

aurora srednje zgodna 5. 9.–25.9.

styrian gold srednje zgodna 23. 8.–29. 8.

bobek srednje zgodna 1. 9.‒5. 9.



13

celeia srednje zgodna 6.9.‒12. 9.

dana srednje zgodna 28.8.‒5.9.

V preglednici 3 (IHPS 2016b), so predstavljene novejše sorte hmelja, njihova tehnološka

zrelost in čas obiranja.

Preglednica 3: Tehnološka zrelost drugih sort hmelja.

SORTA TEHNOLOŠKA ZRELOST ČAS OBIRANJA

styrian eureka srednje pozna 4.‒11. 9.

styrian cardinal zgodna 1.‒10. 9.

styrian wolf srednje zgodna 4.‒14. 9.

styrian eagle srednje pozna 1.‒8. 9.

styrian dragon -

105/220

zelo zgodna 20.‒30. 8.

styrian kolibri srednje zgodna 1.‒10. 9.

styrian fox -

102/44

zelo zgodna 20. ‒30. 8.

Na spodnji časovnici, ki se nadaljuje na naslednji strani, so razporejene tradicionalne sorte,

kot tudi druge sorte hmelja, glede na čas obiranja. Vidimo lahko, da je savinjski golding

prvi, ki odpre sezono obiranja hmelja. V obdobju od 15. do 30. avgusta mu sledijo še novi

sorti styrian dragon (105/220) in styrian fox (102/44) ter styrian gold in aurora. V obdobju

od 30. avgusta do 15. septembra se obirajo preostale sorte hmelja: dana, bobek, styrian

eagle, styrian cardinal, styrian kolibri, styrian eureka, styrian wolf in zadnja celeia.



14

15. avgust

30. avgust

15. september

savinjski golding, styrian

dragon (105/220), styrian fox

(102/44), styrian gold, aurora

dana, bobek, styrian eagle, styrian

cardinal, styrian kolibri, styrian eureka,

styrian wolf, celeia



15

3 MATERIALI IN METODE DELA

3.1 Analiza površin hmeljišč in ponudbe hmelja v Sloveniji v 10-letnem obdobju

V preglednici 4 so prikazane površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in

pridelek na hektar (v t) v Sloveniji v letih od 2006 do 2016 (Statistični urad Republike

Slovenije 2016).

Preglednica 4: Površine hmeljišč (v ha), skupni pridelek hmelja (v t) in pridelek na hektar

(v t) v Sloveniji v 11-letnem obdobju.

LETO POVRŠINA (v ha) PRIDELEK (v

t)

PRIDELEK NA HA

(v t)

2006 1.507 1.916 1,3

2007 1.572 2.157 1,4

2008 1.638 2.304 1,4

2009 1.660 2.669 1,6

2010 1.488 2.071 1,4

2011 1.376 2.154 1,6

2012 1.159 1.338 1,2

2013 1.166 1.227 1,1

2014 1.296 2.270 1,8

2015 1.405 2.065 1,5

2016 1.485 2.478 1,7



16

Na spodnjih grafikonih (grafikon 3, 4 in 5), ki se nadaljujejo na naslednji strani, je na

podlagi zgoraj navedenih podatkov prikazana površina hmeljišč v Sloveniji, skupni

pridelek in pridelek na hektar od leta 2006 do leta 2016.

Vidimo lahko, da so površine hmeljišč vse od leta 2006 do 2009 naraščale. Nato je prišlo

do zmanjšanja površin, po letu 2013 so površine, zasajene s hmeljem spet začele naraščati

in v letu 2016 dosegle 1.485 ha.

Grafikon 3: Površine hmeljišč (v ha) v Sloveniji v letih 2006–2016.

0

400

800

1200

1600

2000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Po

vrš

ina

(v

ha

)

Leto



17

Grafikon 4: Pridelek hmelja (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016.

Pridelek hmelja je premo sorazmerno, s povečevanjem hmeljišč, naraščal. Do leta 2009 je

pridelek naraščal, nato je tudi tukaj prišlo do zmanjševanja, po letu 2013 pa je spet začel

naraščati. Izjema je v letu 2015, ko je bil pridelek hmelja nižji kot v letih 2014 in 2016. V

letu 2016 je tako pridelek hmelja znašal 2.478 t.

0

500

1000

1500

2000

2500

3000

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Pri

del

ek (

v h

a)

Leto



18

Grafikon 5: Pridelek hmelja na hektar (v t) v Sloveniji v letih 2006–2016.

Krivulja pridelka hmelja na hektar se nekoliko razlikuje od prikaza površin hmelja in

samega pridelka. Pridelek po letih niha, kar je lahko posledica vremenskih razmer in

površine hmeljišč. Najnižji pridelek na hektar je bil v letu 2013, komaj 1,1 t/ha, medtem ko

je največ pridelka bilo v letu 2014, in sicer 1,8 t/ha.

3.2 Opis podjetniške dejavnosti hmeljarske kmetije

Hmeljarska kmetija se nahaja v dolini zelenega zlata ‒ Spodnji Savinjski dolini. Na kmetiji

se s hmeljem ukvarjajo že več kot 100 let. Prejšnji gospodar je bil velik inovator na

področju hmeljarstva. Celotno proizvodno linijo pridelave hmelja je posodobil do takšne

mere, da je sedaj unikatna v Sloveniji. Postopek od obiranja hmelja do stiskanja v

komercialne vreče RB 60 je avtomatiziran.

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Pri

del

ek n

a h

a (

v t

)

Leto



19

Kmetija ima v lasti 20,47 ha kmetijskih površin, od tega je 12,26 ha hmeljišč, 3,47 ha njiv,

4,48 ha trajnih travnikov in 0,26 ha ekstenzivnih oz. travniških sadovnjakov.

Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč kmetije, ki se še nadaljuje na naslednji strani, so

prikazane v preglednici 5. Prikazane so: raba, šifra rabe in površina izražena v arih (Javni

pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP 2017).

Preglednica 5: Grafične enote rabe kmetijskih zemljišč.

RABA ŠIFRA RABE POVRŠINA (v a)

hmeljišče 1160 95

hmeljišče 1160 80

hmeljišče 1160 87

trajni travnik 1300 199



njiva 1100 27

njiva 1100 31

ekstenzivni oz. travniški

sadovnjak

1222 26


hmeljišče 1160 97

njiva 1100 87


njiva 1100 85


njiva 1100 34

hmeljišče 1160 170

njiva 1100 26

njiva 1100 28



20

njiva 1100 7


hmeljišče 1160 697

njiva 1100 22




Poleg hmeljarstva je druga glavna panoga kmetije reja govedi za prirejo mleka. Na kmetiji

imajo 16 glav goveda črno-bele pasme, kar predstavlja 14,6 GVŽ.

Stalež živali na kmetiji in izračun obremenitve GVŽ je prikazan v preglednici 6.

Preglednica 6: Stalež živali in obremenitev GVŽ.

Število

živali

Koeficient GVŽ GVŽ/ha

Mlado govedo

od enega do

dveh let

4 0,6 2,6 0,21

Govedo nad 2

leti

12 1,0 12 0,98

Skupno 14,6 1,19



21

3.2.1 Hmeljarstvo in sortna struktura hmelja na kmetiji

Kot lahko razberemo iz preglednice 5, kjer so prikazane grafične rabe enote kmetijskih

površin, se hmelj prideluje na skupaj 12,26 ha. Na teh površinah pridelujejo dve sorti

hmelja, to sta celeia (3,45 ha) in aurora (6,2 ha).

3.3 Kalkulacija stroškov pridelave hmelja z modelom SIMAHOP

Na primeru hmeljarske kmetije smo s pomočjo modela SIMAHOP ocenili modelne

variabilne stroške pridelave hmelja – stroške dela, materiala in energije.

Turk (1998) je stroške opredelil kot glavni del vsake proizvodnje in se v vsaki dejavnosti

pojavljajo, kot posledica le-te. Variabilni ali spremenljivi stroški, ki jih obravnavamo, so

definirani kot stroški, ki so odvisni od proizvodnje. Torej se spreminjajo tako, kot se

spreminja obseg in intenzivnost proizvodnje. Poznamo pa tudi fiksne ali stalne stroške, ki

so, za razliko od variabilnih, neodvisni od obsega proizvodnje.

Model SIMAHOP 3.1 vsebuje podatke o stalnih (fiksnih) stroških, kamor spadajo stroški

amortizacije, vzdrževanja, stroški kapitala, zavarovanja … Med fiksne stroške štejemo tudi

delo zaposlenih na posestvu ter druge splošne stroške. Druga skupina stroškov so

spremenljivi (variabilni) stroški, ki so izraženi na hektar površine. Sem spadajo dela najetih

sezonskih delavcev, stroški materiala, strojnih storitev in drugi stroški. Tretja skupina

stroškov so spremenljivi (variabilni) stroški, izraženi na enoto pridelka. Sem uvrščamo del

stroškov obiranja, stroške energije, stroške zavarovanja pridelka ter morebitne druge

dodatne stroške, ki se nanašajo na enoto pridelka (Pavlovič 2006).

Najvišji stroški na kmetiji so stalni, ki lahko predstavljajo tudi do polovice vseh stroškov.

Nato jim sledijo spremenljivi stroški, izračunani na enoto površine (ha) ‒ 30 % in



22

spremenljivi stroški, izračunani na enoto pridelka (kg) – med 20 in 30 % skupnih stroškov

(Pavlovič 2006).

Ekonomičnost kmetijske pridelave pogojujejo (i) višina pridelka in (ii) dosežena cena na

prihodkovni strani ter (iii) proizvodni stroški na odhodkovni strani. Med različnimi

metodami analiz stroškov pridelave velja, da je v kapitalno in delovno intenzivni panogi,

kot je hmeljarstvo, najprimernejša metoda modelne kalkulacije skupnih stroškov pridelave.

Za celovitejši pregled gospodarske konkurenčnosti hmeljarskih kmetij pa je potrebno

obravnavati še njihove ostale gospodarske dejavnosti. Na IHPS v Žalcu že vrsto let

modelno ocenjujejo stroške pridelave hmelja s pomočjo kalkulacij tehnološko-

ekonomskega modela SIMAHOP. V modelnem izračunu skupnih stroškov pridelave

hmelja vključujejo v kalkulacijo v hipotetičnem primeru povprečno veliko posestvo 10 ha

hmeljišč s pridelkom 1.800 kg/ha (Čeh in sod. 2017).



23

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Prikaz obsega skupnih površin hmeljišč in pridelka hmelja v obdobju od leta

2014 do 2016 v Sloveniji in po svetu

Površina hmeljišč tako v Sloveniji kot tudi po svetu se je v 3-letnem obdobju (od leta 2014

do 2016) povečevala. To prikazujejo tudi statistike, ki jih vsako leto izda Mednarodna

hmeljarska organizacija. Na grafikonu 6 so prikazane države pridelovalke hmelja in

njihova površina hmeljišč (v ha) v obdobju od leta 2014 do 2016 (IHGC 2017).

Grafikon 6: Površina hmeljišč (v ha) v različnih državah v 3-letnem obdobju (2014‒2016).

0

2500

5000

7500

10000

12500

15000

17500

20000

22500

Po

vrš

ina

hm

elji

šč (

v h

a)

Države pridelovalke

2014

2015

2016



24

Nemčija in ZDA pridelujeta hmelj na največ površinah oz. hmeljiščih. Če pogledamo same

površine teh dveh največjih pridelovalk, se je v obdobju treh let pri obeh površina hmeljišč

povečala. Nemčija je iz 17.308 ha hmeljišč prešla na kar 18.400 ha, kar pomeni, da so se

površine, zasajene s hmeljem, v Nemčiji povečale za kar 6,31 %. Prav tako so površino

hmeljišč povečale tudi ZDA – iz 15.382 ha na 20.750 ha, kar predstavlja 19,9 %

povečanje. Srbija, Slovaška, Belgija in Rusija so države, ki so hmelj pridelale na najmanjši

površini hmeljišč, in sicer skupaj na 1.574 ha.

Prav tako je površino hmeljišč povečevala Slovenija. V letu 2014 je površina hmeljišč

znašala 1.296 ha, do konca leta 2016 se je to število povzpelo na 1.528 ha. To pomeni, da

so se površine povečale za kar 17,9 %.

Na grafikonu 7 so prikazane skupne površine hmeljišč (v ha) v obdobju od leta 2014 do

2016 za vse države pridelovalke (Avstralija, Avstrija, Belgija, Kitajska, Češka, Francija,

Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Anglija,

Amerika) (IHGC 2017).

Grafikon 7: Spremembe površine vseh hmeljišč (v ha) od leta 2014 do 2016.

40000

45000

50000

55000

2014 2015 2016

Po

vrš

ina

hm

elji

šč (

v h

a)

Leto



25

Površina vseh hmeljišč se je leta 2015, v primerjavi z letom 2014, povečala za 3.784 ha ‒

kar predstavlja 8,29 % povečanje. Če primerjamo površine hmeljišč nadaljnjega leta, torej

leta 2016, so se te povečale za 6,70 %. To pomeni, da je bilo leta 2016 za 3.315 ha

hmeljišč več kot leta 2015. V triletnem obdobju (2014‒2016) se je površina hmeljišč

povečala za kar 7.099 ha (15,6 %). Površina hmeljišč po celem svetu je tako leta 2016

izjemno narasla (od 4.000 ha do 55.000 ha), kar je predstavljalo največje število po letu

2009.

Na grafikonu 8, je prikazan pridelek hmelja (v t) po posameznih državah v obdobju od

2014 do 2016 (IHGC 2017).

Grafikon 8: Pridelek hmelja (v t) po državah v letih od 2014 do 2016.

0

5000

10000

15000

20000

25000

30000

35000

40000

45000

Pri

del

ek h

mel

ja (

v t

)

Države pridelovalke

2014

2015

2016



26

Če gledamo pridelek hmelja po posameznih državah, sta spet vodilni Nemčija in ZDA. V

Nemčiji so leta 2014 pridelali 38.500 t hmelja, naslednje leto je pridelava upadla na

28.337 t, leta 2016 pa se je spet povzpela na 37.000 t. Medtem, ko je v ZDA pridelava

hmelja od leta 2014 do 2016 naraščala – z 32.204 t pridelanega hmelja so se do leta 2016

povzpeli na 44.000 t. Med države, ki so v obdobju od 2014 do 2016 pridelale najmanj

hmelja, sodijo Belgija, Romunija, Rusija, Srbija in Slovaška – vse skupaj so pridelale

2.553 t hmelja.

Slovenija je leta 2014 pridelala 2.318 t hmelja. Naslednje leto je pridelava hmelja tudi pri

nas upadla – pridelali so 641 t hmelja manj kot leta 2014. Leta 2016 je pridelava spet

narasla na 2.550 t.

Na grafikonu 9, ki se nadaljuje na naslednji strani, je prikazan skupni pridelek hmelja (v t)

v obdobju od leta 2014 do 2016 za vse države pridelovalke (Avstralija, Avstrija, Belgija,

Kitajska, Češka, Francija, Nemčija, Nova Zelandija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija,

Slovaška, Slovenija, Anglija, Amerika) (IHGC 2017).



27

Grafikon 9: Skupni pridelek hmelja (v t) v vseh državah v letih od 2014 do 2016.

Skupni pridelek hmelja vseh držav je v letu 2014 znašal 93.460 t. Naslednje leto, torej

2015, je pridelek upadel za 9,6 % in je znašal 84.491 t. Leta 2016 je prišlo spet do

pozitivne spremembe, saj se je pridelava hmelja spet povečala na 103.192 t.

4.2 Analitični prikaz pridelave različnih slovenskih sort hmelja v Sloveniji

V Sloveniji sta do leta 2015 največ površin zasedali aurora in celeia. Nato so sledili

savinjski golding, bobek in ostale sorte, ki so manj znane (IHPS 2017). V letu 2016 se je

sortna struktura hmelja nekoliko spremenila. Iz grafikona 10, ki se nadaljuje na naslednji

strani, je razvidno, da je vodilna, z največ zasajenimi površinami, celeia, nato ji sledi

aurora, savinjski golding, bobek … Novejše sorte, kot so styrian cardinal, fuggle, cascade,

0

15000

30000

45000

60000

75000

90000

105000

2014 2015 2016

Pri

del

ek h

mel

ja (

v t

)

Leto



28

styrian eureka in dana, so bile na slovenskih hmeljiščih zasajene v bistveno manjših

količinah (Livk 2016).

Grafikon 10: Prikaz spremembe zasajenih površin (v ha) najpomembnejših sort hmelja v

letu 2015 in v letu 2016.

Razlog za višji pridelek hmelja v letu 2016 se skriva v ugodnih vremenskih razmerah. V

letu 2016 so slovenski kmetje pridelali za petino več hmelja kot v letu 2015. Povprečen

pridelek je znašal 1,7 t/ha, kar pomeni, da je bil pridelek za 19 % večji od zadnjega

desetletnega povprečnega hektarskega pridelka (Statistični urad Republike Slovenije

2016).

0

100

200

300

400

500

600

Celeia Aurora Savinjski

golding

Bobek Styrian

gold

Dana

Po

vrš

ina

(v

ha

)

Sorta

POVRŠINA V

LETU 2015 (ha)

POVRŠINA V

LETU 2016 (ha)



29

4.3 Izračun pokritja pridelave hmelja na hmeljarski kmetiji v Sloveniji

V naši raziskavi smo ocenjevali spremenljive stroške pridelave hmelja v Sloveniji za leto 2017.

Podatke za izračun smo pridobili iz internega gradiva IHPS in iz zbira podatkov, ki smo jih

zbrali, uredili in analizirali na hmeljarski kmetiji. Ta se nahaja na območju Savinjske doline in

obsega 12,26 ha hmeljišč. Pridelovali so tržno zanimivejši in posledično tudi najbolj razširjeni

sorti hmelja – sorti aurora (6,2 ha) in celeia (3,45 ha).

Pri izračunu stroškov smo upoštevali 65 ur strojnega dela (25,10 EUR/Sh), 65 ur traktorskega

dela (19,70 EUR/Th) in 260 ur ročnega dela (6,50 EUR/Rh). Tehnologija pridelave hmelja

vključuje obdelavo hmeljišč (podrahljvanje, brananje, odgrinjanje, kultiviranje, osipavanje),

obdelavo hmelja (rez, dosajanje, napeljava vodil, čiščenje in napeljava hmelja), 5 škropljenj s

FFS, 4-kratno dognojevanje, 2-kratno namakanje ter obiranje in sušenje hmelja. Osnovna

modelna tehnologija pridelave hmelja je podrobneje predstavljena v reviji Hmeljarski bilten

(Pavlovič 2006) ter v internem gradivu strokovne naloge IHPS v Žalcu (Čeh in sod. 2017).

V raziskavi ocenjeni spremenljivi stroški pridelave hmelja znašajo 8.726,19 EUR/ha, oz.

pri pridelku 2.200 kg hmelja na ha 3,97 EUR/kg.

V preglednici 7, ki se nadaljuje na naslednji strani, so podrobneje prikazane delovne ure za

primer kmetije v letu 2017. Skupni stroški dela so znašali 4.602,00 EUR/ha.



30

Preglednica 7: Prikaz izračuna stroškov dela pri pridelavi hmelja za leto 2017.

Podrobneje so v nadaljevanju za analizirano kmetijo predstavljeni še stroški porabljenega

materiala pri gnojenju in dognojevanju hmelja (342,80 EUR/ha) ter pri varstvu hmelja pred

boleznimi in škodljivci (961,36 EUR/ha).

Preglednica 8: Stroški materiala pri gnojenju hmelja v letu 2017.

Stroški gnojil

Poraba Cena

Stroški

kg/ha €/ha

Model €/kg Model

NPK 7 : 20 : 30 100 0,49 49,00

KAN 281 0,20 56,20

UREA 150 0,28 42,00

Hlevski gnoj (v

t) 33 6,00 195,60

Ostalo

0,00

Skupaj

342,80

Vrsta delovne ure

Količina

Znesek

(EUR/h) Skupaj

Ure strojnega dela 65 25,10 1.631,50

Ure traktorskega dela 65 19,70 1.280,50

Ure ročnega dela 260 6,50 1.690,00

Skupaj 390

4.602,00



31

Skupni stroški gnojil so znašali 342,80 EUR/ha, kamor so bili všteti stroški nakupa

naslednjih gnojil: KAN, UREA in NPK 7 : 20 : 30. Uporabili so tudi domači hlevski gnoj.

Preglednica 9: Stroški materiala pri varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci v letu

2017.

Stroški FFS

Poraba Cena

Stroški

kg,l/ha EUR/ha

Model EUR/kg,l Model

Hmeljeva peronospora

360,51

Aliette 5,08 26,25 133,35

Cuprablau-Z 35 8,02 6,75 54,14

Revus 1,51 59,16 89,33

Delan 700 WG 2,07 40,43 83,69

Hmeljeva pepelovka

52,83

Pepelin 11,86 1,96 23,25

Systhane 20 EW 0,50 59,17 29,59

Uši, bolhači, vešča

96,94

Teppeki 0,12 147,28 17,67

Kohinor 200 SL 0,65 91,88 59,72

Karatte Zeon 1/1 0,33 59,24 19,55

Navadna pršica

427,47

Kanamite SC 2,90 84,42 244,82

Vertinec PRO 1,16 74,6 86,54

Acramite 480 SC 0,49 196,15 96,11

Defoliant

23,61

Reglone 200 SL 1,06 22,27 23,61

Ostalo

0,00

Skupaj

961,36



32

Kot lahko razberemo iz preglednice 9, so stroški za nakup fitofarmacevtskih sredstev za

varstvo hmelja pred hmeljevo peronosporo znašali 360,51 EUR/ha, stroški za varstvo

hmeljeve pepelovke 52,83 EUR/ha, stroški za varstvo pred ušmi, bolhači in veščo 96,94

EUR/ha, stroški za varstvo pred navadno pršico 427,47 EUR/ha in stroški za nakup

sredstev za zatiranje plevelov 23,61 EUR/ha. Skupno so stroški fitofarmacevtskih sredstev,

izračunani na hektar, znašali 961,36 EUR.

Med stroške materiala spadajo tudi vodila. Na kmetiji uporabljajo vodila VR 1000, za

katere so morali odšteti 115,54 EUR, izračunanih na hektar površine.

Med stroške energije smo upoštevali nakup kurilnega olja in električno energijo. Skupni

stroški energije za leto 2017 so znašali 2.666,74 EUR/ha, od tega so stroški za nakup

kurilnega olja znašali 1.033,78 EUR/ha in stroški elektrike 1.632,96 EUR/ha.

4.3.1 Pokritje pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji

Do pokritja pri pridelavi hmelja na analizirani kmetiji smo prišli z izračunom razlike med

prihodki in variabilnimi stroški kmetije za leto 2017. Prihodek kmetije se sestoji iz (i)

povprečnega pridelka (kg/ha), pomnoženega s (ii) povprečno ceno za prodani hmelj

(EUR/ha) in upoštevanimi zneski iz različnih ukrepov SKP oz. subvencij, vezanih na hmelj

(EUR/ha).

Za oceno prihodka na analizirani kmetiji smo upoštevali povprečen pridelek hmelja obeh

sort (aurora in celeia), ki je znašal 2.200 kg/ha, in povprečno ceno celotne količine hmelja,

ki je 7,00 EUR/kg. Prihodek za analizirano kmetijo znaša 15.400,00 EUR/ha. Ko smo

upoštevali še prihodke SKP, torej subvencije, ki so vezane na hmelj, in od prihodkov



33

odšteli variabilne stroške, smo prišli do pokritja pridelave ‒ 7.048,81 EUR/ha, kar je

razvidno iz preglednice 10.

Preglednica 10: Izračun pokritja pri pridelavi hmelja za analizirano kmetijo v EUR/ha.

Prihodek od hmelja (EUR/ha) 15.400,00

+ Prihodek SKP (EUR/ha) 375,00

‒ Variabilni stroški (EUR/ha) 8.726,19

Pokritje (EUR/ha) 7.048,81

V osnovi predstavlja pokritje (EUR/ha) znesek za obračun (i) fiksnih ali stalnih stroškov

pridelave in (ii) morebitni dobiček iz pridelave. V kolikor so fiksni stroški višji od pokritja,

beležimo v pridelavi izgubo. V naši raziskavi ne obravnavamo neposredno fiksnih

stroškov. Po ocenah iz podjetniških analiz ekonomičnosti pridelave hmelja in uporabe

modela SIMAHOP na IHPS v Žalcu znašajo ti v povprečju med 2.500 in 3.500 EUR/ha.

Ocenjeni razpon fiksnih stroškov pridelave hmelja lahko razlagamo z različno stopnjo

intenzivnosti investicij na kmetiji. Bolj kot je kmetija specializirana in posodobljena, večji

delež fiksnih stroškov ima pri pridelavi.



34

5 SKLEPI

V diplomskem delu smo na primeru hmeljarske kmetije iz Savinjske doline (12,26 ha

hmeljišč) ocenjevali ekonomičnost pridelave hmelja za leto 2017. Upoštevali smo

kalkulacijo spremenljivih stroškov in pokritja. Na začetku raziskave smo si zastavili tri

hipoteze.

H1: V letu 2016 je tudi v Sloveniji zaznati globalni trend rasti površin hmeljišč.

Ugotovili smo, da je površina hmeljišč upadla med letoma 2010 in 2011 (iz 1.488 na 1.376

ha hmeljišč), nato so se površine vsako leto povečevale in leta 2016 dosegle 1.485 ha

hmeljišč. S temi podatki prvo hipotezo potrdimo.

H2: V letu 2017 ima analizirana kmetija pokritje pri pridelavi hmelja vsaj 3.500,00

EUR/ha.

Na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili na kmetiji, lahko drugo hipotezo, to je, da je

imela pridelava hmelja pokritje vsaj 3.500,00 EUR/ha, potrdimo. Na analizirani kmetiji je

razlika med prihodki od hmelja in variabilnimi stroški pridelave hmelja znašala 7.048,81

EUR/ha. Hmeljarska kmetija je v letu 2017 poslovala z dobičkom.

H3: Sortna struktura hmelja na kmetijah lahko vpliva na boljši izkoristek obiralnih strojev.

V preglednicah 2 in 3 so navedeni priporočeni termini tehnološke zrelosti posameznih sort

hmelja. Obdobje tehnološke zrelosti sort hmelja v Sloveniji se razteza od tretje dekade

avgusta do sredine septembra. Hmeljarji v RS lahko pridelujejo sorte, ki imajo glede

obiranja terminsko različno razporejeno tehnološko zrelost. Predpostavko 3 potrdimo.



35

6 VIRI

1. Čeh B. 2016. Dozorevanje hmelja v letu 2016. Hmeljar, 78, 1–12: 49.

2. Čeh B, Čremožnik B, Ferlež Rus A, Leskošek G, Naglič B, Pavlovič M, Radišek S,

Rak Cizej M, Gajšek H. 2017. Tehnologije pridelave in predelave hmelja. Žalec,

Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 35-37.

3. Čeh B, Oset Luskar M, Čerenak A. 2015. Nove sorte, nove izkušnje v letu 2015.

Hmeljar, 77, 1–12: 32‒33.

4. Čerenak A. 2009. Lastne sorte hmelja – pogoj za obstoj slovenskega hmeljarstva.

Hmeljar, 71, 1–5: 30‒32.

5. Čerenak A, Ferant N. 2012. Sorte hmelja. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do

storžkov: Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo

(NPK) Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:

17‒18.

6. Čerenak A, Košir I J. 2014. Zagotavljanje konkurenčnosti slovenskega hmeljarstva z

izborom dišavnih sort hmelja. Hmeljar, 76, 1–12: 28‒29.

7. Čerenak A, Oset Luskar M, Radišek S. 2016. V 2017 bomo posadili nove sortne

poskuse hmelja. Hmeljar, 78, 1–12: 46.

8. Ferant N. 2012. Hmelj. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do storžkov: Zbirka vsebin

za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK) Hmeljar/hmeljarka.

Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 13.



36

9. IHGC. 2017. Economic Committee of the International Hop Growers' Convention.

Washington DC, USA. (elektronski vir)

http://www.hmelj-giz.si/ihgc/obj.htm (23. 9. 2017).

10. IHPS. 2016a. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Katalog sort hmelja -

Legenda žlahtne arome. (elektronski vir)

https://view.publitas.com/ihps-sihrb/the-legend-of-noble-aroma/page/1 (27. 2. 2017).

11. IHPS. 2016b. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Katalog sort hmelja ‒

Val dišavnega hmelja s Štajerske. (elektronski vir)

https://view.publitas.com/ihps-sihrb/ihps_katalog-sort-val-disavnega-hmelja-s-

stajerske_new/page/1 (23. 9. 2017).

12. IHPS. 2017. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Predstavitev.

(elektronski vir)

http://www.ihps.si/hmeljarstvo/predstavitev/ (21. 2. 2017).

13. Livk J. 2016. Hmeljarstvo v Sloveniji doživlja intenzivne spremembe na področju

sortne sestave in površinske zastopanosti. Hmeljar, 78, 1‒12: 39‒41.

14. Majer D. 2002. Priročnik za hmeljarje. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo

Slovenije: 21, 39.

15. Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. 2017. (elektronski vir)

http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=500000&map_y=100000&map_sc=18

28571 (20. 11. 2017).

16. Pavlovič M. 2006. Aplikacija simulacijskega modela SIMAHOP 3.1 za primerjalne

stroškovne analize v hmeljarstvu. Hmeljarski bilten, 13, 1: 21‒31.

17. Pavlovič M. 2008. Stroški pridelave hmelja v letu 2007. Hmeljar, 70, 1-7: 28‒29.

http://www.hmelj-giz.si/ihgc/obj.htm

https://view.publitas.com/ihps-sihrb/the-legend-of-noble-aroma/page/1

https://view.publitas.com/ihps-sihrb/ihps_katalog-sort-val-disavnega-hmelja-s-stajerske_new/page/1

https://view.publitas.com/ihps-sihrb/ihps_katalog-sort-val-disavnega-hmelja-s-stajerske_new/page/1

http://www.ihps.si/hmeljarstvo/predstavitev/





37

18. Pavlovič M. 2012a. Gospodarnost pridelave hmelja. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike

do storžkov: Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo

(NPK) Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije:

125.

19. Pavlovič M. 2012b. Stroški pridelave. V: Čeh B. (ur). Hmelj od sadike do storžkov:

Zbirka vsebin za izobraževanje za Nacionalno poklicno kvalifikacijo (NPK)

Hmeljar/hmeljarka. Žalec, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: 125‒126.

20. Pavlovič M. 2012c. EU hop industry: production, organisation, policy and marketing.

Saarbrűcken (Germany). Lap Lambert Academic Publishing: 16, 24, 34.

21. Pavlovič M, Skok T, Zajc Kejžar K. 2014. Pregled povpraševanja po hmelju v štirih

desetletjih. Hmeljar, 76, 1‒12: 19‒21.

22. Pavlovič M. 2015. Poletna ocena svetovne letine hmelja 2015. Hmeljarske

informacije, 32, 14: 45.

23. Pavlovič M. 2016. Povpraševanje pivovarn še vedno omogoča sklepanje ugodnih

pogodb o prodaji hmelja. Hmeljarske informacije, 33, 6: 28‒29.

24. Statistični urad Republike Slovenije. Rastlinska pridelava, Slovenija, 2016.

(elektronski vir)

http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6579 (29. 11. 2017)

25. Turk J. 1998. Agrarna ekonomika. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske

vede: 39.

http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6579

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Martinu Pavloviču in somentorici doc. dr. Andreji

Čerenak za vso spodbudo, usmerjanje in pomoč pri pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, ki mi je

omogočil študentsko delo na tem področju in me obenem ogromno naučil.

Posebna zahvala gre tudi Štefki in Klemnu za vse informacije in podatke, brez katerih

nastalega diplomskega dela sploh ne bi bilo.

Zahvaljujem se tudi svojim staršem in Andreju za vso izkazano podporo tekom študija.

ocena ekonomiČnosti pridelave hmelja na kmetiji · 2018-04-11 · ocenjevali smo ekonomičnost...

Documents