ocene in poro^ila · 2014-06-27 · ocene in poro~ila 91 dobni dramatiki zanimata dve avtorici,...
TRANSCRIPT
Kot lep primer sodelovanja med profesor-
jem Akademije za gledali{~e, radio, film
in televizijo dr. Denisom Ponižem in
njegovimi {tudentkami je jeseni 2005 iz{la
in bila na Bor{nikovem sre~anju v Mariboru
predstavljena knjiga dramatur{kih razprav
z naslovom Dramati~na in teatralna devet-
deseta?. V uvodu k njej navaja prof. dr. Poniž,
da sta pri predmetu Zgodovina slovenske
dramatike nastala že dva zbornika podobnih
{tudij. Prvi je bil posve~en dramatur{kim
vpra{anjem v zvezi s Strni{evo dramo Ljudo-
žerci, drugi pa Postmoderni in sodobni slo-
venski dramatiki. Ta je bil razprodan, v ra-
ziskavah, ki se ukvarjajo s to temo, pa je tudi
zelo pogosto citiran. Njegove {tudentke so
se tokrat pod profesorjevim mentorstvom
lotile devetdesetih let v slovenski dramatiki.
Letnice, ki njihovo delo zamejujejo, jim
služijo bolj ali manj le za zunanjo oporo pri
tem, da se lahko znajdemo v odtekajo~em
~asu, pi{e v uvodu. Vmes se je namre~
oblikovala podoba {tevilnih umetni{kih del
in dogodkov, ki so zaznamovali devetdeseta
leta. Ta so pomenila burno in neustaljeno
desetletje v tolik{ni meri, da zaslužijo
poglobljeno literarnovedno refleksijo.
Zbornik dramatur{kih razprav je razdeljen
v tri ob{irnej{e sklope. V prvem z naslovom
Na~ela, pogledi in teorije je objavljenih pet
{tudij. Prva z naslovom Poskus orisa smernic
slovenske dramatike v obdobju med leti
1990 in 2004 je delo Ane Krži{nik. Avtorica
v njej pi{e, da sta bila v sedemdesetih in
osemdesetih letih na Slovenskem v ospredju
dva žanra, to sta politi~na in poeti~na drama.
V devetdesetih letih jima je sledila »znižana«,
zafrkljiva, ludisti~na drama. Del gledali{kih
praktikov pa se je usmeril v uprizarjanje
nedramati~nega materiala. Mednje sodijo
na primer Matjaž Berger, Sebastijan Horvat,
Matjaž Pograjc in Emil Hrvatin, ki so usme-
rili gledali{~e k vizualnemu in h gibalnemu
ter tako izrazili svojo težnjo po druga~nosti.
Nove možnosti so po mnenju A. Krži{nik
iskali tudi dramatiki kot Zoran Ho~evar
(Smej~i, Mož za Zofijo, M’te ubu), Zdenko
Kodri~ (Vlak ~ez jezero), Draga Poto~njak
(Metuljev let, Alisa, Alica, Kalea), Tanja
Viher ([tefka), Miha Alujevi~ (^rna kraljica)
in Vili Ravnjak (Tugomer ali tisti, ki meri
žalost). Avtorica pri~ujo~e razprave nekoliko
ve~ pozornosti posveti {e dramam Evalda
Flisarja, Emila Filip~i~a, Iva Svetine, Rudija
OCENE IN PORO^ILA
Denis Poniž idr. (ur.): Dramati~na in teatralna devetdeseta?
Zbornik dramatur{kih razprav o slovenski dramatiki in gledali{~u
v devetdesetih letih prej{njega stoletja. Ljubljana: AGRFT, 2005.
236 str.
Jezik in slovstvo, let. 51 (2006), {t. 2
90 Ocene in poro~ila
[eliga, Iva Lovri~a, Du{ana Jovanovi}a,
Toneta Partlji~a, Matjaža Zupan~i~a, Milana
Jesiha in nekaterih drugih. [tudijo z naslo-
vom Politika et/contra v slovenski dramatiki
devetdesetih prispeva Ana Kuntari~, ki
ugotavlja, da je slovenska dramatika v tem
obdobju izgubila svojo »gonilno silo«,
namre~ antikomunizem, da je izgubila
tako reko~ antagonista, z njim pa osrednji
konflikt in svojo {okantnost. V novem ~asu
liberalizma in kapitalizma po njenem ni ve~
žrtev ideologije, temve~ nastajajo predvsem
žrtve terorja trga in kapitala. Odsev vsega tega
vidi avtorica predvsem v dramah Matjaža
Zupan~i~a. V devetdesetih letih velike
politi~ne drame v glavnem ne nastajajo ve~,
izjemo predstavljajo le nekatera dela Du{ana
Jovanovi}a (Balkanska trilogija) in Borisa A.
Novaka (Kasandra). Na temo zgodovinske
vsakdanjosti pa je ugla{en {e prispevek
Tine Pe~ovnik, ki obravnava dramske opuse
Draga Jan~arja, Vinka Möderndorferja,
Matjaža Zupan~i~a in Drage Poto~njak.
Njihova dela povezujejo sklopi motivov
kot tranzicija, absurd in stereotipnost. T.
Pe~ovnik pi{e, da se v obdobju t. i. tranzicije
na Slovenskem oblikuje »masovna družba
fasciniranih, zapeljanih, poneumljenih
potro{nikov industrije in novih tehnologij,
nasedlih na ~ar imidža, utopljenih v pop
vrednote«. Möderndorfer tako v nasprotju
z drugimi, na primer Zupan~i~em, take
negativne življenjske vrednote in brutalne
situacije predstavlja v komi~ni perspektivi,
Zupan~i~ pa v nihilisti~ni in absurdni.
Möderndorferjeva besedila podobno kot
Partlji~eva odslikavajo politi~no, socialno
in družbeno realnost. Motiv tranzicije je
v nekaterih dramskih besedilih nadalje
prisoten kot oblika ignorantskega odnosa do
zgodovine, na primer v Jan~arjevi groteski
Hal{tat in v dramah Drage Poto~njak. Hal{tat in v dramah Drage Poto~njak. Hal{tat
Absurd po analizah T. Pe~ovnik najbolj
izstopa pri Jan~arju, ki slika situacije tako v
biv{em kot sodobnem »režimu«, pa tudi pri
Zupan~i~u, ki kaže na izpraznjene medsebojne
odnose. V slovenski dramatiki devetdesetih
je prisoten {e en mo~an motiv, namre~ motiv
stereotipnosti, to je nezmožnosti komuni-
kacije, zaprtosti v lasten krog, zlasti družine,
naroda ali socialne skupine. Reakcije na vse
to predstavljajo agresivnost, depresivnost,
netolerantnost, nevo{~ljivost in prepirljivost,
kar vse izraža v razli~nih besedilih nekak{ne
»zna~ilne slovenske lastnosti«. Avtorica
razprave opaža, da je v ospredju pogosto
tudi stereotip, ki vidi Slovence kot narod
hlapcev. S tradicionalnimi narodnimi zna~aji
se ukvarja na primer Draga Poto~njak, ki
dramsko dogajanje ume{~a med Slovence,
Bosance, Rome idr. Podobna tema vznemiri
{e Majo [orli v {tudiji Prisotnost nacionalne
identitete v devetdesetih v slovenski
dramatiki. Pod drobnogled vzame dvoje
primerov, to sta drami Vlak ~ez jezero Zdenka
Kodri~a in Grma~e Daneta Zajca. Družbeno
stanje pred in po slovenski osamosvojitvi z
navezavo na Kozakovo Sodobno trilogijo
in Jovanovi}evo Balkansko trilogijo pa
analizira Ana Prislan v razpravi Revolucija
prvi~, revolucija drugi~.
Drugi del knjige je ubran pod naslovom
Avtorji, besedila, dejanja. Denis Poniž se
namre~ v uvodu v knjigo spra{uje, kaj se
dogaja s sodobnim dramskim besedilom
v svetu, v katerem velike in trdne zgodbe
o~itno niso ve~ mogo~e. Avtorice v drugem
razdelku pa se z odnosom med zgodbo in
njeno strukturo v dramatiki devetdesetih
podrobneje ukvarjajo (npr. Anja Bajda).
Podoba in mesto dramskega junaka v so-
Ocene in poro~ila 91
dobni dramatiki zanimata dve avtorici,
Sandro Ržen in Nino Leskov{ek. Prva
izhaja iz predpostavke, da so osamosvojitev
Slovenije, tranzicija, balkanska vojna,
prehod v demokracijo, kapitalizem in razmah
medijev spremenili na~in življenja v državi ter
vplivali tudi na nastajanje nove vrste dramskih
»junakov«. Le-te vidi S. Ržen v dramatiki
Du{ana Jovanovi}a, Draga Jan~arja, Drage
Poto~njak, pa tudi Evalda Flisarja, Matjaža
Zupan~i~a in Vinka Möderndorferja. To so
bodisi dramski liki, nastali pod vplivom in
v okoli{~inah balkanske vojne (Jovanovi}),
ali pa liki, ki simbolizirajo provincialnega,
majhnega ~loveka, zgubarja in marginalca,
kakr{nega je proizvedla tranzicija. Taki so
npr. Jan~arjevi klo{arji v Hal{tatu, »alko-
imbecili« v Jovanovi}evi Kliniki Kozarcky
ali razsredi{~enec v Karajanu C, pa tudi
ženski liki v besedilih Drage Poto~njak. Vse
so prizadeli »dosežki nove dobe«, jih pahnili
v rev{~ino in alkoholizem ter jih obdali s
fizi~nim in psihi~nim nasiljem. Dramske
osebe se borijo le {e za goli obstanek
in preživetje pod razli~nimi družbenimi
pritiski. Ne nosijo ve~ »visokih sporo~il« o
politiki, družbi, bogu, ljubezni. Marginalci,
pi{e S. Ržen, so v novej{i slovenski
dramatiki zasedli vodilne, avtonomne
in nosilne vloge. Nina Leskov{ek pa v
svoji razpravi, ki se ukvarja prav tako z
dramsko osebo v devetdesetih, pokaže {e na
simbolno prisotnost literarnozgodovinskih
oz. zgodovinskih dramskih oseb. Slednje
sre~ujemo zlasti v delih Du{ana Jovanovi}a
(Antigona(Antigona( , Uganka korajže), Evalda Flisarja
(Tristan in Izolda, Iztrohnjeno srce), pa tudi
Borisa A. Novaka (Kasandra). Simona
Hamer pi{e o Prepovedanih, zamol~anih,
skritih avtorjih in temah slovenske dramatike
devetdesetih. Zanimivo je, da ugotovi,
kako v aktualni slovenski dramatiki ni
nikogar, ki bi bil prepovedan, »pometen pod
preprogo, uti{an« – kot da bi vse krivice iz
preteklosti zamenjala »pravi~ni kapitalizem
in združevanje narodov pod okriljem matere
Evrope«. Spra{uje se, ali avtorji nimajo
ve~ želje, da bi bili revolucionarni, kriti~ni.
Prej da so izražali svoje nestrinjanje s
komunizmom (Jan~ar, Jovanovi}, [eligo),
zdaj pa da izražajo v glavnem nestrinjanje z
usodo ~love{tva (Zajc, Taufer, Svetina). Kje
se danes manifestira uporni{tvo slovenskih
dramatikov, se spra{uje avtorica in ugotavlja,
da predvsem v komediji. Sodobno slovensko
komedijo (Möderndorfer, Partlji~, Fritz)
vzporeja in primerja s Cankarjevo satiro.
Z nadvse zanimivo temo t. i. ženske
dramatike v devetdesetih se spoprijema
Jerneja Ku{ar v tekstu z naslovom Katera
bo katero?. Zastavlja si vpra{anje, kaj naj
bi ženska dramatika sploh bila, nato pa
ženskost v dramatiki razloži predvsem s
t. i. ženskimi temami (pri Alenki Goljev{~ek
in Dragi Poto~njak). ^lanek, ki bi lahko
prinesel zanimivo predstavitev in izpeljavo
omenjenega problema, pa je žal na teoreti~ni
ravni izjemno povr{en, ohlapen in vsekakor
premalo poglobljen. Z izzivalno snovjo, ki
prav gotovo vabi k ustreznemu strokovnemu
premisleku, se ukvarja Kristina Rade{~ek v
{tudiji Jezik sodobne slovenske dramatike.
Zanima jo vpra{anje, do kolik{ne mere je
t. i. zniževanje na pogovorni in nižji pogovorni
jezik v dramski umetnosti {e sprejemljivo, na
primer vulgarizmi v »gledali{~u na gobec«,
jezik, ki odseva življenje iz fragmentov in
nesmiselno blebetanje, »kretenske komedije«
in podobno. Avtorica ugotavlja, da revna
sloven{~ina v glavnem izraža revnost duha
tistega, ki jo uporablja. Toda tudi ta ~lanek
ostaja žal kljub dobremu namenu in zanimivi
problematiki nedodelan, na nekaterih mestih
pa tudi sam poprepro{~en, slogovno neroden
92 Ocene in poro~ila
in terminolo{ko zagaten. Sledi mu na sre~o
izredno natan~na {tudija Eve Mahkovic
Objave dramskih del v revijah in knjigah,
ki podkrepljena s statisti~nimi podatki
opozarja, da je dramatika v primerjavi s
prozo in poezijo po {tevilu knjižnih in drugih
objav na Slovenskem zapostavljena.
Tretji del omenjene knjige Gledali{~a,
festivali, nagrade gradijo prispevki Marine
Gumzi Kam Glej?, Ur{ke Brodar Teden
slovenske dramatike v Kranju in Grumova
nagrada ali Kaj zmoremo Slovenci?,
Ksenije Repina Bor{tnikovo sre~anje v letih
1990–1999 in Zale Dobovi{ek Bor{tnikovo
sre~anje v devetdesetih. Namenjeni so vsem,
ki jih omenjena problematika zanima in
želijo podatke o njej prebrati na enem mestu.
^lanki so podatkovno bogati, pregledni, na
nekaterih mestih pa tudi polemi~ni. Izražajo
živost, živahnost in zapletenost sodobnega
slovenskega gledali{kega življenja.
Knjiga razprav o slovenski dramatiki devet-
desetih v celoti ne glede na to, da si v njej vsi
prispevki po raziskovalni natan~nosti niso
ravno somerni, prina{a zagotovo dragocena
spoznanja in ponuja {tevilne izzive za na-
daljnje raziskovanje najsodobnej{ega slo-
venskega dramskega snovanja.
Silvija BorovnikUniverza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta [email protected]
Mirjana Benjak in Vesna Požgaj Hadži (ur.): Bez predrasuda
i stereotipa: Interkulturalna komunikacijska kompetencija u
dru{tvenom in politi~kom kontekstu. Rijeka: Izdava~ki centar
Rijeka, 2005. 176 str.
Monografija Bez predrasuda i stereotipa:
Interkulturalna komunikacijska kompetenci-
ja u dru{tvenom in politi~kom kontekstu z
Uvodom Michaela Byrama in v avtorstvu
Mirjane Benjak, Neve ^ebron, Elvi Pir{l,
Vesne Požgaj Hadži in Abdellatifa Zakija
z razli~nih vidikov obravnava vpra{anja
medkulturne komunikacijske kompetence,
predvsem ob vsebinah vzgoje in izobraže-
vanja. Avtorji monografije so iz Velike
Britanije, Hrva{ke, Maroka in Slovenije,
tako da monografija že z avtorskim
kolektivom uresni~uje naslovno idejo.
Po uvodnih besedah M. Benjak knjigo
za~enja poglavje Interkulturna komunikacij-
ska kompetencija u dru{tvenom i politi~kom
kontekstu (M. Byram), ki z vidika pou~eva-
nja tujih jezikov s poudarkom na razvijanju
medkulturne komunikacijske kompetence
oblikuje tematski okvir celotne monograf-
ske publikacije. Z vidika južnoslovanskega
kulturnega prostora je prispevek {e posebej
zanimiv, saj avtor razpravlja o izobraževanju
v okviru nacionalnih držav in nacionalnih
jezikov, kjer je poznavanje jezikovnega
standarda nacionalnega jezika in ohranjanje
Ocene in poro~ila 93
njegove »neomadeževanosti« temeljni cilj
jezikovnega pouka. Demokratizacija družbe
in s tem tudi demokratizacija komunikacije
s spremenjenimi komunikacijskimi norma-
mi in predruga~enjem prestiža izbire jezika
in jezikovnih variant ter jezikovno izobra-
ževanje, ki upo{teva mednarodno dimenzijo
komunikacije, danes izhodi{~a jezikovnega
pouka nacionalnih jezikov v okviru naci-
onalnih držav postavlja pred izjemno velik
izziv.
Uvodnemu razpravljanju sledijo poglavja
Jezi~na distribucija i uloga mo~i (A. Zaki),
Verbalna i neverbalna interkulturalna komu-
nikacija (E. Pir{l), Uvo|enje interkultu-
ralnih elemenata u nastavu stranog jezika s
naglaskom na engleskome kao lingui franci
(N. ̂ ebron) in Sadržaj kulture i civilizacije u
sklopu u~enja hrvatskoga jezika kao stranog
− instrumenti prevladavanja predrasuda i
stereotipa (M. Benjak in V. Požgaj Hadži).
Funkcioniranje posameznega jezika je v
veliki meri odvisno od zgodovinskih, kul-
turnih, družbenih, politi~nih in drugih okoli-
{~in, kar vse definira govorce posameznega
jezika in soustvarja njihovo identiteto. Za
uspe{no medkulturno komunikacijo pa je
izjemnega pomena poznavanje celotnega
konteksta in ne le jezikovnega. Vpra{anje
kulturne premo~i, ko ena kultura ne vidi
druge oz. drugo naredi za nevidno je eden
od temeljnih problemov vzpostavljanja
mostu medkulturne komunikacije, o kate-
rem razpravlja A. Zaki. Za razumevanje
dolo~enega kulturnega konteksta je namre~
izjemno pomembno razumevanje celote
njenega diskurznega univerzuma, v katerem
se zrcalijo razmerja družbene mo~i − premo~
družbeno vplivnih skupin nad družbeno
nevplivnimi. Avtor o teh vpra{anjih raz-
pravlja na primeru arabskega jezika ter
kulturnih kontekstih Maroka in Japonske.
Razumevanje jezikovne komunikacije ne le
na ravni njenega verbalnega dela, ampak prav
tako neverbalnega, ki je v razmi{ljanjih o
komunikaciji velikokrat potisnjena v ozadje,
za uspe{nost medkulturne komunikacije
pa je prav to izjemnega pomena. Tako
kot govorce dolo~enega jezika pri tujih
govorcih nekega jezika velikokrat bolj moti
nepoznavanje komunikacijskih kot jezikov-
nih norm, nepoznavanje neverbalnega dela
komunikacijskih norm lahko pripelje do
komunikacijskih kratkih stikov. Ne le, da je
komunikacija ob prenosu komunikacijskih
norm iz enega kulturnega konteksta v
drugega lahko neuspe{na, nepoznavanje
neverbalnega dela komunikacijskih norm je
lahko celo usodno. E. Pir{l o teh vpra{anjih
razpravlja teoretsko, hkrati pa jih umesti v
pedago{ko prakso.
Pri u~enju nekega jezika kot tujega jezika je
bila dimenzija civilizacije in kulture pred-
vsem pri jezikih, ki so tudi jezikovno izobra-
ževanje razumeli kot priložnost za {irjenje ne
le jezika, ampak tudi svoje kulture v druga
kulturna okolja, vseskozi mo~no prisotna.
Ker pa izhodi{~no poznavanje kulture ni
bilo vklju~eno v pou~evanje jezika zaradi
u~inkovitej{e komunikacije, velikokrat ni
prispevalo k odpravljanju kulturno pogo-
jenih komunikacijskih nesporazumov. So-
doben kontrastivni pristop pri u~enju tujega
jezika vklju~uje tudi elemente sociokul-
turne kompetence, saj kontrastivnost ni ve~
zožena na jezikovnosistemske elementa,
ampak vklju~uje analizo diskurza, ki
opozarja na v~asih tudi subtilne razlike v
94 Ocene in poro~ila
komunikacijskih normah v okviru razli~nih
diskurznih prostorov. N. ̂ ebron s sodobnimi
teoreti~nimi izhodi{~i transkulturnega spo-
razumevanja opozarja prav na pristope
kontrastivne analize, ki vklju~ujejo pro-
totipsko, pomensko-leksikolo{ko in termi-
nolo{ko analizo.
Na vsebine kulture in civilizacije pri u~enje
hrva{~ine kot tujega jezika opozarjata
avtorici zadnjega poglavja, ko govorita o
pouku hrva{kega jezika z vidika medkul-
turnih vsebin, položaju pouka hrva{kega
jezika, književnosti in kulture na tujih
univerzah ter karakteristikah kurikula za
hrva{~ino kot izbirni predmet v slovenskih
osnovnih {olah. M. Benjak in V. Požgaj
Hadži predvsem pri {tudiju hrva{kega je-
zika na tujih univerzah opozarjata na vrsto
problemov, ko gre za vpra{anja kompetenc
{tudentov z vidika medkulturnih vsebin. Pri
didakti~no-metodi~nih materialih namre~
opozarjata na vrsto pomanjkljivosti. Ne
ostajata pa samo pri kritiki, ampak predlagata
tudi vrsto izvirnih re{itev.
Pri jezikovnem pouku je torej bistvenega
pomena opazovati, opisovati in u~iti,
hkrati pa s spoznavanjem kulturne
razli~nosti nenehno vzgajati toleranten
odnos. Zavedanje druga~nosti je predpogoj
za aktivno sprejemanje drugega in
druga~nega, opazovanje komunikacije
v okviru enega jezika in opozarjanje
na diskurze, zaznamovane z mo~jo
družbeno vplivnih ve~in, je izhodi{~e za
opozarjanje na v komunikaciji zakodirane
družbene stereotipe in predsodke, od tu pa
je odprt pogled na razumevanje kulturne
razli~nosti v naj{ir{em smislu in odprta pot
za njeno aktivno sprejemanje.
Razvijanje medkulturne kompetence je
dolgotrajen vseživljenjski proces, ki se
ga južnoslovanskem kulturnem kontekstu
premalo zavedamo, ~eprav bi bil prostor s
svojo kulturno raznolikostjo ob jezikovni
sorodnosti lahko naravnost prototipski
primer za razumevanje vpra{anj medkulturne
komunikacijske kompetence. Avtorice
in avtorji monografije želijo opozoriti na
pomanjkanje tovrstnih vsebin na Hrva{kem,
tako na ravni teoreti~nih razmislekov kot
tudi njihove implementacije v praksi,
in nadoknaditi ta primanjkljaj. Njihova
skupna želja je, da bi bilo delo inspiracija
za ustvarjalno delovanje na podro~ju
medkulturne komunikacijske kompetence
pri pedago{kem delu. Monografija Bez
predasuda i stereotipa: Interkulturalna
komunikacijska kompetencija u dru{tvenom
in politi~kom kontekstu pa že s samim
naslovom opozarja na družbeno zakodirane
predsodke in stereotipe, hkrati pa izpostavlja
mehanizme za njihovo preseganje; prav s
tega vidika pomeni izjemen prispevek in tudi
programski poziv k vseživljenjski vzgoji
tolerance in medsebojnega razumevanja ter
sprejemanja.
Vojko Gorjanc
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Ocene in poro~ila 95
Sergej Aleksandrovi~ Kuznecov: Sovremennyj tolkovyj slovar’
russkogo jazyka. Sankt-Peterburg: Norint, 2005. 959 str.
Gre za enodelni rusko-ruski razlagalni
slovar sodobnega ruskega jezika. Glede na
format in {tevilo besed ter frazemov pomeni
nadaljevanje Razlagalnega slovarja ruskega
jezika S. I. Ožegova in N. Ju. [vedove
(Tolkovyj slovar russkogo jazyka, Moskva:
AZ, 1995; v nadaljevanju ga navajamo s
kratico OŽ). Novi slovar nadaljuje tradicijo OŽ). Novi slovar nadaljuje tradicijo OŽ
ruske leksikografije, ker podaja to~no in
jasno obliko razlaganja, hkrati pa prikazuje
ve~aspektno karakteristiko besede pri
razlaganju, izgovoru, izvoru, sklanjanju,
spreganju, uporabi ter stilni oznaki. Slovar
obsega ve~ kot 90.000 besed in frazemov.
Novost v primerjavi z drugimi slovarji pa je,
da vsebuje besedi{~e zadnjih desetih let na
prelomu stoletij. Vsebuje na splo{no znane
besede in veliko novih terminov iz umetno-
sti, ekonomije, zgodovine, filozofije, medi-
cine, sociologije in drugih vej znanosti.
Uvodu sledi poglavje Kako je zgrajen slovar
in kako ga uporabljamo. Besedno gnezdo ima
najprej naslovno besedo (kjer je potrebno,
je navedena izgovarjava), slovni~ne zna~il-
nosti, navedke iz etimologije, funkcionalno
stilne zna~ilnosti, razlaganje s primeri, fra-
zeme in izpeljane besede.
Besede so razvr{~ene po abecednem redu
(~rka ë kaže na izgovor besede in mesto ë kaže na izgovor besede in mesto ë
naglasa, npr. ëlo~ka in zelënyj). V ve~ini
primerov sledi naslovni besedi z velikimi
~rkami besedno gnezdo, v~asih je takoj za
tem tiskom navedek za drugo geslo, npr.
vetrí{~e, gl. véter. To pomeni, da se dana
beseda nahaja na koncu slovarskega gesla,
h kateremu je dan navedek, v tako imeno-
vanem gnezdu izpeljanih besed, ki imajo
znak <
véter, -tra … < veterók … vetrí{~e …
vetrovój, vetrjanój.
Z arabskimi {tevilkami so razvr{~eni levo od
naslovne besede homonimi, npr.: 1. kulák,
-á; m. – pest; 2. kulák, -á; m. bogat kmet, ki
ima dninarje. [tevil~ni indeks desno zgoraj
od naslovne besede kaže homofone – besede,
ki se pi{ejo in izgovarjajo enako, sodijo pa
v razli~ne besedne vrste; taisti indeks se
ponavlja pri vseh navedbah za te besede:
rabó~ij1, -ego; m. – delavec; rabó~ij2 (R1)
– delavski, nana{ajo~ se na imen. Homografi
so besede, ki se razlikujejo samo glede na
mesto naglasa, pomen pa je druga~en, kot
npr. muká in múka.
Pravopis in izgovarjava. Zapis besed v
obravnavanem slovarju se ravna po Ruskem
pravopisnem slovarju S. G. Barhudarova
(Moskva, 1999), izgovarjava in naglas pa
po Ruskem knjižnem izgovoru in naglasu
R. I. Avanesova in S. I. Ožegova (Moskva,
1960). ^e zapis besede ali izgovor variirata
(npr. drugo mesto naglasa), so navedene
vse variante, npr. múskulistyj (pog.) in
muskulístyj. ^e teh navedkov ni, pomeni,
da so vse variante v mejah knjižne norme,
najprej je navedena bolj uporabna oblika:
kaprí~~io in kaprí~~o … V kvadratnem
oklepaju je naveden izgovor /té/.té/.té
96 Ocene in poro~ila
Slovni~na karakteristika besede. Besede,
ki sklanjamo, so podane v izhodi{~ni obliki
(izjema so samostalniki, ki jih pogosteje
uporabljamo v množini). Za besedo stoji
vejica in navedek fleksije: oblike sklonov
za samostalnike, glavne in lo~ilne {tevnike,
kon~nice spolov za pridevnike in vrstilne
{tevnike in kon~nice oseb za glagole:
mehánik, -a; m; martý{ka, -i; ž; seló, -á, sëla;
s. sp.; kancerogény, -ov; mn. (ed. kance-
rogén, -a; m); dva, dvuh; m., s. sp.; dve,
dvuh; ž. sp.; dvóe, dvoíh; gorélyj, -aja,
-oe, pjátyj, -aja, -oe; kro{ít’, kro{ú, kró{i{’.
Navedene so variante kon~nice, izmenja-
vanje soglasnikov, prisotnost neobstojnih
samoglasnikov, premik nagla{enega samo-
glasnika idr. Ve~ina samostalnikov ima
napisan rodilnik ednine, v težjih primerih
je navedena paradigma sklanjatve. Navedku
naglasa sledi spol (m., ž. in s.): bok, -a (-u);
mest. o bóke, na bokú; mn. boká, -óv; m.;
kúhnja, -i; mn. rod. -hon’; ž. sp.
Pri kakovostnih pridevnikih je razen kon-
~nice spola podana {e kratka oblika in v~asih
spregatev:
dorogój, -ája, -óe; dórog, dorogá,
dórogo; doróže.
Pri glagolih (izjema so tisti, ki se kot
pravilo uporabljajo samo v 3. os.) sta dani
kon~nici 1. in 2. os. sedanjega (prihodnjega
~asa), v primeru, ko ju redko uporabljamo,
sta podani v kotnem oklepaju /. Osebnim
kon~nicam sledi navedba glagolskega vida
(dov. – dovr{ni, nedov. – nedovr{ni): znat’,
znáju, znáe{’; nedov., brézžit’, -žit; nedov;
obescénit, <-nju, -ni{’> -nit; dov.
Ostale glagolske oblike, a tudi deležniki in
prislovni deležniki, so navedeni le v težjih
primerih: bit’, b’ju, b’e{’; bej; bítyj, bit, -a,
-o (zast.), bijá – nedov; éhat’, édu, éde{’,
<poezžaj<poezžaj< >, (pog.) <ezžáj>; éhav, édu~i
– nedov.
Etimolo{ka navodila. V kvadratnem okle-
paju je naveden izbor samo teh besed, ki {e
doslej niso izgubile svojega tujejezi~nega
pomena, npr. kimonó, neskl.; s. /japon.
kimono od ki – nositi in mono – stvar/. ^e
je pomen besed v ruskem jeziku tak kot v
izvirniku, ni prevoda.
Tip podrednih vezi besede. Sposobnost
vezave besed z drugimi besedami je pokaza-
na s pomo~jo sklonskih vpra{alnic, natisnje-
nih v leže~em tisku (kogo-~to, kem-~em idr.)
npr.: zapodózrit’, -ju, -ju, - , -i{’, dov. 1. Kogo v ~em,
2. ~to.
Funkcionalno-stilna karakteristika bese-de. Slovar ima {tevilne opombe, nana{ajo~e
se na besedo, napisane so v leže~em tisku,
kot npr.: kniž., pog. matem. idr. Besede, ki
nimajo podobnih opomb, so nevtralne. Vse
opombe so navedene na str. 8 in 9.
Razlaga. Pomen besede navaja slovar v
lakoni~nem opisu njenih bistvenih lastnosti
in v smiselnih povezavah z drugimi beseda-
mi. ^e ima beseda ve~ pomenov, se za
vsakega daje posebna razlaga, ozna~ena z
arabsko {tevilko. Pri pomenu so dodani tudi
odtenki, ozna~eni z znakom //: gruppa, -y; ž.
sp. 1. Nekoliko predmetov ali ljudi, živali, ki
so blizu ena druge. G. vsadnikov. //: Podoba
nekoliko figur. Skul’pturnaja g. Celotnost
stvari, predmetov, pojavov, ki jih povezuje
neka skupna lastnost.
gljadét’, gljažú, gljadí{; gljádja in
gljadjá (ljud. pog.), gljádju~i; nedov. v.,
pog. = smotrét’.
Ocene in poro~ila 97
Frazemi so podani s ~rnim rombkom. Opisani so v besednem gnezdu s prvo komponento – samostalnikom; ~e tega ni, je naveden glagol, pridevnik ali zaimek, npr. *beré~’ pú{~e gláza kogo-~to. Bit’ (brosat’, kidat’sja) v glazá; kráe{kom (ugolkóm) gláza/gljadét’, smotrét’, prostým glázom; hot’ glaz (glazá) výkoli/koli.
Podane so tudi stalne besedne zveze – termini, npr. vestibuljárnyj, apparát (anát.).apparát (anát.).apparát
Gnezdo izpeljanih besed. Samostalniki s sufiksi subjektivne ocene: dom … < dómik … dómik … dómikdomí{ko, domí{~e, domók. Vrstni pridevniki, ki so izpeljani od samostalnika: hleb … < hlebnyj. Svojilni pridevniki: brat < brat < brat brátnin… brátov. Samostalniki ž. sp. s pomenom osebe, ki ima ustrezen samostalnik m. sp.: aktër … < aktër … < aktër aktrísa … aktërka. Pridevniki s sufiksi subjektivne ocene: bélyj … < belen’kij; tolstyj … < tolsténnyj … tolsten’kijidr.
Glagol. Navedeni so glagoli ned. vida hkrati s priponskimi glagoli dov. vida, kot npr. zabrósit’ … zabrásyvat, ustávit’ < ustavlját’. Podani so tudi povratni glagoli na -sja: zabrosit’ … < zabrasyvat’sja. Samostalniki ozna~ujo~i dejanje – pomen danega glagola: izognút’ … < izgibánie … izgíb. Tukaj se tudi nahajajo deležniki, nastopajo~i v pomenu pridevnika: angažírovat’ … < angažirovannyj.
Da bi bila podoba slovarja objektivna, je treba re~i, da ne vsebuje nekaterih besed, ki jih ima OŽ (OŽ (OŽ avtoguževój, agitpúnkt, adžárcy, vjazál’{~ik, vjázanka, vjazánka, domríst, djágil’, kóžnik, lása, lásina, rabkór, vázik, hazáry, ~avý~a, ~emeríca, ~tívo, jus idr.). Novi slovar vsebuje nekatere besede, ki so nastale v zadnjem desetletju, npr. avtobán,
avtoljubítel’; avtosérvis /sè in sé/ in izpeljan sé/ in izpeljan sépridevnik avtosérvisnyj, -aja, -oe; adát, anabólika, anorák, antifríz, bájker, bidé/dé/ neskl., dé/ neskl., dé bónus, búlla, VDV /védévé/= VDV /védévé/= VDVvozdu{no-desantnye vojska. Omeniti je potrebno, da je veliko kratic pojasnjenih, tako da bralcu ni potrebno brskati po slovarju kratic.1 Tako {e VPK, GES, DNK, MVD, UV^ (~esar ni v slovarju OŽ).OŽ).OŽ
Slovar S. A. Kuznecova navaja ve~ frazemov kot slovar OŽ. Pri glagolu vzjat’najdemo40 frazemov, OŽ navaja le 4. Slovar S. A. OŽ navaja le 4. Slovar S. A. OŽKuznecova navaja sodobne izraze, kakr{na sta npr. évro in žígolo.
Zdi se, da oba slovarja napa~no pojasnjujeta besedo zalóžnik.
Dobra stran slovarja Kuznecova je navajanje besed z razli~nim naglasom in z enakim zapisom, kot npr.: zamók in zamók in zamók zámok, zápahin zapáh, zasypát’ in zasýpat’… Navaja tudi istopomenske besede, ki imajo dva naglasa: záseka in zaséka. V besednem gnezdu zdoróv’e ima {e navedek zdoróv’ice, ki ga OŽ nima. Kulturne rastline lan slovar OŽ nima. Kulturne rastline lan slovar OŽ OŽne navaja. Kuznecov navaja besede tujega porekla, ki se zdaj uveljavljajo v sodobnem ruskem jeziku, kot npr.: mikrofil’m, ms’e, oberlók, pámpers, ramadán in ramazán, samizdát, snegokát, fréjlejn /e/, ker pa~ bary{nja ne ustreza novemu družbenemu redu; tujke so tudi rusificirane besede, kot npr. hot-dok, ~embúr, ~ëtki, {óu, emitter; jagdtá{ idr.jagdtá{ idr.jagdtá{
Slovar Sergeja Aleksandrovi~a Kuznecova je pomemben prispevek v ruski leksikografiji. Potrebuje ga vsakdo, ki se resno ukvarja z rusko besedo.
Jurij E. RojsMaribor
1 D. I. Alekseev idr.: Slovar’ sokra{~enij russkogo jazyka. Moskva, 1977.
98 Ocene in poro~ila
Jezikovni koti~ki kot stalne rubrike oz.
oddaje v periodi~nih glasilih, na radiu in
televiziji, ki obravnavajo jezikovne pojave
na kratek, predvsem pa {irokemu krogu
jezikovnih uporabnikov razumljiv na~in, so
se v slovenskem prostoru pojavili pred pri-
bližno sto leti. Natan~neje – kot ugotavlja M.
Kalin Golob (Jezikovni koti~ki in jezikovna
kultura, 22005) – o zasnovi jezikovnega
koti~ka lahko govorimo pri S. [krabcu
konec 19. st., sem sodijo nato razmi{ljanja J.
Tomin{ka v Ljubljanskem zvonu (O napakah
in pravilih slovenskega pisanja, 1909), ki so
zaradi ve~jega obsega dejansko jezikovne
rubrike, nato pa pridemo s prispevki,
objavljenimi pod naslovom Jezikovno
re{eto (1929–1932) v reviji Slovenski tisk,
do prvih pravih jezikovnih koti~kov, ki jih
je urejal R. Kolari~. Vrsti {tevilnih, tudi
uglednih slovenskih jezikoslovcev, ki so
pisali jezikovne koti~ke, se je pred tremi
leti pridružila T. Verovnik, ki je pri tedenski
strokovni reviji Pravna praksa kot avtorica
koti~kov nasledila M. Kalin Golob. Obe
avtorici dokazujeta, da je v slovenskem
prostoru mogo~e konstruktivno sodelo-
vanje med pravniki in slovenisti, saj je
pred nekaj leti uvedena stalna rubrika
Jezikovni koti~ek v tej reviji zelo dobro
brana, na njeni osnovi pa so do danes nastale
tri knjige: poleg Jezikovnih rež in Jezikovnih rež in Jezikovnih rež Jezi-
kovnih rež 2 (M. Kalin Golob, 2001 in
2003) {e lani iz{li Jezikovni obronki, ki so
vzpodbudili tole razmi{ljanje.
Pisanje kratkih, nazornih in poljudnih
prispevkov o jezikovnih re~eh ni najlažje
opravilo. Da to delo dobro opravi, mora
biti pisec jezikoslovno podkovan, poznati
mora zgodovino in sodobno stanje jezika,
tanko~utno mora opazovati jezik in ga
raziskovati, hkrati pa znati sestopiti s
piedestala visoke znanosti v nejezikoslovcu
prijazno razlaganje in pou~evanje. Ob
dejstvu, da nas Slovence jezik vse »živo
zadeva«, so ob pomanjkanju sodobne (!)
slovenske slovnice, slovarja in pravopisa
razmi{ljanja dobrih avtorjev jezikovnih
koti~kov {e kako dobrodo{la. In T.
Verovnik je taka avtorica. V skupno
{estdesetih stran in pol dolgih zapisih
sledimo njenemu jezikoslovno utemelje-
nemu, vendar ustrezno poljudnemu
usmerjanju v pravilno ali ustreznej{o rabo
lo~il, razlagi nekaterih slovni~nih pravil,
besed in besednih zvez, pou~imo se o
lektoriranju kot slovenskem fenomenu,
o jezikovnem vplivu oglasov in kulturi
govornega izražanja v medijih ter
{e o marsi~em. Naj na{tejem le nekaj
naslovov: Besedilne vejice: vrinjeni stavek,
[e o SIT in sit, Dva ali dve; dveletna ali
dvoletna pogodba?, Povratni svojilni
zaimek svoj, zaimek svoj, zaimek Zapisnik ter gospe Zapisnik ter gospe Zapisnik ter in gospodje,
Bil je govor o tem, da niso hoteli imeti
opravka z ..., O izrazu naklanjanje v pravni
terminologiji, Obrisi iz prihodnosti: zaradi
in zahvaljujo~, Evro in euro – res le dve
plati istega kovanca?. Avtorica svoje
jezikoslovno znanje dopolnjuje z iskanjem
podatkov po razli~nih priro~nikih,
uporablja pa {e en dragocen pripomo~ek –
Korpus slovenskega jezika FIDA – in s tem
potrjuje nujnost po tovrstnih referen~nih
Tina Verovnik: Jezikovni obronki. Ljubljana: GV Založba, 2005.
146 str.
Ocene in poro~ila 99
korpusih, pa tudi njihovo uporabnost celo
pri vsakodnevnem pisanju.
Ve~letno lektorsko delo in stik s {tudenti na
Fakulteti za družbene vede sta T. Verovnik
nedvomno izostrila ob~utek za aktualne
in pogostej{e zadrege iz jezikovne prakse,
pa tudi za to, kaj jih povzro~a. Avtorica
pronicljivo opazuje razvojne težnje jezika
in dobro povezuje podobne jezikovne
probleme, dragoceno pa je predvsem to, da
bralcu ne pomaga iz pisne zadrege zgolj
pri konkretnih primerih, ampak ga u~i o
zakonitostih delovanja jezika ter s pravili
in na~eli navaja na to, da bo znal jezikovne
pojave presojati nasploh – to pa je bistvena
lastnost dobrih jezikovnih koti~kov.
^e na koncu ponovim besede T. Koro{ca v
Jezikovnih režah 2 (M. Kalin Golob 2003:
7): naloga jezikoslovja kot stroke je, da
ob znanstvenem raziskovanju jezikovnih
zakonitosti, ob usposabljanju jezika za
opravljanje najzahtevnej{ih izraznih nalog
in ob pojasnjevanju jezikovnih pojavov
nudi tudi sprotno, tako reko~ vsakdanjo
pomo~ uporabnikom jezika pri zadregah,
ki jih povzro~a nikoli do konca predvidljiva
jezikovna praksa. In Jezikovni obronki po~no
to~no to – so pripomo~ek, ki daje {tevilne
strokovno utemeljene odgovore na lažja
in težja vpra{anja slovenskega knjižnega
jezika, in to na pregleden, razumljiv in
prijazen na~in.
Nata{a Logar
Fakulteta za družbene vede
[email protected]@fdv.uni-lj.si@
Valentin Kalan: Gr{ka filozofija – Platon. Pet {tudij o njegovih
dialogih. / Platon: Evtifron. Ljubljana: ZIFF (Razprave
Filozofske fakultete), 2003. 206 str.
Valentin Kalan, predavatelj na oddelku
za filozofijo in predstojnik katedre za
zgodovino filozofije in fenomenologijo
na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je
vsestransko izobražen in aktiven akademik;
poleg filozofije je v Ljubljani do{tudiral
tudi primerjalno književnost in klasi~no
filologijo (gr{~ino), svoje znanje pa je
izpopolnjeval {e na beograjski, dunajski
in münchenski univerzi. Kot ~lan doma~ih
in tujih filozofskih in filolo{kih dru{tev
(kakr{ni sta Martin-Heidegger-Gesell-
schaft in Dru{tvo za anti~no filozofijo)
ter uredni{tev strokovnih revij Anthropos,
Phainomena in Keria je objavil precej
razprav o gr{ki in sodobni filozofiji, proslavil
pa se je tudi s prevajanjem Heideggra in
Aristotela.
Pri~ujo~a monografija nam prina{a tako
razprave o nekaterih Platonovih dialogih
kot tudi analiti~na prevoda dialoga Evtifron
in odlomka iz znamenitega Sedmega pisma.
[tudije navdu{ujejo s svojim poglobljenim
100 Ocene in poro~ila
pristopom, ki zajema mnogo jezikoslovnih
opomb in bo navdu{il marsikaterega
klasi~nega filologa. Branje nam dodatno
popestrijo primerjave z mnenji in dognanji
predsokratikov in peripatetikov ter digresije
z omembami Platona pri Marxu, Nietzscheju,
Heideggru in drugih.
Prva razprava obravnava Platonov opus
magnum, dialog Država. Avtor najprej ori{e
Platonovo življenje in delo, ob tem pa seveda
ne pozabi navesti tradicionalne razdelitve
njegovih del na devet tetralogij (po Diogenu
Laertskem), opozori pa tudi na novej{e
dvome filolo{ke stroke o pristnosti nekaterih
dialogov. V obsežnej{em drugem poglavju
natan~no raz~leni Državo, od uvodnega
διαδιαªδιαλογος v prvi knjigi, ki obravnava
pravi~nost, do znamenitega obra~una s
pesni{tvom v deseti knjigi, ob tem pa se
posveti vsem pomembnej{im momentom
obsežne diskusije; Kalan pojasnjuje Platonov
mestoma iracionalen odpor do tragi{kega in
epskega ustvarjanja – ta naj bi koreninil v
Platonovi ljubezni do poezije, ki pa se ji je
uprl, ko je za~util, da ga vodi v pogubo. Kot
dodatki k prvi razpravi sledijo abstrahiran
vsebinski pregled Države, recenzija
Ko{arjevega prevoda in geselski ~lanek
o platonizmu, napisan za Enciklopedijo
Slovenije.
Uvod v drugo {tudijo je namenjen omembam
in obravnavam Platona skozi ~as, zlasti
ambivalentnim sociolo{kim recepcijam v
dvajsetem stoletju, ki Platonove ontologije
politike pogosto niso ve~ zmogle lo~iti od
fenomena so~asnih etatisti~nih diktatur. V
drugem poglavju nas avtor seznani z literarno
formo platonskih dialogov, tj. z mojstrskim
prepletanjem tém in {irokim diapazonom
miselno-pripovednih pristopov. [ele nato
sledi oris Teajteta, dialoga o védenju, ki
se naposled kon~a v aporiji, saj ni sprejeta
nobena izmed opredelitev znanosti, ki jih
Kalan jezikovno in zgodovinsko raz~leni.
Naslednja {tudija se osredoto~a na segment
dialoga Timaj, temeljnega kamna za
novove{ko filozofijo, ki ostaja eno najbolj
vplivnih Platonovih del; svoj pe~at je pustil
tudi v likovni umetnosti, saj je Rafael na
svoji znameniti freski Atenska {ola upodobil
Platona prav z rokopisom Timaja v roki.
Kalan se posveti Platonovi teoriji stvarjenja
sveta in z njim povezanim Platonovim razu-
mevanjem materije, torej izrazito zaposta-
vljenemu vpra{anju zgodovine filozofije.
Z znanstveno natan~nostjo, ki ne dopu{~a
povr{nih ali naklju~nih sodb, z uporabo
matemati~ne, geometri~ne in ponekod celo
kemi~ne metode (zlasti v poglavju o naravi
in gibanju elementov) analizira bivajo~e
nasploh (τò óν) in posebej nastajajo~e (τò
γιγνóμενον αεí), ob ~emer tudi filolo{ko
opredeli agens oziroma kozmi~nega ureje-
valca (δεμιουργóς). Kriti~no se obregne
tudi ob srednjeve{ko znanost, ki se je mo~no
oprla na Timaja kljub neznanstvenemu
razumevanju stvarnika/demiurga. V nadalje-
vanju tehtno primerja obravnavo teme v
drugih Platonovih dialogih, predvsem pa
opozarja na spopadanje z istimi problemi pri
Aristotelu (sploh v poglavju o svetovni du{i).
Na podlagi lastnih odkritij – pa tudi citatov
Whiteheada, Engelsa in celo Heisenberga, ki
jih avtor vklju~i v sklepni razdelek – Kalan
zavrne pogost predsodek, da Platonu materija
pomeni le zlo.
^etrta razprava se za~ne z geselskim se-
stavkom, ki temo Platona in platonizma
ò ó
Ocene in poro~ila 101
aktualizira z ambivalentnim vpra{anjem:
zakaj mnogi intelektualci danes kritizirajo
filozofijo in isto~asno skoraj dogmati~no
cenijo Platona? Kalan sklene, da je srž ne-
obrabljivega Platonovega potenciala opre-
delitev filozofije kot λóγος, kot besede,
razuma. Logos pa je glavna tema dialoga
Sofist. Avtor razprave ob razlagi definicij
sofista ter razdelitvi tehnik in umetnosti
znova obravnava bit, tokrat skozi razcep
med možnostjo obstoja nebiti (τò µηò µηò µ º óηº óη ν)
in kategori~nim zanikanjem te možnosti
pri sofistu Parmenidu – Platonovo drzno
oporekanje filozofski tradiciji (Parmenidu)
Kalan primerja s podobno revolucionarno
obsodbo Homerja v Državi. V zaklju~ku
razprave avtor dodatno osvetli razliko
med sofistiko in Platonovo dialektiko (ki
jo je Kalikles razumel kot vi{jo sofistiko).
Na tem mestu ugotavlja, da je Platon
nepresegljiv, saj je temelj njegove filozofije
prav v spodbijanju (»konflikt(u) dogem«);
kdor zavra~a predpostavke (Platonovega)
Sokrata in njegovih sogovornikov, torej
nadaljuje dialo{ko razpravljenje in tako
afirmira majevti~no metodo, upravi~uje pa
tudi aporeti~ne, »nezaklju~ene« konce, ki so
teme dialogov ohranili kot ve~no zanimive.
Posebnost izbora {tudij je tudi vklju~itev
prevoda celotnega dialoga, s katerim
se ukvarja zadnja {tudija; gre za dialog
Evtifron, precizen prevod pa je poln opomb,
tako zgodovinskih kot jezikoslovnih, s
katerimi Kalan na ve~ mestih pojasnjuje
svoje tolma~enje in opozarja na morebitna
dvoumna razumevanja nekaterih besed. Da
je branje kar najbolj strokovno verodostojno,
pogosto navede besedo iz gr{kega izvirnika v
oklepaju tik ob slovenski ustreznici. V {tudiji
k dialogu se dodatno posveti definicijam
svetega in njihovo nezadostnost umesti v
{ir{i Platonov opus, kjer je pretres razli~nih
nazorov »edina pot spoznavanja«. Nato s
pomo~jo mita o Dedalu in celo etimologijo
njegovega imena (δαíδαλος so izdelki iz
lesa ali kovine) pojasni Sokratovo analogijo
za svoje hipoteze, ~e{ da so kot Dedalovi
kipi, ki se sami gibljejo.
Kot prevajalec Platona je Kalan med drugim
polemiziral tudi z Gorazdom Kocijan~i~em,
prevajalcem Platonovih Zbranih del v Zbranih del v Zbranih del
sloven{~ino, in sicer v Delovih Književnih
listih januarja 2005. Prevajalca se nista
sporazumela o prevodnih re{itvah: medtem
ko je Kalan Kocijan~i~u o~ital prevajanje
»proti smislu gr{kega jezika«, je Kocijan~i~
Kalanov prevod Sofista zavrnil, ker naj bi bil
poln »grobih prevodnih napak«. Na omizju o
prevajanju Platona aprila lani, ki se ga Kalan
ni udeležil, so o obravnavani temi {e bolj
podrobno govorili. Omizje sta organizirala
Slovensko dru{tvo za primerjalno književnost
in In{titut za slovensko literaturo in literarne
vede ZRC SAZU. Pogovor je vodil Vid
Snoj, poleg Gorazda Kocijan~i~a pa so se
ga udeležili {e Tine Hribar, Nike Kocijan~i~
Pokorn, Marko Marin~i~ in Boris Vezjak.
Med drugim so omenjali dve prevajalski
{oli v Sloveniji; prvi, kulturno-filolo{ki, naj
bi pripadali Anton Sovrè, Fran Brada~ in
Jože Ko{ar (ta {ola naj bi Platona posku{ala
»podoma~iti« in ga približati slovenskemu
bralcu), drugi, filozofski, pa Valentin Kalan
in Boris Vezjak. Za slednjo {olo naj bi bil
zna~ilen dosleden, natan~en pristop. Gorazd
Kocijan~i~ naj bi tako sku{al »posredovati«
med obema {olama.
Monografija Valentina Kalana o Platonu poleg
poglobljenih {tudij in Evtifrona vsebuje {e
º ó
102 Ocene in poro~ila
prevod odlomka iz Sedmega pisma, edinega
besedila, v katerem Platon govori v svojem
imenu. Tako Evtifron kot Sedmo pismo sta
tu objavljena v novem, izbolj{anem prevodu.
V dodatku sta priložena {e Platonova bio-
grafija in seznam kratic Platonovih dialogov,
posebej zanimiv pa je iz~rpen pregled anti~ne
filozofije po {olah.
Andraž JežIzola
Tretje slovensko-hrva{ko slavisti~no sre~anje/Tre}i hrvatsko-
slovenski slavisti~ki skup, Opatija, 7.–8. april 2006
Po petih letih, kolikor je minilo od zadnjega
skupnega slovensko-hrva{kega slavisti~nega
simpozija, ki je leta 2001 potekal v
[marje{kih Toplicah, {e prej pa leta 1999 v
Novigradu, so se udeleženci z ljubljanske in
mariborske Filozofske fakultete (Oddelka za
slovenistiko in obeh Oddelkov za slovanske
jezike in književnosti) ter zagreb{ke Filo-
zofske fakultete (Oddelka za kroatistiko
in Oddelka za južnoslovanske jezike in
književnosti) ponovno zbrali v Istri, tokrat
na njenem najvzhodnej{em koncu, v Opatiji.
Dvodnevno sre~anje pod pokroviteljstvom
zagreb{kega Oddelka za južnoslovanske
jezike in v odli~ni organizaciji Anite Peti
Stanti} se je s predstavitvami 25 referatov
(izid zbornika je predviden za leto{njo
jesen) in razgibanimi diskusijami odvijalo
v prostorih hotela Opatija, prvi dan pa {e
na popoldanski ekskurziji v bližnje, nad
Kvarnerski zaliv dvignjeno mestece Kastav.
^eprav bi zgodnjeaprilsko z dežjem in
snegom pospremljeno »Popotovanje iz
Ljubljane do Opatije« z besedami Ivana
Volari~a Fea skorajda lahko opisali kot
»Ljubljana / naliv / ploha / nevihta / /…/
monsun / tajfun / tornado / Opatija«, se je
simpozij s pozdravi Borislava Pavlovskega,
predstojnika Oddelka za južnoslovanske
jezike in književnosti, in Stipeta Botice,
namestnika odsotnega predstojnika Oddelka
za kroatistiko, Kre{imirja Nemca, kljub
temu za~el v duhu, ki ga je v zborniku
referatov s prvega sre~anja leta 2001
zaželela urednica, Vesna Požgaj Hadži. Z
mislijo namre~, da bi prvo sre~anje »odprlo
pot prihodnjim sre~anjem ter prijateljevanju
slavistov ljubljanske in zagreb{ke filozofske
fakultete«.
Namen tovrstnih dvostranskih sre~anj je
prav gotovo tudi vzajemna seznanitev s so-
~asnim dogajanjem s podro~ja jezikoslovja,
literarne zgodovine in slovstvene folklo-
ristike v Sloveniji in na Hrva{kem oz.
priložnost za vnovi~no potrditev sorodnosti
med slovenskim in hrva{kim jezikom. Da
se ti in podobni cilji uresni~ujejo, pri~ata
enakovrednost sloven{~ine in hrva{~ine
kot delovnih jezikov simpozija in spontano
prehajanje med jezikoma v živahnih dis-
kusijah. Eno takih so spodbudili prav
rezultati primerjalne raziskave o stopnji
(ne)tolerance rojenih govorcev nasproti
Ocene in poro~ila 103
tujcem oz. njihovemu tujemu naglasu v
sloven{~ini in hrva{~ini Vesne Požgaj Hadži
in Tatjane Balažic Bulc v referatu Otvori
usta pa }u ti re}i tko si (stavovi prema
razli~itim jezicima u Hrvatskoj i Sloveniji).
Avtorici sta poudarili, da stopnja jezikovne
tolerance izraža ve~kulturnost družbe, v
diskusiji pa je bilo sli{ati, da brez tovrstne
tolerance ni resni~ne medkulturnosti. K
obema pripomore u~enje sloven{~ine in
hrva{~ine kot drugega/tujega jezika na
podlagi temeljnih priro~nikov, kakr{en je
funkcionalno zasnovana slovnica jezika
za tujce. V referatu s povednim naslovom
Slovenska slovnica za tujce – kaj imamo, kaj
pa bi, sta problematiko predstavili Nata{a
Pirih Svetina s Centra za sloven{~ino kot
drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko
Filozofske fakultete v Ljubljani in Andreja
Ponikvar, trenutna lektorica sloven{~ine na
zagreb{ki Filozofski fakulteti.
Primerjalno so se slovensko-hrva{ke tematike
lotili tudi nekateri drugi jezikoslovni referati.
Ivo Pranjkovi} je primerjal t. i. efektivni
sedanjik v sloven{~ini in hrva{~ini, Mira
Menac Mihali} pa hrva{ke in slovenske
nare~ne frazeme. Avtorica je z ve~letnim
zbiranjem ugotovila njihovo 30-odstotno
ujemanje, {e posebej slovenskih in kajkavskih
ter ~akavskih. O hrva{ko-slovenskih stikih pri
oblikovanju slovenskega kemijskega izrazja
v drugi polovici 19. stoletja je ob primeru
Cigaletove Znanstvene terminologije iz leta
1880 in njegove naslonitve na hrva{ki jezik
spregovorila Irena Orel in poudarila, »da
so bila besedna prepletanja med sorodnima
slovanskima in sti~nima jezikovnima pro-
storoma v vseh obdobjih nujno povezovalno
sredstvo«. Na simpoziju sta se tematsko
povezovala tudi referata Matea Žagarja
in Vande Babi~ ter Alenke [ivic Dular,
ki sta opozorila na zmanj{evanje obsega
zgodovinske slovnice in stare cerkvene
slovan{~ine v novih bolonjskih {tudijskih
programih na Hrva{kem in v Sloveniji. V
svojih prispevkih so avtorji izrazili dvom v
upravi~enost kr~enja temeljnih slavisti~nih
filolo{kih znanj, ki so »neobhodno
potrebna za sleherno temeljito poznavanje
slovanskih jezikov« in brez katerih bodo
{tudentje slavistike {tudij zaklju~evali brez
»jasnih predstav o povezanosti in skupnih
jezikovno-zgodovinskih osnovah«. Sama
dodajam, da so le-te gotovo potrebne tudi
pri razumevanju trenutne in polpretekle
sociolingvisti~ne situacije na Balkanu,
ki jo v svoji najnovej{i knjigi tematizira
ameri{ki raziskovalec Robert D. Greenberg.
Hrva{ko izdajo z naslovom Jezik i identitet
na Balkanu: raspad srpsko-hrvatskoga je
s prevodom iz angle{~ine lani pripravila
Anita Peti Stanti}, ki je na simpoziju
sicer predstavila problematiko naslonk in
besednega reda v sloven{~ini in hrva{~ini
kot dveh sorodnih jezikih. Na vpra{anje
sprememb v kodifikaciji standardnega
hrva{kega jezika, ki so vidne v primerjanju
razno~asnih prevodov (istega avtorja), sta
opozorila Marko Aleri} in Ivan Tomljeno-
vi}, Marko Samardžija pa je poudaril
misel, kako je o~itno, »da bi normativisti/
kodifikatorji morali biti ne samo diagnostiki,
temve~ predvsem prognostiki«, s ~imer bi se
izognili nepravo~asnim posegom v jezik na
ravni podoma~evanja. »Nasploh bi se morali
vpra{ati,« je {e dodal, »kak{ni so kriteriji,
po katerih normativisti enim oblikam pripi-
sujejo (in jih predpisujejo), drugim pa
odrekajo pravilnost.« Z vpra{anjem slovenske
pravopisne norme na primeru nedosledne
rabe velike za~etnice v pisavi stvarnih imen,
104 Ocene in poro~ila
ki so v zvezi z Evropsko unijo, se je v svojem
referatu ukvarjala Nina Novak. Problema-
tiko jezikovne kodifikacije v odvisnosti od
razvoja besedilne komunikacije pa je na
primeru {olske prakse zadnjih let predstavil
Marko Stabej.
Literarnovedni prispevki so ve~inoma
obsegali primerjalne teme v zvezi s slovensko-
hrva{ko književnostjo in sodelovanjem njunih
raziskovalcev. Obsežen dokaz tovrstnega
skupnega dela predstavljajo Literarni izzivi
(2003), »literarnovedna sinteza«, zbornik
sodelavcev iz Slovenije, Hrva{ke, Nem~ije,
Srbije, Poljske in ^rne gore, posve~en
leta 2002 preminulemu Jožetu Poga~niku,
slavistu, ki je med drugim deloval tudi na
hrva{kih univerzah v Zagrebu in Osijeku.
Koncept in vsebino knjige je udeležencem
predstavil njen slavni urednik Miran [tuhec.
Delež v raziskovanju slovenske proze, ki
ga je v preteklosti prispevala zagreb{ka
slovenistika, je ob izpostavitvi Aleksandra
[ljivari}a in Ivana Cesarja podala Ivana
Latkovi}, Vladimir Osolnik pa na drugi strani
pregled deleža hrva{kih vsebin v {tudijskih
programih ljubljanske Filozofske fakultete.
Uvodni referat Zvonka Kova~a je prikazal
vpra{anje prenosa jezikoslovne opredelitve
drugi/tuji jezik na raziskovanje književnosti
kot druge/tuje (v primeru sorodnih
književnosti, npr. slovenske in hrva{ke).
Svojevrsten odraz medkulturnosti v zvezi z
odnosom do hrva{tva je viden tudi v zgodnji
poeziji Edvarda Kocbeka (Dalmatinski
ciklus) in njegovih {e neobjavljenih
dnevni{kih zapisih iz leta 1932, ki jih je v
referatu Kocbek in Hrva{ka predstavila
Irena Novak Popov. Sklop referatov o
najnovej{i sodobni literarni ustvarjalnosti je
s prispevkom o prozi slovenskih pisateljic po
letu 1990 uvedla Silvija Borovnik. V njihovih
delih je ugotovila {tevilne novosti, tudi
razbijanje »najrazli~nej{ih tematskih tabujev
in kli{ejev«, hkrati pa poudarila, da njihova
dela niso uvr{~ena v nekatere antologije.
Z romanoma dveh pisateljic, Pti~je hi{e
Slovenke Berte Bojetu Boeta in Kao da me
nema Hrvatice Slavenke Derakuli}, se je v
referatu, ki je tematiziral posilstvo v sodobni
prozi, ukvarjala Alojzija Zupan Sosi~. Mateja
Pezdirc Bartol je po pregledu slovenskih
dram z za~etka 21. stoletja ugotovila visok
delež marginalcev (du{evno prizadetih,
urbanih proletarcev in pripadnikov drugih
narodnosti in ras) kot osrednjih dramskih
oseb. Najsodobnej{o slovensko in hrva{ko
romaneskno ustvarjalnost Andreja Skubica
in Renata Bareti}a je z ozirom na jezikovno
in narativno polifoni~nost pod drobno-
gled vzela Ður|a Strsoglavec, tudi kot
prevajalka Bareti}evega »ve~jezi~nega« ro-
mana Osmi povjerenik (2003). Slovstveno Osmi povjerenik (2003). Slovstveno Osmi povjerenik
folkloristiko sta zastopala Marija Stanonik
in Stipe Botica. Marija Stanonik je o Stanku
Vrazu, slovenskem in hrva{kem pesniku,
spregovorila predvsem kot zbiratelju slo-
venskega folklornega pripovedni{tva, Botica
pa je predstavil rezultate zbiranja hrva{kih
nagrobnih napisov, med katerimi so tudi taki
v slovenskem jeziku.
Referat Aleksandra Bjel~evi~a, ki je v
razpravo ponudil vpra{anje relativizacije
literarnozgodovinskih oznak, kot je npr.
poimenovanje obdobja romantike, je spod-
budil razmi{ljanje in diskusijo o ponovnem
pretresu že ustaljenega. Podobno je razli~na
mnenja – nekatera je v prispevku predstavil
Miran Hladnik – `e pred sre~anjem spodbu-
dila Hladnikova pobuda, da se z letom
2006 pri~ne serija »slovenskih slavisti~nih
Ocene in poro~ila 105
kongresov zunaj doma~ih meja: v Zagrebu,
Trstu in Celovcu«. Oktobrski zagreb{ki
kongres tako ponuja »odpoved dolo~enosti
nacionalne filologije z državnim teritorijem«
in »priložnost artikulacije tistih jezikovnih,
literarnih in nacionalnopoliti~nih tem, ki so
povezane s kongresnim dogajali{~em«.
Tudi dogajali{~e minulega simpozija v
pomladanski hrva{ki Opatiji, nekdanjem
avstro-ogrskem letovali{~u, ki se je pri~elo
razvijati v ~asu ene izmed Slovencem
in Hrvatom skupnih držav, je s svojim
secesijskim, morsko-celinskim okoljem,
sre~anju dodalo svojevrsten ~ar. Upajmo, da
bo tako tudi z Roga{ko Slatino, morebitnim
prizori{~em naslednjega sre~anja, kot je bilo
sli{ati ob slovesu. Iz hrva{ke prestolnice so
organizatorji leto{njega sre~anja prinesli
tudi ~isto svežo prvo {tevilko revije
Studentski ~asopis za južnoslavenske jezike,
književnosti i kulturu »Balkan Express«, ki
ga je izdal Klub studenata južne slavistike
»A-302« na zagreb{ki Filozofski fakulteti.
Z izvirnimi literarnovednimi, {e posebej
pa kulturolo{kimi prispevki (npr. esej Ivice
Bakovi}a o polarizaciji sever – jug in mo{ki
– ženska v slovenskem filmu Kajmak in
marmelada), literarnimi ocenami in objavo
znanstvenih ~lankov Blanke Bo{njak,
Tatjane Balažic Bulc in Dragice Haramije
(prvotno natisnjenih v Jeziku in slovstvu)
v hrva{kem prevodu Ðina Ðivanovi}a
in Milane Romi} so zagreb{ki {tudentje
Oddelka za južnoslovanske jezike in
književnosti k mozaiku Tretjega slovensko-
hrva{kega slavisti~nega sre~anja dodali svoj,
ne nepomemben kamen~ek.
Vladka Tucovi~
Maj{perk
17. Primorski slovenisti~ni dnevi, Prem in Ilirska Bistrica, 6.–8.
april 2006
V za~etku aprila, natan~neje 6., 7. in 8.
aprila 2006 so se odvijali že 17. Primorski
slovenisti~ni dnevi. Strokovno sre~anje
slovenistov je tokrat potekalo na Premu in v
Ilirski Bistrici. Prvo sre~anje je bilo ob 100.
obletnici rojstva pisatelja Franceta Bevka
leta 1990, od takrat poteka vsako leto, za
organizacijo pa izmeni~no skrbijo Slavisti~no
dru{tvo Koper, Slavisti~no dru{tvo Nova
Gorica in Slavisti~no dru{tvo Trst-Gorica-
Videm. Leto{nje Primorske slovenisti~ne
dneve je organiziralo Slavisti~no dru{tvo
Koper v sodelovanju z Znanstveno-
raziskovalnim sredi{~em Univerze na
Primorskem.
Uvod v 17. Primorske slovenisti~ne dneve
je bil ogled rojstne hi{e Dragotina Ketteja
in predstavitev pesni{ke zbirke Sem fanti~
bil mlad ali Dragotina Ketteja veseli del,
ki jo je uredil Silvo Fatur in ilustriral Romeo
Volk. Predstavitev, ki je potekala na gradu
Prem, je s kulturnim programom popestrilo
Kulturno dru{tvo Prem. V petek, 7. aprila, je
106 Ocene in poro~ila
na Osnovni {oli Dragotina Ketteja v Ilirski
Bistrici potekal osrednji del sre~anja v obliki
predavanj, ki so bila razdeljena v dva tematska
sklopa. V dopoldanskem sklopu, ki je bil
posve~en pesniku Dragotinu Ketteju, smo
najprej sli{ali predavanje Matjaža Kmecla z
naslovom Dragotin Kette, pesnik z veselo in
neomadeževano du{o. Citat Ivana Cankarja
je bil izhodi{~e razmi{ljanja o slovenski
moderni in raznolikosti poetik njenih
predstavnikov ter Ketteju kot pesniku, za
katerega so zna~ilni humor, vedrina in narava.
V svojem predavanju o Kettejevem verzu je
Aleksander Bjel~evi~ Ketteja predstavil kot
pesnika, ki je v slovensko poezijo vpeljal
(tudi) oblikovne svobo{~ine, ki jih je med
drugim na{el v ljudski pesmi, in tako na nek
na~in raz{iril meje slovenske knjižne poezije.
Eno od temeljnih vodil sre~anj primorskih
slovenistov je povezovanje slovenistov s
slovenske in italijanske strani meje in s tem
oblikovanje enotnega slovenskega prostora
ter prispevanje k ohranjanju sloven{~ine v
italijanskem kulturnem okolju. Tatjana Rojc
iz Trsta je v svojem predavanju z naslovom
Dragotin Kette: moderna ali tradicija
pesnika predstavila kot nekak{en vezni ~len
med tradicijo in moderno oziroma tradicijo
in inovacijo. Izpostavila je nekatere novosti,
ki jih je Kette vnesel v slovensko poezijo, ter
opozorila na dejstvo, da njegova poezija {e
ni v celoti raziskana, da se v povezavi z njo
odpirajo vedno nova vpra{anja in da bosta
pesnik in njegovo delo izziv slovenistom
tudi v prihodnje. Organizatorji PSD si vsako
leto prizadevajo v program vklju~iti tudi
prispevke, ki se ukvarjajo s {olsko prakso.
Tematski blok o Dragotinu Ketteju sta tako
zaklju~ili predavanji o na~inih pou~evanja
Kettejevih besedil v osnovni {oli. Anita
Nedeljkovi~ Andlovic je pripravila preda-
vanje Deveto{olci spoznavajo književnika
Dragotina Ketteja in njegovo literarno delo,
v katerem je predstavila, kako pri pouku na
sodoben na~in, s pomo~jo najrazli~nej{ih
gradiv, medmrežja in razli~nih dejavnosti
u~ence motivira za u~enje in spoznavanje
pesnika in njegovega dela. O sodobnih
metodah pou~evanja je spregovorila tudi
Nada Ðuki~. V predavanju z naslovom
Uporaba NLP (nevrolingvisti~nega progra-
miranja) pri obravnavi Kettejevih besedil
je po uvodu, v katerem je na kratko
predstavila NLP, opisala, kako metodo lahko
uporabimo pri pou~evanju književnosti in
tako spodbudimo in motiviramo vse u~ence
oziroma zaznavne tipe (avditivne, vizualne
in kinesteti~ne). Omenjeno predavanje je
zaklju~ilo dopoldanski program, ki je bil v
celoti posve~en Ketteju in njegovemu delu.
Most med dopoldanskim in popoldanskim
programom je bil pogovor s pesnico,
pisateljico, prevajalko in publicistko Jolko
Mili~. Izhodi{~e pogovora sta bili nagradi,
ki ju je leta 2005 prejela za svoje prevajal-
sko delo – Lavrinova diploma, ki ji jo je
za prevodni opus in življenjsko delo na
podro~ju posredovanja slovenske književ-
nosti drugim narodom podelilo Dru{tvo
slovenskih književnih prevajalcev, ter
najstarej{e odlikovanje Republike Italije
– red zvezde nacionalne solidarnosti.
Jolka Mili~, ki prevaja predvsem v ita-
lijan{~ino in {pan{~ino, poleg tega pa tudi
v sloven{~ino, je udeležencem 17. PSD
na duhovit na~in predstavila svoje delo in
življenje, spregovorila pa je tudi o lastnem
branju Kettejeve poezije. Tri primorska
Ocene in poro~ila 107
slavisti~na dru{tva – Slavisti~no dru{tvo
Koper, Slavisti~no dru{tvo Nova Gorica in
Slavisti~no dru{tvo Trst-Gorica-Videm so
podala predlog, da bi Jolka Mili~ postala
~astna ~lanica Slavisti~nega dru{tva
Slovenije.
Pogovor s prevajalko je bil obenem lep
uvod v popoldanski del in drugi tematski
sklop leto{njih PSD, ki je bil posve~en
medkulturnosti pri pou~evanju jezika
in književnosti. O medkulturnosti je v
predavanju z naslovom Vzgojni potencial
medkulturne razsežnosti pri pou~evanju
jezika in književnosti prva spregovorila
Meta Grosman. Opozorila je na razli~ne
teorije in razumevanja medkulturnosti,
osredoto~ila pa se je predvsem na vpra-
{anje pou~evanja tujih književnosti in
opozorila na dejstvo, da se zaradi njihovega
vklju~evanja in obravnave znotraj tako-
imenovane svetovne književnosti ne
opozarja dovolj na razlike med njimi.
Nekoliko druga~en pogled na medkul-
turnost pri pou~evanju književnosti je v
svojem predavanju Kompeten~ni pristop pri
oblikovanju u~nega na~rta za 4-letne stro-
kovne {ole? predstavila Boža Krakar Vogel,
ki meni, da so razlike med posameznimi
tujimi nacionalnimi književnosti pri pou~e-
vanju dovolj poudarjene, saj posamezna
besedila vedno spremlja oris posamezne
književnosti. Obe predavateljici sta pou-
darili pomen razvijanja medkulturne oza-
ve{~enosti, ki ne igra pomembne vloge
samo pri spoznavanju in razumevanju tujih,
temve~ tudi lastne kulture. O medkulturni in
medetni~no ozave{~enosti je spregovorila
tudi Vesna Mikoli~. V svojem predavanju z
naslovom Mladi v medkulturnem položaju
ob slovensko-italijanski meji je predstavila
istoimenski projekt, ki v {olskem letu 2005/
2006 poteka na izbranih {olah v obmejnem
prostoru v Sloveniji in Italiji. Milena Mileva
Blaži~ je v predavanju Medkulturnost v
besedilih D. Ketteja za otroke in mladino
– analiza primera '[ivilja in {karjice' zdru-' zdru-'
žila obe temi 17. PSD. V omenjeni Kettejevi
pravljici jo je zanimala medbesedilnost in
medkulturne prvine. Raziskala je zgodovino
motiva, ki ga je uporabil Kette, in v
raziskovanju segla tudi v sodobni ~as. Drugi
dan 17. PSD se je zaklju~il s predavanjem
Medkulturnost (sodobne) slovenske književ-
nosti, ki ga je pripravila Maru{a Mugerli.
Spregovorila je o priseljenskih avtorjih in
avtoricah, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji,
vendar ostajajo slovenski javnosti ve~inoma
neznani in prav tako nimajo mesta v
slovenskih literarnozgodovinskih {tudijah in
u~nih vsebinah v slovenskih {olah.
Zaklju~ek 17. PSD se je zgodil v soboto,
8. aprila, z odprtjem Kettejeve spominske
poti od Trnovega v Ilirski Bistrici do
Prema. Pohoda se je udeležilo preko dvesto
popotnikov.
Maru{a Mugerli
Nova Gorica
108 Ocene in poro~ila
42. seminar slovenskega jezika literature in kulture: Mesto in
me{~ani v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Ljubljana, 26.
junij oziroma 3. julij–14. julij 2006
Seminar slovenskega jezika, literature in
kulture, ki ga vsako leto prireja Center
za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri
Oddelku za slovenistiko Filozofske fakul-
tete Univerze v Ljubljani, je prvo okno, ki
smo ga v preteklem stoletju odprli, da bi
skozenj pogledali, kdo živi na drugi strani,
koga bomo povabili na obisk in s kom si
bomo izmenjavali spoznanja. [tudenti, razi-
skovalci, prevajalci in drugi, ki jih zanima
slovenska družba, njena kultura, umetnost
in jezik, so bili letos že dvain{tirideseti~ na{i
dragi gostje. Dolgoletna tradicija seminarja
pomeni, da smo si pri organizaciji pridobili
bogate izku{nje, izbrani u~itelji sloven{~ine,
predavatelji, strokovnjaki z razli~nih ustanov
in umetniki pa mu podeljujejo visoko stro-
kovno raven. Zato mnogi udeleženci k nam
prihajajo ve~krat in postajajo pravi prijatelji.
Pripotovali so v slovensko prestolnico, ki si
poleti nadene lahko pisano obleko in zaživi
v spro{~enem ustvarjalnem utripu. Kako
živimo, govorimo, {tudiramo in razmi{lja-
mo, so spoznavali neposredno in aktivno, v
mnogih delovnih, informa-tivnih in zabavnih
oblikah. Pri nas so pote{ili svojo {tudijsko in
raziskovalno radovednost in sre~ali podobno
naravnane ljudi, njihovo bivanje v Ljubljani
pa je obogatilo tudi nas, saj zanimanje za
sloven{~ino in Slovence usmerja tudi na{o
perspektivo.
Povezovalna nit leto{njih seminarskih de-
javnosti je bilo razmi{ljanje in razpravljanje
o modernem na~inu bivanja v mestih. Pod
krovno temo Mesto in me{~ani smo odkrivali
semioti~ni prostor, sledove zgodovine, proces
urbanizacije, pozitivne in negativne vidike
koncentracije prebivalcev. Prikazali smo, kaj
se danes dogaja v sredi{~u in kaj na obrobju,
kako se je v mestu oblikoval jezik neko~
in katere govorice se v njem stikajo danes,
kak{en je na~in vsakdanjega življenja v
mestu, kako je mesto umetni{ko upodobljeno,
kak{ni spomeniki, zgradbe, ulice, trgi in
institucije povezujejo me{~ane. Na{ namen
je bil, da z jezikoslovnega, literarnega,
zgodovinskega, sociolo{kega, etnolo{kega
in {e katerega vidika predstavimo, kako v
mestu živimo skupaj in vsak zase.
Seminar ima ustaljeno obliko dela, ki jo
predstavlja poseben vodnik, knjižica z opisom
programa. Za~eli smo z dvema, vzporedno
potekajo~ima izbirnima te~ajema: Vojko
Gorjanc je vodil te~aj o mestu in me{~anih
v jezikovnih virih za sloven{~ino, Mateja
Pezdirc Bartol pa te~aj o sodobni sloven-
ski komediji, ki mesto izbira za dogajalni
prostor in na~in življenja. V drugem
tednu seminarja so Ina Ferbežar, Nata{a
Pirih Svetina in Mihaela Knez predstavile
Sloven{~ino kot drugi/tuji jezik, tokrat kot
pot od procesa u~enja jezika k metodolo-
giji pou~evanja, kajti mnogi udeleženci
seminarja so že ali pa bodo postali u~itelji
sloven{~ine.
Glavni del seminarja so bile kot obi~ajno
lektorske vaje, ki potekajo vsak dan v skupi-
Ocene in poro~ila 109
nah na treh ravneh, od za~etnih (za ~iste
za~etnike je predviden prvi, uvajalni teden
v juniju), prek nadaljevalnih do izpopolnje-
valnih, ki se delijo na jezikoslovno (Mojca
Smolej in Ur{ka Jarnovi~), literarno (Ur{ka
Pereni~ in Klemen Lah) in splo{no smer
(Helena Kuster). Vodja celotne lektorske
ekipe je bila letos Ður|a Strsoglavec.
Po opoldanskem odmoru se na seminarju
vedno vrstijo predavanja za nadaljevalce
in izpopolnjevalce oziroma foneti~ne
vaje v fonolaboratoriju, ki potekajo pod
vodstvom Hotimirja Tivadarja, ter vaje iz
konverzacije za za~etnike. Med predavatelji
so bili letos angažirani mlaj{i literarni
zgodovinarji Peter Svetina, Alojzija Zupan
Sosi~, Tone Smolej, Milena Mileva Blaži~
ter kot protiutež Ljubljan~anom mariborski
pesnik, esejist in urednik Andrej Brvar.
Jezikoslovne teme so predstavili Marko
Stabej, Andrej E. Skubic, Mojca Smolej
in Sonja Novak Lukanovi~, naravnane pa
so bile sociolingvisti~no, interkulturno
oziroma so bile povezane z živim govorom
Ljubljane. Sodobno in zgodovinsko
me{~anstvo so s {ir{ega kulturnega vidika
predstavili tudi strokovnjaki s podro~ja
etnologije, arhitekture, zgodovine,
umetnostne zgodovine in sociologije:
Božidar Jezernik (Filozofska fakulteta),
Damijan Ovsec (v svobodnem poklicu),
Bogo Zupan~i~ (Arhitekturni muzej
Ljubljana), Andrej Studen (In{titut za novej{o
zgodovino), Sarival Sosi~ (Mestna galerija),
Gojko Zupan (Ministrstvo za kulturo) in
Matjaž Ur{i~ (Center za prostorsko socio-
logijo FDV).
V dveh popoldnevih smo po predavanjih
nadaljevali s simpati~no, predlani uvedeno
Parado mladih, na kateri so o svojih znan-
stvenih dosežkih poro~ali mladi razisko-
valci, magistrandi/magistri in doktorandi/
doktorji Oddelka za slovenistiko Filozofske
fakultete v Ljubljani: Ur{ka Pereni~, Nina
Novak, Ur{ka Jarnovi~, Andreja Žižek
Urbas, Vladka Tucovi~, Matej [ekli, Marijan
Dovi}, Metka Lokar in Monika Pemi~.
Po napornem dopoldanskem delu je semi-
nariste ~akal bolj spro{~en popoldanski
oziroma ve~erni kulturni program: na sve-
~ani otvoritvi na ljubljanskem gradu so
sli{ali kitarski duo ^rno-belo (Andrej
Pekarovi~ in Luka Vehar, podiplomska
{tudenta v Gradcu), ob vodstvu umetnost-
nega zgodovinarja, literarnega zgodovinarja
in etnologinje so se sprehodili med lju-
bljanskimi kulturnimi spomeniki in preho-
dili nekdanjo promenado, si ob drugi
priložnosti ogledali Mestni muzej, Mestno
galerijo, Narodno in univerzitetno knjižnico,
na ustvarjalnih delavnicah prepevali
slovenske pesmi, se u~ili plesati renesan~ne
plese, slikati panjske kon~nice, si ogledali
dva sodobna slovenska filma ter prisluhnili
urbani poeziji na literarnem ve~eru Mesto
v pesniku – pesnik v mestu, ki so ga izvedli
{tudenti 4. letnika ljubljanske slovenistike.
Da se tujci ne bi poslovili z vtisom, kako vsi
Slovenci živimo v enem samem mestu, so si
v za~etnem tednu ogledali tudi Kamnik, celo-
dnevna ekskurzija pa je letos vodila v Idrijo,
nekdanje rudarsko in naravoslovno sredi{~e.
Ekskurzijo sta s predavanji predstavili Katja
Dragar in ravnateljica idrijske knjižnice Mi-
lanka Tru{novec. Poslovili smo se z zabavno
predstavitvijo dosežkov posameznih lektor-
skih skupin, podelitvijo spri~eval in plesom,
na katerem je igrala skupina Same babe.
110 Ocene in poro~ila
Ob otvoritvi seminarja je iz{el tudi semi-
narski zbornik – pomembna publikacija
Oddelka za slovenistiko in njegovega
Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik,
ki jo udeleženci seminarja odnesejo na
svoje doma~e univerze, in{titute in druge
ustanove po svetu.
Ve~ o prireditvi si lahko preberete na spletni
stani www.centerslo.net/seminar.
Irena Novak PopovUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Znanstveni simpozij o Simonu Gregor~i~u, Kobarid
Fakulteta za slovenske {tudije Stanislava
[krabca na Univerzi v Novi Gorici pri-
pravlja znanstveni simpozij o Simonu
Gregor~i~u, ki bo potekal 10. novembra
2006 v Kobaridu. Osrednji cilj predvidenega
znanstvenega sre~anja je na novo premisliti
pesni{ki in ~love{ki fenomen Simona
Gregor~i~a, pri ~emer dejstvo, da se letos
spominjamo 100-letnice pesnikove smrti,
zgolj usmerja v nov vsestranski uvid v ta
fenomen: zastavlja se vpra{anje, kako gledati
na Gregor~i~evo »ljudsko« poezijo v pogojih
samostojne države Slovenije in isto~asnega
procesa popolnega odpiranja meja v
Evropski zvezi (v okolju medjezikovnosti in
medkulturnosti). Poseben raziskovalni izziv
predstavlja tudi pomen Gregor~i~evih pesmi
za Primorce in Slovence v kriti~nem obdobju
med obema vojnama, njihova navzo~nost
in didakti~na predstavitev v osrednjih in
zamejskih {olskih ~itankah ter Gregor~i~ev
odnos do so~asnih politi~nih razmer in
njegovo zanimanje za kulturno zgodovino
južnih Slovanov.
Na simpoziju želimo {e posebej osvetliti
naslednje teme:
– vpra{anje Gregor~i~eve ljubezenske
in religiozne lirike, komi~nosti,
parodi~nosti, sonetnih prvin in verza,
– vpra{anje kanona, (degradacije)
avtopoetike, umetni{ke in umetelne
prvine v Gregor~i~evi poeziji,
– poglede na jezik v pesnikovem ~asu,
– kulturnozgodovinsko podobo pesnika na
osnovi arhivskega gradiva,
– Gregor~i~eve posege v politiko,
– Gregor~i~eve mecene,
– podobo otroka v Gregor~i~evih pesmih,
– didakti~ne vidike (Gregor~i~eve pesmi
v srednje{olskih ~itankah, poznavanje
in razumevanje Gregor~i~a med dijaki,
Gregor~i~ v slovenskem knjižni~no-
muzejskem kvizu) ter
– recepcijo Gregor~i~a pri Italijanih
(italijanska slavistika in Simon
Gregor~i~, prevodi in obravnave
Gregor~i~a v italijanskem jeziku).
Simpozij je zasnovan kot enodnevno
znanstveno sre~anje z referati in poglobljeno
razpravo. Prispevki bodo objavljeni v
zborniku. Rok za prijavo tem in oddajo
povzetkov je bil 30. april 2006; tisti, ki se
Ocene in poro~ila 111
niste utegnili prijaviti, pa bi vseeno želeli
dejavno sodelovati, pi{ite organizatorjem (na
naslova [email protected] oz.
[email protected] ali pa na naslov
Fakulteta za slovenske {tudije Stanislava
[krabca, Vipavska 13, 5000 Nova Gorica).
Barbara Pregelj in Zoran Boži~
Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za
slovenske {tudije Stanislava [krabca
25. simpozij Obdobja – metode in zvrsti: Književnost v izobraževanju
– cilji, vsebine, metode
Leto{nji 25. simpozij Obdobja, ki ga prireja
Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri
Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, bo potekal od 16. do
18. novembra 2006 v prostorih glavne stavbe
Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu 12.
S simpozijem ohranjamo tradicijo vsakoletnih
mednarodnih znanstvenih sre~anj, posve~enih
aktualnemu preu~evanju slovenskega jezika,
književnosti in kulture. Leto{nji simpozij
bo osredoto~en na premislek o književnosti
v posebnih okoli{~inah oz. v specifi~nem
procesu komunikacije, tj. v izobraževanju,
ter pretres vpra{anj, ki jih odpira sodobno
premi{ljevanje o izobraževanju o književnih
vsebinah.
Utemeljitev teme in okvirne vsebinske
usmeritve
25. slovenisti~ni simpozij Obdobja ima
tako kot vsi predhodni ambicijo po znan-
stvenoraziskovalnem premisleku vpra{anj,
povezanih s temami jezika in književnosti
z aktualnih vsebinskih in metodolo{kih
vidikov. Zato želimo privabiti strokovnjake
iz Slovenije in iz tujine, ki se ukvarjajo
z literarnim izobraževanjem in refleksijo
te dejavnosti – univerzitetne u~itelje in
sodelavce na podro~ju literature, literarno-
pedago{kih disciplin, filozofije, estetike,
gledali{kopedago{kih in drugih z literarno
umetnostjo povezanih izobraževalnih po-
dro~ij, raziskovalce preduniverzitetnega
literarnega izobraževanja in {olske prakse,
raziskovalce literarne recepcije in produkcije
v izobraževalnem procesu.
Temeljni namen leto{njega simpozija
je torej pretres vpra{anj, ki jih odpira
sodobno premi{ljevanje o izobraževanju o
književnih vsebinah. Neposredna spodbuda
pa so reformni procesi na vseh stopnjah
izobraževanja, {e posebno bolonjski, ki nas
motivirajo za nov premislek vloge literarnega
izobraževanja tudi na univerzitetni ravni, kjer
je bilo to doslej manj reflektirano.
Literarno izobraževanje ima veliko nalog
in u~inkov – od uvajanja posameznika
v umevanje z jezikovno ustvarjalnostjo
112 Ocene in poro~ila
upodobljenega sveta (kar ima posledice
za posameznikovo domi{ljijo, empatijo,
socializacijo, ustvarjalnost, zmožnost
sporazumevanja, torej tudi za razvijanje
cele vrste posameznikovih ~ezliterarnih
zmožnosti/kompetenc) vse do posredovanja
razgledanosti, potrebne za razvoj {ir{ih
duhovnih, kulturnih in medkulturnih vrednot.
Vse to je nepogre{ljiv prispevek k enemu
od {tirih temeljnih stebrov izobraževanja
za 21. stoletje, ki ga je Delorsova komisija
formulirala kot u~iti se biti.
Poleg tega je literarno izobraževanje, kot
kažejo mdr. aktualni odzivi na izobraževalne
zamisli, pomembno gibalo promocije
literature in vede o njej. Kar bomo o teh
procesih razmislili in vanje vgradili danes,
bo jutri vplivalo na vedenje o literaturi in
(pre)vrednotenje z njo povezanih pojmov.
Vse to je razlog, da se tudi v organizacijskem
okviru akademske slovenistike poglobljeno
soo~imo s to problematiko. Književno
izobraževanje bo namre~ uspe{no in
»konkuren~no« le, ~e bodo njegovi nosilci
imeli jasne predstave, katere kompetence
se z njim razvijajo pri naslovnikih, katere
vsebine jih podpirajo in katere strategije se
kažejo u~inkovite ter kak{en je prispevek
tega izobraževanja v prid posamezniku in
družbi. ^eprav so v preteklosti nekateri
slovenski univerzitetni raziskovalci in
u~itelji nemalokrat razmi{ljali o literarno-
izobraževalnih vpra{anjih na ve~ ravneh
{olske vertikale, je v zadnjih letih to
po~etje pre{lo pod okrilje specializiranih
raziskovalcev s podro~ja literarne didaktike,
drugih pa ni pogosto zanimalo. Tudi
didaktika književnosti se je bolj ukvarjala s
preduniverzitetnim kakor z univerzitetnim
literarnim izobraževanjem. Zdaj je priložnost,
da se zapolnijo te vrzeli in da se slovenski
in mednarodni javnosti poda celosten in z
zornih kotov razli~nih disciplin zastavljen
znanstvenoraziskovalni premislek o ciljih,
vsebinah, metodah literarnega izobraževanja
na vseh razvojnih in interesnih stopnjah,
kjer poteka oz. kjer se z njim sre~ujejo
razpravljavci simpozija.
Tematska podro~ja
1. Cilji literarnega izobraževanja
Cilji, v~asih poimenovani tudi temeljne
usmeritve, vizije, so odgovor na vpra{anje,
kako naj bi naslovniki dojemali literaturo,
kaj naj bi ob njej doživeli, spoznali, razumeli
– bodisi temeljnega bodisi specifi~nega,
in k ~emu naj bi prispevalo tako vedenje
– katere kompetence naj bi razvili na-
slovniki literarnega izobraževanja, kak{no
znanje naj bi pridobili, kako to izobraže-
vanje prispeva k oblikovanju vrednot, v
~em je njegov prispevek k (samo)zave-
danju posameznika in družbe. V tem smislu
je vpra{anje o ciljih mogo~e ~leniti takole:
– razvijanje literarnih kompetenc
– zmožnosti literarne recepcije in
produkcije;
– razvijanje (meta)vedenja o literaturi
– raziskovanje, razumevanje,
poimenovanje tekstno kontekstnih
dejavnikov literarnega sistema in
njihove vloge;
– kreativno pisanje kot cilj v literarnem
izobraževanju;
– razvijanje bralne in književne kulture;
Ocene in poro~ila 113
– prispevek literarnega izobraževanja
k razvoju jezikovne, sporazumevalne
zmožnosti in pismenosti;
– oblikovanje {ir{ega vrednostnega
sistema kot cilj literarnega
izobraževanja – toleranca, empatija,
nacionalno kulturna, medkulturna
zavest …;
– cilji literarnega izobraževanja na
posameznih stopnjah izobraževalnega
sistema;
– cilji literarnega izobraževanja v okviru
{tudija (pouka) materin{~ine in tujih
jezikov;
– cilji in u~inki literarnega izobraževanja
v kontekstu sodobnih dvoplastnih
pojmovanj znanja kot tržne dobrine ali
humanisti~ne vrednote.
2. Vsebine
Predmet, jedro literarnega izobraževanja,
kamor sodijo literarna dela, vsebine iz
literarne vede in drugih »pomožnih«
družboslovno humanisti~nih disciplin,
kot odgovor na vpra{anje, kaj je vsebina
izobraževanja oz. s ~im je mogo~e dosegati
zastavljene cilje:
– vloga literarnega kanona in razli~nih
žanrov;
– sodobna in starej{a književnost;
– književne zvrsti in vrste – lirika, epika,
dramatika, slovstvena folklora …;
– izvirna in prevodna književnost;
– književnost v tujih jezikih;
– integralni tekst in odlomek;
– književnost in mediji;
– merila in dejavniki izbiranja literarnih
besedil v izobraževalnih procesih;
– literarna zgodovina, teorija, primerjalna
književnost idr. za razumevanje
literature pomembne discipline kot
vsebina literarnega izobraževanja;
– književnost kot vsebina drugih
izobraževalnih podro~ij v okviru
humanistike, družboslovja, religiologije;
– vzgoja in izobraževanje kot tema
slovenske literature.
3. Metode
V ožjem pedago{kem smislu so metode na~ini
pou~evanja in u~enja oz. interakcije med
u~iteljem, naslovnikom in vsebino, odgovor
na vpra{anje, kako dosegati cilje. V {ir{em
smislu gre tudi za pregled metod literarnega
raziskovanja, ki vplivajo na izobraževalne
procese, ter za definiranje in uporabo
interdisciplinarne raziskovalne metodologije,
s katero se ti procesi preu~ujejo:
– vpliv smeri v literarni vedi in literarno-
raziskovalne metodologije na koncepte
pou~evanja literature neko~ in danes;
– prehod od raziskovalca k u~itelju
književnosti na razli~nih stopnjah;
– metodologija pedago{kega raziskovanja
in aplikacija pedago{kih spoznanj v
literarnem izobraževanju;
– pomen ~ustveno motivacijskih (odnos
do branja, stali{~a) in kognitivnih
(predznanje, inteligentnost …)
dejavnikov branja na izbiro u~nih
strategij (vsebin in metod) na razli~nih
stopnjah izobraževanja;
– komunikacijski – na naslovnika
osredinjeni pouk književnosti;
– metoda {olske interpretacije in druge
metode v književnem izobraževanju;
– ustvarjalne in poustvarjalne
114 Ocene in poro~ila
dejavnosti – cilj ali metoda literarnega
izobraževanja?;
– usposabljanje za ubeseditev oz.
nebesedno predstavitev literarnega
doživetja, razumevanja, vrednotenja,
raziskovanja, npr. esej, razprava,
govorna, vizualna, gibalna predstavitev;
– knjiga – literarno besedilo, berilo,
u~benik, razprave – in drugi mediji kot
vir književnega izobraževanja;
– dodatne »zunaj{olske« oblike
literarnega izobraževanja in motiviranja.
4. Refleksije literarnega izobraževanja in vede o njem v teoriji in praksi neko~ in danes
Na simpoziju naj bi kriti~no pregledali
tudi, kaj je bilo o književnem izobraževanju
izre~enega pred to prireditvijo, kak{ni so
(bili) u~inki literarnega izobraževanja, kako
jih vidi kriti~na javnosti in kaj se dogaja v
sodobni teoriji in praksi v Sloveniji in zunaj
nje:
– pogledi na literarno izobraževanje na
posameznih stopnjah v teoriji, {olski
praksi in v {ir{i javnosti;
– literarni ustvarjalci o literarnem
izobraževanju;
– vrednotenje rezultatov literarnega
izobraževanja pri razli~nih generacijah
in na razli~nih stopnjah;
– lastnosti in prizadevanja vidnih u~iteljev
književnosti neko~ in danes;
– didaktika književnosti kot veda o
književnem izobraževanju.
Delovne oblike in jeziki simpozija
Simpozij bo potekal v obliki plenarnih
predavanj in tematskih sekcij. Delovni
jeziki plenarnih zasedanj bodo sloven{~ina,
angle{~ina in ru{~ina, v sekcijah in pri
okroglih mizah pa je možna tudi raba drugih,
zlasti slovanskih jezikov. Pred simpozijem bo
iz{la posebna bro{ura z povzetki predavanj v
sloven{~ini, angle{~ini in ru{~ini.
^lani programskega in organizacijskega odbora
Predsednica simpozija:
Boža Krakar Vogel (Filozofska fakulteta
Univerze v Ljubljani).
^lani:
Aleksander Bjel~evi~, Miran Hladnik,
Irena Novak Popov, Alojzija Zupan Sosi~,
Tomo Virk, Meta Grosman (vsi Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani), Mirjana
Benjak (Univerza na Reki), Bo`ena Tokarz
(Univerza v Bielsko-Białi), Henry Cooper
(Univerza v Indiani), Zvonko Kova~
(Univerza v Zagrebu).
Strokovna sodelavka simpozija: Tja{a Ali~
([email protected]@ff.uni-lj.si@ ).
Tehni~na urednica publikacij simpozija:
Metka Lokar ([email protected]@ff.uni-lj.si@ ).
Udeležba na znanstveni prireditvi bo odli~na
priložnost za predstavitev novih raziskovalnih
dosežkov, izmenjavo strokovnih mnenj,
znanstveno sodelovanje ter ustvarjalno
druženje s kolegi s slovenskih, evropskih in
drugih univerz ali znanstvenih ustanov. Ve~
informacij o prireditvi je na voljo na spletni
strani Centra za sloven{~ino kot drugi/tuji
jezik (www.centerslo.net/simpozij).
Boža Krakar Vogel
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta