oddelek za zdravstveno nego, porodniŠko- … · ta nega vključuje preventivo, odkrivanje...

ODDELEK ZA ZDRAVSTVENO NEGO, PORODNIŠKO-GINEKOLOŠKA SMER

VSEBINSKO KAZALO

stran

UVOD

LIK DIPLOMIRANE BABICE

1. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU

1.1. Naslov

1.2. Trajanje študija

1.3. Cilji programa

1.4. Povezanost z drugimi programi

1.5. Vključevanje programa v kreditni sistem študija

1.6. Načini vključevanja programa v mednarodno sodelovanje

1.7. Način samoevalviranja študijskega programa

1.8. Sestavljalci visokošolskega strokovnega študijskega programa

1.9. Sestavljalci posameznih vsebin predmetov

1.10. Kadrovske zahteve

1.11. Materialni pogoji za izvedbo študijskega programa

1.12. Viri financiranja

1.13. Obseg vpisa v program

1.14. Možnost zaposlitve diplomantov

1.15. Soglasje Univerzitetnega senata

2. PODATKI O PREDMETNIKU

2.1. Skupno število predmetov

2.2. Predmetnik

2.3. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj

2.4. Delež prakse v študijskih programih in njene izvedbe

2.5. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

2.6 Učni načrti predmetov

3. POGOJI ZA VPIS

4. POGOJI ZA NAPREDOVANJE

4.1. Napredovanje v višji letnik

4.2. Ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta

4.3. Svetovanje in usmerjanje med študijem

4.4. Prehodi med programi

4.5. Prenehanje statusa študenta

5. NAČINI IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJA

5.1. Redni študij

5.2. Izredni študij

6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

7. STROKOVNI NASLOV

UČni naČrti predmetov:

ZDRAVSTVENA NEGA I, II in III

ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA, PATOLOGIJA

Anatomija

Fiziologija

Patologija

DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKI PROGRAM V ZDRAVSTVENI NEGI

Medicinska propedevtika

Farmakologija

Dietetika

FILOZOFIJA IN PROFESIONALNA ETIKA

Filozofija

Profesionalna etika

PSIHOLOGIJA V PORODNIŠKO-GINEKOLOŠKI

ZDRAVSTVENI NEGI

MIKROBIOLOGIJA S PARAZITOLOGIJO

PORODNIŠTVO, GINEKOLOGIJA, NEONATOLOGIJA

Porodništvo

Ginekologija

Neonatologija

HIGIENA Z OSNOVAMI EKOLOGIJE

KIRURŠKO PODROČJE MEDICINE

Kirurgija

Travmatologija

Okulistika

Otorinolaringologija

Ortopedija

TUJI JEZIK

PEDIATRIJA

ZDRAVSTVENA VZGOJA

SOCIOLOGIJA RODNOSTI IN ROJEVANJA

INTERNISTIČNO PODROČJE MEDICINE

Interna medicina

Nevrologija

Infekcijske bolezni

Dermatovenerologija

ZDRAVSTVENA NEGA V PATRONAŽNEM IN DISPANZERSKEM VARSTVU

SUPERVIZIJA

ORGANIZACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI

MENTALNO ZDRAVJE

SOCIALNA MEDICINA IN STATISTIKA V ZDRAVSTVU

USTAVNA UREDITEV Z ZDRAVSTVENO ZAKONODAJO

OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE

UVOD V RAZISKOVALNO DELO

UVOD V OSEBNI RAZVOJ

ZDRAVSTVENO VARSTVO V IZJEMNIH RAZMERAH

ŠPORTNA VZGOJA

STROKOVNI PRAKTIKUM

UVOD

“ Babištvo je intimna stroka. Da pomagam materi čim lažje in varno roditi otroka, moram spoznati njeno notranjost - njene emocionalne, telesne moči in slabosti - to moram storiti hitro in zanesljivo.”

Penny Armstrong

Sodobnemu porodništvu, porodniški zdravstveni negi in trendom razvoja je potrebno prilagoditi zdravstvene delavce ter jih strokovno in etično izobraževati.

Skrb za varen potek nosečnosti, pomoč pri porodu in varno poporodno obdobje je poleg zdravnika-porodničarja po tradiciji pripadala medicinski sestri-babici.

Visokošolski strokovni študijski program omogoča, da ponovno oživi poklic medicinske sestre-babice in to celo na višjem strokovnem nivoju kot pred desetletno ukinitvijo. (Izjema je bila enoletna specializacija po končanem vzgojnoizobraževalnem programu za višjo medicinsko sestro v šolskem letu 1991/92).

Za to pa so potrebna široka strokovno-sistematična znanja in tehnične spretnosti ter pravilen in human pristop do varovanke in njene družine.

LIK DIPLOMIRANE BABICE

Definicija poklica diplomirane babice,

ki sta jo sprejeli Mednarodna zveza babic in Mednarodna zveza ginekologov in porodničarjev leta 1972 in 1973 ter jo je s kasnejšimi dopolnitvami potrdila Svetovna zdravstvena organizacija leta 1992, je naslednja:

“Diplomirana babica je oseba, ki je, po predpisih sprejeta v državno priznan zdravstveno-izobraževalni program, uspešno zaključila predpisane študijske

obveznosti ter si s tem pridobila kvalifikacijo diplomirane babice in pravico opravljanja del na področju porodniško-ginekološke zdravstvene nege.

Diplomirana babica mora biti sposobna nadzorovati, negovati in svetovati ženskam v času nosečnosti, poroda in v poporodni dobi; znati mora voditi porod in nositi vso strokovno odgovornost ter negovati novorojenčka in dojenčka.

Ta nega vključuje preventivo, odkrivanje patoloških stanj matere in otroka, zagotavljanje medicinske pomoči in izvajanje prve pomoči v odsotnosti zdravnika.

Diplomirana babica ima pomembno vlogo pri svetovanju in zdravstvenem izobraževanju ne le zdravih in bolnih varovank, temveč tudi družin in širših družbenih skupnosti.

Njeno delo mora vključevati prenatalno vzgojo, pripravo na odgovorno starševstvo, posega pa tudi na določena področja ginekologije, načrtovanje družine in zdravstvene nege otroka.

Delo lahko opravlja v bolnišnicah, klinikah, zdravstvenih enotah, na domu in drugod.”

Iz navedene definicije je razvidno, da diplomirana babica potrebuje obširna znanja iz zdravstvenih dejavnosti pa tudi iz psiholoških in socioloških ved. Pri delu je samostojna in po opravljenem strokovnem izpitu s polno odgovornostjo izvaja kvalitetno zdravstveno nego nosečnice, porodnice, otročnice in novorojenčka ter zdravstveno nego ginekoloških bolnic. Pri tem mora biti sposobna individualnih in hitrih odločitev, iznajdljiva v nepredvidljivih situacijah in brezpogojno odkrita, če je potrebno priznati napako.

Diplomirana babica v okviru natančno opredeljenih meja deluje neodvisno (pravilen porod) in ima enako kot zdravnik pravico do zdravljenja. Ta pravica je omejena na določene procese in posege za katere je v celoti odgovorna; če zdravnik ni dosegljiv (teren, izredne razmere), izvaja tiste medicinsko-tehnične posege pri vodstvu nepravilnega poroda, ki sicer zahtevajo delitev dela med zdravnikom in diplomirano babico (n.pr. umazana plodovnica, predčasen razpok jajčnega mehurja, prezgodnji porod, medenična vstava,

dvojčki, luščenje posteljice, iztipanje maternice, zunanji in notranji obrat pri prečni legi...).

Pri svojem delu uporablja metodo-proces zdravstvene nege; na osnovi ugotovljenih dejstev načrtuje, izvaja, vrednoti svoje delo in ga dokumentira.

Njeno delo je polno hudih telesnih in duševnih obremenitev, ki jih lahko premaguje le z razumevajočimi odnosi v strokovnem timu, predvsem pa s teoretičnim in praktičnim znanjem.

•••• SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU

1.1. Naslov

Visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege, porodniško-ginekološka smer.

Vrsta programa

Triletni dodiplomski visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege, porodniška-ginekološka smer za pridobitev visoke strokovne izobrazbe zdravstvene usmeritve.

1.2. Trajanje študija

Šest semestrov.

1.3. Cilji programa

Visokošolski strokovni študijski program za diplomirane babice temelji na:

• potrebah populacije in upošteva aktualne zdravstvene probleme, sodobne trende razvoja in predvidene potrebe v prihodnosti;

• dosedanjem delu in izkušnjah medicinskih sester-babic ter drugih zdravstvenih delavcev na obravnavanem področju;

• smernicah Svetovne zdravstvene organizacije o varovanju zdravja, ki izpostavljajo štiri temeljna področja delovanja:

o pospeševanje zdravja

o preprečevanje bolezni

o izboljšanje okolja

o izboljšanje dejavnosti zdravstvenega varstva in pomen izobraževanja medicinskih sester.

Cilji študijskega programa

Diplomant:

• je sposoben delovati po načelih sodobne zdravstvene nege, ki poudarja individualnost, partnerski odnos in celosten pristop k posamezniku, družini ali skupini;

• zna ugotavljati potrebe po zdravstveni negi, postavljati cilje, načrtovati zdravstveno nego, jo izvajati in ovrednotiti;

• se je sposoben vključevati v zdravstveni in negovalni tim v praksi in delovati na vseh nivojih zdravstvenega varstva;

• je usposobljen za celosten pristop pri delu z ljudmi, razume in zna uporabljati teorijo sistemov;

• se zaveda zakonske, moralne in etične odgovornosti v poklicnem in privatnem življenju;

• je usposobljen za opravljanje nalog zdravstvenega vzgojitelja;

• je seznanjen z novimi spoznanji sorodnih ved (naravoslovnih in humanističnih), ki jih je sposoben uporabiti v povezavi s stroko - zdravstveno nego;

• je informiran o raziskovalnem delu v zdravstveni negi in o njegovem pomenu za razvoj stroke;

• je usposobljen za samoizobraževanje in podiplomsko organizirano izobraževanje in se zaveda pomena permanentnega izobraževanja;

• usvoji pozitivno profesionalno identiteto.

1.4. Povezanost z drugimi programi

Je samostojen visokošolski strokovni študijski program, v katerem se oblikuje profil nosilca porodniško-ginekološke zdravstvene nege. Vsebine programa se povezujejo s temeljnim programom visokošolskega strokovnega študija zdravstvene nege. Program temelji na smernicah World Health Organisation (WHO) in International Confederation of Midwives (ICM), kar je za države članice, med katere sodi tudi Slovenija, obvezujoče.

1.5. Vključevanje programa v kreditni sistem študija

Enoten sistem, ki ga bo sprejela Univerza v Ljubljani bo narekoval ovrednotenje tako splošno teoretičnih predmetov, kot tudi strokovno teoretičnih, vključenih v naš ali druge študijske programe. S predmeti našega študijskega programa se bomo lahko vključili v enotni sistem.

1.6. Način vključevanja programa v mednarodno sodelovanje

Nadaljni razvoj programa

Za nadaljni razvoj programa je predvidena stalna primerjava programa z usmeritvami Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne zveze babic o vsebini in obliki študija porodniško-ginekološke zdravstvene nege.

Mednarodna izmenjava študentov

Študenti lahko del praktičnega pouka - klinične vaje, opravljajo na ustreznih ustanovah v tujini. Enako velja za tuje študente, ki so že in bodo opravljali klinične vaje pri nas pod mentorstvom naših učiteljev.

Gostujoči učitelji

V okviru mednarodnega sodelovanja bodo občasno povabljeni tuji predavatelji za izvedbo dela programa.

Namen mednarodnega sodelovanja je predvsem zagotavljanje primerljivosti programa z merili kakovosti študija v razvitejših državah.

1.7. Način samoevalviranja študijskega programa

Za zagotavljanje in preverjanje kvalitete študijskega programa uporabljamo:

• vrednotenje programa ob sodelovanju stroke (strokovni izpit) in Univerze;

• mednarodno primerljivost programov;

• analizo učinkovitosti študija (prehodnost, trajanje študija, število opravljanj posameznih izpitov);

• evalvacijo študijskega procesa (anketiranje študentov);

• kolegialno kontrolo (sprotne spremembe);

• samoevalvacijo (spremljanje kvalitete za svojo lastno dejavnost).

Postopki samoevalviranja programov bodo usklajeni s statutom Univerze v Ljubljani in priporočili “Komisije za kvaliteto visokega šolstva”.

1.8. Sestavljalci visokošolskega strokovnega študijskega programa

Delovna skupina, ki je pripravila visokošolski strokovni študijski program:

Visoka šola za zdravstvo:

pred. Mihaela Skoberne, viš.med.ses., spec.superv.

asist. Andreja Mihelič Zajec, viš.med.ses., univ.dipl.org.

pred. Angela Hajdinjak, viš.med.ses., univ.dipl.soc.

viš.pred. dr. Silvestra Hoyer, viš.med.ses., univ.dipl.ped.

pred. Vera Štebe, viš.med.ses., univ.dipl.ped.

Ginekološka klinika:

prof. dr. Božo Kralj, dr.med., viš.svetnik

izr.prof. dr. Živa Novak-Antolič, dr.med.

1.9. Sestavljalci posameznih vsebin predmetov

Sestavljalci: Predmet:

pred. A.Hajdinjak, viš.med.ses., univ.dipl.soc.

pred. V. Štebe, viš.med.ses., univ.dipl.ped.

Zdravstvena nega

pred. M. Skoberne, viš.med.ses., spec.superv.

asist. A.Mihelič Zajec,viš.med.ses.,univ.dipl. org.

viš.pred.mag. R. Dahmane-Gošnak, dr.med. Anatomija s fiziologijo

viš.pred. J. Jančar, dr.med. Patologija

prof.dr. P. Rakovec, dr.med.

viš.pred.mag. E. Batagelj, prof.biol.

pred. V. Štebe, viš.med.ses., univ.dipl.ped.

prof.dr. L. Glonar, dr.med.

viš.pred.mag. L. Korošec, dr.med.

viš.pred.mag. M. Kodele, univ.dipl.inž.

Diagnostično terapevtski program v zdravstveni negi

doc.dr. J. Trček, univ.dipl.psih. in fil.

pred.mag. M. Bohinc, viš.med.ses., univ.dipl.org.

Filozofija

Profesionalna etika

doc.dr.dr. A.N. Kovačev, univ.dipl.psih. Psihologija v porodniško-ginekološki zdravstveni negi

viš.pred.mag. E. Batagelj, prof.biol. Mikrobiologija s parazitologijo

prof.dr. B. Kralj, dr.med.

izr.prof. dr. Živa Novak-Antolič, dr.med.

asist.mag. J. Babnik, dr.med.

Porodništvo, ginekologija,

neonatologija

viš.pred.mag. M. Bauer, univ.dipl.org.

viš.pred.mag. K. Likar, univ.dipl.org.

Higiena z osnovami ekologije

viš.pred. S. Vidmar, dr.med.

viš.pred. C. Triller, dr.med.

viš.pred. I. Brovet-Zupančič, dr.med.

asist.mag. A. Gros, dr.med.

viš.pred. A. Tomažič, dr.med.

Kirurško področje medicine

viš.pred.mag. B. Vrhunec, prof.angl. in franc. Tuji jezik

viš.pred. A. Kunstelj, dr.med. Pediatrija

viš.pred.dr. S. Hoyer, viš.med.ses.,univ.dipl.ped. Zdravstvena vzgoja

viš.pred.dr. M. Pahor, univ.dipl.soc. Sociologija rodnosti in rojevanja

prof.dr. P. Rakovec, dr.med.

viš.pred.mag. B. Žvan, dr.med.

viš.pred. I. Muzlovič, dr.med.

prof.dr. M. Lunder, dr.med.

Internistično področje medicine

viš.pred.dr. O. Šušteršič, viš.med.ses., univ. dipl.org.

Zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu

pred. M. Skoberne, viš.med.ses., spec.superv.

pred. E.Ščavničar,viš.med.ses., spec.superv

pred. D.Thaler, viš.med.ses.,univ.dipl.org., spec. superv.

Supervizija

pred.mag. M. Bohinc, viš.med.ses., univ.dipl.org. Organizacija v zdravstveni negi

viš.pred. M. Kušej, dr.med. Mentalno zdravje

doc.mag. D. Komadina, dr.stom. Socialna medicina in statistika v zdravstvu

izr.prof.dr. A. Strojin, univ.dipl.prav. Ustavna ureditev z zdravstveno zakonodajo

pred.mag. J. Ficzko, univ.dipl.inž.rač. in inf. Osnove računalništva in informatike

viš.pred.dr. M. Pahor, univ.dipl.soc.

asist. A. Mihelič Zajec, viš.med.ses., univ.dipl.org.

Uvod v raziskovalno delo

doc.dr. J. Ramovš, dipl.soc.del. Uvod v osebni razvoj

viš.pred. S. Opačič, dr.med.

viš.pred. C. Triller, dr.med.

Zdravstveno varstvo v izjemnih razmerah

1.10. Kadrovske zahteve

Predmete bodo izvajali habilitirani visokošolski učitelji in strokovni sodelavci, sistemizirani na Visoki šoli za zdravstvo in drugih članicah Univerze v Ljubljani.

1.11. Materialni pogoji za izvedbo študijskega programa

Študijski program (predavanja, seminarji, seminarske vaje), izvajamo v prostorih Visoke šole za zdravstvo in najetih predavalnicah v Ljubljani. Klinične vaje izvajamo v učnih bazah zdravstvenih zavodov v Ljubljani. To so Klinični center - Ginekološka klinika, Zdravstveni dom in drugi.

Prostori so opremljeni s sodobnimi učnimi pripomočki.

1.12. Viri financiranja

Redni študij financira Ministrstvo za šolstvo in šport, izredni študij pa študenti sami.

1.13. Obseg vpisa v program

Trideset študentov rednega študija.

Trideset študentov izrednega študija ob izkazanih kadrovskih potrebah in sočasnih materialnih možnostih za kvalitetno izvedbo programa (predavalnice, učitelji).

1.14. Možnosti zaposlitve diplomantov

Potrebe po diplomiranih babicah/babičarjih so že desetletje izredno velike. Možnosti zaposlovanja so številne, saj se lahko zaposlujejo v:

• bolnišnicah

• zdravstvenih domovih- dispanzerjih, posvetovalnicah, splošnih in

specialističnih ambulantah, patronažni dejavnosti...

• zavodih za zdravstveno varstvo

• zdraviliščih

• zavodih za rehabilitacijo invalidov

• reševalnih službah

• humanitarnih organizacijah

• zasebni zdravstveni praksi

• šolah za starše.

1.15. Soglasje Univerzitetnega senata

Univerzitetni senat je na 4. seji, dne 19.12.1995 dal soglasje k visokošolskemu strokovnemu študijskemu programu za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe zdravstvena nega, porodniško-ginekološka smer.

2. PODATKI O PREDMETNIKU

Predmetnik določa vrsto in število predmetov, predmetnih področij in drugih sestavin učnega načrta ter obseg in oblike vzgojnoizobraževalnega dela pri posameznih predmetih. Iz predmetnika je razvidna letna obremenitev študentov z organiziranim delom, pri čemer je upoštevan z zakonom določen obseg.

Za izredni študij sprejme senat šole izvedbeni predmetnik, za vsako študijsko generacijo posebej. Izvedbenega predmetnika ne pojmujemo kot alternativni predmetnik temveč kot možnost za usklajevanje izvedbe predmetnika s pogoji šole ter delovnimi in življenjskimi izkušnjami študentov, da je tako zagotovljena čim večja

kvaliteta vzgojnoizobraževalnega dela in so dani optimalni pogoji za uspešno delo študentov in delavcev, ki program izvajajo.

2.1. Skupno število predmetov

Skupno število predmetov v visokošolskem strokovnem študijskem programu je 24.

V prvem letniku študijski program daje prednost bazičnim predmetom (Anatomija, fiziologija, patologija, Mikrobiologija s parazitologijo in drugi), ki so podlaga za razumevanje kliničnih predmetov.

Študijski program poudarja predmete: Zdravstveno nego I, II in III, Porodništvo, ginekologijo in neonatologijo, Zdravstveno nego v patronažnem in dispanzerskem varstvu in druge, ki se s teoretičnim delom prično v prvem ali drugem letniku in se nadaljujejo v drugi ali tretji letnik.

Glede na potrebe sodobne porodniško-ginekološke zdravstvene nege sta v tretji letnik vključena predmeta Supervizija in Uvod v osebni razvoj.

Predmeta Športna vzgoja in Strokovni praktikum nista vključena v skupno število predmetov in nista upoštevana v končnem seštevku celotnega študijskega programa.

Tudi diferencialni program za udeležence izobraževanja, ki niso zaključili srednje zdravstvene šole in obsega 80 ur vaj v simuliranih pogojih bolnišnice (kabinet), ni vključen v seštevku ur.

2.2 Predmetnik

TABELA 1: Predmetnik študijskega programa ZDRAVSTVENA NEGA, PORODNIŠKO - GINEKOLOŠKA SMER

letno in celotno število ur in vključenost predmetov v strukturo programa

I. LETNIK II. LETNIK

1. semester 2. semester 3. semester

PREDMET Št.ur P V S P V S P V S P V S

1. Zdravstvena nega I, II in III

825 177 558 90 80 27 50 40 70 150

2. Anatomija, fiziologija, patologija

120 90 30 60 30 30

3. Diagnostično terapevtski program v

140 80 60 35 30 45 30

zdravstveni negi

4. Filozofija in profesionalna etika

40 25 15 25 15

5. Psihologija v porodniško-ginekološki zdravstveni negi

45 30 15 30 15

6. Mikrobiologija s parazitologijo

40 25 15 25 15

7. Porodništvo, ginekologija, neonatologija

134 134 15 60 59

8. Higiena z osnovami ekologije

40 20 20 20 20

9. Kirurško področje medicine

95 65 30 35 30

10. Tuji jezik 45 45 45

11. Pediatrija 20 20 20

12. Zdravstvena vzgoja

60 30 30 30

13. Sociologija rodnosti in rojevanja

70 40 30

14. Internistično področje medicine

70 70

15. Zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu

165 30 135

16. Supervizija 36 6 30

17. Organizacija v zdravstveni negi

60 30 30

18. Mentalno zdravje

35 20 15

19. Socialna medicina in statistika v zdravstvu

60 40 20

20. Ustavna ureditev z zdravstveno zakonodajo

20 20

21. Osnove računalništva in informatike

30 20 10

22. Uvod v raziskovalno delo

40 20 20

23. Uvod v osebni razvoj

30 30

24. Zdravstveno varstvo v izjemnih razmerah

30 30

SKUPNO ŠTEVILO UR

2250 1047 998 205 270 90 217 130 55 224 150

360 402 374

762 770

Športna vzgoja: 60 ur

Strokovni praktikum: 70 ur

Diferencialni program iz osnov zdravstvene nege za študente,

ki niso osvojili tega znanja v srednješolskem izobraževanju: 80 ur

2.3. Razmerje predavanj, seminarjev in vaj

Celoten študijski program obsega: 2.250 ur

Predavanj: 1.047 ur, kar je 46,55% od skupnega števila ur

Vaj: 998 ur, kar je 44,36%

Seminarjev: 205 ur, kar je 9,09%

Skupaj: 2.250 ur ........ 100 %

Predavanja : seminarji : vaje

1047 : 205 : 998

2.4. Delež prakse v študijskem programu in način njene izvedbe

V času študija opravlja študent vaje na katere ga pripravi in ga na njih vodi habilitiran učitelj šole. Te vaje so klinične, laboratorijske, seminarske in terenske.

V 1. letniku študija opravlja študent večino vaj v šoli (kabineti, laboratorij), kjer pod vodstvom učitelja izmenično odigra vloge zdravstvenih delavcev ali bolnikov in se tako usposablja za strokovno delo. Predmet dela v zdravstveni negi je ČLOVEK, zato je integralni delež v vsebinah vseh vaj interpersonalna komunikacija za katero se usposabljajo študenti.

50 ur je namenjeno vajam v porodni sobi, da se študent čimprej seznani z osnovnim področjem svojega dela.

Vaje v 2. in 3.letniku niso učenje veščin temveč vaje z nadzorom učitelja in predstavljajo dopolnilo teoriji oz. povezavo teorije s prakso (klinične vaje).

Prakso si študent pridobi v času obveznega 9-mesečnega pripravništva, ki ga mora zaključiti s strokovnim izpitom, kar mu šele omogoča samostojno izvajanje poklica.

2.5. Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov

Predmeti so v predmetniku povezani vertikalno in horizontalno. Osrednja predmeta v študijskem programu sta Zdravstvena nega I, II in III ter Porodništvo, ginekologija in neonatologija, ki skupno predstavljata osnovo diplomantove strokovnosti in katerih vodilna vsebina je zdravje. Poleg teh mora študent za razumevanje zdravja dobiti temeljna znanja iz predmetov Anatomija s fiziologijo in patologijo, Higiena z osnovami ekologije, Zdravstvena vzgoja in drugih. Vsebine predmetov Profesionalna etika, Uvod v osebni razvoj in Supervizija pomagajo študentu usvojiti vrednote poklica in ga z ostalimi predmeti usmeriti v neprestano strokovno rast in osebni razvoj.

Vsebine vseh predmetov temeljijo na zdravju, normalnosti (predmeti prvega semestra), nadaljevanje oz. stopnjevanje vsebin vključuje patologijo, odstopanja, bolezen, kar se izraža v vsebini kliničnih predmetov drugega ali tretjega semestra.

V prvem letniku študija je zato teoretični del predmetnika mnogo večji kot seštevek akademskih vaj ali seminarjev. Menimo, da so teoretične vsebine temeljna znanja za opravljanje vaj v nadaljevanju študija. Z enako razlago utemeljujemo predmetnik

tretjega letnika, v katerem je delež kliničnih, seminarskih, laboratorijskih in terenskih vaj večji od teoretičnih vsebin.

2.6. Učni načrti predmetov

Učni načrt posameznega predmeta sestavljajo:

• ime predmeta,

• urni obseg, vključenost v program - letnik

• cilji

• vsebina

• povezanost z drugimi predmeti

• temeljni študijski viri

• posebnosti pri izvedbi predmeta

• obveznosti študenta

• sestavljalci učnega načrta.

3. POGOJI ZA VPIS

V visokošolski strokovni študijski program se lahko vpišejo dijaki z zaključnim izpitom ali maturo v kateremkoli štriletnem srednješolskem programu.

4. POGOJI ZA NAPREDOVANJE

4.1. Napredovanje v višji letnik

Študent se lahko vpiše v drugi letnik, če mu manjkajo trije izpiti iz predmetnika prvega letnika.

Obvezno mora opraviti izpit iz Zdravstvene nege I, izpit iz Anatomije in Fiziologije.

Opraviti mora vse vaje na katere je bil razpisan.

Študent se lahko vpiše v tretji letnik, če je opravil vse obveznosti prvega letnika, štiri izpite iz predmetnika drugega letnika in izpit iz Tujega jezika.

Opraviti mora vse vaje na katere je bil razpisan.

Izredno uspešni študenti imajo možnost hitrejšega napredovanja, o čemer odloča na prošnjo študenta, ustrezni organ šole.

4.2. Ponavljanje letnika in podaljševanje statusa študenta

Študent lahko med študijem ponavlja samo enkrat prvi, drugi ali tretji letnik. Za ponavljanje letnika se šteje tudi prepis iz drugega visokošolskega strokovnega študijskega programa.

Letnik lahko ponavlja, če je uspešno opravil vse vaje na katere je bil razpisan.

Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik tudi, če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za letnik v katerega je bil vpisan, kadar ima za to upravičene razloge.

Prošnjo za ponavljanje letnika in izjemen vpis, študent odda 14 dni pred pričetkom študijskega leta pristojnemu organu šole.

Izjemen vpis v višji letnik pod pogoji, ki jih določa 161. člen statuta Univerze v Ljubljani, odobri komisija za dodiplomski in podiplomski študij.

4.3. Svetovanje in usmerjanje med študijem

Vlogo svetovalcev in usmerjevalcev študentov opravljajo vsi učitelji oddelka za zdravstveno nego, porodniško-ginekološka smer. Poleg teh imamo usposobljene študente - tutorje, ki pod vodstvom učiteljev - koordinatorjev tutorstva pomagajo študentom predvsem v prvem letniku.

V informiranje in usmerjanje so uspešno vključeni tudi študenti Visoke šole za zdravstvo, ki preko Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, s svojimi akcijami in pisnimi gradivi pomagajo vsem študentom.

4.4. Prehodi med programi

Študent lahko prehaja iz enega študijskega programa v drugega pod pogoji, ki jih določi senat Univerze v Ljubljani, oz. visoke šole v skladu z zakonom in merili, ki jih določa Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije (ZVŠ. Ur.l. RS 67/93, čl. 39: 3305).

Po merilih Sveta za visoko šolstvo R Slovenije (Ur.l. RS št.45/94: 2835), za prehode med študijskimi programi, pomeni prehod, prenehanje študentovega izobraževanja v študijskem programu v katerega se je vpisal in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu, v katerem se določene opravljene obveznosti prvega programa priznava.

Študent, ki ni opravil obveznosti v prejšnjem študijskem programu, nima možnosti prehoda v drug študijski program.

Drugi pogoji so:

• izpolnjevanje pogojev za novi študijski program

• obseg razpoložljivih študijskih mest

• izpiti in druge študijske obveznosti iz prejšnjega programa, ki se lahko priznajo ter diferencialni izpiti in druge študijske obveznosti, ki jih mora študent dodatno opraviti, če želi diplomirati v novem programu.

4.5. Prenehanje statusa študenta

Študentu preneha status študenta, če:

• diplomira

• ne diplomira v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra

• se izpiše

• se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oz. semester

• je bil izključen.

V primerih iz 2., 4. alinee, se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

5. NAČINI IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJA

Visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege, porodniško-ginekološka smer se izvaja kot dodiplomski redni študij in glede na izkazane potrebe lahko tudi kot izredni študij.

5.1. Redni študij

Študenti, ki nimajo zdravstvene predizobrazbe morajo v prvem semestru opraviti poleg rednih obveznosti, ki jih predpisuje predmetnik še 80 ur vaj, iz osnov zdravstvene nege.

5.2. Izredni študij

Študenti izrednega študija, imajo enake pravice in dolžnosti kot redni študenti. Zanje veljajo enaki učni načrti in študijske obveznosti kot za redni študij. Praviloma so oproščeni športne vzgoje. Za uspešnejši študij organizira šola teoretični in praktični pouk po posameznem izvedbenem predmetniku, v katerem upošteva njihovo zrelost, samostojnost in delovne izkušnje. Šola organizira za študente izrednega študija tudi občasne sestanke in razgovore, kjer dobe napotke za študij, informacije o načinu preverjanja znanja in ocenjevanja, o izpitnih rokih in drugih študijskih obveznostih.

Posamezna obvestila posreduje šola tudi pisno. Učna snov enega študijskega letnika se lahko pri izrednem študiju obravnava največ v dveh letih. To določa izvedbeni predmetnik, ki ga za vsako študijsko generacijo sprejme pedagoško znanstveni svet šole.

Študenti imajo status izrednega študenta toliko časa, kot trajajo organizirane oblike pouka, ki so določene v izvedbenem predmetniku.

6. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA

Študent zaključi študij in si pridobi strokovni naslov, ko opravi diplomski izpit, ki obsega praktični del, pisni test in zagovor.

Praktični del opravlja študent na koncu vaj v porodni sobi, razpisanih v okviru programa III. letnika. Predloži izpolnjeno negovalno dokumentacijo, predpisano pri predmetu Zdravstvena nega I, II in III, izvede praktični poseg in odgovarja na vprašanja iz zdravstvene nege porodnice in novorojenčka. Praktični del ocenjujeta mentor (porodna soba) in član z Oddelka za zdravstveno nego, porodniško-ginekološka smer.

Po uspešno opravljenem praktičnem delu, opravljenih izpitih in drugih obveznostih po programu, lahko diplomand pristopi k pisnemu testu in zagovoru.

Pisni test in zagovor vsebujeta vprašanja iz porodništva, ginekologije, neonatologije in porodniško-ginekološke zdravstvene nege.

Pisni test in zagovor ocenjuje tričlanska komisija.

7. STROKOVNI NASLOV

Po uspešno končanih obveznostih visokošolskega strokovnega študija zdravstvene nege, porodniško - ginekološka smer, se podeli strokovni naslov.

Na podlagi Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l.RS št. 47/98) in Seznama o strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l. št.22/99 in 57/99) je bil za diplomante Visokošolskega strokovnega študijskega programa zdravstvena nega, porodniško-ginekološke smeri določen strokovni naslov:

STROKOVNI NASLOV OKRAJŠAVA

za diplomantko - diplomirana babica dipl.bab.

za diplomanta - diplomirani babičar dipl.bab.

ZDRAVSTVENA NEGA I, II in III

Predmet obsega 825 ur, od tega je 177 ur predavanj, 558 ur vaj in 90 seminarskih ur. Vključen je v študijski program vseh treh let.

1. Cilji predmeta

Predavanja

Študent usvoji filozofijo zdravstvene nege kot temelj študijskega in poklicnega dela:

• spozna pomen zdravja, katerega varuje, pospešuje in obnavlja pri sebi, posamezniku, družini in družbi;

• spozna vloge medicinske sestre - babice v negovalnem in zdravstvenem timu in usvoji pozitivno profesionalno identiteto;

• pridobi in dopolni znanje iz zdravstvene nege v okviru sodobne metode dela-procesa zdravstvene nege in holističnega pristopa;

• spozna različne teorije zdravstvene nege;

• pridobi znanje za izvajanje postopkov zdravstvene nege;

• pridobi znanje o terapevtskem komuniciranju;

• usvoji human in odgovoren način delovanja v odnosu do bolnika (varovanca), sodelavcev in družbene skupnosti;

• se zaveda pomena permanentnega izobraževanja in lastnega doprinosa za razvoj stroke;

• poglobljeno obravnava po procesu zdravstvene nege nosečnico, porodnico, otročnico, novorojenčka in ginekološko bolnico.

Vaje

Študent:

• teoretična znanja iz zdravstvene nege in holističen pristop uporabi pri delu z bolnikom (varovancem), pri čemer upošteva posebnosti strokovnega področja in materialne možnosti;

• razvija potrebne spretnosti za izvajanje zdravstvene nege, terapevtske komunikacije in sodelovanja v zdravstvenem timu;

• ozavešča se odgovornosti za svoje delo;

• pridobiva delovne navade in spoštuje etični odnos do bolnika (varovanca).

2. Vsebina

Predavanja

Zdravstvena nega I

Zdravje in bolezen.

Razvoj zdravstvene nege in zgodovina poklica diplomirane babice.

Poklicna identiteta.

Zdravstvena nega kot sestavni del zdravstvenega varstva. Diplomirana babica, profil poklica, skrb za lastno zdravje, strokovni razvoj.

Negovalni in zdravstveni tim.

Teoretični modeli zdravstvene nege.

Zdravstvena nega kot profesija.

Proces zdravstvene nege.

Ocenjevanje psihičnega, fizičnega in socialnega stanja varovanca/ varovanke z vidika zdravstvene nege (načini ocenjevanja, negovalna anamneza, negovalna diagnoza).

Terapevtsko komuniciranje.

Načrtovanje zdravstvene nege.

Izvajanje zdravstvene nege.

Kontinuiteta zdravstvene nege.

Ocenjevanje uspešnosti zdravstvene nege.

Dokumentiranje zdravstvene nege.

Standardi v zdravstveni negi.

Negovalne diagnoze.

Obvladovanje in zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege.

Metode, tehnike, postopki in tehnološki elementi zdravstvene nege.

Intervencije zdravstvene nege ob: sprejemu, premestitvi, odpustu bolnika, preprečevanju psihofizičnega hospitalizma, pripravi bolnika na operativni poseg in zdravstvena nega po njem.

Vključevanje diplomirane babice v diagnostično-terapevtski program.

Zdravstvena nega II

Posebnosti zdravstvene nege varovancev v različnih obdobjih življenja:

• zdravstvena nega otroka in mladostnika

• zdravstvena nega odraslega

• zdravstvena nega starostnika.

Posebnosti zdravstvene nege pri porodniško-ginekološki varovanki:

• tipične subjektivne težave, problemi oziroma potrebe varovank, ki vplivajo na oblikovanje procesa zdravstvene nege;

• aplikacija procesa zdravstvene nege pri nosečnici, porodnici, otročnici, novorojenčku in ginekološki bolnici (predstavitev tipičnih postopkov v okviru življenskih aktivnosti varovank, ozirorna varovancev);

• sodelovanje diplomirane babice v diagnostično-terapevtskem programu.

Zdravstvena nega III

Posebnosti zdravstvene nege in najpogostejši negovalni problemi pri:

infekcijskem bolniku, onkološkem bolniku, mentalno obolelem varovancu, akutno in kronično bolnih, invalidih in okrevajočih, vitalno ogroženih in umirajočih.

Klinične vaje

Vaje potekajo po programski shemi, ki zahteva usvojena teoretična znanja iz strokovnih predmetov potrebna za izvajanje zdravstvene nege. Doktrina poučevanja temelji na teorijah zdravstvene nege, ki jih glede na specifične potrebe varovanke dopolnjujemo.

Vaje potekajo po metodi sodobne zdravstvene nege (proces zdravstvene nege), ki omogoča individualno in celovito obravnavo bolnika s ciljem, da se bolnikovi problemi dojamejo in rešujejo v okviru strokovne pristojnosti diplomirane babice.

Vsebina vaj se prilagaja posamezni varovanki. Izhajamo iz doktrine, da so nosečnost, porod in poporodno obdobje fiziološka stanja. Ob tem upoštevamo, da

nanje vplivajo starost, obolenja, diagnostično-terapevtski program, sposobnost samooskrbe in drugo.

3. Povezanost z drugimi predmeti

Predmet Zdravstvena nega I, II in III se povezuje z vsemi predmeti visokošolskega strokovnega študijskega programa za zdravstveno nego.

4. Študijski viri

Temeljni študijski viri

Bohinc M, Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljana: Didakta, 1994.

Nove usmeritve v razvoju zdravstvene nege. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1995 (WHO regional publications. European series; No. 48)

Sekavčnik T. Razvijanje standardov in kriterijev kakovosti zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1997.

Priporočeni študijski viri

Auvenshine MA, Enriquez MG. Comprehensive maternity nursing: perinatal and women's health. Boston: Jones and Bartlett, 1990.

Bennett UR, Brown LK, eds. Myles textbook for midwives. llth ed. Edinburgh: Churchill & Livingstone, 1989.

Cibic D, Filej B, Grbec V, Hajdinjak G, Kersnič P, Pavčič Trškan B, Šlajmer-Japelj M (Pripravili in uredili). Mali leksikon terminoloških izrazov v zdravstveni negi. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 1999.

Doenges EM, Jeffries MF, Moorhouse MF. Nursing care plans: nursing diagnoses in planning patient care. Philadelphia: Davis, 1984.

Dolenc A. Medicinska etika in deontologija. Ljubljana: Tangram,1993.

Dražančič A, i suradnici. Porodništvo. Zagreb: Školska knjiga, 1994.

Enkin M, Keirse MJNC, Chalmers I. A guide to effective care in pregnancy and childbirth. Oxford: Oxford university press, 1995.

Farrer H. Gynecological care. New York: Springer, 1979.

Fučkar G. Proces zdravstvene njege. Zagreb: Tisak M & D, 1992.

Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije, 1998.

Hoyer S. Dojenje: učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1998.

Hoyer S. Zdravstvena nega otroka. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1994.

Hoyer S, Bratanič B, Konjajev Z. Nega dojenčka: prvemu letu življenja naproti. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2000.

Johnston PGB. The newborn child. 7 th ed. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1994.

Juchli L. Krankenpflege, Praxis und Theorie der Gesundheistforderung und Pflege Kranker. 6. et. Stuttgart: Thieme, 1991.

Jura H, Walsh MB. The nursing process: assessing, planning, implementing, evaluatinž. Norwalk: Appleton and Lange, 1983.

Kozier B, Erb E. Techniques in clinical nursinž. California: Addison - Wesley, 1987.

Kozier B, Erb G, Blais K, et al. Fundamentals of nursing: concepts, process, and practice, 5th ed. Menlo Park: Addison – Wesley, 1998.

Kurjak A, i suradnici. Ginekologija i perinatologija. Zagreb: Naprijed, 1989.

Lavrič V. Porodništvo. Ljubljana: Šola za zdravstvene delavce za ginekološko in porodniško smer, 1966.

Management in zdravstvena nega: priročnik za nacionalna združenja medicinskih sester. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1991.

McMahon R, Pearson A. Nursing as therapy. London: Chapman and Hall, 1991.

Meden - Vrtovec H. Neplodnost.Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989.

Pajntar M, Novak Antolič Ž. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994.

Poti posodabljanja zdravstvene nege. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1998.

Proces zdravstvene nege z dokumentiranjem. Maribor: Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego, 1995 (LEMON: Learning material on nursing)

Puderbaugh US, Weyland CS, Wendell SA. Medical - surgical nursing care planning guides. Philadelphia: Saunders, 1994.

Robertson NRC. A manual of neonatal care. London: Edward Arnold, 1988.

Salter M. Spremenjena telesna podoba: vloga medicinske sestre. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992.

Seidel HM, Rosenstein BJ, Pathak A. Primary care of the newborn. St. Louis: Johns Hopkins center, 1993.

Sekavčnik T. Načrtovanje zdravstvene nege za bolnike z nalezljivimi boleznimi, Univerza v Ljubljani, Višja šola za zdravstvene delavce, 1992.

Skoberne M. Zdravstvena nega nosečnice, porodnice in otročnice. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1988.

Šušteršič O, Šlajmer – Japelj M, Cibic D, Rajkovič V (Prevod pripravili in uredili). Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege. Kranj: Moderna organizacija, 1998.

Thompson JM, Mc Farland GK, Hirsch JE, et al. Clinical nursinž. St Louis: Mosby, 1986.

Urbančič A, Gradišek A. Osnove zdravstvene nege bolnika. Ljubljana: Univerzum, 1985.

Webb C. Women's health: Midwifery and gynaecological nursinž. London: Hodder & Stonghton, 1986.

Wilkinson J M. nursing process in action: a critical thinkng approach. Redwood City:Addison-Wesley Nursing, 1992.

Revije:

• Obzornik zdravstvene nege

• The american journal of maternal /child nursing (MCN)

• Journal of nurse-midwifery

• Journal of obstetric, gynecologic, and neonatal nursing

• Midwifery

• Midwifes journal (RCM).

5. Posebnost¡ pri izvedbi predmeta

Teoretični program poteka po metodi predavanj za vse študente hkrati, po frontalni obliki, z uporabo avdiovizualnih pripomočkov in z vključevanjem študentov v diskusijo ob posameznih strokovnih temah. Praktični program obsega laboratorijske, seminarske in klinične vaje. Laboratorijske in seminarske vaje potekajo v učnih laboratorijih in kabinetih na Visoki šoli za zdravstvo, klinične vaje pa so vodene na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Pri izvajanju teh vaj uporablja učitelj metodo demonstracije, diskusije in individualnega vodenja študenta. Za pripravo seminarske naloge in aktivno vključevanje študenta v seminarske vaje organizira učitelj individualne konzultacije.

Študenti so pri kliničnih vajah razdeljeni v manjše skupine 3-5 študentov, pri laboratorijskih 15 študentov in pri seminarskih vajah 15 študentov.

Vaje na Ginekološki kliniki potekajo v naslednjih organizacijskih enotah:

• porodni blok 288 ur

• oddelek za intenzivno nego ginekoloških bolnic 50 ur

• oddelek za otročnice in novorojenčke 50 ur

• oddelek za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov 50 ur

• ginekološki oddelek 50 ur

• oddelek za patološko nosečnost 40 ur

• ambulanta za nosečnice 30 ur

Predpisani posegi v porodnem bloku: Število:

Sprejem porodnice 10

Higienska priprava na porod 10

Vnanja porodniška preiskava 40

Vaginalna preiskava 40

Predrtje jajčnega mehurja s pregledom plodovnice 5

Vodstvo poroda pri glavični vstavi 40

Pomoč ob porodu pri glavični vstavi in vodstvo III.por.dobe 20

Prerez presredka 10

Pomoč zdravniku pri šivanju epiziotomijske rane 10

Vodenje IV.porodne dobe in predaja novorojenčka 20

Oživljanje novorojenčka 2

Pomoč zdravniku pri oživljanju novorojenčka 5

Iztipanje maternice 2

Ročno luščenje posteljice 2

Postopki pri porodnici z atonijo uterusa 3

Pomoč zdravniku ob porodu pri medenični vstavi 3

Pomoč zdravniku pri kleščnem porodu 2

Pomoč zdravniku ob porodu z vakuumskim ekstraktorjem 2

Pomoč zdravniku pri carskem rezu 2

Vodenje poroda pri ženski z diabetesom, eklampsijo, srčnimi oz.

ledvičnimi boleznimi 1

Vodenje poroda pri porodnici z infekcijsko boleznijo. 1

Načini preverjanja in ocenjevanja znanja so: kolokvij ob zaključku posameznih vaj, seminarske naloge in izpiti iz Zdravstvene nege I, II in III.

6. Obveznosti študenta

Aktivna udeležba študentov pri predavanjih je obvezna in je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta.

Študent mora biti na vaje pripravljen. Obvladati mora znanje, ki je potrebno za uspešno izvedbo programa. Aktivna udeležba študenta se izraža v:

• izbiri metode za zbiranje informacij o bolniku (terapevtsko komuniciranje, intervju, opazovanje, merjenje...);

• njegovi sposobnosti za analiziranje zbranih podatkov in oblikovanju negovalne diagnoze;

• hipotetičnem razmišljanju v smislu reševanja individualnih problemov varovanca (cilji, načrtovanje);

• aktivnem vključevanju v izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege.

Aktivna udeležba je sestavni del ocene kolokvija ob zaključku vaj.

Pri seminarskih vajah študent izdela projekt, v katerem izkaže sintezo kompleksnega znanja s področja zdravstvene nege.

Izpit iz predmeta Zdravstvena nega I opravlja študent v prvem letniku.

Izpit iz predmeta Zdravstvena nega II in III opravlja študent po uspešno opravljenem izpitu iz predmeta Zdravstvena nega I in drugih predpisanih obveznostih iz omenjenih predmetov.

Izpita iz predmetov Zdravstvena nega II in III sta pisna in ustna. Ustni del izpita lahko opravlja, ko je uspešno opravil pisni del. Pri ustnem izpitu sta dva izpraševalca.

7. Sestavljalke učnega načrta

Angela Hajdinjak, viš.med.ses., univ.dipl.soc., predavateljica

Vera Štebe, viš.med.ses., univ.dipl.ped., predavateljica

Mihaela Skoberne viš.med.ses., spec.superv., predavateljica

Andreja Mihelič, viš.med.ses., univ.dipl.org., asistentka

ANATOMIJA, FIZIOLOGIJA, PATOLOGIJA

Predmet obsega skupno 120 ur, od tega 90 ur predavanj in 30 ur vaj.

Vključen je v študijski program prvega letnika.

ANATOMIJA

Predmet obsega 30 ur predavanj in 15 ur vaj.

1. Cilji predmeta

• študij anatomije v našem konceptu je iz didaktičnih razlogov razdeljen po sistemih, zato jo imenujemo sistemsko anatomijo;

• študent dobi osnovno znanje o zgradbi normalnega človekovega telesa;

• navaja se na dosledno uporabo strokovne latinske terminologije;

• pridobi znanje iz anatomije in osnovne pojme iz histologije;

• temeljna za študente je anatomija odraslega človeka manj pa posebnosti različnih starostnih obdobij;

• variacije in anomalije so opisane izjemoma.

2. Vsebina

Predavanja

SPLOŠNA ANATOMIJA

Definicija anatomije (sistemska in topografska). Definicija histologije. Povezanost strukture s funkcijo. Organi in organski sistemi. Nomina anatomica. Anatomski položaj in orientacijske ravnine v telesu.

Celica

Zgradba in organeli. Celična membrana: model tekočega mozaika in prenos snovi (aktivni, pasivni). Citoplazma. Jedro: dedni material, DNA, RNA, kromosomi, kromatin. Endoplazmatski retikulum (gladki, hrapavi), ribosomi, sinteza beljakovin. Golgijev aparat: zgradba, presnova ogljikovih hidratov. Mitohondrij: zgradba, sinteza energije, oksidativna fosforilacija. Lizosomi: prebavni encimi. Celični skelet.

TKIVA

Definicija. Vrste tkiv: epitelijsko (žlezno) tkivo, vezivno tkivo, oporno tkivo, mišično tkivo, živčno tkivo. Izvor iz zarodnih plasti.

SPECIALNA ANATOMIJA

Okostje

Zgradba kosti, mikroskopski opis zgradbe, kemična sestava. Nastanek in rast kosti. Kostna substanca, pokostnica, kostni mozeg. Deli okostja: kosti glave (možganski in obrazni), kosti trupa: hrbtenica v celoti, vretenca (deli in vrste ), prsni koš (rebra, prsnica, prsna vretenca), medenica (velika, mala, moška, ženska), ramenski obroč in zgornja okončina, medenični obroč in spodnja okončina.

ZVEZE MED KOSTMI

Pravi sklepi: zgradba, elementi sklepa, gibljivost, delitev po mehaniki. Nepravi sklepi: hrustančne zveze, vezivne zveze, gibljivost. Vrste gibov v sklepih. Zveze med kostmi glave:šivi, mečave. Zveze med vretenci: pravi sklepi in diski. Gibljivost hrbtenice v celoti. Zveze reber z vretenci in prsnico. Zveze zgornje okončine: ramenski sklep, komolčni sklep, zapestni sklep. Zveze spodnje okončine: kolčni sklep, kolenski sklep, zgornji in spodnji skočni sklep.

MIŠIČJE

Zgradba mišičnega tkiva. Srčno, gladko in skeletno mišičje. Zgradba mišične celice: prečna progavost, sarkomera (aktin, miozin, Z-črta, H-pas). Oblika mišice: origo, insertio, vretenčaste, enopernate, dvopernate, zapiralke, krožne, kožne mišice. Zgradba mišice: snopiči, snopi, kite, fascija, kitna ovojnica, sluzniki. Funkcija mišice: fleksorji, ekstensorji, adduktorji, abduktorji, rotatorji, pronatorji, supinatorji. Mišice glave (žvekalne in mimične mišice), mišice vratu, mišice hrbta, mišice prsnega koša in trebušna prepona, mišice trebušne stene, mišice zgornje in spodnje okončine.

ŽIVČEVJE

Nevron in nevroglija. Vrste nevronov (senzibilni, motorični, vmesni). Sinapse. Refleksni lok (monosinaptični, polisinaptični). Prenos dražljaja (centripetalno, centrifugalno). Delitev v centralno in periferno živčevje. Centralno živčevje: veliki možgani (skorja, možganska jedra, belina), mali možgani (zgradba in pomen), možgansko deblo (lega, zgradba), hrbtenjača (lega, zgradba). Periferno živčevje: hrbtenjačni živci (sestava, izstop iz hrbtenjače, izstop iz hrbtenice, pregled in področje oživčenja, pleteži), možganski živci (pregled, sestava, potek, področje oživčenja). Delitev v somatsko in vegetativno živčevje. Delitev vegetativnega živčevja v simpatično in parasimpatično ter izvor in potek. Vegetativni živci (preganglionarni nevron, vegetativni ganglij, postganglionarni nevron). Možganski prekati (število, lega, povezave). Možganska tekočina (nastajanje, sestava, cirkulacija, resorbcija, pomen). Možganske ovojnice (zgradba, pomen).

Čutila

Definicija receptorjev. Delitev v eksteroceptorji, interoceptorji in proprioceptorji. Čutilni organi: koža, mišičje, oko, uho, sluznica nosne votline in jezika.

Oko: deli očesa (zrklo, pomožne očesne naprave). Plasti zrkla (zgradba in pomen, slepa pega, rumena pega).

Uho: delitev slušnega organa. Zunanje uho (deli opis), srednje uho (ušesna troblja, bradavičar, slušne koščice), notranje uho (koščeni in kožnati labirint, slušni in ravnotežni organ).

PREBAVILA

Zgradba prebavne cevi (opis sluznice, mišične plasti, serozne mrene). Opis odsekov prebavne cevi in prebavnih žlez. Ustna votlina (omejitev, goltna ožina, zgradba jezika, neba, zgradba zoba. Žleze slinavke. Zgradba žrela in požiralnika (lega, potek). Želodec (zgradba, deli, oblika). Tanko črevo (deli, posebnosti sluznice). Debelo črevo (deli, posebnosti sluznice in mišične plasti). Jetra (oblika, lega,

zgradba, jetrno ožilje, jetrna izvodila). Trebušna slinavka (oblika, lega, zgradba). Peritonej: parietalni, visceralni, mezenterij, velika peča, mala peča.

OBTOČILA

Krvni obtok: srce, lega, oblika, preddvor, prekat, srčni pretin. Zgradba srčne stene. Zaklopke v srcu (zgradba in pomen). Srčno prevajalo. Žile: zgradba žilne stene (intima, media, adventitia). Delitev žil in opis stene arterij, kapilar in ven. Arterije elastičnega tipa in mišičnega tipa. Potek aorte, njene veje in področja prehranjevanja. Sistemski obtok. Pljučni obtok. Portalni obtok. Vena cava superior in inferior.

Mezgovni obtok: nastajanje mezge, mezgovnice desni in prsni mezgovod. Zgradba in pomen bezgavk. Opis glavnih skupin bezgavk v telesu. Limfatično tkivo. Vranica (lega in opis). Priželjc (lega in opis). Tonzile.

Plodovni krvni obtok: razlike z obtokom po rojstvu (umbilikalne žile, ovalno okence, ductus Bottali).

DIHALA

Deli dihalne poti. Značilnosti dihalne sluznice. Nosna votlina (nosni pretin, nosne školjke, nosni hodniki). Obnosne votline. Grlo (lega, hrustančno ogrodje, glasilke, mišice grla). Sapnik in sapnice (lega, potek, zgradba stene). Pljuča (lega, opis), hilus. Delitev sapnic v pljučih, bronhioli (zgradba stene), pljučni mešički (zgradba stene, kapilarno omrežje). Plevra (parietalni, visceralni list, plevralni prostor). Dihalne mišice. Medpljučje in organi v njem.

SEČILA

Ledvice (lega, oblika, zgradba, ledvične ovojnice). Nefron (definicija, deli). Krvni obtok v ledvicah. Čašice in ledvični meh. Sečevod (potek, opis stene). Sečnik (lega, oblika, opis stene). Ženska sečnica.

KOŽA

Plasti (povrhnjica, usnjica, podkožje). Kožne tvorbe: lasje (zgradba), noht (zgradba ), kožne žleze (znojnice, lojnice, dišavnice, mlečne žleze).

MOŠKA SPOLOVILA

Moda (zgradba, lega, oblika). Obmodek. Semenovod (potek, zgradba stene). Semensko povesmo (sestava, potek). Semenjak. Prostata (oblika, lega, zgradba). Spolni ud (brecila, prepucij). Moška sečnica (odseki, potek, zgradba stene). Spermatogeneza.

ŽENSKA SPOLOVILA

Jajčniki: zgradba, lega, oblika, klični epitelij, folikli, nastajanje hormonov. Jajcevodi (potek in zgradba). Maternica: lega, oblika, zgradba stene, deli, upognjenost, vratni kanal, maternična votlina, maternični vezi. Nožnica: lega, zgradba stene. Zunanje spolovilo: veliki in mali sramni ustnici, clitoris. Perinej. Zorenje foliklov. Ženski ciklus (spremembe maternične sluznice, spremembe sluznice vratu, spremembe v jajčniku).

ENDOKRINI SISTEM

Hipotalamus, hipofiza, ščitnica, obščitnice, priželjc, trebušna slinavka, nadledvične žleze, gonade (lega, opis, zgradba, hormoni).

VAJE

Skelet in pregled sklepov.

Pregled mišic trupa, udov, glave.

Pregled prebavil.

Pregled centralnega in perifernega živčevja.

Pregled krvnih in mezgovnih obtočil.

Pregled dihal.

Pregled sečil in spolovil.


Predmet mora biti v predmetniku pred vsemi kliničnimi predmeti, ker daje potrebno znanje za te vsebine.

4. Študijski viri


Dahmane R. Ilustrirana anatomija. 1.izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1998.

Dahmane R. in Ribarič S. 700 testnih vprašanj iz anatomije. 1. izdaja. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1996.

Dahmane R. in Ribarič S. 500 testnih vprašanj iz anatomije. 1. Izdaja. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1996.

Kališnik M. Oris histologije z embriologijo. 2.izdaja. Ljubljana: Uredništvo revije Acta Stereologica: Državna založba Slovenije, 1990.


Sobotta. Atlas of Human Anatomy. Ed. By R.Putz and R.Pabst. Munich; Vienna; Baltimore: Urban and Scharzenberg. 1993.

Vincente Muedra Baixauli in Marcello Negri. Naravoslovni atlas: Anatomija človeka. Prevedla in dopolnila Alenka Dekleva in Anton Širca. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1990.

Williams in sod. Gray’s Anatomy. Churchill Livingstone. Edinbourg, London, Melbourne, New York, 1989.

5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja, ki potekajo za vse letnike hkrati, dajejo napotke za samostojni študij, dopolnjujejo gradivo, ki je obseženo v učbenikih, obravnavajo pomembnejša in težavnejša poglavja ter navajajo k aplikaciji temeljnega znanja v poklicu. Razlagajo strokovno terminologijo, navajajo k povezovanju posameznih delov v celovito predstavo o zgradbi organizma. Na vajah, ki potekajo v skupinah po 15 študentov se demonstrirajo in komentirajo preparati, slike, mulaže, modeli in drugi učni pripomočki.

Predavalnica, ki je opremljena z avdiovizualnimi sredstvi in laboratorij z anatomskimi ter drugimi učnimi pripomočki.


Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Izpit je pisni in ustni. Študent, ki je pri pisnem izpitu dosegel uspeh 80% in več, je oproščen ustnega izpita. Četrti izpit je komisijski. Opravljen izpit iz anatomije je pogoj za opravljanje izpita iz fiziologije in patologije.

7. Sestavljalka učnega načrta

mag. Raja Gošnak Dahmane, dr.med., višja predavateljica

FIZIOLOGIJA


1. Cilji predmeta

• Študenti poglobijo znanja o delovanju normalnega človekovega organizma v takšni meri, kolikor je potrebno za razumevanje poznejših strokovnih predmetov v tej študijski smeri;

• razvijajo pravilen pogled na človeka, kot psihofizično celoto in njegovega odnosa do okolja, v katerem živi;

• fiziologija kot veda o telesnih dejavnostih opredeljuje tudi zavest in vedenje človeka

• poglobljeno znanje uporabljajo za kritično ocenjevanje pozitivnih in negativnih vplivov okolja na psihosomatski razvoj človeka.

2. Vsebina

Predavanja

UVOD - FIZIOLOŠKI PRINCIPI

Notranje okolje. Homeostaza. Pozitivne in negativne povratne zveze. Circulus vitiosus.

CELICA

Organeli. Celična membrana: model tekočega mozaika in prenos snovi (aktivni, pasivni). Citoplazma. Jedro: dedni material, DNA, RNA, kromosomi, kromatin. Endoplazmatski retikulum (gladki, hrapavi), ribosomi, sinteza beljakovin. Golgijev aparat: zgradba, presnova ogljikovih hidratov. Mitohondrij: zgradba, sinteza energije, oksidativna fosforilacija. Lizosomi: prebavni encimi. Celični skelet.

TELESNA TEKOČINA - KRI

Sestava in pomen krvi, plazme. Hemostaza. Krvne skupine. Krvni index. Hematokrit. Sedimentacija.

ŽIVCI IN MIŠICE

Axon, zgradba. Membranski potencial. Akcijski potencial. Sinaptični prenos. Motorična ploščica. Motorična enota. Refleksni lok. Mišično vlakno. Miofilamenti. Sarkomera. Mišična kontrakcija.

SRCE

Srčni ciklus. Utripni volumen. Minutni volumen srca. Srčno prevajalo. Elektrokardiogram.

KRVNI OBTOK

Arterijski pritisk, definicija in merjenje. Pulz. Venska dinamika. Kapilarna dinamika. Nadzor kardiovaskularnih funkcij.

DIHANJE

Ventilacija. Izmenjava plinov. Prenos plinov. Nadzor dihanja.

ŽIVČEVJE

Centralno in periferno živčevje. Somatsko in vegetativno. Delovanje vegetativnega živčevja na organe.

Hipotalamus. Retikularna formacija. Višje dejavnosti živčevja. Cerebrospinalna tekočina.

ČUTILA

Definicija receptorjev. Čutilni organi (koža, skelet in mišičje, oko, uho, sluznica nosne votline in jezika).

LEDVICE

Nefron, zgradba. Nastajanje urina (gomerularna filtracija, reabsopcija, sekrecija). Uravnavanje diureze. Praznitev sečnega mehurja. Sestava urina.

PRESNOVA - TERMOREGULACIJA

Anabolični, katabolični procesi. Sinteza beljakovin, glikogena, lipidov. Vitamini. Količina in porazdelitev vode v telesu. Direktna in indirektna kalorimetrija.

Nastajanje, oddajanje toplote. Regulacija telesne temperature. Center za termoregulacijo.

PREBAVA

Mehanska prebava. Kemična prebava. Živčna in kemična regulacija sekrecije prebavnih sokov. Resorbcija.

ENDOKRINI SISTEM

Pregled endokrinih žlez. Delovanje hormonov hipotalamusa, hipofize, ščitnice, obščitnice, nadledvične žleze, pankreasa, spolnih žlez.

VAJE

Telesne tekočine in kri

Hemostaza. Krvne skupine. Hematokrit. Sedimentacija. Transfuzija. Transplantacija. Vnetje. Imunost. Alergije.

Živci in mišičje

Membranski potencial. Akcijski potencial. Mišična kontrakcija. Bolečina.

Srce

Srčni ciklus. Utripni volumen. Minutni volumen srca. Srčni toni, prisluškovanje srčnih tonov.

Elektrokardiogram.

Krvni obtok

Merjenje krvnega pritiska. Merjenje pulza. Kapilarna dinamika.

Dihanje

Ventilacija. Dihalni volumen. Spirometrija.

Ledvice

Nastajanje urina: filtracija, reabsorpcija, sekrecija. Klirens inulina. Sestava urina. Acido-bazno ravnotežje.

Presnova in prebava

Sinteza beljakovin, glikogena, lipidov. Nastajanje, oddajanje toplote. Mehanska prebava. Kemična prebava.

Hiperbarični pogoji


Predmet mora biti v predmetniku pred vsemi kliničnimi predmeti, ker daje potrebno znanje za te vsebine.

4. Študijski viri


Gannong WF. Pregled medicinske fiziologije. Zagreb, 1980.

Guyton AC. Medicinska fiziologija. 5.izd. Beograd; Zagreb: Medicinska knjiga, 1981.


Gannong WF: Review of medical physiology. 12th ed. Lange Medical Publication, 1985.

Guyton AC. Textbook of medical physiology. 7th ed. New York: Saunders, 1989.

Štrucl M. fiziologija živčevja. Ljubljana: medicinski razgledi, 1989. Med razgl 1985; 28: suppl 3.


Predavanja, ki potekajo za vse letnike hkrati dajejo napotke za samostojen študij, dopolnjujejo gradivo, ki je obseženo v učbenikih. Obravnavajo pomembnejša in težavnejša poglavja, razlagajo strokovno terminologijo, navajajo k povezovanju posameznih delov v celotno predstavo o delovanju organizma.

Predavalnica, ki je opremljena z avdiovizualnimi sredstvi.

Vaje potekajo v skupinah po 15 študentov.


Prisotnost na predavanjih in vajah je obvezna. Študenti opravljajo pisni ali ustni izpit. Opravljen izpit iz anatomije je pogoj za opravljanje izpita iz fiziologije.


mag. Raja Gošnak Dahmane, dr.med.,višja predavateljica

PATOLOGIJA

Predmet obsega 30 ur predavanj.

1. Cilji predmeta

Študent si pridobi osnovno znanje iz splošne patologije, ki povezuje osnovne medicinske vede (anatomijo, histologijo, citologijo itd.) s klinično medicino.

Splošno patologijo študent razume kot znanost o tistih osnovnih reakcijah celic in tkiv na škodljive dejavnike zunanjega in notranjega okolja, ki predstavljajo osnovo vseh bolezni.

V okvirih splošne patologije naj se študent seznani s/z:

• temeljnimi vrstami škodljivih dejavnikov zunanjega in notranjega okolja (etiologijo);

• osnovnimi mehanizmi nastanka bolezni (patogenezo);

• nekaterimi osnovnimi spremembami zgradbe in delovanja celic, tkiv in organov v pogojih bolezni.

Študent osnovne patološke procese razume integralno, brez ostre razmejitve med spremembami zgradbe in delovanja.

Študent se seznani s temeljnimi preiskavami v patologiji (biopsija, obdukcija itd.) in njihovim strokovnim, znanstveno-raziskovalnim in edukativnim pomenom v sodobni medicini.

Študent se seznani z osnovno medicinsko terminologijo, tudi v latinščini.

2. Vsebina

Uvod, zdravje, bolezen

Patologija, opredelitev, razdelitev

Preiskovalni nivoji

Temeljne preiskave v patologiji

Biopsija

- opredelitev, razdelitev, pomen

- načini odvzema bioptičnega vzorca

- fiksacija

- izdelava trajnega histološkega in citološkega preparata

- intraoperativna histološka preiskava kriostatskih rezin

- histokemija, imunohistokemija in molekularna patologija

Obdukcija

- opredelitev, razdelitev, pomen

Patogeneza (mehanizmi nastanka bolezni)

- mehanizem hipoksične okvare

- mehanizem kemijske okvare

- okvara s prostimi radikali

- mehanizem virusne okvare

Etiologija (škodljivi učinki dejavnikov zunanjega in notranjega okolja)

- fizikalni dejavniki (mehanični, termični, električni, radiacija)

- kemijski dejavniki in zastrupitve

- onesnaženje zraka, kajenje

- patogeni mikroorganizmi

- prehrana

- imunski dejavniki

- staranje

- genetski dejavnik

Osnovne reakcije celice

Reakcije prilagoditve

- atrofija

- hipertrofija

- hiperplazija

- metaplazija

- displazija

Poškodbe celice

- letalna, subletalna

- hidropična degeneracija

- maščobna infiltracija, lipomatoza

- hialino-kapljična degeneracija

Ekstracelularna hialinoza in amiloidoza

Distrofična in metastatična kalcifikacija

Smrt celice

- nekroza

- gangrena

Smrt osebnosti in tanatologija

Motnje obtoka tkivne tekočine

- fiziološke osnove

- edem

- dehidracija

Motnje krvnega obtoka

- nadkrvnost

- krvavitev

- šok

- tromboza

- embolija

- ishemija

- infarkt

Vnetje in obnova

Razdelitev vnetja glede na trajanje

Akutno vnetje

- patogeneza

- kemijski mediatorji vnetja

- kemotaksa, fagocitoza

- lokalni kardinalni znaki akutnega vnetja

- sistemske manifestacije akutnega vnetja

- vloga limfnih žil, bezgavk in fagocitnega sistema

Kronično vnetje

- granulomsko

- negranulomsko

Razdelitev vnetij glede na prevladujočo vnetno komponento

- alteracijska

- eksudativna

- proliferacijska

Specifična in nespecifična vnetja

Obnova

- resolucija

- regeneracija

- reparacija

Ciste

Kongenitalne malformacije

Novotvorbe

Opredelitev

Etiologija in patogeneza (teorije neoplastične transformacije celice)

Diferenciacija novotvorb

Benigne novotvorbe

- posebnosti patogeneze

- značilnosti rasti

- razdelitev

Maligne novotvorbe

- značilnosti maligne celice

- značilnosti rasti

- metastaziranje

- razdelitev (karcinomi, sarkomi)

- ocena stopnje malignosti ("grading")

- ocena razširjenosti novotvorbe ("staging"), TNM

Osnove epidemiologije novotvorb


Patologija predstavlja nadgradnjo bazičnih medicinskih ved: anatomije, histologije in fiziologije.

Za razumevanje nekaterih poglavij je potrebno osnovno znanje imunologije, mikrobiologije in genetike.

Patologija predstavlja osnovo za študij kliničnih predmetov

4. Temeljni študijski viri

Repetitorij osnov patologije za študente Visoke šole za zdravstvo je v pripravi. Pomožni študijski vir so silabusi izbranih poglavij.


Predavanja potekajo hkrati za študente vseh študijskih smeri.


Obvezno je preverjanje znanja z izpitom, praviloma pisnim ("multiple choice questions").

7. Sestavljalec učnega načrta

Janez Jančar dr.med., višji predavatelj

DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKI PROGRAM V ZDRAVSTVENI NEGI

Predmetno področje obsega skupno 140 ur, od tega je 80 ur predavanj in 60 ur vaj.

MEDICINSKA PROPEDEVTIKA


1. Cilji predmeta

Propedevtika je grška beseda, ki pomeni predhodno ali pripravljalno učenje. Gre za učenje osnov kliničnega dela, s katerimi se mora seznaniti ne samo vsak zdravnik, temveč tudi vsak zdravstveni delavec.

2. Vsebina

• Pojem zdravja in bolezni, nastanek bolezni

• Potek bolezni

• Simptomi in znaki

• Anamneza in preiskava bolnika

• Razpoznava bolezni (diagnostika)

• Principi zdravljenja

• Strokovni izrazi, ki jih uporabljamo v medicini.

Vaje

Diagnostični laboratorij 25 ur.

Preiskava urina

• zbiranje urina;

• videz: barva, vonj, motnost;

• relativna gostota (določanje z urometrom);

• reakcija - pH (določanje z indikatorskimi trakovi);

• dokaz beljakovin (z reagentnim trakom, s sulfasalicilno kislino, s segrevanjem in okisanjem);

• dokaz sladkorja (z reagentnim trakom, Benedictov preizkus, z reagentnimi tabletami);

• dokaz metilketonov (z reagentnim trakom, z reagentno tableto);

• dokaz urobilinogena (z reagentnim trakom, z Erlichovim aldehidnim reagentom);

• dokaz bilirubina (z reagentnim trakom, reagentno tableto, po Rossinu);

• dokaz krvi (z reagentnim trakom).

Preiskava blata

• dokaz okultne krvi (hemokultni test).

Preiskava krvi

Kapilarni odvzem:

• krvni sladkor

Venozni odvzem:

• sedimentacija eritrocitov

• hemogram

• določanje krvnih skupin ABO in Rh sistema.

Transfuziologija 5 ur.

• Krvodajalstvo; kri - komponentna terapija; testiranje krvi - imunohematološke preiskave; negativne posledice transfuzije.


Predmet je najtesneje povezan s predmetom Interna medicina. Posredno je povezan z vsemi drugimi kliničnimi predmeti.

4. Študijski viri

Temeljni študijski viri:

Batagelj E., Štebe V. Priročnik za vaje v diagnostičnem laboratoriju. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1986.

Porekar M. Osnove hematološke preiskave krvi. Novis 1978; 5(8-9): 16-9 in 1978; 5(10): 15-20.

Varl B. Notranje bolezni: učbenik za zdravstvene šole. 6. Ponatis. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981.

Bohinjec J. Temelji klinične hematologije. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1983.

Priporočeni študijski viri:

Jensen JT. Physics for the health professions. 2.Ed. Philadelphia: Lippincott, 1976.

Kralj A. Ur. Osnove medicinske elektrotehnike. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1983.

Scott P. Electrotherapy and actinotherapy. 7.Ed. London: Bailliere Tindall, 1976.

Šurlan A. Medicinski elektronski inštrumenti. Sarajevo: Svjetlost, 1982.

Young JA. Crocker D. Respiratory therapy. 2.Ed. Chicago: Year Book Medical Publisher, 1976.

Žemva M. Laboratorijska hematologija za medicinske sestre in delo v laboratorijih. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Vaje v diagnostičnem laboratoriju potekajo v skupinah po 10 študentov, vaje v Zavodu RS za transfuzijo krvi pa v skupinah po 15 študentov.


Aktivna udeležba na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in opravljanje izpita. Ativna udeležba na vseh vajah je pogoj za opravljanje kolokvija ob koncu vaj.

7. Sestavljalci učnega načrta

dr. Peter Rakovec, dr.med., redni profesor

mag. Eva Batagelj, prof.biol., višja predavateljica

dr. Ljerka Glonar, dr.med., redna profesorica

Vera Štebe, viš.med.ses.,univ.dipl.ped., predavateljica

FARMAKOLOGIJA


1. Cilji predmeta

• Študenti se seznanijo z osnovnimi oblikami zdravil, z ravnanjem z njimi in z osnovami predpisovanja zdravil;

• spoznajo osnovne mehanizme delovanja zdravil, njihove učinke na organizem, poti presnove in izločanja;

• spoznajo skupine zdravil po farmakodinamskih učinkih;

• spoznajo nevarnosti stranskih učinkov zdravil in posledic, ki lahko nastanejo pri neprimerni uporabi ali zlorabi zdravil in poznajo potrebne ukrepe pri tem;

• spoznajo vplive zdravil na plod, problem mutageneze, teratogeneze in kancerogeneze;

• seznanijo se z etičnimi in znanstvenimi zahtevami pri preizkušanju in vrednotenju zdravil,

• seznanijo se z racionalno in varno uporabo zdravil in z zdravstveno ekonomskim pomenom potrošnje zdravil.

2. Vsebina

Predavanja

Splošna farmakologija

- Pomen in področja farmakodinamike in farmakokinetike;

- vrste, oblike in poimenovanja zdravil;

- osnovni mehanizmi in mesta delovanja zdravil;

- teorije receptorjev;

- absorpcija in porazdelitev zdravil;

- biotransformacija zdravil; procesi, mesto, indukcija encimov;

- izločanje zdravil iz telesa;

- teorije receptorjev;

- odnos med dozo in učinkom zdravila;

- moč in učinkovitost zdravila;

- glavni, stranski in drugotni učinek zdravila;

- doziranje zdravil in terapevtski režim;

- farmakogenetika; spremenjena občutljivost za zdravila;

- teratogenost, mutagenost in kancerogenost zdravil;

- medsebojno delovanje zdravil: antagonizem, sinergizem; pomen in uporaba v terapiji;

- toleranca in tahifilaksija;

- alergija in idiosinkrazija;

- terapevtsko okno, terapevtski indeks, režim doziranja;

- vplivi staorsti, spola, prehrane in okolja na delovanje

zdravil;

- zloraba zdravil, doping;

- problemi samozdravljenja;

- principi klinične farmakologije;

- uvajanje novih zdravil; predklinično in klinično preizkušanje

zdravil;

- zakon o zdravilih, Register zdravil R Slovenije II;

- placebo in homeopatija.

Specialna farmakologija

Farmakologija avtonomnega živčnega sistema

- kemični prenašalci in receptorji v avtonomnem živčnem sistemu;

- dogajanja v sinapsi;

- holinergični sistem;

parasimpatikomimetiki

posredni in neposredni

parasimpatikolitiki

zaviralci ganglijskega prenosa

zaviralci nevromišičnega penosa

- adrenergični sistem;

simpatikomimetiki

posredni in neposredni

simpatikolitiki

zaviralci alfa in beta adrenergičnih receptorjev

- lokalni anestetiki;

Farmakologija kardiovaskularnega sistema

- kardiotonični glikozidi in snovi z inotropnim učinkom;

- antiaritmiki;

- zdravila, ki se uporabljajo pri angini pektoris;

- zdravila, ki se uporabljajo pri zvišanem krvnem pritisku;

- zdravila, ki se uporabljajo pri hiperlipoproteinemiji ;

Farmakologija ledvic

- diuretiki;

- snovi, ki vplivajo na tubularni transport;

Farmakologija krvi

- antianemijska sredstva;

- antikoagulantna sredstva;

- inhibitorji agregacije trombocitov;

- fibrinolitiki;

- hemostatiki;

- derivati krvi in krvni nadomestki;

Farmakologija prebavil

- hormoni v prebavilih;

- snovi, ki zmanjšujejo kislost želodčnega soka;

- snovi, ki povečajo izločanje želodčne kisline;

- zdravila za zdravljenje peptične razjede;

- emetiki in antiemetiki;

- odvajala;

- antidiaroiki;

- spalzmolitiki;

- zdravila, ki učinkujejo na jetra;

Farmakologija dihal

- antiastmatiki;

- ekspektoransi in mukolitiki;

- zdravila, ki pomirjajo kašelj;

Farmakologija motoričnega sistema

- depolarizirajoči in nepolarizirajoči mišični relaksansi;

- miotonolitiki;

Farmakologija osrednjega živčevja

- nevrotransmiterji v osrednjem živčevju;

- psihofarmaka;

anksiolitiki

uspavala

antipsihotiki - nevroleptiki

antidepresivi

psihomotorni stimulansi

psihozomimetiki

antiepileptiki

- splošni anestetiki;

- antiparkinsoniki;

- opojni analgetiki;

- nesteroidni antipiretični analgetiki

- zdravila in snovi, ki povzročajo zasvojenost;

narkotiki

pomirjevala in uspavala

stimulansi

halucinogeni

kanabis

snovi za vdihavanje

Farmakologija biogenih aminov in peptidov

- histamin in antihistaminiki;

- serotonin in zaviralci serotoninskih receptorjev;

- alkaloidi rženih rožičkov - ergot alkaloidi;

- angiotenzin in antagonisti;

- bradikinin in kinini;

- vazoaktivni intestinalni peptid (VIP);

- snov P (SP);

- prostaglandini in drugi eikozanoidi;

Antiseptiki, dezinficiensi in insekticidi

- fenolni indeks;

- mehanizem, delovanja;

- skupine, predstavniki, učinkovitost in uporaba;

- repelenti in insekticidi;

Kemoterapevtiki in antibiotiki

- osnove antimikrobnega zdravljanja;

- sulfonamidi, trimetoprim in pirimetamin;

- penicili ni in cefalosporini;

- monobaktami;

- kloramfenikol in tetraciklini;

- aminoglikozidi in polimiksini;

- tuberkulostatiki;

- nitroimidazoli;

- fungicidi;

- antivirusne snovi in snovi proti AIDS;

- citostatiki;

- antiseptiki za sečila;

- zdravila proti črevesnim zajedalcem;

- antimalariki;

- amebicidi;

- zdravila proti lajšmanijazi in tripanosomiazi;

- snovi, ki vplivajo na imunski odgovor;

Snovi za lokalno uporabo

- snovi, ki lokalno dražijo;

- snovi, ki lokalno zmanjšpajo vnetje;

- zaščitna sredstva;

- kavstiki;

- fibrinolitiki in nekrolitiki;

Nekatere zastrupitve in antidoti

- atropin in skopolamin:

- bromidi:

- etilni alkohol;

- metanol;

- etilen in dietilin glikol;

- ogljikov monoksid;

- cianidi;

- težke kovine;

svinec

živo srebro

talij

zlato

arzen

železo

aluminij

- insekticidi;

- rodenticidi;

- topila;

- herbicidi;

- preventiva zastrupitev

- nevarne snovi v stanovanju

- zdravila, ki so nevarna v nosečnosti

Osnove predpisovanja zdravil

- recept, njegovi glavni deli;

- vrste in farmacevtske oblike zdravil;

- doze, doziranje pri odraslih in otrocih;

- shranjevanje različnih vrst zdravil;

- režimi izdajanja zdravil

- Register zdravil R Slovenije II


Za razumevanje te snovi je potrebno znanje anatomije, fiziologije, patologije in posameznih poglavij mikrobiologije.

4. Študijski viri


Rees J, Ritter J, Spector R. Aids to clinical Pharmacology and Therapeutics. 3 th ed. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1993.

Korošec L. Izbrana predavanja iz farmakologije. Interno gradivo, skripta, 1996.


Budihna VM, Stanovnik L, Korošec L. Navodila za predpisovanje receptov. Med Razgl 1993; 29 (Suppl 5):1-59.

Ministrstvo za zdravstvo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Register zdravil R Slovenije II. Ljubljana, februar 1995.

Luelmann H, Mohr K, Ziegler A, Bieger D. Color Atlas of Pharmacology. Georg Thieme Verlag, Stuttgart, Thieme Medical Publishers Inc, New York, 1993.

Foster RW. Basic Pharmacology. 3 th ed. Oxford: Butterwith Heinemann, 1994.

Rang HP, Dale MM, Ritter JM, Pharmacology. 3 th ed. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1995.

Varagi} VM, Miloševi} MP. Farmakologija. 8 izd. Zagreb: Medicinska knjiga, 1990.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Aktiviramo jih z diskusijsko obliko dela.

6. Obveznosti študentov

Aktivna udeležba študenta na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in opravljanje izpita po zaključenih predavanjih.


mag. Ladko Korošec, dr.med., višji predavatelj

DIETETIKA


1. Cilji predmeta

• Študentje spoznajo pomen prehrane v različnih življenjskih obdobjih;

• spoznajo pomen prehrane v preventivi in kurativi;

• usposobijo se za analizo prehrane varovancev in to upoštevajo pri načrtovanju zdravstvene nege;

• usposobijo se za programiranje in izvajanje dietoprofilakse in dietoterapije v zdravstvenem in negovalnem timu.

2. Vsebina

Predavanja

Demografska rast prebivalstva in proizvodnja hrane.

Vplivi pravilne prehrane na ohranitev zdravja in delovno sposobnost človeka.

Fiziološki pomen hranil, živil, dodatkov, jedi, obrokov hrane.

Racionalna prehrana: optimalna, minimalna prehrana in prehrana za preživetje.

Dietoprofilaktična prehrana: prehrana nosečnice, otročnice, dojenčka, šolarja, mladine.

Dietoterapevtična prehrana: količinsko in kakovostno odmerjene diete.

Zdravilna dieta za dojenčka, šolarja, mladino, nosečnice, otročnice.

Vaje

Dietni predpis: ugotavljanje stanja hranjenosti, dietna anamneza.

Spoznavanje hrane: živil, jedi, dietnih izdelkov.

Vrste hrane in prehrambenih izdelkov za prehrano dojenčka, otroka.

Ponudba hrane: kakovostno, količinsko, organoleptično.

Sestavljanje dietnih formul celodnevne prehrane: planiranje količinsko in kakovostno odmerjenih jedilnikov za zdravega človeka (dietoprofilaktični jedilniki) in za bolnika (dietoterapevtični jedilniki).

Izračunavanje hranilne vrednosti hrane z različnimi metodami.

Organizacija dietne prehrane v bolnici, posvetovalnici in na domu.

Predstavitev dela medicinske sestre-dietetičarke v posameznih ustanovah.

Delo dietičarke v zdravstvenem timu.

Ogled nekaterih ustanov in predstavitev specifičnosti dela v teh ustanovah.


Za razumevanje vsebin predmeta je potrebno znanje fiziologije. Povezovanje z zdravstveno nego in kliničnimi predmeti.


Pokorn D. Prehrana bolnika. Murska Sobota: Pomurska založba, 1994.

Leach P. Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: CZNG, 1986.

Revije: Zdravstveni obzornik, Nutrition Today.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Vaje pa v skupini po 15 študentov v specializiranih kabinetih.

Načini preverjanja in ocenjevanja znanja

Po zaključku vaj pisno poročilo in kolokvij iz vaj. Izpit je pisni.


Aktivna udeležba pri predavanjih in vajah je obvezna.

7. Sestavljalka učnega programa

mag. Marija Kodele, univ.dipl.inž., višja predavateljica

FILOZOFIJA IN PROFESIONALNA ETIKA

Predmetno področje obsega 40 ur, od tega je 25 ur predavanj in 15 seminarskih ur.

FILOZOFIJA

Predmet obsega 15 ur predavanj

1. Cilji predmeta

• Spoznavanje človeka kot razumnega bitja, ki misli, ustvarja in dela;

• spoznavanje človekove potrebe, da oblikuje odgovore na vprašanja o izvoru in smislu sveta in življenja ter da oblikuje svoj življenjski in svetovni nazor;

• spoznavanje temeljnih dilem o materialnem in nematerialnem svetu ter na tej osnovi delitev filozofskih smeri;

• spoznavanje različnih filozofskih pogledov skozi zgodovino ter značilnosti v različnih obdobjih;

• spozavanje različnih kultur in vrednostnih sistemov ter vplive na družbene modele;

• spoznavaje filozofskih temeljev različnih religij ter vplivov in razširjenosti današnjih vodečih rel¡gij sveta (krščanstvo, muslimanstvo, hinduizem, budizem);

• spoznavanje razmerja med filozofijo in religijo ter razmerja do umetnosti;

• spoznavaje temeljev etike skozi zgodovino filozofije ter posebne etične d¡leme v zdravstvu;

• spoznavanje temeljev marksistične filozofije ter vpliv le-te na sodobni svet;

• spoznavanje posebnosti sodobne or¡entalske filozofije in vzroke njenega prodora v zahodno kulturo;

• spoznavanje temeljev sodobnih filozofskih smeri in teorij (eksistencial¡zem, fenomenologija, strukturalizem).

2. Vsebina

Pojem predmeta, vsebina nekdaj in danes, specifičnost ter univerzalnost predmeta, metodološke posebnosti ter razmerja do naravoslovnih in družboslovnih ved. Pomen in uporabnost filozofije kot samostojne vede danes, težnja človeka, da oblikuje odgovore na vprašanja o izvoru sveta in človeka, o ciljih ali smislu, oblikovanje kultur in vrednostnih sistemov in družbenih modelov. Bistvo človekove socialne narave, antropološko generični vidik osebnosti, človekova aktivnost oziroma delo in ustvarjalnost, delo in eksistenca, delo in nuja, delo in igra, delo in samorealizacija. Posameznik in družba, fizično in umsko delo, razvoj človekovih potreb. Lastništvo in produkti dela, odtujevanje in sodobni svet. Temelji ontologije in gnozeologije nekdaj in danes, razmerja med indukcijo in dedukcijo, razmerja med filozofijo, umetnostjo in znanostjo, bistvo razlik med zahodnimi in vzhodnimi filozofijami.

Filozofija in etika, pravo in etika, etika in zdravniški kodeksi ter deontologija, etika in znanost, etika in politika, sodobne dileme etike v zdravstvu, etika in ekologija.


Predmet se povezuje s sociologijo rodnosti in rojevanja, zdravstveno etiko, zdravstveno nego in psihologijo v porodniško-ginekološki zdravstveni negi.

4. Študijski viri


Furst H. Filozofija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990.

Inglis B, West R. Alternativna medicina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984.

Jerman F. Pogovori o filozofiji. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo, 1976.


Velika verstva sveta. Koper: Ognjišče, 1991.


Glede na naravo predmeta je potrebno predavati tako, da študentje sodelujejo pri razgradnji različnih dilem, še posebej pri vprašanjih orientalske filozofije ter sodobne doktrine zdravstva s posebnim poudarkom na pojave joge ter drugih vrst meditacij in vpliv na zdravje.

Znanje je potrebno preverjati tako, da študentje razgradijo kakšen problem s filozofskimi kriteriji, lahko po metodi “odprte knjige", da uporabljajo literaturo in ne na klasičen srednješolski način, da bi odgovarjali na vprašanja, ki se najpogosteje povezujejo z raznimi definicijami.


Študent je dolžan prisostvovati predavanjem ter aktivno sodelovati, na koncu pa opraviti izpit, ki je po pravilu ustni.


dr. Jože Trček, univ.dipl.psih.in fil., docent

PROFESIONALNA ETIKA

Predmet obsega 10 ur predavanj in 15 seminarskih ur.

1. Cilji predmeta

• Spoznajo razvoj in pomen etične misli - ideološki in zgodovinski razvoj etike skozi razvoj filozofije.

• Usvojijo profesionalne vrednote zdravstvene nege za lastno delovanje in vedenje.

• Spoznajo kodeks etike medicinskih sester in babic in najpomembnejše določbe mednarodnega humanitarnega prava.

• Pridobijo znanje za razumevanje moralne, profesionalne in kazenske odgovornosti, z vidika diplomirane babice, z vidika bolnika in do skupnosti.

• Naučijo se ocenjevanja etičnih dilem in sprejemanja etičnih odločitev, za probleme, ki so značilni za področje dela diplomiranih babic.

2. Vsebina

Predavanja

Temeljni pojmi ter zapisi zdravstvene etike v zgodovini. Mednarodni kodeksi etike medicinskih sester, kodeks etike medicinskih sester Slovenije. Etika: njen subjekt in področja. Pomen morale, moralnosti in moralnih norm. Etični problemi v odnosih medicinska sestra, bolnik, skupnost. Etika medicinske sestre v raziskovanju. Temeljne človekove pravice, bolnik kot subjekt v procesu zdravstvene nege. Spoštovanje človekovega življenja in njegove smrti.

Diplomirana babica v odnosu do splava, evtanazije, AIDS-a, pri delu s telesno in duševno prizadetimi. Odgovornost za kakovostno zdravstveno nego in za lastni profesionalni razvoj.

Etične dileme in etično odločanje v zdravstveni negi in v zdravstvenem timu.

Vaje

Študentje pripravijo seminarsko nalogo na osnovi teoretičnih znanj in z aplikativno uporabo opisa etičnega problema, etičnih dilem in etičnega odločanja.


Predmet se povezuje s filozofijo zdravstvene nege, s teorijo zdravstvene nege, organizacijo zdravstvene nege, psihologijo v porodniško- ginekološki zdravstveni negi, sociologijo rodnosti in rojevanja..

4. Študijski viri


Bandman El, Bandman B. Nursing ethics through the life span. New York: Appleton Lange, 1990.

Milčinski J. Medicinska etika in deontologija. Ljubljana. Delavska univerza Univerzum, 1982.

Dolenc A. Medicinska etika in deontologija. Ljubljana: Tangram, 1993.


Veatch RM, Fry TS. Case studies in nursing ethics. London: Lippincott, 1987.

Fry S. Ethics in Nursing Practice. Geneva: ICN, 1994.

Članki iz revij Nursing Ethics in iz domače periodike revij.


Predmet se izvaja v obliki predavanj, konsultacij za pripravo in izvedbo seminarskih nalog. Seminarske naloge se vodijo in ocenjujejo na osnovi protokola.


Študent pridobi frekvenco s prisotnostjo na predavanjih, kar je pogoj za pristop k izpitu. Seminarske vaje se zaključijo s predstavitvijo naloge.

Izpiti so pisni. Seminarske naloge se ocenjujejo na osnovi protokola.


mag. Marija Bohinc, viš.med.ses., univ.dipl.org., predavateljica

PSIHOLOGIJA V PORODNIŠKO-GINEKOLOŠKI ZDRAVSTVENI NEGI

Predmet obsega 30 ur predavanj ter 15 ur vaj.

•••• Cilji predmeta

Študenti se seznanijo z biološkimi in socialnimi dejavniki psihofizičnega razvoja, zgradbo in razvojem osebnosti. Dobijo osnovne informacije o dejavnikih, ki lahko povzročijo psihične in fizične travme. Naučijo se spopadati z njimi ter namenjati veliko pozornost preventivi in spodbujanju zdravega načina življenja. Natančno se seznanijo s psihičnimi korelati nosečnosti, in z vplivom čustvenih napetosti ter psihosomatskih motenj nosečnic, porodnic in otročnic na njihovo lastno duševnost in na psihofizični razvoj njihovega otroka.

•••• Vsebina

Biološka in socialna podlaga psihičnega razvoja. Biološka podlaga duševnosti: dednost, funkcionalna organizacija možganov in psihična dejavnost. Socialna podlaga duševnosti: razlike med spoloma, družbenimi plastmi, nacijami in rasami. Določitev razmerja med vrojenim in pridobljenim.

Struktura in dinamika osebnosti. Opredelitev osebnosti. Osebnostne lastnosti, tipi in dimenzije. Občutek jaza in samozavedanje. Osebnostna identiteta. Identiteta razvojno motenih oseb. Osebnostna integriteta. Zunanji in notranji izvori integritete. Motnje osebnostne integritete. Osebnostni razvoj in osebnostna zrelost (fizična, psihoseksualna, intelektualna, emocionalna, socialna, moralna zrelost)

Emocije in njihov vpliv na posameznikovo vedenje. Opredelitev najpomembnejših emocij in njihova natančnejša obravnava. Klasifikacija emocij. Dimenzije emocionalnega doživljanja. Emocionalni razvoj od nediferenciranega vzburjenja do kompleksnih emocij. Emocionalno izražanje in njegova kognitivna kontrola. Pomen emocij za prilagajanje.

Frustracije in konflikti. Potrebe in zadovoljitve potreb. Frustracijska situacija in frustracijska toleranca. Vrste konfliktov. Tipi reagiranja na frustracijo. Obrambni mehanizmi kot specifične oblike neuspešnega reagiranja na frustracijo.

Spremembe v duševnosti nosečnic, porodnic in otročnic. Emocionalno doživljanje in izražanje med nosečnostjo, porodom in v zgodnjem poporodnem obdobju (strah, anksioznost, nezavedna sovražna čustva do sebe ali otroka ipd). Skrb za otrokovo blagostanje, nespečnost, depresija. Vpliv materinih emocij na otroka.

Psihosomatske motnje, kriza, stres ter njihovo obvladovanje. Psihološki modeli stresa. Oblike njegovega obvladovanja. Obvladovanje emocij (predvsem vznemirjenja in strahu). Bolečina in spopadanje z njo. Akutna in kronična bolečina. Psihično obvladovanje bolečine. Socialna podpora in socialna integracija. Psihosomatske motnje in njihovo zdravljenje. Pomen

osebnostne zrelosti in čustvene stabilnosti pri babici za terapevtsko delovanje na porodnico.

Socialni stiki in ustvarjanje stimulativne atmosfere. Proces socializacije. Agensi socializacije: družina, vrstniki, šola, ipd. Socialna interakcija. Fizična bližina in zbujanje občutka varnosti. Verbalna in neverbalna kmunikacija. Pomen stalnega izkazovanja naklonjenosti otroku. Stališča in vrednote. Predsodki in stereotipi. Prosocialno in proindividualno vedenje. Altruizem.

•••• Povezanost z drugimi predmeti

Predmet se povezuje z ostalimi predmeti študijskega programa.

•••• Študijski viri

Temeljni viri:

Kovačev, A.N. (1997). Individualna in kolektivna identiteta. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo.

Kovačev, A.N. (1997). Govorica telesa. Izraznost roke med naravo in kulturo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Schwarzer, R. (1990). Gesundheitspsychologie. Ein Lehrbuch. Goettingen: Hogrefe.

•••• Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predmet vključuje poglobljeno analizo temeljnih psiholoških problemov in njihovo osvetlitev z vidika psihologije nosečnice, porodnice, otročnice in ginekološke bolnice.

•••• Obveznosti študenta

Opravljen izpit in vaje.

•••• Sestavljalka učnega načrta

dr.dr. Asja Nina Kovačev, univ.dipl.psih., docentka

MIKROBIOLOGIJA S PARAZITOLOGIJO

Predmet obsega skupno 40 ur, od tega je 25 ur predavanj in 15 ur vaj.

1. Cilji predmeta

• Študent je informiran z vsesplošno prisotnostjo mikroorganizmov v človekovem okolju;

• seznani se zlasti z mikrobi, ki so prisotni na in v telesu človeka, kot normalna flora;

• osvoji znanja o posameznih povzročiteljih infekcijskih bolezni: bakterijah, gljivicah in virusih, zlasti s povzročitelji infekcijskih bolezni v času nosečnosti, ob in po porodu;

• natančno prouči in obvlada odnose med mikroorganizmi in človekom, ter pogoje, ki vodijo v nastanek bolezni;

• osvoji metode za uničevanje mikroorganizmov v okolju in organizmu, ter preventivne varstvene ukrepe pred nalezljivimi boleznimi, s posebnim poudarkom na imunizaciji;

• seznani se s preobčutljivostnimi reakcijami;

• seznani se z organizmi, ki povzročajo parazitarne bolezni;

• osvoji znanja o parazitih, ki so razširjeni v naših okoljih.

Pri praktičnem delu:

• spozna metode sterilizacije in dezinfekcije;

• osvoji postopek: od izbora, odvzema, shranjevanja, odpošiljanja in zasaditve kužnine, izolacijo povzročitelja bolezni in identifikacijo povzročitelja;

• spozna načine gojitev bakterij, gljivic in virusov;

• osvoji metode za izdelavo antibiograma;

• seznani se s serološkimi reakcijami in najpomembnejšimi paraziti.

Teoretično in praktično znanje predmeta omogoča študentu pravilno razumevanje ostalih kliničnih predmetov in strokovno pravilno izvajanje posameznih praktičnih posegov.

2. Vsebina

Predavanja:

• prisotnost in vloga mikroorganizmov v človekovem okolju

• splošne lastnosti mikroorganizmov (bakterije, gljive, virusi, paraziti)

• načini uničevanja mikroorganizmov (sterilizacija, dezinfekcija, kemoterapija)

• zaščita pred infekcijami (aktivna in pasivna imunizacija)

• odnosi: gostitelj-mikroorganizmi

• pogoji, ki vodijo v nastanek bolezni

• patogenost, virulenca, invazivnost, toksičnost mikroorganizmov

• obrambne reakcije organizma (nespecifična in specifična odpornost)

• alergične reakcije

• povzročitelji infekcij kože

• povzročitelji infekcij dihal

• povzročitelji infekcij spolovil, rodil in ran

• povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni

• mikroorganizmi, povzročitelji infekcij v nosečnosti, ob in po porodu, ter povzročitelji prirojenih okvar:

virusi: parvovirusi, v. rubella, v. varicella, v. citomegalo, v. hepatitisa B, v. Herpes simplex I. II., v. HIV

bakterije: Chlamydia trachomatis, Neisseria gonorhoae, Mikoplasma, Escherichia coli, β -hemol Streptococcus, Treponema pallidum

paraziti: Toxoplasma gondii, Trichomonas vaginalis

• normalna flora na koži in sluznicah

• povzročitelji bolnišničnih okužb

• povzročitelji epidemičnih virusnih okužb

• paraziti, ki so razširjeni v naših okoljih.

Vaje:

• režim dela v mikrobiološkem laboratoriju s poudarkom na aseptični tehniki

• sterilizacija

• dezinfekcija

• načini gojitve mikroorganizmov

• odvzem kužnine in njen transport

• nasaditev kužnine in izolacija povzročitelja bolezni

• metode za identifikacijo mikroorganizmov

• identifikacija črevesnih bakterij

• difuzijski antibiogram

• gojitev virusov

• serološke reakcije in njih uporabnost

• metode za odkrivanje jajčec parazitov

• mikroskopiranje preparatov bakterij in gljiv.


Mikrobiologija s parazitologijo je temeljni predmet, ki se vsebinsko neposredno povezuje s predmetom Higiena in epidemiologija in internističnim področjem medicine, ki preučuje tudi infekcijske bolezni. Znanja iz tega področja so pomembna tudi za razumevanje predmeta Porodništvo, ginekologija in neonatologija.

4. Študijski viri


Likar M. Mikrobiologija za medicinske sestre. 2.izd. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1979.

Likar M. Mikrobiologija s parazitologijo za medicince. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1978.

Logar J. Medicinska parazitologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991.


Krašačevi} B, urednik. Mikrobiologija i parazitologija. 5.izd. Beograd-Zagreb: Medicinska knjiga, 1987.

Jawetz E. Pregled medicinske mikrobiologije. 2.izd. Zagreb: Školska knjiga, 1980.

Weisglass H. Bakterije i bolesti čovjeka. (Specialna bakteriologija). Zagreb: Školska knjiga, 1983.

Brudnjak Z. Medicinska virologija. Zagreb: Jugoslovanska medicinska naklada, 1984.

Likar M. Virologija. Ljubljana: Medicinska fakulteta - Mikrobiološki inštitut, 1987.

Vozelj M. Temelji imunologije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985.

Dragaš AZ, urednica. Ugotavljanje in preprečevanje bolnišničnih okužb. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1984.

Dragaš AZ, urednica. Preprečevanje infekcij v klinični praksi: za zdravnike. Ljubljana: Medicinska fakulteta - I.del-1985, 2.del-1989.

Likar M, urednik. Mikrobiologija in imunologija: splošni del. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1989.

Weisglass H. Medicinska bakteriologija. Zagreb: Jugoslovanska medicinska naklada, 1988.

Za vaje:

Batagelj E, Hren-Vencelj H. Mikrobiologija - vaje za višje medicinske sestre. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1986.


Program poteka za celoten letnik enotno, v obliki predavanj, praktično delo - vaje potekajo v laboratoriju, v skupinah po 10 študentov.

Študij vključuje tudi individualno mentorsko delo (študent - predavatelj), kot posvetovanja in pomoč pri študiju.


Prisotnost na predavanjih je fakultativna, obvezna je prisotnost študenta pri vajah. Po opravljenih vajah študent opravi kolokvij iz vsebine vaj, kar je pogoj za opravljanje teoretičnega izpita.


mag. Eva Batagelj, prof.biol., višja predavateljica

PORODNIŠTVO, GINEKOLOGIJA, NEONATOLOGIJA

Predmetno področje obsega 134 ur predavanj.

PORODNIŠTVO


1. Cilji predmeta

Študentke:

• poglobijo in razširijo znanje o spočetju in fizioloških spremembah na ženskem organizmu v času nosečnosti, poroda in poporodnega obdobja;

• obnovijo znanje o patologiji v nosečnosti: bolezni zaradi nosečnosti, kronične bolezni, infekcijske bolezni, urgentna stanja v porodništvu;

• osvojijo zanje o vodstvu normalnega poroda in poroda, kjer se predvidevajo zapleti;

• dobijo informacije o patologiji v puerperiju;

• dobijo znanje iz diagnostično terapevtskega programa v nosečnosti, ob porodu in v poporodnem obdobju (priprava na preiskave in potek preiskav, terapija, porodniške operacije).

2. Vsebina

Predavanja:

• fiziologija spočetja, fiziloške spremembe v nosečnosti, diagnoza nosečnosti, pričakovani dan poroda;

• bolezni v nosečnosti (hiperemesis, hemolitična bolezen novorojenčka, hipertenzivne bolezni v nosečnosti...);

• krvavitve v nosečnosti: zgodnje (Ab, EU, itd.) ter pozne (placenta praevia, abrupcija, ruptura uterusa, prezgodnji porod);

• kronične bolezni, ki se v nosečnosti lahko poslabšajo (diabetes mellitus, srčne bolezni);

• kirurške bolezni v nosečnosti (akutni abdomen, ileus, appendicitis, itd.);

• akutni in kronični infekti v nosečnosti (spolne bolezni, virusne bolezni, toksoplazmoza, citomegalija);

• preiskave v nosečnosti za oceno stanja ploda (kariotipizacija, UZ, CTG);

• fiziologija poroda, fiziologija puerperija;

• delo medicinske sestre-babice pri vodenju poroda; tudi porod na domu;

• nepravilne lege, prezentacije in drže ploda;

• porodniške operacije;

• porodna anestezija, analgezija;

• oskrba novorojenčka pri porodu;

• urgentno porodništvo.


Predmet porodništvo pomeni uvod v druge predmete, saj opozori na posebnosti stroke. Povezan je s predmeti: ginekologija, neonatologija, zdravstvena nega nosečnice, porodnice, otročnice, novorojenčka in ginekološke bolnice, organizacija v zdravstveni negi, zdravstvenovzgojno izobraževanje, uvod v raziskovalno delo in uvod v osebni razvoj.

4. Študijski viri


Dražančič A, i suradnici. Porodništvo. Zagreb: Školska knjiga, 1994.

Enkin M, Keirse MJNC, Chalmers I. A guide to effective care in pregnancy and childbirth. Oxford: Oxford university press, 1995.

Lavrič V. Porodništvo. Ljubljana: Šola za zdravstvene delavce za ginekološko in porodniško smer, 1966.


Pajntar M, Novak Antolič Ž. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994.


Predavanja so organizirana za vse študentke hkrati in so obvezna.


Kolokvij in pisni izpit.

7. Sestavljalca učnega načrta

dr. Božo Kralj, dr. med., redni profesor

dr. Živa Novak-Antolič, dr. med., izredna profesorica

GINEKOLOGIJA


1. Cilji predmeta

Študentke:

• poglobijo in razširijo svoje znanje iz anatomije ženskih spolovil in medenice;

• poglobijo in razširijo znanje iz fiziologije ženskega organizma, zlasti v smeri reprodukcije;

• dopolnijo svoje znanje o patofiziologiji, klinični sliki, možnih komplikacijah, diagnostiki in terapiji posameznih ginekoloških bolezni;

• osvojijo sodobne koncepte načrtovanja družine.

2. Vsebina

• Anatomija ženskih spolovil in medenice;

• razvoj ženskega organizma;

• psihofizične posebnosti žensk;

• ženska plodnost;

• preiskavne metode v ginekologiji;

• anomalije spolovil;

• hormonske spremembe v ženskem organizmu v teku življenjskih dob;

• vnetja ženskih spolovil;

• benigni tumorji na ženskih spolovilih;

• maligni tumorji na ženskih spolovilih in dojki;

• epidemiologija tumorjev;

• sterilen zakon;

• načrtovanje družine.


Vsebina predmeta je pomembna za razumevanje posameznih poglavij porodniško-ginekološke zdravstvene nege.


Borko E, Gorišek B, Kralj B, et al. Ginekologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 1998.

Kurjak A, i suradnici. Ginekologija i perinatologija. Zagreb: Naprijed, 1989.

Meden - Vrtovec H. Neplodnost.Ljubljana: Cankarjeva založba, 1989.


Predavanja so organizirana za vse študentke hkrati.




dr. Božo Kralj, dr. med., redni profesor

dr. Živa Novak-Antolič, dr.med., izredna profesorica

NEONATOLOGIJA


1. Cilji predmeta

Študentke:

• poglobijo in razširijo znanje o fiziologiji fetusa oziroma novorojenčka;

• dopolnijo znanje o ukrepih pri novorojenčku takoj po rojstvu;

• dopolnijo znanje o najbolj pogostih patoloških stanjih pri novorojenčku, posebej pri nedonošenčku;

• seznanijo se z novimi postopki reanimacije novorojenčka v porodni sobi in se jih na vajah tudi nauče aktivno obvladovati;

• naučijo se vrednotiti podatke iz perinatalnega obdobja in jih koristno uporabiti v morebitnem raziskovalnem delu, ki je v zvezi z novorojenčkom - spremljanje umrljivosti in obolevnosti, spremljanje razvoja nedonošenčka, itd.

2. Vsebina

Predavanja:

• organizacija perinatalne službe, perinatalna umrljivost, vzroki in dejavniki tveganja;

• fiziologija ploda in novorojenčka, adaptacija na zunajmaternično življenje, ocena po Apgarjevi, oživljanje;

• rutinski pregled novorojenčka, somatski in nevrološki, ocene gestacijske starosti, namestitev (1. zdrav novorojenček 2. novorojenček za 24-urno opazovanje, 3. novorojenček za intenzivno nego in terapijo);

• dojenje, rooming-in, opazovanje novorojenčka;

• laktarij, postopki za shranjevanje mleka;

• problemi po rojstvu: odkrivanje manjših deformacij in poškodb, izguba teže, blato, urin;

• presejalni testi;

• zdravila v perinatalnem obdobju;

• LBW, SFD, LGA, metabolični problemi, hiper-hipoglikemija, otrok diabetične matere;

• respiratorni problemi, plinska analiza, bolezni in zdravljenje;

• i.v. prehrana; tekočine in elektroliti, priprava;

• posegi (izmenjevalna transfuzija, popkovna kateterizacija, intubacija, drenaža pnevmotoraksa, lumbalna punkcija...);

• infekcije (bakterijske, virusne, kongenitalne);

• hospitalne infekcije, prevencija;

• zlatenica, Rh izosenzibilizacija, fototerapija;

• malformacije, najpogostejši sindromi, nedoločjivo spolovilo;

• nedonošenček z zelo nizko porodno težo, načini nege, načini hranjenja, najpogostejši bolezni (ROP, HIC, RDS, NEC);

• posebni postopki, transport, smrt;

• akutni problemi novorojenčka (apnea, cianoza, aritmija, krvavo blato, krvavitev iz želodca, šok, pnevmotoraks, krči ...);

• emocionalni aspekti nedonošenosti, preventivni program.


Predmet neonatologija, ki daje diplomirani babici znanje o novorojenčku, je izjemno povezan z ostalimi predmeti iz perinatologije.


Johnston PGB. The newborn child. 7 th ed. Edinburgh: Churchill Livingstone, 1994.

Robertson NRC. A manual of neonatal care. London: Edward Arnold, 1988.

Seidel HM, Rosenstein BJ, Pathak A. Primary care of the newborn. St. Louis: Johns Hopkins center, 1993.


Predavanja so organizirana za vse študentke.




mag. Janez Babnik, dr. med.,asistent

HIGIENA Z OSNOVAMI EKOLOGIJE

Predmet obsega 20 ur predavanj in 20 ur seminarskih vaj.

1. Cilji predmeta

Študent

- pozna metode, ki jih uporablja sodobna higiena;

- razvije zdravstveno higiensko mišljenje, potrebno za preventivno delo v smislu varovanja zdravja in človekovega okolja;

- spozna uporabnost in gospodarnost posameznih preventivno higienskih ukrepanj in pomen higiene v svojem poklicu;

- pozna epidemiološke razmere in možne ukrepe za odpravo škodljivih vplivov na človeka in njegovo okolje;

- spozna pomen interdisciplinarnega dela pri razreševanju problemov v zvezi z zdravjem.

2. Vsebina

• Razvoj higiene, metode in vsebina dela;

• namen in cilj zdravstveno vzgojnega dela za higienski način življenja;

• infekcijske verige in preventivna ukrepanja za preprečevanje nastanka in širjenja nalezljivih, kroničnih in degenerativnih bolezni;

• interhospitalne infekcije;

• splošni in specifični epidemiološki ukrepi;

• dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija;

• vplivi škodljivih in toksičnih snovi v okolju na kronično degenerativne bolezni.

Osebna higiena: pomen in obseg, higiena telesne kulture, dejavniki osebne higiene pri preprečevanju nekaterih civilizacijskih bolezni in nezdravih pojavov.

Naravno okolje in vplivi na zdravje:

• atmosfera: splošne značilnosti;

• preskrba z vodo: vodni viri in objekti, cone sanitarne zaščite, lastnosti pitne vode, higiensko epidemiološki ukrepi za preprečevanje hidričnih epidemij;

• odpadne vode,

• trdne odpadne snovi: načini zbiranja in neškodljivega odstranjevanja.

Osnovne zahteve za:

• higieno naselja: sodobno načrtovanje naselij, coniranje naselja;

• bivalne prostore: stanovanje, velikost in funkcionalnost, mikroklima, higiensko vzdrževanje;

• higiensko in funkcionalno ureditev zdravstvenih zavodov, šolskih in predšolskih objektov, objektov za higiensko nego;

• hrup kot sodobni onesnaževalec okolja;

• predmeti splošne rabe, higienske zahteve, posebej sredstva za nego, igrače, posoda in pribor.

Vaje:

• obravnava izbranih primerov, kjer bo prikazan preventivni oziroma epidemiološko - higienski vidik varovanja človeka pred škodljivimi vplivi okolja ali negativnih vplivov na okolje, ki so posledica človekovih dejavnosti;

• iz posameznih vsebin pripravijo študenti seminarske naloge in jih predstavijo ostalim.


Vsebina predmeta se povezuje z vsebinami predmetov zdravstvene nege, socialne medicine in statistike v zdravstvu ter zdravstvene vzgoje.

4. Študijski viri


Kastelic I, Bonač I. Higiena I. 2.izd. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1983.

Kastelic I, Bonač I. Higiena II. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1981.

Dovijani} P. i saradnici: Higijena s epidemiologijom i socialnom medicinom. 2.izd. Beograd-Zagreb: Medicinska knjiga, 1985.


Pokorn D. Osebna higiena. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za higieno, 1988.

Valič F. Zdravstvena ekologija. Zagreb: Medicinska fakulteta, 1990.

Žarkovič G. Udžbenik higijene. 2.izd. Niš: Univerzitet, 1977.

Področna zakonodaja za predmete splošne uporabe.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Učne vsebine se študentom predstavijo aplikativno. Vaje pa v skupinah do 30 študentov.


Udeležba študenta pri predavanjih in vajah je obvezna. Pri vajah pripravi študent seminarsko nalogo. Predmet se zaključi z izpitom.

Študentu se oceni seminarska naloga in se jo upošteva v oceni izpita.


mag. Martin Bauer, viš.san.teh., univ.dipl.org., višji predavatelj

mag. Kristina Likar,viš.san.teh., univ.dipl.org., višja predavateljica

KIRURŠKO PODROČJE MEDICINE

Predmetno področje obsega 95 ur, od tega je 65 ur predavanj in 30 ur vaj.

KIRURGIJA

Predmet obsega 20 ur

1. Cilji predmeta

• Študenti se seznanijo s kirurškimi boleznimi, vzroki njihovega nastanka, možnostmi prevencije, kirurškim zdravljenjem in zapleti po operacijah;

• seznanijo se s prepoznavo kirurških zapletov (splošnih in specialnih) in ukrepi ob pojavu teh zapletov;

• spoznajo možnosti reparatorne kirurgije in transplantacij;

• spoznajo pomen interdisciplinarnega in timskega dostopa zdravljenja kirurških bolezni;

• zaradi obširnosti specialnih kirurških vej je povdarek na splošni kirurgiji, katere znanje se študent nauči aplicirati na posamezne specialne kirurške veje.

2. Vsebina

Splošna kirurgija:

• zgodovinski pregled razvoja kirurgije

• kirurške infekcije

• anestezija

• kongenitalne anomalije

• benigni in maligni tumorji

• akutna in kronična kirurška vnetja

• splošne in specialne komplikacije po operacijah

Specialna kirurgija:

- nevrokirurgija

• torakalna kirurgija

• kardiovaskularna

• abdominalna kirurgija

• urologija


Za razumevanje snovi je potrebno:

• znanje anatomije, fiziologije in interne medicine;

• poznavanje metod in sredstev fizioterapije;

• seznanitev z možnostmi dodatnega zdravljenja malignih bolezni (kemo in radioterapija);

• pomen fizikalne in socialne rehabilitacije kirurških bolnikov.

4. Temeljni študijski vir

Smrkolj V. Učbenik kirurgije. Ljubljana: Sledi, 1995


• Predavanja potekajo za ves letnik hkrati, dajejo napotke za samostojen študij, obravnavajo pomembnejša in težavnejša poglavja in navajajo k aplikativnosti v stroki.


• Pogoj za pristop k izpitu je frekvenca, ki potrdi prisotnost na predavanjih.

• Pisni testi iz kirurgije.


Stanko Vidmar, dr. med., višji predavatelj

TRAVMATOLOGIJA


1. Cilji predmeta

• Študenti se seznanijo z najpogostejšimi poškodbami in boleznimi, ki nenadama ogrozijo človekovo zdravje ali življenje;

• študenti poglobijo znanje o možnosti preprečevanja poškodb ali nenadnih bolezni;

• usposobijo se za učinkovito akcijo v reševanju konkretnih poškodb ali nenadne obolelosti, tako v normalnih kot tudi v izrednih razmerah (katastrofe, vojna itd.);

• razvijajo pravilen odnos do človeka ter so po moralnih in etičnih načelih kot zdravstveni delavci dolžni pomagati poškodovancu ali nenadoma obolelemu na višjem nivoju kot to zmore laik.

2. Vsebina

Predavanja

V predavanjih je prikazana splošna travmatologija in travmatologija organskih sistemov. Prva pomoč je vpletena v splošni in specialni del in razširjena v poglavju iz "urgentne travmatologije” (reanimacija, zaustavljanje krvavitev, imobilizacija, transport ¡td.).

Splošna travmatologija:

• pojem travmatologije;

• politravma;

• multiple poškodbe;

• travmatska epidemija;

• pomen prve pomoči v “reševalni verigi";

• principi celjenja ran (celjenje per primam, celjenje per secundam, infekcije...)

• reparacija zlomov, počasno in zapoznelo zaraščanje (“slow” in “delayed union”), “non union” in psevdoartroza;

• vzroki motenj zaraščanja in zdravljenje;

• oblike kostnih zlomov in dislokacije odlomkov;

• principi zdravljenja zlomov (konservativno, operativno);

• zlomi v otroški dobi;

• infekcije v travmatologiji (osteitisi);

• diagnostične metode v travmatologiji.

Specialna travmatologija:

• kraniocerebralne poškodbe;

• poškodbe prsnega koša in trebuha;

• termične poškodbe;

• poškodbe ramenskega obroča;

• zlom diafize humerusa;

• poškodbe v predelu komolca (zlomi, izpahi) ;

• zlom podlehti;

• poškodbe zapestja;

• poškodbe dlani in prstov;

• poškodbe medenice;

• poškodbe hrbtenice;

• poškodbe kolka;

• zlom diafize stegnenice;

• poškodbe kolena (zlomi, okvare ligamentarnega aparata in meniskusov);

• zlomi goleni;

• poškodbe skočnega sklepa;

• poškodbe stopala.

Vaje:

študent praktično obvladuje nujne ukrepe prve pomoči na nivoju višje strokovne pomoči.

Vaje študenta usposabljajo tudi za delo v izjemnih razmerah, kjer je potrebna samostojnost presoje in delovanja. V takšnih okoliščinah so na druge zdravstvene delavce prenesene odgovornosti, ki so v normalnih razmerah področje zdravnikovega delovanja:

• študent opazuje in presoja splošno stanje poškodovanca oziroma nenadno obolelega: zavest, dihanje, srčno akcijo, izraz obraza, barvo kože in vidnih sluznic, temperaturo in izločanje urina;

• obvlada štiri dejanja za rešitev življenja ponesrečenca (zavarovati ponesrečenca na mestu nesreče, zaustaviti krvavitev, preprečiti zadušitev, obvestiti potrebne službe) ;

• se nauči izvleči poškodovanca iz vozila in ga namestiti v pravilen položaj glede na poškodbo: prsni koš, trebuh, glava, omedlevica, nezavest, šok, poškodbe udov in hrbtenice;

• praktično obvlada metode oživljanja po ABC sistemu: sprostitev dihalnih poti s pravilno držo glave, umetno dihanje z usti, zunanjo masažo srca; od ročnih metod umetnega dihanja, obvlada metodo po Holger-Nielsenu in po Silvestru; nauči se očistiti dihalne poti, obvlada Heimlichov prijem; nauči se uporabljati tehnične pripomočke za oživljanje: Safarjev orofaringealni tubus, masko, ročni dihalni balon, aspirator, jeklenko s kisikom;

• ob sprotni kontroli se nauči metod zaustavljanja krvavitve: digitalne kompresije na tipičnih mestih, kompresijska obveza, spozna stanje pri katerem pride v poštev le tamponada rane ali pritisk v rano s prsti; nauči se uporabljati Esmarchove preveze s standardnimi in improviziranimi sredstvi (indikacije in nevarnosti take preveze) ;

• obvlada ukrepe pri izkrvavljenem in šokiranem poškodovancu: avtotransfuzija s pravilnim položajem, povijanje udov;

• obvlada imobilizacijo tipičnih prelomov in izpahov, oziroma drugih poškodb s standardnimi in improviziranimi opornicami (Cramerjeva, Bohlerjeva, Thomasova opornica, vakuumska blazina, deska za hrbtenico in deska za reševanje pri poškodbi vratne hrbtenice);

• praktično preizkusi načine prenašanja poškodovancev, nauči se izdelati improvizirana nosila;

• nauči se postopkov pri posebnih vrstah ran: kačji pik, ugriznine, amputacije (postopek s krnom in amputiranim delom);

• uporabi znanje o obvezovanju s trikotno ruto in tipičnimi obvezami s povoji, ki si ga je pridobil na srednji stopnji;

• obvlada postopke pri opeklinah: hlajenje in prvi opeklinski povoj, postopki pri kemičnih opeklinah;

• praktično obvlada postopke pri splošni in lokalni podhladitvi: Hieblerjev toplotni ovitek, ogrevanje podhlajenih in omrzlih delov telesa;

• obvlada osnove RBK zaščite.


Za razumevanje snovi je potrebno znanje anatomije, fiziologije, kirurgije, interne medicine in poznavanje osnov zdravstvenega varstva v izjemnih razmerah.

4. Študijski viri


Kalinšek I. Nujna medicinska pomoč. Ljubljana: Državna založba Slovenije, l987.

Derganc M. Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1994.

Watson JR. Fractures and Joint Injuries. 5.ed. London: Livingstone, 1976.


Phleps W. Nujna zdravstvena pomoč v gorah v večjih nesrečah in katastrofah. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1988.


Predavanja dajejo napotke za samostojen študij, obravnavajo pomembnejša in težavnejša poglavja ter navajajo k aplikativnosti znanja v stroko. Potekajo za vse študente hkrati, vaje prve pomoči pa v skupinah po 10 študentov.


Aktivna udeležba na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence, le-ta pa je pogoj za pristop k izpitu.

Preverjanja znanja je pisno, lahko pa tudi ustno glede na željo študentov.


Ciril Triller, dr. med., višji predavatelj

OKULISTIKA

Predmet obsega 10 ur.

1. Cilji predmeta

Študenti naj obnovijo znaje anatomije in fiziologije očesa, spoznajo najpogostejše okvare, bolezni in poškodbe oči in način zdravstvene nege očesnega bolnika v ambulanti kot tudi v času bolnišnične oskrbe. Glede na specifiko smeri programa bo poseben poudarek na dednih in konatalnih ter postnatalnih okvarah oči.

Študenti se seznanijo z najnovejšimi diagnostičnimi in operativnimi posegi v oftalmologiji kot tudi s sodobnimi načini zdravljenja in rehabilitacije očesnega bolnika. Osvojiti morajo znanje nudenja prve pomoči pri poškodbah očesa.

2. Vsebina

a) anatomija, embriologija in fiziologija očesa

b) bolezni solzil

c) bolezni in poškodbe sprednjega segmenta

- bolezni veznice

- bolezni roženice, beločnice

- bolezni šarenice, ciliarnika in horioidee

- katarakta

- glavkom

d) metabolne in žilne bolezni

- diabetična retinopatija

- hipertonično ozadje

e) vzroki nenadne izgube vida

f) določanje funkcij vida (način in možnosti preiskav)

g) kirurški posegi v oftalmologiji

h) nega očesnega bolnika (vaje s predavanjem)


- anatomija, fiziologija, histologija

- pediatrija

- interna medicina

- nevrologija

- nega bolnika

4. Študijski viri

Temeljni študijski vir

Čupak K. Oftalmologija. Globus, Zagreb, 1994.


Brovet-Zupančič I. Vnetja veznice, episklere in sklere. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljani 1995: 29-39.

Drnovšek-Olup B. Bolezni zunanjih očesnih delov. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljani 1995: 17-27.

Kolar-Boljka M. Bolezni roženice. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljani 1995: 49-67.

Zupan M. Glavkom. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljjani 1995: 77-89.

Kraut A. Uveitisi. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljani 1995: 69-75.

Stirn-Kranjc B. Rdeče oko pri otroku. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljani 1995: 91-100.

Dovšak P. Poškodbe očesa. V Rdeče oko, Zbornik predavanj; IV. Ješetovi dnevi, Ljubljana, Univ. očesna klinika v Ljubljani 1995: 101-108.

Kolar G. Nujna stanja v oftalmologiji. Med Razgl 1984; 23: suppl 3.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati.


Aktivna udeležba na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in opravljanje izpita.

Izpit je ustni ali pisni (testna vprašanja).


Irena Brovet-Zupančič, dr.med., višja predavateljica

OTORINOLARINGOLOGIJA


1. Cilji predmeta

Študent dopolni znanje anatomije, fiziologije in patofiziologije organov katere obravnava stroka. Spozna etiologijo, patogenezo, klinično sliko, diagnostiko in način zdravljenja najpogostejših otorinolaringoloških bolezni. Poudarek je na zgodnji prepoznavi prirojenih ali pridobljenih anomalij in njihov vpliv na otrokov razvoj.

Usposobi se za sodelovanje nudenja pomoči pri poškodbah ali urgentnih stanjih, ki lahko ogrožajo življenje bolnika. Študent tudi spozna pomembnost preventivnega dela, ki preprečuje nastanek slušnih in govornih motenj ter pomembnost čimprejšnjega izvajanja slušno-govorne rehabilitacije.

2. Vsebina

Obravnava bolezni ušes (otologija), sluha (avdiologija) in ravnotežja (vestibulogija), bolezni nosu (rinologija) z obnosnimi votlinami (sinusologija), bolezni žrela in požiralnika ( faringoezofagologija), bolezni grla in sapnika (laringo-traheologija) in motnje govora ( foniatrija). Snov predmeta je v manjši meri povezana z vsebino katero obravnavajo kirurgija, interna medicina, okulistika, dermatovenerologija, infekcijske bolezni in nevrologija.


Za razumevanje predmeta je potrebno znanje predkliničnih predmetov; povezuje se s kliničnimi predmeti in zdravstveno nego.


Kambič V. Otorinolaringologija. Ljubljana: Mladinska knjiga 1984.




Udeležba na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence.

Znanje se preverja pismeno ali ustno.


mag. Anton Gros, dr.med., asistent

ORTOPEDIJA


1. Cilji predmeta

• Študent dopolni znanje iz anatomije, fiziologije in patologije lokomotornega sistema.

• Seznani se z osnovami diagnostike in zdravljenja ortopedskih bolezni, predvsem tistih, ki lahko ogrožajo mater ali otroka.

2. Vsebina

• Vzroki za nastanek ortopedskih bolezni, preiskovalne metode, načini konservativnega in operativnega zdravljenja.

• Prirojene in razvojne nepravilnosti gibal; značilnosti, vzroki, sistemske bolezni (artrogripoza, osteogenesis imperfekta, hondrodistrofija, fibrozna displazija).

• Razvojne motnje in bolezni skeleta (rahitis, osteomalacija, osteoporoza, juvenilne aseptične kostne nekroze).

• Razvoj človekove drže, slaba drža.

• Vnetja kosti in sklepov (hematogeni osteomielitis, osteomielitis pri dojenčkih, centralni kostni absces, gnojni artritis, prehodno sinovijalno vnetje, juvenilni revmatoidni artritis).

• Degenerativne bolezni gibal.

• Bolezni in okvare živčno-mišičnega sistema (cerebralna paraliza, poškodbe brahialnega pleteža ob porodu, psevdohipertrofična mišična distrofija).

• Benigni in maligni kostni tumorji (osteohondrom, hondrom, solitarna kostna cista, osteoklastom, osteosarkom, hondrosarkom, Ewingov sarkom).

• Bolezni hrbtenice (tortikolis, spina bifida, skolioze, kifoze, cervikalni sindrom, bolečina v križu, boleča trtica).

• Bolezni kolka (nepravilen razvoj kolka, Mb. Perthes, epifizeoliza femoralne glavice, prirojena koksa vara).

• Bolezni kolena (deformacije v predelu kolena, spredaj boleče koleno, ponavljajoči izpah pogačice, okvare meniska).

• Bolezni stopala (prirojeno ekvinovarusno stopalo, prirojeno valgusno stopalo, obokano stopalo, plosko stopalo, boleča peta, valgusna deformacija palca).

• Bolezni zgornjega uda (boleča rama, radioulnarna sinostoza, teniški komolec, vnetja tetivnih ovojnic).


Za razumevanje je potrebno znanje predkliničnih predmetov, povezuje se z ostalimi kliničnimi predmeti, predvsem z nevrologijo in pediatrijo.


Srakar F. Ortopedija, Ljubljana: Sledi,1994


Predavanja potekajo za vse študente hkrati z uporabo slikovnega gradiva.

6. Obveznosti študentov

Udeležba na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in opravljanje izpita - ustnega ali pisnega.


Anton Tomažič, dr. med., višji predavatelj

TUJI JEZIK


1. Cilji predmeta

• Študenti bodo sposobni samostojno uporabljati tujo strokovno literaturo za študijske potrebe (oblikovanje seminarskih in diplomskih nalog) in se navadili na redno prebiranje tekoče strokovne literature kot obliko samostojnega permanentnega izobraževanja ob delu;

• sposobni bodo razumeti tuje strokovno besedilo, najsi gre za površinsko informiranje ali poglobljeno obravnavo;

• razvili bodo sposobnost dojemanja zunanjega in notranjega strnjevanja, sinteze, analize, selekcije in evalvacije pisnega gradiva v tujem jeziku;

• znali bodo samostojno uporabljati slovarje in priročnike in drugo knjižnično gradivo;

• obvladali bodo osnovni pogovorni besednjak in tuji jezik stroke;

• na osnovi civilizacijskih razlik bodo razvili medsebojno toleranco in spoštovanje.

2. Vsebina

• Obdelava strokovnih tekstov, ki obravnavajo splošne in tudi specialne teme strokovnih področij, študijske usmeritve;

• prikaz in uporaba različnih tehnik branja strokovnih tekstov tako, da študent čim laže iz njih dobi želene informacije;

• spoznavanje strokovne terminologije specifične za strokovno področje študijske usmeritve;

• spoznavanje najpogostejših medicinskih in drugih okrajšav v tekstih;

• utrjevanje slovničnih struktur in drugih jezikovnih posebnosti značilnih za to zvrst literature.


Pri študiju drugih (strokovnih) predmetov, zlasti pri seminarskih vajah, študenti uporabljajo literaturo v tujem jeziku. Pri pouku tujega jezika izhajamo iz znanja tujega jezika, pridobljenega v času srednjega izobraževanja ter osnov strokovnih vsebin predmetov in vzgojnoizobraževalnega programa.

4. Študijski viri


Grozdanič M. English for Medical students. Zagreb: Centre for Foreign Languages, 1983.

Glandoninng, Holmstrom. English in Medicine. Cambridge: University Press, 1988.

Bukomirović-Ricker R. Nemački za zdravstvene radnike. 7.izdaja. Beograd: Naučna knjiga, 1981.


Članki iz najnovejših tujih strokovnih revij in izbrana poglavja iz strokovnih knjig (po presoji in izbiri predavatelja).


Študent je pri predavanjih aktiven. Ker težimo k čim večji individualizaciji pouka, je v skupini največ 30 študentov. Študent lahko pri pouku tujega jezika izbira med angleščino in nemščino.


Aktivna udeležba pri predavanjih je za študenta obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence.

Izpit se sestoji iz pisnega in ustnega dela. Študent je ob pristopu k izpitu dolžan predložiti in zagovarjati samostojno predelan strokovni tekst.


mag. Breda Vrhunec, prof.angl.in franc., višja predavateljica

PEDIATRIJA


1. Cilji predmeta

• Študenti se seznanijo s škodljivimi vplivi na otrokov razvoj, pred rojstvom, s poudarkom na prehrani nosečnice, škodljivih razvadah ter zdravem načinu življenja v nosečnosti;

• spoznajo osnove genetike s poudarkom na boleznih, ki se jih da preprečevati ali zdraviti;

• spoznajo vse postopke pri oskrbi zdravega novorojenčka, spoznajo postopke za oskrbo kritično bolnega novorojenčka, vključno z reanimacijo in oskrbo v enoti intenzivne terapije;

• spoznajo možne prirojene razvojne napake otroka, načine njihovega odkrivanja ob rojstvu in kasneje, njihov pomen in načine njihovega zdravljenja;

• spoznajo razvoj normalnega, zdravega otroka, prepoznavajo motnje v razvoju in njihovo zdravljenje;

• spoznajo vse preventivne postopke v pediatriji;

• spoznajo in razumejo osnovno izrazje, dejstva, metode in postopke, ki so specifični za otroštvo in bolezni tega obdobja;

• osvojijo nujnost timskega dela oziroma sodelovanja tako z drugim zdravstvenim osebjem kot tudi s starši otrok, predvsem z mamo novorojenčka;

• spoznajo potrebo in se seznanijo s temelji zdravstvenovzgojnega delovanja v korist otrok, matere in cele družine;

• seznanijo se z medicinsko-etičnimi vprašanji v porodništvu, ginekologiji in pediatriji oz. perinatologiji, povezanimi z antenatalno diagnostiko, oskrbo kritično bolnega, prizadetega in umirajočega otroka.

Te cilje dosežemo s sodelovanjem predavatelja splošne pediatrije in pediatra - neonatologa.

2. Vsebina

A. Neonatologija

Kongenitalne anomalije:

• ki življenjsko ogrožajo novorojenčka, njihovo prepoznavanje, pomen in načini zdravljenja;

• ki so očitne ob rojstvu, a ga ne ogrožajo, njihovo odkrivanje, pomen in načini zdravljenja;

• možne prikrite anomalije, ki se lahko pokažejo kmalu po rojstvu ali kasneje, njihovo odkrivanje, pomen in načini zdravljenja.

Bolezni posameznih organskih sistemov: predavajo se v luči možnih posledic dogajanja v prenatalnem, perinatalnem in neonatalnem obdobju, s kratkim splošnim pregledom obolenj posameznega organskega sistema.

B. Bolezni dihal

Poudarek je na posledicah bolezni iz neonatalnega obdobja ter na boleznih, ki so najbolj pogoste - pljučnice in obstruktivni bronhitis, astma. Poleg tega pa na boleznih, ki so značilne za obdobje malega otroka, kot je mucoviscidoza.

C. Bolezni prebavil

Poudarek je na boleznih, ki so tipične za otroštvo - prebavne alergije; malabsorpcijski sindrom, ter stanjih, ki lahko otroka življenjsko ogrožajo: dehidracija, toksikoza...

D. Bolezni obtočil

Poudarek je na prirojenih srčnih boleznih, diagnostiki teh stanj, terapiji; manj pa na pridobljenih boleznih srca in ožilja.

E. Bolezni sečil in spolnih organov

Poudarek je na odkrivanju prirojenih anomalij sečil, na diagnostiki in terapiji teh stanj, poleg tega bakterijsko vnetje sečil, odvzem urina; manj je poudarka na kroničnih obolenjih sečil, nefrotskem sindromu in glomerulonefritisih.

F. Bolezni centralnega živčnega sistema

Poudarek je na boleznih, ki otroka življenjsko ogrožajo - vnetjih CŽS, konvulzijah, degenerativnih boleznih in epilepsiji.

G. Bolezni žlez z notranjim izločanjem

Poudarek je na diabetesu, boleznih ščitnice, nadledvične žleze (AGS), manj na spolnih žlezah in hipofizi; tudi problem nizke rasti.

H. Bolezni metabolizma in prehrane

Poudarek je na prehrani zdravega otroka, vitaminih ter na prepoznavi in diagnostiki stanj malnutricije. Pregled bolezni metabolizma.

I. Alergijske bolezni

Poudarek je na najpogostejših alergičnih obolenjih - dihal in prebavil, njihovi diagnostiki in terapiji.

J. Otrok z motnjami v telesnem in/ali duševnem razvoju

Poudarek je na normalnem telesnem in duševnem razvoju in prepoznavanju motenj normalnega razvoja, delno na terapiji.


Priporočam osvežitev znanja iz pediatrije, ginekologije in porodništva. Predmet se v svojem prvem delu, v prvih dveh urah, izrazito prepleta z ginekologijo in porodništvom, zato je pred začetkom predavanj nujna uskladitev med obema predavateljema.

4. Študijski viri


Juretić M., Balarin L. Pediatrija za više medicinske sestre. Split: Klinična bolnica, 1995.

Mardešič D. Pediatrija. Zagreb: Školska knjiga, 1986.


Matajc L. Prehrana zdravega in bolnega dojenčka. Ljubljana: Centralni zavod za napredek gospodinjstva, 1984.

•••• Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja iz neonatologije lahko prevzame zdravnik pediater iz Ginekološke klinike v Ljubljani.


Vsaj 80% udeležba na predavanjih. Študenti morajo ob koncu predavanj napisati samostojno seminarsko nalogo, po možnosti povezano s področjem neonatologije; poleg tega opravljajo pismeni enourni test znanja (štiri strani, cca. 20 vprašanj).


Anton Kunstelj, dr. med., višji predavatelj

ZDRAVSTVENA VZGOJA

Predmet obsega 30 ur predavanj in 30 ur vaj v drugem letniku.

1. Cilji programa

Študentke znajo opredeliti zdravstveno vzgojo kot metodo dela v zdravstveni negi in se identificirajo z vlogo zdravstvene vzgojiteljice predvsem na strokovnem področju varovanja zdravja mater in otrok.

Poznajo temeljne pojme v vzgoji in izobraževanju za zdravje kot so: zdravstvena vzgoja, vzgoja za zdravje, promocija zdravja, zdravje in bolezen ter discipline, ki se povezujejo na predmet. Te so: pedagogika, andragogika, didaktika, komuniciranje, teorija vzgoje.

Poznajo značilnosti zdravstveno-vzgojnega delovanja v Sloveniji, izhajajoč iz dejavnikov tveganja (zdravstveno stanje mater in otrok, problemi reproduktivnega zdravja, rizična obnašanja), tipične programe in projekte (Otrokom prijazna porodnišnica; Vzpodbujanje dojenja), organizacijo zdravstvene vzgoje. Poznajo normativno urejenost in etično odgovornost za zdravstveno vzgojo in delovanje zdravstvene vzgoje v Sloveniji danes.

Znajo identificirati določen problem zdravja pri ciljni skupini ali posamezniku, postaviti vzgojno-izobraževalne cilje, izbrati primerne oblike in metode dela, pripraviti in izbrati učila in učna sredstva - ob upoštevanju psihofizičnih sposobnosti varovancev, torej pripraviti program za sanacijo le-tega preko učenja in vzgoje ljudi in ga tudi predstaviti in izvesti v obliki nastopa.

2. Vsebina

Predavanja

Zdravstvena vzgoja in promocija zdravja - definicije, cilji, vsebine, nivoji zdravstvene vzgoje in preventive pristopi, področja delovanja, Ottawska listina in drugi dokumenti.

Zdravje, bolezen, zdravo življensko okolje.

Diplomirana babica, zdravstvena vzgojiteljica na različnih nivojih zdravstvene vzgoje:

• Na primarnem nivoju - značilnosti zdravstvene vzgoje predšolskih in šolskih otrok, mladostnikov, odraslih. Spolna vzgoja kot vzgoja odnosov med spoloma, v vseh starostnih skupinah. Promocija dojenja, skrb za dvig kulture dojenja v prostoru.

• Na sekundarnem nivoju - zdravstvenovzgojno delovanje v dispanzerjih za žene – posvetovalnicah za nosečnice, šolah za starše. Aktivnosti za spodbujanje in promocijo dojenja, pripravo na dojenje.

• Na terciarnem nivoju – zdravstvena vzgoja, kot sestavni del procesa zdravstvene nege v vseh življenjskih aktivnostih nosečnic in porodnic. Vzgoja in motivacija za dojenje.

Učno vzgojne discipline v zdravstveni vzgoji: pedagogika in andragogika (progresivni andragoški ciklus, kot ugotavljanje potreb po zdravstveni vzgoji, programiranje, planiranje, izvedba in evalvacija zdravstvene vzgoje), značilnosti obeh, povezanost in uporabnost v zdravstveni vzgoji. Teorija vzgoje, celovitost osebnosti, njeni motivacijski, vrednostni in tudi biološki naravnanosti in uporaba tega kot izhodišče dela z ljudmi s ciljem doseganja zdravja. Kategorije izobraževalnega in vzgojnega procesa v ožjem smislu, dejavniki zdravstvene vzgoje skozi življenska obdobja, mesto zdravstvenih delavcev, diplomirane babice.

Motivacija za vzgojo za zdravje, teorije notivacije, motivacijski proces.

Komuniciranje v zdravstveni vzgoji, javno in medosebno, verbalno in neverbalno, odprto in zaprto, prepričljivost v sporočilih za zdravje, za zdrave in želene vzorce obnašanja. Opredelitev ciljnih skupin.

Oblike in metode dela v zdravstveni vzgoji, na različnih nivojih in z različnimi varovanci, strankami.

Pouk – osnove, babica kot organizatorka in izvajalka programov šol za starše.

Zakonski akti, ki opredeljujejo zdravstveno vzgojo in zdravstvena vzgoja v Kodeksu medicinske deontologije, Kodeksu etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in drugih.

Vaje

Študent pod vodstvom mentorja izdela projekt za samostojni zdravstveno-vzgojni nastop in ga tudi izvede.


Predmet se povezuje s predmeti zdravstvena nega I.,II. in III., supervizija, porodništvo, ginekologija, neonatologija, zdravstvena nega v patronažnem in dispanzerskem varstvu, socialna medicina in statistika v zdravstvu, psihologija v porodniško-ginekološko zdravstveni negi, sociologija rodnosti in rojevanja.

4. Študijski viri


• Hoyer S. Zdravstvena vzgoja in zdravstvena prosveta. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1995.

• Hoyer S. Pisna navodila za izdelavo zdravstveno-vzgojnega projekta. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1999.


• Hoyer S. Dojenje: učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo, 1998.

• Brajša P. Pedagoška komunikologija (prevedla Gradišnik D.) Ljubljana: Glotta Nova, 1993.

• Musek J. Ljubezen, družina, vrednote. Ljubljana: Educy, 1995.

• Aktualni članki v revijah Zdravstveno varstvo s Perinatalnim informacijskim sistemom, Nurse Education Today, Journal of Nursing Education, Public Health Nursinž.

• Hoyer S, Bratanič B, Konjajev Z. Nega dojenčka: prvemu letu življenja naproti. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2000.


Predavanja potekajo za vse študente letnika hkrati. Vaje potekajo v skupini po 15 študentov. Na vajah je študent aktiven v razgovoru ali vodja razgovora, ko predstavlja koncept svojega projekta. Izdela tudi didaktični material in se usposobi za delo z učnimi pripomočki. Vaje zaključi z učnim nastopom.


Udeležba pri predavanjih. Uspešno opravljen izpit je pogoj za opravljanje vaj, ki jih študent zaključi s predstavitvijo projekta – zdravstvenovzgojnim nastopom.


dr. Silvestra Hoyer, viš. med. ses., univ. dipl. ped., višja predavateljica

SOCIOLOGIJA RODNOSTI IN ROJEVANJA

Predmet obsega 40 ur predavanj in seminar v obsegu 30 ur.

•••• Cilji predmeta

Študent-i/ke:

• Spoznajo specifiko sociološkega pristopa in njegovo uporabnost za obravnavo zdravstvenih problemov,

• Spoznajo ugotovitve nekaterih socioloških analiz sodobne družbe, zlasti o zvezi med družbo in zdravjem,

• Umestijo problematiko rodnosti in rojevanja v družbeni kontekst in pridobijo širše razumevanje pojava tako na ravni izkušnje posameznikov in posameznic, kot na ravni skupin in institucij,

• Znajo identificirati določen problem iz področja predmeta, poiskati ustrezne vire, pripraviti seminarsko nalogo in jo zagovarjati,

• Razvijajo sposobnost kritičnega mišljenja in sodelovanja v razpravi.

•••• Vsebina

Sociologija kot znanstveno proučevanje družbenih pojavov, njeni cilji, sredstva in pogoji nastanka in delovanja.

Glavni pristopi v sociologiji in njihova uporaba pri pojasnjevanju zdravja in bolezni: funkcionalizem, marksizem, feminizem, simbolični interakcionizem. Kombinirana sociološka perspektiva zdravja in bolezni po Turnerju.

Nekatere značilnosti slovenske družbe v luči socioloških raziskav: Slovensko javno mnenje, Kakovost življenja ipd. Povezava med družbo in zdravjem: vplivi procesov modernizacije in družbenih neenakosti.

Rodnost kot družbeni pojav: dejavniki, zveza z družbenim razvojem – industrializacijo in modernizacijo, demografski prehod, spremenjen pomen družine, migracije, stanovanjski standard.

Rojevanje kot družbeni proces na različnih ravneh:

• na ravni skupin v družbenem konstruiranju rojevanja: družine, poklicna skupina babic, zdravstvene ustanove.

• na ravni posameznikov v osebnem doživljanju rojevanja ( mati, oče, sorodniki, babica).

•••• Študijski viri


Pahor M. Sociologija za zdravstvene delavce. Študijsko gradivo. Tipkopis.

Černič-Istenič M. Rodnost v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996.

Kietzinger S. Me matere. Ljubljana: Ganeš, 1994.

Dodatno gradivo predstavlja izbor člankov s področja.

•••• Izvedba predmeta

Predmet poteka v dveh delih: predavanja potekajo v predavalnici z uporabo avdiovizualnih sredstev, za seminar pa je potrebna ustrezno opremljena knjižnica in prostor za skupinsko delo in diskusijo.

•••• Obveznosti študentov

Aktivna udeležba na predavanjih, priprava seminarske naloge, njena predstavitev in zagovor ter razprava v okviru seminarja ter pisni izpit.

•••• Materialni pogoji

Ustrezno opremljena predavalnica, prostor za seminarske vaje.

•••• Sestavljalka učnega načrta

dr. Majda Pahor, univ. dipl.soc., višja predavateljica

INTERNISTIČNO PODROČJE MEDICINE

Predmetno področje obsega 70 ur predavanj.

INTERNA MEDICINA

Predmet obsega 25 ur

1. Cilji predmeta

Seznanitev z osnovnimi značilnostmi notranjih bolezni. Te bolezni morajo do neke mere poznati tudi specialisti drugih strok, kar velja tako za zdravnike kot tudi za druge zdravstvene delavce, ki so sicer usmerjeni bolj poglobljeno v druga specialna področja.

2. Vsebina

• Bolezni krvi in krvotvornih organov (eritrocitnega, levkocitnega in trombocitnega s¡stema, koagulacija krvi)

• Bolezni srca in žilja (srčna insuficienca, endokarditis /pridobljene in prirojene hibe/, miokarditis in kardiomiopatija, perikarditis, koronarna bolezen, hipertonija, ateroskleroza, bolezni perifernega žilja)

• Bolezni dihal (bronhitis, emfizem, bronh. astma, pljučnica, pnevmokonioze, pljučni rak, plevritis, pljučna tuberkuloza)

• Bolezni prebavil (gastritis, ulkus, kronične vnetne bolezni prebavil, maligne bolezni prebavil, hepatitis, jetrna ciroza, pankreatitis, holelitiaza in holecistitis)

• Bolezni sečil (glomerulonefritis, pielonefritis, ledvična insuficienca)

• Bolezni žlez z notranjim izločanjem (diabetes, hipertireoza)

• Revmatične bolezni (revmatična vročina, revmatoidni artritis)

• Nezavesten bolnik in prva pomoč pri zastrupitvah.


Predmet je najtesneje povezan s predmetom Medicinska propedevtika. V navadi je (tudi na MF), da se tadva predmeta poučujeta skupaj. Posredno je povezan z vsemi drugimi klin¡čnimi predmeti.


Varl B. Notranje bolezni. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati in obravnavajo zahtevnejša poglavja.


Obisk predavanj, ev. seminarji.

lzpit, praviloma pisni.


dr. Peter Rakovec, dr.med., redni profesor

NEVROLOGIJA


1. Cilji predmeta

• Študent pozna zgradbo in delovanje živčevja pri zdravem človeku;

• pozna osnove patofiziološke zakonitosti pri živčnih okvarah ter regeneracijske in kompenzacijske sposobnosti;

• pozna pomembnejše nevrološke bolezni, njihove vzroke, potek, diagnostične metode in zdravljenje;

• pozna možnost zdravljenja z oblikami delovne terapije v različnih obdobjih bolezni, s poudarkom na individualnem in skupinskem delu;

• usposobi se za delo z nevrološkimi bolniki v različnih starostnih obdobjih in v različnih zdravstvenih ustanovah;

• nauči se uporabljati znanje tudi v razvojne in raziskovalne namene.

2. Vsebina

Predavanja

Splošni del

• Anatomsko fiziološke osnove

• Funkcionalni sistemi:

aferentni živčni sistem

gibalni (motorični) sistem

avtonomno živčevje

višje živčne dejavnosti

• Motnje v delovanju živčevja in mišic.

• Klinična nevrološka preiskava.

• Preiskave v nevrologiji.

Specialni del

• Cerebrovaskularne bolezni.

• Intrakranialni tumorji.

• Bolezni ekstrapiramidnega sistema.

• Poškodbe glave.

• Bolezni hrbtenjače.

• Nevroimunske bolezni živčevja.

• (Heredo) degenerativne bolezni živčevja.

• Paroksizmalne motnje:

epilepsija

funkcionalni (primarni) glavoboli

• Bolezni perifernega živčevja.

• Bolezni živčno-mišičnega stika in mišice.


Potrebno je predhodno znanje anatomije, fiziologije, patofiziologije in patologije. Predmet se povezuje s psihiatrijo, interno medicino, nevrokirurgijo, nevropediatrijo, ortopedijo, travmatologijo in nevropsihologijo.

4. Študijski viri


Janko M. Nevrologija I. Višja šola za zdravstvene delavce, Univerza v Ljubljani, 1988.

Lavrič A. Klinična nevrološka preiskava. Med Razgl, Suppl 6, 1983.

Barac B. Nevrologija. ŠKolska knjiga, Zagreb, 1991.


Mumenthaler M. Neurology. Georgthieme verlag, Stuttgart, New York, 1990.




Aktivna udeležba na predavanjih je pogoj za pridobitev frekvence in pristop k izpitu.


mag. Bojana Žvan, dr.med., višja predavateljica

INFEKCIJSKE BOLEZNI


1. Cilji predmeta

Podati slušateljem splošno in specialno znanje s področja Infekcijskih bolezni v okviru programa zdravstvene nege s poudarkom na problematiko s področja porodništva in ginekologije.

2. Vsebina

SPLOŠNA INFEKTOLOGIJA

Uvod

Značilnosti infekcijskih bolezni

Povzročitelji infekcijskih bolezni

Antigeni

Toksini

Virulenca

Dispozicija

Obramba

Širjenje infekcijskih bolezni

Ukrepi za zatiranje infekcijskih bolezni

- preprečevanje

- povečanje odpornosti

Nastanek in potek infekcijskih bolezni

Diagnostika infekcijskih bolezni

Zdravljenje infekcijskih bolezni

- kemoterapevtiki

- antibiotiki

- antivirusna sredstva

- antiglivična sredstva

SPECIALNA INFEKTOLOGIJA

Izpuščajne bolezni

- Rdečke

- Ošpice

- Norice

- Pasovec

- Peta bolezen

Okužbe centralnega živčnega sistema

- Serozni meningitis

- Klopni meningitis

- Encefalitis

- Gnojni meningitis

Okužbe s herpes simpleks virusi (tip I in II)

Virusni hepatitisi

Okužbe z virusom HIV

Črevesne okužbe

- Salmoneloze

- Šigeloze

- Zastrupitve s hrano

- Kolera

- Druge

Okužbe z atipičnimi povzročitelji

- Mikoplazme

- Klamidije

- Legionela

- Vročica Q

Gripa

Prehlad

Parainfluenca

Druge virusne okužbe

Streptokokne okužbe

Stafilokokne okužbe

Sepsa, šok

Tetanus

Botulizem

Steklina

Davica

Oslovski kašelj

Mumps

Lymska borelioza

Bruceloza

Listerioza

Hemoragične mrzlice

Malarija

Toksoplazmoza

Cisticerkoza

Glivične infekcije

Hospitalne infekcije


Široko področje nalezljivih bolezni se mnogokrat prepleta s številnimi področji medicine, saj se mikroorganizmi, kot povzročitelji infekcijskih bolezni pojavljajo ne glede na osnovne bolezni. Bolniki, katerih obrambni sistem je oslabljen, predstavljajo veliko in še ne popolnoma raziskano področje za pojavljanje novih neobičajnih okužb (bolniki z malignimi ali sistemskimi boleznimi, kronični bolniki, bolniki na dolgotrajni kortikosteroidni terapiji). Novo odkriti mikroorganizmi (n.pr. Borrelia burgdorferi) odkrivajo nove povezave s področji, kot so nevrologija, dermatologija, psihiatrija, ortopedija, revmatologija, interna medicina itd.). Pojavi smrtonosnih bolezni (HIV, ebola) kaže na tesno povezanost z epidemiologijo in preventivo. Vse bolj pogoste hospitalne infekcije so predvsem problem intenzivne medicine, mikrobiologije in virologije. Nova odkritja na področju spolno prenosljivih bolezni kažejo na tesno povezavo z ginekologijo in venerologijo, intrauterine okužbe ploda pri nosečnicah pa na povezanost s perinatologijo.


Zapiski predavanj.

Marolt-Gomišček M, Radšel-Medvešček A. Infekcijske bolezni. Ljubljana: Tangram, 1992.


Predavanja s pomočjo grafoskopa in diaprojektorja


Prisotnost pri predavanjih.

Opravljen izpit (ustni) in ocenitev z oceno od nzd 5 - odl 10.

7. Sestavljalec programa

Igor Muzlovič, dr.med., višji predavatelj

DERMATOVENEROLOGIJA


1. Cilji predmeta

• Študenti spoznajo medicinsko in socialno medicinsko problematiko kožnih in spolnih bolezni;

• seznanijo se z osnovami diagnostike, zdravljenja in preventive nekaterih pri nas pogostnejših in posebej nalezljivih kožnih bolezni.

2. Vsebina

Dermatovenerološka propedevtika: struktura in funkcije kože, možnosti morfološke diagnostike kožnih bolezni, načela zdravljenja s posebnim poudarkom na metodah in sredstvih lokalne dermatoterapije.

Specialna dermatologija in venerologija: kožne bolezni, ki jih povzročajo mikroorganizmi (bakterije, virusi in glive) in kožni paraziti (garje). Vnetja kože, alergijske bolezni kože. Luskavica. Bolezni lojnic. Kronična venska insuficienca. Benigni in maligni tumorji kože. Spolno prenosljive bolezni.


Predmet se povezuje z Anatomijo in Fiziologijo, Infekcijskimi boleznimi in Interno medicino.

4. Študijski viri


Posamezna poglavja in atlas slik iz knjige M. Betetto in J. Fettich: Mala dermatovenerologija, Mihelač, Ljubljana 1993.


Posamezna poglavja iz knjige O. Braun-Falco, G. Plewig, H.H. Wolff, R.K. Winkelmann: Dermatology. Springer Verlag, Berlin 1991.






dr. Majda Lunder, dr.med., redna profesorica

ZDRAVSTVENA NEGA V PATRONAŽNEM IN

DISPANZERSKEM VARSTVU

Predmet obsega skupaj 165 ur, od tega 30 ur predavanj in 135 ur vaj. Vključen je v študijski program drugega in tretjega letnika.

1. Cilji predmeta

• Študent spozna vlogo in dejavnost zdravstveno-socialne obravnave posameznika, družine in skupnosti v sistemu zdravstvenega varstva;

• spozna namen, naloge in metode v patronažnem varstvu in v službah za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva;

• nauči se teoretična znanja aplikativno uporabiti v posamezni situaciji varovanca, družine in skupnosti;

• usposobi se za samostojno in timsko izvajanje del in nalog na področju zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje v patronažnem varstvu in v službah za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva;

• usposobi se za samostojno in timsko obravnavo invalida v patronažnem varstvu in v službah za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva ter v procesu rehabilitacije;

• dopolnjuje svoje sposobnosti dela z ljudmi ter sposobnosti opazovanja varovanca kot psihosomatsko in socialno celoto.

2. Vsebina

Patronažno varstvo

• Organizacija zdravstvenega varstva s poudarkom na patronažnem varstvu ter definicija, značaj in funkcija patronažne službe;

• Razvoj patronažne službe v svetu in v Sloveniji;

• Dejavnost patronažnega varstva:

• patronažna zdravstvena nega varovanca, družine in skupnosti;

• patronažna zdravstvena nega otročnice in novorojenčka;

• patronažna zdravstvena nega bolnika;

• Subjekti v patronažni zdravstveni negi:

• posameznik zdrav/bolan;

• družina;

• skupina, skupnost;

• Tehnike in metode dela v patronažnem varstvu:

• načrtovanje dela v patronažnem varstvu;

• patronažni obisk;

• timsko delo v patronažnem varstvu;

• proces zdravstvene nege v patronažnem varstvu

• Principi patronažnega dela.

• Dokumentiranje v patronažni zdravstveni negi:

• elektronski zapis podatkov;

• informacijski sistem patronažne zdravstvene nege;

• večparametrski hierarhični modeli v zdravstveni negi.

Službe za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva (dispanzersko varstvo)

• Razvoj služb za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva v svetu;

• Organizacija in dejavnost služb za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva v sistemu zdravstvenega varstva pri nas;

• Preventivno zdravstveno varstvo na primarni ravni:

• reproduktivno zdravstveno varstvo;

• zdravstveno varstvo dojenčkov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti;

• zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti;

• zdravstveno varstvo študentov;

• zobozdravstveno varstvo otrok in mladine;

• zdravstveno varstvo odraslih v dejavnosti splošne medicine;

• zdravstveno varstvo športnikov.

• Zdravstvena nega v službah za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva;

• Naloge medicinske sestre v njih;

• Metode dela v osnovnem zdravstvenem varstvu;

Vaje

Patronažno varstvo

• praktične vaje na terenu in računalniški učilnici;

• obravnava varovanca in družine po procesu zdravstvene nege - seminarska tema;

• skupinska diskusija.

Službe za zdravstveno varstvo posameznih skupin prebivalstva (dispanzersko varstvo)

• spoznavanje metod dispanzerskega dela in praktične vaje v eni izmed služb (dispanzerjev);

• zdravstvena nega varovanca po procesu zdravstvene nege - seminarska tema;

• skupinska diskusija.


Za sprejemanje vsebin tega predmeta mora študent obvladati vsebine zdravstvene nege, kliničnih predmetov, zdravstvene vzgoje, higiene z osnovami ekologije ter socialne medicine in statistike v zdravstvu.


http://lopes1.fov.uni-mb.si/ICNP

http://lopes1.fov.uni-mb.si/CRII

Ministrstvo za zdravstvo. Plan zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000. Priloge. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo, 1993.

Navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Uradni list RS, št. 19/98 in 47/98.

Rajkovič V, Šušteršič O. (Ured.). Informacijski sistem patronažne zdravstvene nege. Kranj: Založba Moderna organizacija, 2000.

Razširjeni strokovni kolegij za zdravstveno nego, Zbornica zdravstvene nege Slovenije. Razmejitev zdravstvene nege. Utrip 1997; 12: 21-40.

Stanhope M, Lancaster I. Community health nursinž. United States of America: The C. V. Mosby Company, 1984.

Šušteršič O. Patronažno varstvo. V: Strokovni posvet, Oskrba na domu, Koordinacija dela med različnimi dejavnostmi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za socialno medicino, 1997: 26-30.

Šušteršič O, Šlajmer-Japelj M, Cibic D, Rajkovič V. (Prevod pripravili in uredili.). Mednarodna klasifikacija prakse zdravstvene nege. Alfa verzija. Kranj: Založba moderna organizacija, 1998.

Šušteršič O, Rajkovič V, Kljajić M. Prispevek informacijske tehnologije k ocenjevanju temeljnih življenjskih aktivnosti varovanca v procesu zdravstvene nege. V: Informacijska družba 1998. Ljubljana: DZS. 1998: 97-105.

Zakon o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, št. 9/92, 37/95 in 8/96.

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96 in 29/98.



Vaje potekajo v skupinah treh študentov na terenu na domovih varovancev in v zdravstvenem domu.


Aktivna udeležba na predavanjih je obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence. Po opravljenih vajah študent opravlja izpit.


dr. Olga Šušteršič, viš.med.ses., univ.dipl.org., višja predavateljica

SUPERVIZIJA

Predmet obsega skupno 36 ur, od tega 6 ur predavanj in 30 ur vaj.

1. Cilji predmeta

Študenti:

• spoznajo pomen supervizije za zdravstveno nego,

• prepoznajo lastne potrebe po učenju,

• raziščejo razpoložljive in primerne lastne vire izobraževanja,

• prepoznajo pomen refleksije v procesu učenja,

• se seznanijo z obrambnimi mehanizmi za preprečevanje sindroma izgorevanja pri delu.

2. Vsebina

• Supervizija kot učna metoda

• definicija supervizije

• supervizija in zdravstvena nega

• proces supervizije.


Predmet se povezuje z Zdravstveno nego in s predmeti humanističnih ved.


Butterworth T, Faugier J. Clinical supervision and mentorship in nursinž. London: Chapman & Hall, 1992.


Z vajami iz supervizije - s srečanji je možno pričeti šele takrat, ko ima študent že nekaj delovnih izkušenj na področju zdravstvene nege.

Na srečanjih je predvidena aktivna udeležba vseh študentov.

Srečanja potekajo v majhnih skupinah (3 študenti).


Pred naslednjim srečanjem študent pripravi opis problema in razmišljanje (refleksijo) v pisni obliki (v dogovorjenem roku).

Aktivna udeležba vseh študentov na srečanjih.

7. Sestavljalke učnega načrta

Mihaela Skoberne, viš.med.ses., spec.superv., predavateljica

Ema Ščavničar, viš.med.ses., spec.superv., predavateljica

Darja Thaler, viš.med.ses., univ.dipl.org., spec.superv., predavateljica

ORGANIZACIJA V ZDRAVSTVENI NEGI

Predmet obsega skupno 60 ur, od tega 30 ur predavanj in 30 ur seminarja.

1. Cilji predmeta

Študent:

• spozna in razume vlogo in pomen zgodovinskega razvoja organizacije ter njeno povezanost in primerljivost z razvojem organizacije zdravstvene nege v zdravstveni dejavnosti;

• sposoben je oblikovati strokovno filozofijo zdravstvene nege, razume poslanstvo, zna oblikovati cilje zdravstvene nege in jih vključiti v cilje organizacij različnih zdravstvenih zavodov;

• spozna pomen razvoja sodobne znanosti, osnove modernih teorij, ki so pomembne za organizacijo sodobne zdravstvene nege;

• sposoben je analizirati nekatere organizacijske strukture zdravstvene nege in razume značilnosti različnih sistemov zdravstvene nege;

• usposobljen za vodenje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje in vrednotenje procesov zdravstvene nege v sistemih primarnega zdravstvenega varstva;

• spozna in nauči se uporabljati metode za analizo organiziranosti in za uvajanje organizacijskih sprememb za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti sistema zdravstvene nege, ki jih predstavi v svoji projektni nalogi;

• sposoben uporabljati znanja iz področja motiviranja, komuniciranja, reševanja problemov pri organizacijskih problemih v praksi;

• sposoben bo opravljati nekatere funkcije iz kadrovskega managementa oz. ravnanje s človeškimi viri;

• spozna vlogo in pomen zdravstveno informacijskega sistema na vseh nivojih zdravstvene dejavnosti;

• sposoben uporabiti in analizirati informacije in podatke pomembne za razvoj zdravstvene nege na lokalni ravni in višjem nivoju upravljanja.

2. Vsebina

Predavanja

• Organizacija, izvor, razvoj, pomen pri razvoju zdravstvene nege;

• zgodovinski razvoj organizacijske misli do moderne organizacije. Razvoj sodobne znanosti o organizaciji, obdobje klasične, neoklasične do modernih teorij in vpliv na razvoj organizacije zdravstvene nege v sistemu primarnega zdravstvenega varstva. Organizacijske strukture, pomen decentraliziranih

organizacijskih struktur za razvoj avtonomije zdravstvene nege (npr. Primary Nursing). Organizacijske funkcije zdravstvene nege, kategorije delovnega procesa, funkciološka analiza dejavnosti zdravstvene nege. Nivoji organiziranosti v sistemu zdravstvenega varstva, značilnosti nekaterih organizacijskih procesov (informiranje, komuniciranje, odločanje, planiranje). Pojem in pomen organizacijskega komuniciranja. Obravnava nekaterih funkcij managementa, ki so pomembne za organiziranje zdravstvene nege (planiranje, odločanje, stili vodenja). Kadrovska funkcija: kadrovski procesi: (izbor kadra, motiviranje, razvoj kadrov, izobraževanje, položaj vodij, uvajanje novosprejetih in izobraževanje vodij). Metode reorganizacije zdravstvene nege v sistemu zdravstvenega varstva. Informacijsko dokumentacijski procesi v zdravstveni dejavnosti: pomen, naloge in vloga medicinske sestre.

Seminarji

Študent pripravi seminarsko nalogo s področja zdravstvene dejavnosti z obravnavo organizacijskih problemov v sistemu zdravstvene nege in nalogo predstavi.


Predmet se povezuje s predmetom zdravstveno nego, ustavno ureditvijo z zdravstveno zakonodajo ter zdravstvenim varstvom v izrednih razmerah.

4. Študijski viri


Villa A. Organizacija in organiziranje. Kranj: Moderna organizacija, 1994.

Florjančič J, Kavran D. Kadrovska funkcija-management. Kranj: Moderna organizacija, 1994.

Anon: Management in zdravstvena nega, Kolaborativni center SZO, Maribor, 1990.

Bohinc M, Cibic D. Organizacija zdravstvene nege (Učbenik v pripravi).


Skupina avtorjev. Operativni management. Kranj: Moderna organizacija, 1995.

Brus A. Organizacijski, ekonomski in informacijski procesi v zdravstveni dejavnosti. Ljubljana: Moderna organizacija, 1994.

Salvage J. Nove smeri razvoja zdravstvene nege. Maribor: Kolaborativni center SZO, 1994.

Berhard I, Walsh M. Leadership the Key to the Professionalism of Nursinž. New York: Mosby, 1994.

Kopač I. Organizacija bolnišničnih dejavnosti. Kranj: Moderna organizacija, 1977.


Predmet se izvaja v obliki predavanj, seminarskih vaj, ki potekajo v skupini do 30 študentov in konzultacij za pripravo seminarskih nalog. Vsebina vaj je prilagojena posebnostim študijskega programa za zdravstveno nego.


Študent si pridobi frekvenco s prisotnostjo na predavanjih, kar je pogoj za pristop k izpitu. Vaje se zaključijo z predstavitvijo seminarske naloge, kar je tudi pogoj za pridobitev frekvence iz vaj.


Marija Bohinc,viš.med.ses., univ.dipl.org., predavateljica

MENTALNO ZDRAVJE

Predmet obsega 35 ur od tega 20 ur predavanj in 15 ur vaj.

1. Cilji predmeta

• Študent se seznani z delovanjem duševnih funkcij in njihovimi motnjami;

• izoblikuje svoj strokovni odnos do pojava problematike duševne obolevnosti s posebnim poudarkom na humanem odnosu do duševnega bolnika;

• skozi poznavanje vzročnosti in pojavnih oblik duševnih motenj razvije dialektične poglede na multifaktorialno vplivnost in medsebojno odvisnost bioloških, socialnih in psiholoških dejavnikov, pomembnih tako za razvoj zdravja kot tudi bolezni.

2. Vsebina

Kaj je psihiatrija, njeno mesto v medicini in družbi, opredelitev posameznih področij, kot so splošna in specialna psihopatologija, psihična terapija, psihiatrična preventiva

oziroma duševna higiena; organizacija psihiatrične pomoči, organizacija psihiatrične bolnišnice, razlike med telesnim in psihiatričnim bolnikom.

Znanje splošne psihopatologije - torej spoznavanje posameznih motenj delovanja duševnih funkcij, pri čemer temelji razlaga na poznavanju fiziologije le-teh.

Zaznavne motnje

Kaj je zaznavanje, odvijanje zaznavnih procesov in njih motnje: kako se motnje pokažejo in kako jih opazimo.

Motnje spomina

Delovanje spomina, njegova funkcija, pojavljanje spominskih motenj in njih oblike, kako jih odkrivamo.

Motnje pozornosti in dojemanja

Kaj je pozornost, zakonitosti delovanja pozornosti in dojemanja, oblike pozornosti, motnje pozornosti in dojemanja - opazovanje.

Motnje inteligentnosti

Kaj je inteligentnost, kako se formira, zakaj se motnje pojavijo, razvrstitev in opis motenj, kako jih odkrivamo.

Motnje zavesti

Pojem zavest, kvantitativni in kvalitativni vidik zavesti, motnje, opazovanje.

Motnje čustvovanja

Opredelitev pojma, čustvene reakcije in čustvena stanja, fiziološki ciklusi čustvovanja, motnje, opazovanje, ipd.

Motnje volje in dejavnosti

Kaj je volja, kaj je dejavnost, kako se le-ta odvija in kako se odraža v motorični aktivnosti, medsebojna povezanost, pojav motenj in njih oblika.

Motnje nagonskega življenja

Kaj so nagoni, samoohranitveni nagon in nagon po ohranitvi vrste, njih motnje, kako se le-te manifestirajo.

Specialna psihopatologija zajema poznavanje posameznih nozoloških enot (bolezni), pri čemer okvirno uporabljamo etiološko razdelitev glede na endogeno (pretežno dedno) oziroma eksogeno pogojenost bolezni. Slednja pa je lahko odraz negativnih vplivov materialnega in psihosocialnega okolja, medsebojna odvisnost naštetih dejavnikov.

Pretežno psihosocialno pogojene duševne motnje in abnormnosti

Nevrotične motnje in nevroze

Osnovna znanja o nastajanju pojma nevroze in nevrotičnih motenj, kako si na osnovi psihodinamičnega koncepta razlagamo njihov nastanek in razvoj (po teoriji Haralda Schultz-Hencke-ja), njih razdelitev in najpogostejše pojavne oblike.

Deviirane osebnosti

Opredelitev pojma, osnovne značilnosti reagiranja, najznačilnejše oblike.

Bolezni odvisnosti

Alkoholizem

Opredelitev sindroma alkoholne odvisnosti, zakonitosti nastajanja in poglabljanja odvisnosti (po Jellineku), kako se to odraža v vedenju prizadetega, razširjenost in posledice.

Ostale toksikomanije

Njih podobnost in specifične razlike v primerjavi z alkoholno odvisnostjo. Različne oblike odvisnosti s poudarkom na nevarnosti zasvojenosti s pomirili in analgetiki.

Pretežno endogeno pogojene duševne bolezni (psihoze)

Shizofrenija (duševna razcepljenost)

Razširjenost, zakonitosti poteka, bolezenska simptomatika, posamezne pojavne oblike, prognoza.

Ciklofrenija (manično depresivna psihoza)

Razširjenost, zakonitosti poteka, simptomatika, prognoza.

Somatogene ali simptomatske psihoze

Alkoholne psihoze

Vzročnost, pojavljanje in pogostnost, pojavne oblike, ki jih je največ (bledež, Korzakova psihoza, halucinaza, ljubosumnostna blodnjavost).

Infekcijske psihoze

Pojavljanje duševnih motenj kot odraz akutnih in kroničnih infekcij, njih pojavne oblike (delirantna stanja, akutni eksogeni reaktivni tip, progresivna paraliza).

Obporodne in poporodne duševne motnje

Pojav duševnih motenj v zvezi z rojstvom otroka in poporodnim obdobjem.

Psihoze v involuciji

Involucija kot vzrok za pojavljanje duševnih bolezni tako v predstarostnem kot v starostnem obdobju. Pojavne oblike predstarostnih psihoz (involutivna melanholija, presenilni paranoid, presenilna demenca), njih potek in prognoza, kakor tudi pojavne

oblike in potek starostnih duševnih bolezni (arteriosklerotična demenca, senilna demenca, senilni paranoid).

Epilepsija (božjast)

Ponovitev znanj, pridobljenih iz nevrologije in dopolnitev s spoznavanjem osebnostnih sprememb, ki se pojavljajo kot izrazito pomemben element motenosti pri teh bolnikih.

Duševna podnormalnost

Vzročnost, razširjenost med prebivalstvom, pojavne oblike tako glede na vzročnost kot na stopnjo prizadetosti in iz tega izhajajoče možnosti usposabljanja (orientacijsko).

Psihiatrična terapija

Poznavanje možnosti, načina in metod zdravljenja v psihiatriji tako z organizacijske kot vsebinske plati;

hospitalno, polhospitalno in ekstrahospitalno zdravljenje;

metode psihiatričnega tretmana kot so medikamentozna in biološka terapija, socioterapija (v širšem pomenu besede), psihoterapija.

Psihiatrija v posebnih okoliščinah

Organizacijski problemi, specifičnost dela in način obravnave v posebnih okoliščinah, pričakovanja o pojavljanu specifične problematike glede na dosedanje izkušnje.

Duševna higiena - psihiatrična preventiva

Poznavanje potreb in problematike človeka v različnih, predvsem nekaterih kritičnih razvojnih obdobjih, kakor tudi v kritičnih življenjskih obdobjih in situacijah, kar naj omogoči ustrezno preventivno dejavnost v prizadevanjih za krepitev splošnega duševnega zdravja.

Opredelitev pojma duševno zdravje.


Predmet se navezuje na vsebine predkliničnih predmetov, na interno medicino in psihologijo v porodniško-ginekološki zdravstveni negi. Poznavanje vsebine tega predmeta je potrebno za razumevanje posameznih poglavij zdravstvene nege.

4. Študijski viri

Temeljni študijski vir

Kušej M. Psihiatrija. Ljubljana: Višja šola za zdravstvene delavce, 1984.

Priporočeni študijski vir

Milčinski L. ur. Psihiatrija. Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum, 1986 (Strokovna publikacija).


Predavanja potekajo za vse študente hkrati. Aktivno jih vključujemo v diskusijsko metodo dela, posebno pri poglavjih, kjer dopolnjujemo znanje.




Miklavž Kušej, dr.med., višji predavatelj

SOCIALNA MEDICINA IN STATISTIKA V ZDRAVSTVU

Predmet obsega 40 ur predavanj in 20 ur seminarskih vaj.

1. Cilji predmeta

• Študenti pridobijo pozitiven odnos do zdravja posameznikov, družine in celotne družbene skupnosti;

• se usmerijo na kompleksno problematiko tako zdravega kot bolnega človeka v okolju, kjer živi in dela;

• si pridobijo epidmiološki pristop k obravnavanju socialno - medicinske problematike današnjega človeka in se nauče oceniti delovanje dejavnikov tveganja ter dejavnikov iz naravnega in socialno ekonomskega okolja na človeka;

• usposobijo se za promocijo zdravja in preventivno medicinsko miselnot tako v normalnih okoliščinah kot v primeru naravnih katastrof in vojne;

• se naučijo sistematičnosti pri opazovanju in spremljanju množičnih pojavov;

• se usposobijo uporabljati statistično miselnost kot diagnostično sredstvo, potrditi ali zavreči obstoječa mnenja in se dokopati do novih spoznanj;

• se privajajo na kritično presojanje na podlagi poznavanja in obvladovanja statistične metodike, se usmerjajo na preudarnost in objektivnost v svojem delu in odločitvah;

• uvajajo se v raziskovalno delo.

2. Vsebina

Predavanja

SOCIALNA MEDICINA

Socialnomedicinska diagnostika - zdravje in bolezni v skupnosti

Razvoj, opredelitev in dejavnost socialne medicine; pojem zdravja in bolezni; družbenoekonomski pomen zdravja in bolezni; individualne in kolektivne zdravstvene potrebe in zahteve ter možnosti za zadovoljevanje teh potreb; o kakovosti življenja; enotnost medicine; metode dela v socialni medicini: epidemiološka, statistična, dispanzerska, patronažna, zdravstvenovzgojna; pomen enovitosti zdravstvenega varstva in vloga posameznih vidikov zdravstvene dejavnosti: preventiva, kurativa, rehabilitacija;

Individualno in kolektivno zdravje; merjenje zdravstvenega stanja skupnosti; kazalci zdravstvenega stanja skupnosti (populacijski, vitalnostatistični, migracijski, mortalitetni, morbiditetni, antropološki, itd);

Sistemske determinante zdravja (biološke, ekološke, socialnoekonomske, bihevioralne); Dejavniki tveganja in zdravo življenje.

Demografske spremembe in zdravstveno stanje prebivalstva Slovenije; ocenitev socialnih bolezni po stopnji razširjenosti, po dinamiki rasti in upadanja, po posledičnosti, po prizadetosti zdravstveno bolj ogroženih skupin (stopnja obolevnosti, invalidnost, začasne nesposobnosti za delo, nujnost bolnišničnega zdravljenja, prezgodnje smrti, ekonomske izgube družbe).

Vplivi spremenjenih dejavnikov naravnega in socialnoekonomskega okolja na zdravje in bolezni: spremenjen način �življenja, spremenjena struktura prebivalstva, poslabšanja medčloveških odnosov, porabniška miselnost, kronično utrujanje, vsesplošno onesnaževanje okolja.

Naravni potek in faze razvoja bolezni (agens, človek, okolje) in ukrepi primarne, sekundarne in terciarne prevencije. Stopnje izvajanja zdravstvenega varstva (strategija, taktika, operativa).

Zdravje rizičnih skupin prebivalstva; družina in zdravje; družba in zdravje.

Socialno medicinska terapija

Ukrepi za varovanje zdravja in aktivnosti zdravstvenega varstva: promocija zdravja, splošna in specifična prevencija bolezni, poškodb in socialne patologije; zgodnje odkrivanje obolenj; hitra diagnostika; pravočasno zdravljenje in rehabilitacija, zdravstvena nega. Alternativna medicina in zdravstveno varstvo. Celostno varstvo rizičnih skupin.

Razširjenost, dinamika in posledicnost, multifaktorialna vzročnost in možnosti preprečevanja oziroma zmanjševanja negativnih posledic socialno patoloških pojavov: alkoholizem, narkomanija, kajenje, mladoletniški nemir, prostitucija, spolne bolezni, AIDS, samomorilnost.

Značilnosti akutnih nalezljivih bolezni v primerjavi z množičnimi kroničnimi in degenerativnimi boleznimi. Razširjenost, dinamika, vzročnost in značilnosti kroničnih množičnih nenalezljivih bolezni: bolezni srca in ožilja; maligne neoplazme; bolezni kosti in gibal; bolezni prebavil; bolezni čutil; duševne bolezni; travmatizem; poklicne bolezni.

Stališča socialne medicine glede etične odgovornosti zdravstvenih delavcev pred vestjo, pred bolnikom in pred družbo; kodeks etike zdravstvenih delavcev; pacient kot subjekt zdravljenja; kodeks etike medicinskih sester; Hipokratova prisega; deklaracija iz Helsinkov.

Sistemi zdravstvenega varstva in organizacija zdravstvene dejavnosti

Sistemi zdravstvenega varstva in organizacija zdravstvene dejavnosti v svetu in pri nas; načela sodobnega sistema zdravstvenega varstva; vplivi na organizacijo zdravstvenega varstva; faktorji, ki determinirajo zdravstvene potrebe in zdravstveno utilizacijo; sistem zdravstvenega zavarovanja; tipologija zdravstvenih zavodov in vsebina njihovega dela; zdravstveni dom, bolnišnica, specialni zavodi in inštituti, lekarne, naravna zdravilišča; zavodi za zdravstveno varstvo; zdravstveno varstvo v izrednih razmerah; organizacija nujne medicinske pomoči.

Upravljanje v zdravstvu (management); prednost regionalizacije zdravstvene dejavnosti; povezovanje zdravstvene dejavnosti; načrtovanje dela in razvoja.

Kazalci smotrnosti dela, učinkovitosti organizacije in uspešnosti dela v zdravstveni dejavnosti; timsko in projektno delo.

Financiranje zdravstvenega varstva; metodologija načrtovanja zdravstvenega varstva; dokumentacije in evidence v zdravstvenem sistemu; sistem zdravstvenega zavarovanja; pravice iz zdravstvenega zavarovanja.

Vloga normativov in standardov ter drugih regulativov v zdravstvu.

Ocena kakovosti dela in strokovno nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev. Zdravstvena zakonodaja: Zakoni, pravilniki in drugi zdravstveni predpisi.

Mednarodno sodelovanje na področju zdravstvenega varstva; Svetovna zdravstvena organizacija; "Zdravje za vse" - Svetovna strategija; Koncept primarnega zdravstvenega varstva; projekt zdravo mesto.

STATISTIKA V ZDRAVSTVU

Statistične metode

Kaj je statistika, predmet, namen in vloga statistike v zdravstvu, v medicini, v organizaciji zdravstvenega varstva in pri raziskovalnem delu. Proučevanje množičnih pojavov, opredelitev populacije, enot, znakov. Faze statističnega opazovanja; Vrste

statističnega opazovanja (popolno, delno, popis, registracija). Zbiranje, urejanje, prikazovanje statističnih podatkov. Statistične vrste, tabele, grafikoni. Relativna števila, srednje vrednosti. Mere za variacijo in razpršenost (variacijski razmik, kvantilni razmik, standardni odklon, koeficient variacije). Povezanost množičnih pojavov. Teoretične porazdelitve. Normalna porazdelitev. Standardizirana normalna porazdelitev. Verjenost in tveganje. Vzorčenje. Preskušanje domnev; Korelacija in regresija. Statistične raziskave.

Demografska statistika

Pojem in razdelitev demografske statistike. Populacijska statistika: popis prebivalstva, teritorijalna razporeditev prebivalstva; gostota prebivalstva; biološka sestava prebivalstva; socialnoekonomska sestava prebivalstva. Vitalna statistika: nataliteta, fertilnost, splošna in specifična umrljivost, umrljivost dojenčkov, umrljivost po vzroku smrti, pričakovano trajanje življenja, naravni prirastek, indeks dinamike prebivalstva, nupcialiteta, divorcialiteta; Migracijska statistika: emigracija in imigracija; stalna, sezonska in dnevna migracija.

Zdravstvena statistika

Namen, predmet in področje zdravstvene statistike ter viri podatkov in informacij.

Socilno medicinska statistika: MKB, morbiditeta, mortaliteta, travmatizem, nezmožnost za delo, registri, terenska anketa, kazalci zdravstvenega stanja prebivalstva. Klinično medicinska statistika.

Statistika človekovega okolja in higienskih razmer: raziskovanja fizičnega okolja, prehrane, delovnega okolja, pogojev in načina življenja, preskrbe z vodo, distribucije odpadkov.

Statistika zdravstvenih dejavnosti: struktura in razporeditev zdravstvenega osebja; kazalci mreže, obsega in učinkovitosti ter uspešnosti dela.

Organizacija zdravstveno statistične službe

Statistični sistem v zdravstvu; organizacija zdravstvene statistične službe; sistem statističnega obveščanja: medicinska dokumentacija, statistični obrazci, enotne definicije pojmov.

Osnove informatike v zdravstvu

Način prenosa obvestil; informacijske naprave; obdelava informacij. Elektronski računalniki. Komuniciranje med človekom in računalnikom; programski jeziki. Uporaba računalnika pri zdravstveni dokumentaciji, klinični medicini, preventivni medicini, medicinski literaturi ipd. Računalnik v zdravniški ordinaciji.

Seminarske vaje

Vodenje medicinske dokumentacije; registriranje in zbiranje statističnih podatkov in informacij; ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete statističnih podatkov.

Urejanje in prikazovanje statističnega gradiva.

Osnovne statistične analize v zdravstvu.

Opisovanje in interpretacija opazovanih pojavov.

Statistika terenskega dela; zdravstvena anketa.

Samostojno statistično poročanje in interpretiranje.


Predmet se povezuje s področji preventivne medicine, informatike in računalništva, medicinske ekologije, sociologije rodnosti in rojevanja, psihologije v porodniško-ginekološki zdravstveni negi, ekonomike v zdravstvu.

4. Študijski viri


Komadina D. Javnozdravstveni terminološki glosar. Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo, 1994.

Komadina D. Statistika v zdravstvu.Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo (v tisku), 1996.

Komadina D. Socialna medicina. Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo (v tisku), 1996.


Pirc B. Uvod v socialno medicino. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1980.

Adamič Š. Temelji biostatistike. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1989.

Jakšič Ž. Socialna medicina. Zagreb: Medicinska fakulteta, 1994.

Targets for health for all, WHO, 1985


Predmet se praviloma izvaja za vsak študijski program posebej. Pri izvedbi predmeta se obravnavajo primeri, ki so specifični za teoretično razlago in praktično uporabo konkretne stroke.

Predavanja potekajo za vse študente posameznega oddelka hkrati. Vaje so v skupinah do 30 študentov in vse zaključijo s pisnim kolokvijem.


Aktivna udeležba pri predavanjih in vajah je obvezna in je eden od pogojev za pridobitev frekvence iz predmeta. Študent mora najprej opraviti vaje, seminarje in kolokvij, nato pristopi k izpitu iz socialne medicine in statistike v zdravstvu. Znanje se preverja z ustnim in pisnim izpitom; ocena izpita je skupna.


mag. Dominik Komadina, dr.stom., docent

USTAVNA UREDITEV Z ZDRAVSTVENO ZAKONODAJO


1. Cilji predmeta

Študenti se:

• seznanijo s poglavji ustavne ureditve Republike Slovenije;

• spoznajo s temeljnimi pojmi, delitvijo, kategorijami in subjekti zdravstvene zakonodaje;

• uvedejo v sistem zdravstvenega prava ter pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zavarovancev kot bolnikov in poškodovancev;

• spoznajo z organizacijo zdravstvene dejavnosti in upravnimi organi na področju zdravstva;

• poglobijo v namen in pomen zdravstvenega varstva za javno zdravje;

• seznanijo s problemi zdravstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji;

• informirajo o pristojnostih, nalogah in organizaciji zdravstva, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja;

• spoznajo pomen, vsebino in področja nadzora na zdravstvenem področju;

• seznanijo s kazenskimi določbami v zvezi z varstvom človekovega zdravja in nekaterimi pravno etičnimi in medicinskimi problemi v zvezi z zdravljenjem;

• seznanijo z raznimi sistemi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja po svetu;

• okvirno seznanijo z organizacijo SZO in njenimi najpomembnejšimi akti.

2. Vsebina

Predavanja

Ustavna ureditev

• Splošno o ustavi. Razvoj ustavne ureditve. Osnovni pojmi iz ustave. Vsebina ustave. Varstvo človekovih pravic. Državni organi.

Zdravstvena zakonodaja

• Pojem, značaj, obseg in predmet zdravstvenega prava.

• Odnos zdravstvenega prava do sorodnih socialno medicinskih znanosti in drugih disciplin.

• Osnovni pojmi pri ugotavljanju odgovornosti za strokovne napake pri zdravljenju.

• Viri zdravstvenega prava.

• Pregled sistemske zdravstvene zakonodaje in posebnih predpisov.

Zdravstvena politika in zdravstveno varstvo

• WHO in izbrani mednarodni dokumenti.

• Zdravje kot vrednota in dobrina.

Bolnik in poškodovanec v postopku zdravljenja

• Osebe v izvajanju in uporabi zdravstvenega varstva. Subjekti zdravstvenega prava. Pojem in pomen posebnega varstva rizičnih skupin prebivalstva.

• Pravica do življenja med rojstvom in smrtjo.

• Status bolnika v postopku zdravljenja.

• Nekateri pravni in etičnomedicinski problemi v zvezi z zdravljenjem (biomedicinski poskus, presajanje organov, splav, detomor, izdaja zdravniške tajnosti, evtanazija idr.). Nesreče pri zdravljenju.

• Strokovne napake pri zdravljenju; razsodišče, odgovornost in zavarovanje za napake.

• Odvzem procesne sposobnosti bolniku. Obvezno in prisilno zdravljenje.

• Odgovornost za nastalo škodo na zdravju in v postopku zdravljenja. “Cena” zdravja. Materialna in nematerialna škoda na človeku.

• Izvedenstvo; namen in značaj izvedenstva; postopek, izvid in mnenje; obveznost izvedenskih mnenj; izreden komisijski pregled.

• Komisija za etično medicinska vprašanja.

Zdravništvo: status, poklic, smeri poklica, naziv. Zdravstveni team. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci.

• Individualno izpopolnjevanje.

• Pripravništvo; sekundariat; specializacija; volonterstvo.

• Osebni in družinski zdravnik.

• Zdravniška zbornica Slovenije; Zbornica zdravstvene nege Slovenije in druge zbornice.

Zdravstvo: pojem, značaj in posebni pogoji dela (dežurstvo, stalna pripravljenost, podaljšan delovni čas itd.);

• osnovna področja zdravstva (kurativa, preventiva in socialna medicina);

• službe osnovnega zdravstvenega varstva; področja, pristojnosti in naloge;

• ambulantni in dispanzerski način dejavnosti;

• primarna, sekundarna, terciarna zdravstvena dejavnost; druge zdravstvene dejavnosti;

• Inštitut za varovanje zdravja; pomen za javno zdravje; strokovna in učna baza za zdravstvene poklice;

Javno in zasebno zdravstvo( konkurenčna klavzula; koncesija in pogoji za opravljanje dejavnosti)

• evidence na področju zdravstva;

• upravni organi na področju zdravstva v Sloveniji; ministrstvo in upravne enote;

• organizacija zdravstvene dejavnosti; zdravstveni zavod in druge oblike organiziranosti zdravstvene dejavnosti;

Nadzorstvo v zdravstveni dejavnosti

• oblike in področja nadzorstva v zdravstveni dejavnosti;

• kazniva dejanja zoper človekovo zdravje; prekrški.

Zdravstveno varstvo: sistem, namen, nosilci; subsidiarne organizacije (RK, gorska reševalna služba)

• Dejavnosti, ukrepi, storitve, programi in akcije;

• pravica do zdravstvenega varstva in iz te izvedene pravice zdravstvenega varstva;

• plan zdravstvenega varstva Slovenije; planiranje v zdravstvenem varstvu, indikatorji;

• Svet za zdravje pri Vladi republike Slovenije; pristojnosti in naloge;

• tipologija zdravstvenih sistemov po svetu.

Zdravstveno varstvo po posebnih predpisih in postopkih (nalezljive bolezni, lekarniška dejavnost, duševno zdravje in pridržanje, biomedicinski poizkusi, itd.).

Zdravstveno zavarovanje: namen, pomen

• Status zavarovane osebe;

• obvezno zavarovanje; pravice iz obveznega zavarovanja; viri sredstev;

• prostovoljno zavarovanje;

• Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

• urejanje odnosov med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstvenimi zavodi in zasebnimi zdravstvenimi delavci;

• uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja;

• povrnitev škode in kazenske določbe.


Predmet je sistemsko, organizacijsko in vsebinsko povezan z drugimi predmeti na visokošolski stopnji.


Strojin A. Eseji o ustavi. Ljubljana: Delavska enotnost. 1995.

Strojin A. Uvod v zdravstveno pravo. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998.

Ustava Republike Slovenije iz leta 1991.

Zdravstvena zakonodaja s pravilniki.

Medicina in pravo I, II in III. Maribor. 1993, 1994, 1995.


Predavanja potekajo za celotni letnik enotno v predavalnici z avdiovizualnimi sredstvi.


Aktivna udeležba študentov. Izpit je pismen, po treh neuspešnih preizkusih znanja pa pred komisijo usten.


dr. Anton Strojin, dipl.pravnik, izredni profesor

OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE

Predmet obsega 20 ur vaj in 10 ur seminarja.

1. Cilji predmeta

Študenti osvojijo osnovne pojme in terminologijo s področja računalništva in informatike. Seznanijo se z delom na osebnem računalniku in sicer z urejanjem besedil ter delom z bazami podatkov. Spoznajo možnosti komuniciranja v lokalnih in globalnih računalniških omrežjih. Seznanijo se z uporabo računalnikov v zdravstvu ter novostmi na tem hitro razvijajočem se področju.

2. Vsebina

• Zgradba in delovanje računalniških sistemov

• Sistemska programska oprema

• Uporabniška programska oprema za urejanje besedil in delo z bazami podatkov

• Računalniške komunikacije in omrežja

Vaje:

Študent s primeri in nalogami s poudarkom na uporabi v zdravstvu spozna in uporablja programsko opremo, predstavljeno na predavanjih.


Predmet je povezan z ostalimi predmeti vzgojno izobraževalnega programa.

4. Študijski viri


Anderson S. Computer literacy for health care professionals. New York: Delmar, 1992.

Kostrevc L. Računalništvo in informatika. Pasadena, 1998.

Coiera E. Guide to Medical Informatics, the Internet and Telemedicine. Chapman & Hall, 1997


Priročnik programske opreme za urejanje besedil in delo s podatkovnimi bazami

Kodek D. Arhitektura računalniških sistemov. Ljubljana: Bi-tim, 1994.

Long N, Long N. Computers. New Jersey: Prentice-Hall, 1993.

Mohorič T. Podatkovne baze. Ljubljana: ZAFER, 1992.


Učilnica z IBM/PC kompatibilnimi osebnimi računalniki in ustrezno programsko opremo, s po največ dvema študentoma na en računalnik. Grafoskop. Dataskop. Dostop v svetovno računalniško omrežje.


Opravljen kolokvij iz vaj je pogoj za pristop k izpitu.


mag. Jelena Ficzko, univ.dipl.inž.rač.in inf., predavateljica

UVOD V RAZISKOVALNO DELO


1. Cilji predmeta

Študentke:

• spoznajo značilnosti raziskovalnega dela v zdravstveni negi

• seznanijo se z raziskovalnim delom v zdravstveni negi na porodniško-ginekološkem področju

• se usposobijo za kritično uporabo strokovne literature

• pridobijo informacijo o veljavnih znanstveno-raziskovalnih metodah

• se usposobijo za aktivno sodelovanje v raziskovalnih skupinah na področju za katerega so kot strokovnjaki odgovorne

• uporabijo znanje za izdelavo strokovnega članka.

2. Vsebina

Predavanja:

• raziskovalno delo v zdravstveni negi pri nas in v svetu (s poudarkom na porodniško - ginekološkem področju);

• temeljne zakonitosti raziskovalnega dela;

• etika v raziskovalnem delu;

• vrste raziskav v zdravstveni negi;

• iskanje in uporaba literature;

• kritična analiza strokovnega teksta s področja zdravstvene nege;

• priprava raziskovalnega protokola.

Vaje

Udeleženke pripravijo pisni izdelek, ga predstavijo in diskutirajo v skupinah.


Predmet se povezuje s predmeti vključenimi v študijski program.


Sagadin I. Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. Ljubljana: Zavod za šolstvo in šport, 1993.

Toš N. Metode družboslovnega raziskovanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1988.

Tekoča periodika.


Predavanja in vaje so obvezna za vse študente.


Pisni izpit.

7. Sestavljalki učnega načrta


dr. Majda Pahor, univ.dipl.soc., višja predavateljica

UVOD V OSEBNI RAZVOJ


1. Cilji predmeta

Študentke spoznajo:

• osnovne socialne vrednote; posebej njihov pomen za starševstvo in za zdravstveno poklicno delo;

• človekovo doživljanje, temeljne in sekundarne medčloveške odnose, komunikacijo in vedenje; posebni poudarek je na družini in na zdravstvenem poklicnem delu;

• osebnostne nevarnosti v poklicnem delu z ljudmi (“burnout” sindrom, “helfersindrom” in birokratski sindrom) ter poklicna higiena.

2. Vsebina

• Celostna podoba človeka ter njen pomen za starševstvo in za poklicno delo z ljudmi;

• ustvarjalne in doživljajske vrednote ter vrednote stališč (po Franklu) s posebnim poudarkom na starševstvu in na poklicnem delu z ljudmi;

• človekovo doživljanje in vedenje ter njun medsebojni vpliv;

• temeljni in sekundarni medčloveški odnosi;

• komunikacija v medčloveških odnosih;

• samouresničevanje človeka v vsakdanjem življenju (posebej v družini in poklicu) in ob posebnih življenjskih dogodkih (na primer rojstvo otroka);

• starševstvo kot temeljni medčloveški odnos in kot možnost za osebnostno rast;

• medčloveški odnosi med bolnikom, svojci in zdravstvenim osebjem;

• poklicna identiteta in njen pomen za osebnostno rast v poklicu;

• glavni nosilci poklicne identitete: veselje do poklica, usposobljenost, osebnostna rast v poklicu, poklicno združevanje;

• psihična in poklicna higiena v zdravstvenem poklicu.


Predmet Uvod v osebni razvoj je povezan v komplementarno celoto z drugimi predmeti, med katerimi zagotavlja osnovno spoznavanje psihološke stvarnosti pacienta, odnosov zdravstvenega osebja z njim ter poklicne higiene zdravstvenega osebja.

4. Študijski viri


Ramovš J. Uvod v osebni razvoj. Učbenik (bo pravočasno pripravljen).

Musek J. Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy, 1993 (posamezni deli knjige).

Musek J. Osebnost in vrednote. Ljubljana: Educy, 1993 (posamezni deli knjige).


Ramovš J. Antropohigiena. Celje: Mohorjeva družba, 1990 (1. del), 1994 (2. del), 3. del v pripravi (posamezni deli vsake knjige).

Opomba: ostalo primerno domačo in tujo literaturo predavatelj navaja pri predavanjih.


Predavanja so organizirana za vse študentke hkrati in so obvezna.


Vsaka študentka naredi seminarsko nalogo na enem od vsebinskih področij predmeta.

Znanje se preverja z ustnim izpitom.


dr. Jože Ramovš, docent

ZDRAVSTVENO VARSTVO V IZJEMNIH RAZMERAH

Predmet obsega 30 ur seminarja.

1. Cilji predmeta

• Študent spozna učinke naravnih in drugih nesreč (katastrof) na človeka in človekovo okolje;

• spozna vplive naravnih in drugih nesreč (katastrof) na zdravstveno službo in zdravstveno varstvo ter organizacijo in delovanje službe v spremenjenih pogojih;

• natančno preuči strokovno-medicinske ukrepe preprečevanja nesreč;

• študent natančno preuči strokovno-medicinske ukrepe za zaščito in reševanje prizadetega in ogroženega prebivalstva;

• seznani se z doktrinarnimi stališči medicinske ekologije;

• študent se seznani z delovanjem humanitarnih organizacij in z ženevskimi konvencijami ter drugimi mednarodnimi sporazumi.

2. Vsebina

Nesreče, incidenti, katastrofe...

• vrste nesreč in klasifikacija

• pogostnost posameznih nesreč

• naravne nesreče v Sloveniji in sosednjih deželah

• tehnološko-civilizacijske nesreče v Sloveniji in sosednjih deželah

• ocena ogroženosti pred naravnimi nesrečami v Sloveniji

• ocena ogroženosti pred tehnološkimi nesrečami v Sloveniji

Medicina v naravnih in drugih nesrečah (katastrofna medicina)

• definicija

• naloge in vsebina dela

• doktrinarne opredelitve pri nas in v svetu

• vloga SZO in mednarodno sodelovanje

• vzgoja in usposabljanje zdravstva za delovanje v spremenjenih pogojih

Delovanje zdravstvene službe v naravnih in drugih nesrečah

• dejavniki, ki vplivajo na zdravstveno problematiko

• usposabljanje in pripravljanje zdravstva za delovanje v izrednih razmerah

• problematika zdravstvenih zavodov prizadetega območja

• organizacija dela v zdravstvenem zavodu, ki je prizadet v naravni nesreči, specifičnost zdravstvenega doma, bolnišnice in zavodov za zdravstveno varstvo

• organizacija medicinske pomoči in najpomembnejše značilnosti zdravstvenih ekip, enot, ki prihajajo na prizadeto območje (vrsta, sestava, oprema...) ter delo v začasnih in improviziranih objektih

• vodenje, upravljanje, koordinacija zdravstvene službe

Vloga civilne zaščite

• struktura CZ

• sistem obveščanja (operativni centri)

• organizacija enot in štabov CZ

• koordinacija dela v času akcije reševanja

• organizacija RRB zaščite

Naravne nesreče

Potresi

• vrste, značilnosti, razdelitev glede na jakost

• zdravstveni problemi ob potresu

• delovanje matične zdravstvene službe prizadetega območja

• delovanje zdravstva, ki pride na pomoč

• vodenje in koordinacija reševanja

• naloge zdravstvene inšpekcije

Poplave

• vrste poplav

• poplave na Slovenskem

• zdravstveni problemi ob poplavah

• medicinski problemi v posameznih obdobjih poplav

• organizacijske specifičnosti zdravstva na prizadetem območju in vloga zdravstvene službe, ki pride na pomoč


Ostale oblike naravnih nesreč

• vrste: močan veter, toča, žled, pozebe, snegolom, plaz, suša, požar...

• razmere v Sloveniji

• osnovne značilnosti

• zdravstveni problemi

• vloga zdravstvene službe

Biološke nesreče

• pojem in vrste (epidemija, pandemija, epizootija...)

• pogoji za nastanek epidemij

• epidemije, ki niso posledica naravnih in drugih nesreč

• epidemije - posledica spremenjenih razmer ob katastrofah

• značilnosti epidemij najpomembnejših nalezljivih bolezni

• preprečevanje epidemij

• obvladovanje epidemij

• naloge Inštituta za varovanje zdravja in domačih zavodov za zdravstveno varstvo


Tehnološko - civilizacijske nesreče

• vrste nesreče (s kemijskimi nevarnimi snovmi, z radioaktivnimi snovmi...)

• pojem in vrste nevarnih snovi

• pogoji, ki omogočajo tehnološke nesreče

• zakonodaja na področju nevarnih snovi

• kataster onesnaževalcev in nevarnih snovi

• ekološki problemi

• zdravstvo in ekološki nadzor

Nesreče z nevarnimi kemijskimi snovmi

• skupine nevarnih kemijskih snovi; razdelitev

• najpomembnejše kemijske snovi, ki se proizvajajo, skladiščijo in prevažajo v Sloveniji

• načini ogrožanja človeka in njegovega bivalnega okolja

• škodljivi vplivi na zdravje ljudi

• bojni strupi, klasifikacija in delovanje na človeka in okolje

• najpogostejše zastrupitve

• medicinska pomoč ob zastrupitvi

• organizacija zdravstvene službe ob kemijskih akcidentih

• ekološki problemi (zrak, voda, tla, hrana...)

• odstranjevanje in uničevanje nevarnih kemijskih snovi


Nesreče z radioaktivnimi snovmi

• viri radioaktivnih snovi, ki ogrožajo ljudi in okolje

• problem ionizirajočega sevanja in radiološke kontaminacije

• zdravstvene okvare zaradi ionizirajočega sevanja

• medicinska pomoč

• specifičnost zaščite in reševanja v primeru nesreče v jedrski elektrarni Krško

• radioaktivne snovi in sevanje v medicinski dejavnosti ob diagnostičnoterapevtskih posegih


Oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva ob hudih naravnih nesrečah in katastrofah

Evakuacija in začasni umik ogroženega prebivalstva

• načela organizacije evakuacije

• organizacija evakuacije ostarelih iz domov za ostarele

• organizacija evakuacije bolnikov iz ogrožene zdravstvene ustanove


Začasna zasilna nastanitev ogroženega prebivalstva

• vrste nastanitve

• zdravstveni problemi

• zdravstveno varstvo


Osebna in splošna higiena ogroženega prebivalstva

• higienske zahteve

• higienski minimum

• organizacija in zagotovitev pogojev za izvajanje najnujnejših higienskih ukrepov


Preskrba z zdravo pitno vodo


• higienski minimum

• higienski nadzor

• ugotavljanje kvalitete pitne vode v izrednih razmerah

• popravljanje kvalitete pitne vode v izrednih razmerah

• organizacija transporta in deljenje pitne vode

• naloge zdravstva


Preskrba z zdravo hrano


• nadzor nad kvaliteto zdrave hrane

• higiensko pripravljanje hrane v najtežjih pogojih

• naloge zdravstvene službe


Dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija in dekontaminacija

• specifičnosti ob posameznih nesrečah

• najpomembnejša sredstva in postopki DDDD

• organizacija DDDD, naloge zdravstvene službe


Skrb za nosečnice, porodnice in matere z malimi otroci

• evakuacija v posebne, udobnejše zgradbe

• stalni zdravstveni nadzor, obvezno tudi specialistični (ginekološki, pediatrični)

• poostren higienski nadzor

• porod v izrednih razmerah

Psihološki vidiki nesreč

• individualno in kolektivno reagiranje v posameznih nesrečah

• panika, strah

• psihične posledice nesreče

• preventivni ukrepi

Humanitarne organizacije in Ženevske konvencije

• Rdeči križ kot nosilec dejavnosti humanitarne pomoči

• organizacija pomoči prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu

• ženevske konvencije in druge mednarodne listine


Predmet je tesno povezan in sloni na vsebinah strokovnih medicinskih predmetov. Tako povezavo je mogoče doseči v zadnjem semestru. Cilj je praktična aplikacija pridobljenega znanja in spretnosti z doktrinarnim pristopom in organizacijo medicinskega dela v najtežjih pogojih ob hudih nesrečah in katastrofah.

4. Študijski viri


Navodila o pripravah in delovanju zdravstvene službe R Slovenije za primer naravnih in drugih nesreč. Ministrstvo za zdravstvo, 1996.

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Opačič S. Osnove higiene. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1982

Opačič S. Higiena bivanja zunaj naseljenega kraja. Rdeči križ Slovenije, 1995.

Opačič S. Higiena v hudih naravnih in drugih nesrečah ter v vojni. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Inštitut za higieno 1989


Opačič S. Prva pomoč pri poškodbah z jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem. Rdeči križ Slovenije, 1995.

Ujma: revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.


Predmet se obravnava v zadnjem semestru.


Obvezna je aktivna udeležba na predavanjih, kar je pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta.

Pisni izpit po končanih predavanjih.


Simo Opačič, dr.med.

Ciril Triller, dr.med., višji predavatelj

ŠPORTNA VZGOJA

Predmet obsega 60 ur.

1. Cilji predmeta

Študentje spoznavajo, da športna vzgoja ni le oblikovanje telesa in gibanja v biomehaničnem smislu, temveč je kultura dela, prehranjevanja, kultura medčloveških odnosov, pozitivnega odnosa do narave, zdravega načina življenja, zabave itd.

2. Vsebina

• Splošna oziroma vsestranska telesna pripravljenost

• aerobika

• odbojka

• košarka

• namizni tenis

• yoga

• športna šola plavanja - različne tehnike - obvladovati vsaj eno tehniko športnega plavanja

• tečaj za neplavalce

• osnove reševanja iz vode.


Prva pomoč, zdravstveno varstvo v izjemnih razmerah, zdravstveno izobraževanje, higiena, zdravstvena nega, socialna medicina, bivalno in delovno okolje.


Športni način življenja je nujna potreba študentov, saj zagotavlja in nudi tisto ravnotežje, ki ga moderni in hitri tempo življenja ruši.

Preverjanje znanja plavanja.


Udeležba študenta pri urah športne vzgoje je obvezna in pogoj za pridobitev frekvence in inskripcije iz predmeta.

Uspešno opravljen preizkus znanja plavanja.


Marija Golob - Preisinger, prof.šp.vzg., spec., predavateljica

STROKOVNI PRAKTIKUM

Strokovni praktikum obsega 70 ur.

1. Cilji

Študentka:

• poglobi znanje o porodniški zdravstveni negi

• spozna pomen porodniške zdravstvene nege

• spozna značilnosti organiziranja zdravstvene nege na porodniškem področju

• pridobi spretnosti za izvajanje diagnostično terapevtskih posegov

• utrjuje individualni in celovit pristop do nosečnice, porodnice in otročnice

• ima možnost kritične presoje med teoretičnimi izhodišči in obstoječo prakso porodniške zdravstvene nege

• poglablja moralno etični odnos in odgovornost do varovank in njene družine.

2. Vsebina

Praktikum poteka po okvirni programski shemi, ki zahteva aplikacijo teoretičnih znanj strokovnih predmetov na izvajanje porodniške zdravstvene nege. Upošteva se holistični pristop do nosečnice, porodnice, otročnice in njene družine in teorijo Virginije Henderson, ki jo glede na specifične potrebe varovank po zdravstveni negi dopolnujemo z drugimi teorijami zdravstvene nege. Praktikum so vaje, ki potekajo po metodi - proces zdravstvene nege. Vsebino vaj določa subjekt - nosečnica, porodnica, otročnica kot uporabnica zdravstvene nege.


Za uspešno opravljanje praktikuma študent potrebuje znanja iz vseh strokovnih predmetov vključenih v študijski program.


Glej vire pri predmetu Zdravstvena nega I, II in III.


Strokovni praktikum je obvezen; študentke ga opravljajo po končanih vajah in predavanjih drugega letnika v porodnem bloku.

Želeno je, da študentka opravi čimvečje število predpisanih posegov (glej vsebino predmeta zdravstvena nega).


Študentka mora pokazati teoretična in praktična znanja, svoje delo dokumentirati in predložiti mentorju v oceno.

7. Sestavljalki učnega načrta

Mihaela Skoberne, viš.med.ses., spec.superv., predavateljica

oddelek za zdravstveno nego, porodniŠko- … · ta nega vključuje preventivo, odkrivanje...

Documents