Če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim 26. avgust 2011.pdfkako je biti na terapiji.« od...

Če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim

6

O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , A V G U S T 2 0 1 1 , Š T . 6 1

L a n P e č j a k , d i r e k t o r S l o v e n s k e g a i n š t i t u t a z a p s i h o t e r a p i j o

FOKUS: E-svetovanje 10–12

ZDRAVJE: Luskavica 14–19

GURMANSKI UŽITKI: Sezona gob 20–25

MODA: Obleci se kot Parižanka 32–34

TURIZEM: Turčije Evropi ne damo 36–45

Untitled-16 1 22.08.2011 15:58:24 Uhr

�

petek • 26. avgusta 20��• št. 6�

Tanja Pavovec urednica [email protected]

Malo smeha

Za večino so se brezskrbni počitniški dnevi že končali in spet smo utirjeni v vsakdanjo rutino. Tisti prvi dnevi, ko se vrnem v službo, so prav peklen-

ski, saj sem še čisto na off in sedenje v pisarni mi niti malo ne ustreza. Ob vsesplošnem tarnanju je sodelavka pripomnila, da se nič več ne smeji – razen ene smo prav vse opazile enak podopustniški sindrom. Kako bi to

spremenile, pa nismo vedele.

Zakaj je tako? Je kriva splošna situacija, imamo toliko obveznosti, da si ne pustimo dovolj časa zase, za sproščen klepet in morda nekaj smeha? Se

premalo pogovarjamo ali vse preveč pogovorov poteka le prek elektronskih medijev – tam pa vemo, da po navadi ne razlagamo svojih občutkov?

Verjetno bi bilo dobrodošlo, da bi se vsake toliko časa ustavili in se zazrli vase – premleli stvari, se obrnili na prijatelja ali morda ustreznega

strokovnjaka. Pa vendar so te teme v Sloveniji še tabu, kar opaža tudi psihoterapevt Lan Pečjak, s katerim sem klepetala v tokratni številki.

Če nas boli glava ali kakšen drug del telesa, gremo k zdravniku, ko pa boli srce, se po navadi še bolj zapremo vase.

Morda bi bilo bolje, da se ne bi toliko obremenjevali s prihodnostjo – raje živimo in uživajmo vsak dan, razveselimo bližnje, se pogovarjajmo, bodimo

pozorni do drugih in se poskušajmo nasmejati, pa nam bo vsem lažje.

»Težave so potrkale na vrata … vendar so zaslišale smeh in pobegnile!« Benjamin Franklin

Kazalo

06–09KlePeT

lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo

�0–�2FoKuS

e-svetovanje – dobrodošla oblika pomoči

�3–�9zdravje

z ribami do lepše kože

20–24GurManSKi užiTKi

Suša zdeluje tudi kralja jurčka

26–27arhiTeKT SveTuje

dobro zasnovane pisarne lahko postanejo prijetni, zanimivi in navdihujoči prostori

32–34Moda

Pravila oblačenja, ki jih ima v svojo gensko kodo vgrajena vsaka prava Parižanka

36–45TurizeM

ob donavi je raj za kolesarjeTurčije evropi ne damo

3


Finance club so oglasna priloga časnika Finance.

naslednja številka izide 23. septembra 2011.

urednica priloge: Tanja Pavovec,

tel.: 0�/30 9� 42�,

e-pošta: [email protected]

namestnik urednice:

dušan MaTičič, tel.: 0�/30 9� 509,


Računalniški prelom:

irena PeTrič, tel.: 0�/30 9� 653,

[email protected]

lektoriranje:

julija Klančišar

Trženje: aleKSandra horvaT,

tel.: 0�/30 9� 472,


Fotografija na naslovnici: MaTeja jordovič PoTočniK

urednik oglasnega uredništva: BranKo žnidaršič

Tisk: delo, d.d., Tiskarsko središče, ljubljana

novičke

Podarite šolsko torbo

drzni artdeco artdecojeva kolekcija jesen/zima 20�� se spogleduje s kombinacijo elegance in drznosti. Toni so močni, spominjajo na jesenske sadeže, zrelo višnjo, kostanj, suho listje. drznost se izraža v dozirni škatlici in dodatkih (kozmetične torbice, ogledalca …) v krokodiljem vzorcu v peščeni barvi. nova paleta senčil za oči se preliva od svetlo peščene prek čokoladne in modre do petrolejsko zelene. zanimiva in drzna kombinacija, ki izraža stil, pogum in samozavest. ustnice so močneje naličene v bordo ali vijoličnem odtenku. jesenska kolekcija artdeco ponuja veliko izbiro pri barvanju nohtov. Ti so lahko v peščeni barvi, bordojsko vijolični ali koralni. Polt je zasenčena v temnejšem odtenku, trepalnice in obrvi so poudarjene, lahko tudi v temno rjavi in ne samo običajni črni. Posebna pozornost je namenjena novemu izdelku, ki neguje obrvi in trepalnice, negovalnemu gelu artdeco.

Mladinska knjiga Trgovina v sodelovanju z zvezo prijateljev mladine Slovenije organizira humanitarno akcijo zbiranja šolskih torb, ki bo potekala do 3�. avgusta. v tem času bo Mladinska knjiga Trgovina v 33 knjigarnah in papirnicah v vseh večjih slovenskih mestih in krajih zbi-rala rabljene šolske torbe – vse uporabne šolske torbe bodo dostavili na �7 regijskih centrov zveze prijateljev mladine Slovenije. S tem projektom želijo spodbuditi družbeno odgovorno zavest Slo-vencev, predvsem šolarjev, da podarijo šolske torbe, ki jih ne upora-bljajo več. Mladinska knjiga Trgovina zagotavlja, da bo s podarjenimi šolskimi torbami oskrbela vsaj tisoč slovenskih šolarjev.

4

novičke

Teden urbane mode in modna revija v Galeriji emporium Galerija emporium je ob začetku nove sezone za kupce in modne navdušence pripravila posebno presenečenje. v petek, 26. avgusta, se bo v njej uradno začel teden urbane mode, kjer si boste lahko ogle-dali nove kolekcije jesen/zima 20��. ves teden pa bodo v prvem nad-stropju potekale tudi akcije z zavidljivimi nagradami. vrhunec tedna bo zaznamovala modna revija »Galerija emporium Fashion Show«, na kateri bo sodelovalo tudi 20 srečnih izžrebancev, ki se bodo do nedelje, 28. avgusta, za nastop na reviji prijavili na spletni strani www.galerijaemporium.si. Modni reviji bo sledil Fashion Party. do-godek je namenjen vsem modnim navdušenkam in navdušencem in je zagotovo vreden ogleda.

Prejeli kar �2 medalj vinska klet »Goriška Brda« je na 37. odprtem državnem ocen-jevanju vin vino Slovenija Gorn-ja radgona 20�� spet izstopala z izvrstnimi rezultati. letos ji je ocenjevalna komisija pode-lila kar �2 medalj, markiz 2007 pa je bil okronan za šampiona med likerskimi vini. na ocen-jevanju vino Slovenija se je letos pomerilo 226 vinograd-nikov iz Slovenije in tujine s 658 vzorci vin, med katerimi so vina blagovnih znamk Bagueri in Quercus vinske kleti »Goriška Brda« ponovno dokazala svojo vrhunskost. Med nagrajenimi vini zagotovo izstopa chardon-nay Bagueri letnik 2008, ki je po številnih odličjih in nagradah postal najbolj nagrajeno sloven-sko vino v evropi.

5


obvladajte stres s sprostitvijo

Poskrbite zase in s pomočjo zgoščenke sprostite odvečne napetosti v telesu in umu. naučite se tehnike progresivne mišične sprostitve, tehnike 6� točk in sprostitve z dihanjem. vodi vas Blaž Bertoncelj, mednarodni učitelj joge in trener obvladovanja stresa.

Prihaja Pika!22. Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, bo med �8. in 24. septembrom v velenje spet privabila množico nagajivih pik in gusarjev. vsi že nestrpno pričakujemo obilico razigranih pustolovščin, saj bodo lahko otroci ustvarjali v več kot ��0 delavnicah, si ogledali prek 50 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav, prisluh-nili številnim koncertom, občudovali zanimive razstave ter doživeli nešteto pikastih dogodivščin. Festivalski dogodki so razkropljeni na več mestnih lokacijah, osrednje prizorišče pa je ob velenjskem jezeru, kjer sta tudi vila čira čara in Pikino mesto. Poleg glavne Pikine ulice s pisano ponudbo bodo letos na festivalu imeli tudi umetniško ulico z art marketom, Pikino plažo ob velenjskem jezeru in ladjico s kapitanom, s katero bomo na križarjenju po jezeru iskali skriti zaklad. čakajo nas pustolovščine v naravi s taborniki in indijanci, senzorična pot in še in še. letošnja tema festivala – jeziki – bo zelo poučna in zanimiva. otroci bodo na delavnicah odkrivali izvor, pestrost in bar-vitost svetovne jezikovne zakladnice, hkrati pa je to tudi priprava na leto 20�2, ko bo mesto velenje partnersko mesto Mariboru pri pro-jektu evropska prestolnica kulture. Pikina častna pokroviteljica bo znana novinarka in publicistka Bernarda jeklin, ki bo večkrat obiska-la idilično prizorišče ob velenjskem jezeru.lani je Pikin festival obiskalo prek 80 tisoč radoživih nagajivcev: predšolski in šoloobvezni otroci, starši, babice in dedki, strokovni kader in seveda vsi razigrani radovedneži po srcu. Tudi letos v sklopu šolskih aktivnosti pride več kot sto šol in vrtcev iz vse Slovenije. ce-lotedenske norčave avanture bodo svoj vrhunec dosegle v nedeljo, na otvoritveni družinski dan, in na Pikin dan, zadnji sobotni festivalski dan, ko Pika mestno oblast spet preda županu. več o Pikinem festi-valu na www.pikinfestival.si

Tradicionalne delamarisove dobrote bomo odslej na prodajnih policah našli hitreje in laže. v delamarisu so poskrbeli za celostno podobo embalaž tako rib z zelenjavo kot filetov skuše. še vedno osta-jajo zvesti prepoznavnemu dizajnu, ki pa so ga nekoliko osvežili in poskrbeli za priročna transportna pakiranja. že pripravljeni ribji iz-delki delamaris so naravni, brez dodanih konzervansov, ojačevalcev okusa, barvil in drugih aditivov ter brez glutena. narejeni so po tradicio-nalni recepturi, ki temelji na �30 letih znanja in kakovosti. v ši-roki paleti oku-sov najdete ribe z zelenjavo, ribje paštete, filete skuše, solate s tunino, sardine ali inčune.

delamaris v novi preobleki

Klepet

lan pravi, da mu je bilo delo z lju-dmi vedno predstavljeno v lepi luči, saj je bilo v družini veliko

učiteljev, profesorjev, tudi psihologov, pri tem jih je opazoval, pripovedovali so mu zgodbe. »Sicer so me v mladih letih bolj privabili računalniki in elektroni-ka, vendar sem to veselje kmalu izgubil. Splet okoliščin in viharno obdobje sta me prisilila, da sem veliko razmišljal o sebi, v tistih časih me je privlačil tudi punk in s prijatelji smo se velikokrat pogovarjali o življenjskih vprašanjih. začela me je zanimati psihologija, predvsem ljudje – kako in zakaj delujemo, kot delujemo. za študij psihologije se nisem odločil, saj sem na informativnem dnevu na filozof-ski fakulteti dobil občutek, da se ves čas ukvarjaš le z matematiko, statistiko in raznimi testi, kar mi ni ugajalo, saj sem želel delati z ljudmi. zato sem se odločil za študij na fakulteti za socialno delo,« svoje začetke opisuje lan.

izkušnje je nabiral kot prostovoljec

»že med študijem sem kot prostovo-ljec ves čas nabiral izkušnje na terenu, ukvarjal sem se z odvisniki od prepove-danih drog, ljudmi s težavami v dušev-nem zdravju, otroki, ki so bili zlorabljeni ali so izhajali iz težkih družinskih okolij. vse te izkušnje so mi dale ogromno zna-nja. zelo rad pomagam ljudem, vendar sem vedel, da želim nekaj več. nisem želel le pomagati, z ljudmi sem želel delati bolj celostno, se globlje povezo-vati, zdraviti. Ker sem čutil, da moram nekatere stvari najprej urediti pri sebi, sem se odločil za terapijo, ki so jo v Ma-rezigah vodili nemški in nizozemski te-rapevti. Proces je trajal štiri leta in proti koncu sem začutil, da je to stvar, ki bi jo rad počel. Moram reči, da mi je poleg izobraževanja največ dala prav osebna izkušnja – hitreje se lahko vživiš, saj veš, kako je biti na terapiji.«

Od mladostnikov do starostnikov

lan je kot prostovoljec in terapevt delal tudi pri projektu človek, ki je namenjen odvisnikom od drog. Kasneje se je pre-skusil še z mladostniki. »v okviru centra za socialno delo Moste sem delal na Fu-žinah pri projektu cona – center otrok, najstnikov in aktivistov – projekt je po-skus, kako mlade motivirati in jih spet spraviti v šolo, stran od ceste in krimina-la. delo me je zelo veselilo, vendar je bilo le preventivno, želel sem spreminjati, zato sem se odločil za delo na centru za socialno delo. Tam sem imel predvsem opravka z odločbami, delal sem prav na vseh področjih. eno izmed najtežjih je bilo vsekakor dodelitev otrok, gre za zelo divje področje. Ker sem se zasitil biro-kracije na centru in občutkov nemoči narediti nekaj zares dobrega, sem spre-jel položaj direktorja v podjetju, ki se je ukvarjalo z oskrbo starostnikov. imeli

Lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo

če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim

lan Pečjak, direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo, ima za seboj že �� let izobraževanja s področja psihoterapije in je trenutno vključen v dok-

torski študij na univerzi Sigmunda Freuda na dunaju. v vseh teh letih si je nabral ogromno izkušenj, saj je delal tako z mladostniki, odvisniki, ljudmi z duševnimi motnjami kot starostniki. Sicer pa pravi, da je v Sloveniji psiho-

terapija še vedno tabu tema – mlajši pridejo lažje, starejši ne.

6

Fot

o: M

atej

a jo

rdov

ič P

otoč

nik

7


Klepet

8

Fot

o: M

atej

a jo

rdov

ič P

otoč

nik

smo veliko idej, vendar se ni iz-šlo. Ker sem imel dovolj tega, da sem razpršen na več koncev, sem se odločil le za psihoterapijo.«

enajst let izobraževanja lan se je vzporedno z delom ves čas izobraževal na področju psi-hoterapije. »Pri nas študija psi-hoterapije še ni, izobraževanje od leta 2006 poteka v okviru za-sebne univerze Sigmunda Freu-da na dunaju, kjer sem vključen v doktorski študij psihoterapije. Skupaj imam za seboj že �� let izobraževanja. štiri leta oseb-ne skupinske in individualne psihoterapevtske izkušnje, šest let teoretičnega izobraževanja, asistence in prakse. Skupaj več kot pet tisoč ur usposabljanja. Ker v Sloveniji še ni zakona o psihoterapevtski dejavnosti, se kot kompetenten predstavljam z evropsko diplomo iz psihote-rapije, ki jo podeljuje evropska zveza za psihoterapijo, in evrop-sko diplomo za praktika, učitelja in supervizorja psihoanalitič-nih psihoterapij, ki jo podeljuje evropska konfederacija psiho- analitičnih pristopov ecPP. Po-znamo mnogo pristopov (vrst) psihoterapij. usposabljal sem se za psihodinamsko psihoterapijo, ki izhaja iz psihoanalize in vklju-čuje mnogo drugih tehnik in teo- rij. delam tako s posamezniki, pari, družinami kot s skupinami. v psihoterapiji zelo uživam, jo čutim, ni le poklic, je način ži-vljenja.«

V Sloveniji psihoterapija še vedno velja za tabu

lan pravi, da je za Slovence psi-hoterapija še vedno tabu tema, mlajši pridejo lažje, starejši ne. »Trenutno imam v terapiji pri-bližno toliko moških kot žensk,

9


kar je zame tudi neke vrste potr-ditev, da delam dobro – v Slove-niji se moški še vedno zelo redko odločajo za psihoterapijo. Malo je pripomogla tudi gospodarska kriza – ko kupna moč pade, se lju-dje bolj zazrejo vase in posledica je, da začnejo delati tudi na sebi.« najpogosteje ima opravka z lju-dmi, ki so bili žrtve spolnih zlorab, nasilja in podobno. veliko je tudi ljudi z depresijo, anksioznimi in paničnimi motnjami. Terapije po navadi potekajo v obliki tedenskih srečanj od šestih mesecev do dveh let. Skupinski psihoterapevtski proces pa poteka v obliki večdnev-nih intenzivov v obdobju treh let.

boleče in neverjetne zgodbe

»zgodbe, ki jih slišiš, so hude, travmatične, bolečino čutiš tudi sam. reakcije so z leti in izku-šnjami lažje, vendar moraš te stvari predelati, se soočiti, saj je to del poklica. Seveda lahko svoja občutja deliš tudi s svojim super-vizorjem. S strankami ne jokam, se pa zgodi, da včasih komaj zadržujem jok, saj so nekatere zgodbe res boleče, neverjetne.«

Vsi psihoterapevti smo malo narcisoidni

Po lanovem mnenju mora biti te-rapevt predvsem človeški. »nuj-na je lastna izkušnja v terapiji. Po strokovni plati je treba slediti novim dognanjem, osvojiti zna-nja različnih specialnih vsebin iz psihoterapije, medicine, psiholo-gije, biologije …, na primer dobro obvladati diagnostiko. vsak psi-hoterapevt se mora zavedati, da se izobraževanje nikoli ne konča. Po drugi strani pa mora vsak psi-hoterapevt dobro peljati svoje ži-vljenje, imeti čas zase, prav tako za prijatelje, imeti zdrav odnos,

saj če ne znaš urediti svojih od-nosov, bo slej ko prej trpel tudi odnos s stranko. Stranko moraš začutiti, ne smeš le svetovati ali pomagati, biti moraš tam, da poslušaš, da čutiš s stranko, da se počuti varno. zelo pomemb-na so tudi visoka etična načela,« lastnosti dobrega psihoterapevta opisuje lan. dodaja, da se mora vsak psihoterapevt zavedati, da ni bog. »res gre strankam bolje, vendar ne zaradi nas – mi omo-gočamo čas, prostor in ljubezen. učitelj iz Berlina poudarja: ve-

dno imej en del možganov nekje zunaj na pivu. ostati moraš nor-malen, majhen človek, opravljati vsakdanja opravila in uživati v preprostih stvareh. Tako ostaneš človeški. vsi psihoterapevti smo vsaj malo narcisoidni, vprašanje je samo, kaj s svojo narcisoidno-stjo storimo – ali znamo to pra-vilno usmeriti.«

blizu so mu potovanja naš sogovornik v prostem času izredno rad potuje. To je pode-doval pa babicah in dedkih, saj so vsi veliko potovali, živeli v tujini. »na dopust se vedno odpravim za mesec dni, da odklopim in se spočijem. ne maram velikih ho-telskih kompleksov, saj tako kot pri delu tudi na potovanjih po-

trebujem stik z ljudmi. okolje je treba zamenjati, saj je ljubljana premajhna za mesto in prevelika za vas in to je lahko zelo frustri-rajoče. obožujem Berlin, kjer imam učitelja, južno ameriko – tam sem bil že kot majhen na obisku pri sorodnikih. Tam je drug svet, druga pravila. Poznam kar nekaj Slovencev, ki bi oziro-ma so ostali, in jih čisto razumem, saj se ti hitro zgodi, da bi tam za-živel. od južnoameriških držav sem obiskal že čile, ekvador, Kolumbijo, venezuelo. upam, da si bova z ženo v zimskih dneh privoščila Kostariko. Sicer se rad podam tudi na krajša potovanja z avtomobilom po evropi, preče-sal sem jo že dobršen del. ljudje si moramo podarjati doživetja.«

Sprosti se ob kuhanju za sprostitev lan zelo rad tudi kuha. velik pečat sta mu dali obe babici – ena je prisegala na itali-janske, druga na tipične sloven-ske jedi. »zadnja štiri leta sem vegetarijanec, vendar posežem tudi po ribah. če je bila zelenjava prej priloga, zdaj ni več tako. od-prl se mi je nov svet. Kuhanje je proces – zelo sem zadovoljen, če je jed dobra in lepega videza. rad kuham tudi za prijatelje, z ženo zagovarjava dom odprtih vrat.«

Preskusil se bo v aikidu veliko se je ukvarjal tudi z raz-ličnimi športi, preskusil jih je cel kup. »zdaj rad tečem, nisem ravno zelo vzdržljiv, tečem, kot ustreza meni. več sem začel telovaditi, odločil sem se, da se bom lotil aikida. To je borilna

veščina, ki združuje tudi ener-getsko in duhovno plat, gibanje in koordinacijo. je nenasilna in njen namen ni poškodovati ko-garkoli, kar se sklada z mojimi prepričanji.«

cilj – videti, potovati, doživeti

na vprašanje, kakšni so njegovi cilji, lan odgovarja, da si želi najti čas za dodatno izobraževanje, usposabljanje, rad bi za nekaj časa opustil vodstvene funkcije, da bi začel bolj uživati v tem, kar ima. Sicer pa si želi videti, potovati, doživeti. »cilj je živeti iz dneva v dan, vendar tako, da si zadovoljen. če ima človek preveč ciljev, lahko izgubi pot. Trudim se, da uživam v življenju – nimam veliko, vendar je tisto, kar imam, lepo. cilj je tudi, da bi v prihodnosti imel možnost zgraditi kliniko nekje v naravi, kamor bi ljudje prišli na terapijo za mesec dni, tam bi bili deležni celostne obravnave. Take stvari v tujini že obstajajo, pri nas še ne, vendar to manjka.« v smehu do-daja, da išče investitorja.

Svoboda Sicer pa pravi, da mu največ po-meni svoboda. »v smislu, da se lahko odločam ne glede na preo-stalo, vendar hkrati lahko iščem kompromise. Svoboda v poklicu je, da si lahko določam, kako in kdaj bom delal; to, da v delu uži-vaš, te izpolnjuje, svoboda v od-nosu pomeni, da imam prostor. na neki način sem si zelo po-memben, tega se učim – če sem jaz v redu, potem sem v redu tudi v stiku z drugimi in za druge. če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim.«

Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

S strankami ne jokam, se pa zgodi, da včasih komaj zadržujem jok, saj so neka-tere zgodbe res boleče, neverjetne.

Trudim se, da uživam v življenju – nimam veliko, vendar je tisto, kar imam, lepo.

�0

Zdravje

e-svetovanje – dobrodošla oblika pomoči

Glavne prednosti e-svetovanja so enostavna dostopnost, brezplačnost in udobnost. Po nasvet se obrnejo ljudje z najrazličnejšimi težavami. Pogosto jih zanimajo različne oblike bolečin, kako jih odpraviti, bolezni,

alergije, spopadanje s kroničnimi boleznimi in stresom, posebne prehranske diete, rak, tudi nosečnost in prepoznavanje bolezenskih simptomov, za katere upajo, da jih bo lahko zdravnik prepoznal in podal drugo

mnenje.

Fokus

Fot

o: d

ream

stim

e

��


ljudje se po pomoč obrnejo, ker ni-majo nikogar, da bi ga vprašali za nasvet, drugi, ker se počutijo prepu-

ščeni sami sebi ali želijo izmenjati izkušnje z ljudmi s podobnimi težavami. Potrebuje-jo nekoga, ki jim vlije pogum in dobro voljo. nekateri iščejo to pomoč zato, ker je tako najbolj enostavno in udobno.

Glavne prednosti Glavna prednost je anonimnost na sple-tu, kar je pomembno takrat, ko ima človek osebno težavo, ki se je sramuje, je tabu tema ali nima nikogar, komur bi povedal svoje pomisleke. neplodnost je ena izmed tem, o kateri se v krogu znancev najpogosteje ne govori, enako velja za nasilje v družini, psihične težave, spolne zlorabe, alkoholi-zem, genetske okvare in druge teme, ki jih ljudje doživljajo kot preveč intimne, da bi o njih upali javno spregovoriti. Kadar človek stisko doživlja kot nekaj, kar je treba skriti, je anonimna pomoč v obliki e-svetovanja toliko bolj dobrodošla.

Društva, ki ponujajo e-pomoč na področju zdravja in sociale deluje več društev, ki na svojih spletnih straneh po-nujajo pomoč bolnikom in ljudem v stiski. na spletni strani društva bolnikov s krvni-mi boleznimi (drustvo-bkb.si) denimo po potrebi odgovarjata dva zdravnika, daM – društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (nebojse.si) omogo-ča pogovor z vodstvom društva prek sple-tnega obrazca, društvo za cistično fibrozo Slovenije (drustvocf.si) svoje obiskovalce informira prek foruma. Pomoč in nasvet na forumu ponujajo zveza društev bolnikov z osteoporozo Slovenije (osteoporoza.si), društvo Metuljčica (metuljcica.si) in Slo-vensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, l & l (limfom-levkemija.org).Svetovanje prek interneta ponujajo tudi organizacije za pomoč v socialni stiski. Gerontološki center danica iz Maribora (danica.si) denimo skrbi tudi za pomoč sta-rejšim. v spletni obrazec vpišemo vpraša-nje in odgovor dobimo po e-pošti. humani-tarna organizacija Slovenska karitas (www.karitas.si) ima na svojih spletnih straneh

tematske forume za pomoč zasvojenim, ženskam žrtvam nasilja ter starejšim in bolnim. na spletni strani www.ne-odvisen.si lahko e-svetovalca vprašate za nasvet glede zasvojenosti, predvsem z alkoholom, drogami, internetom, medosebnimi odnosi in igrami na srečo.

»To sem jaz« za mladostnike Mladostnikom med �3. in �8. letom je na voljo spletna stran www.tosemjaz.net, projekt celjskega zavoda za zdravstveno varstvo z bazo več kot 20 tisoč odgovorov, ki zanimajo mlade. Psihologi, zdravniki in drugi strokovnjaki mladim pomagajo v nji-hovih stiskah in jih podpirajo pri reševanju vsakdanjih mladostniških težav. Ta oblika pomoči je takoj dostopna in mladim dobro prilagojena. največ tem na spletni strani je povezanih z ljubeznijo in spolnostjo, veliko pozornosti strokovnjaki namenjajo zau-panju vase in izboljševanju samopodobe mladostnikov. Poleg prebiranja že obja-vljenih nasvetov lahko mladostnik postavi vprašanje na forumu, kjer odgovarja 40 prostovoljcev – psihologov, zdravnikov, socialnih delavcev in socialnih pedagogov. v desetih letih delovanja so pomagali šte-vilnim mladostnikom, ki so se obrnili na njihov naslov.

Med.Over.net Portal Med.over.net je pionir v razvoju e-zdravja pri nas. Prvi zdravnik, ki je na vprašanja bolnikov začel odgovarjati prek interneta, je bil prof. dr. janko Kersnik, dr. med., družinski zdravnik iz Kranjske Gore, ki je pred �� leti prepoznal vrednost ozaveščenosti bolnikov in pomena pre-ventive ter se na tem področju trudi še danes. Pomoč na portalu iščete po raz-ličnih kliničnih strokah, ki so razdeljene na 90 zdravstvenih posvetovalnic, kot so aBc ginekologije in porodništva, pedia-trija, družinska medicina, kontracepcija, kako živeti z rakom in številnimi drugimi. Pri reševanju osebnih stisk in starševskih dilem pomagajo nasveti in izmenjava iz-kušenj med uporabniki v 33 starševskih in 32 socialnih posvetovalnicah. Glavni pred-nosti tega sistema sta anonimnost, saj za

pridobitev strokovnega nasveta ni treba oddati nobenega osebnega podatka, in baza 500 tisoč že odgovorjenih vprašanj.

iz revije na splet na internetu obstaja še nekaj strani, ki ponujajo svetovanje. Med komercialnimi stranmi sta najbolj priljubljeni vizita.si in viva.si, ki imata prav tako svojo bazo zdrav-nikov in strokovnjakov, ki odgovarjajo na vprašanja uporabnikov. viva.si je svojo dejavnost denimo na splet razširila iz revi-je. v okviru revije so specialisti dolga leta odgovarjali na telefonski liniji, zadnje leto pa lahko vprašanje postavite tudi na spletni strani.

e-trendom sledi tudi bolnišnica Golnik

v Sloveniji tem trendom med drugimi naj-bolj sledi Bolnišnica Golnik – Klinični od-delek za pljučne bolezni in alergije. v njej so pred leti razvili sistem, ki bolnikom in specialistom omogoča, da se prek spletne-ga mesta dogovorijo za pregled. v uporabi imajo tudi sistem za spremljanje kroničnih bolnikov, ki se lahko na svojega zdravni-ka obrnejo prek interneta. Strokovnjaki iz bolnišnice Golnik poleg tega sodelujejo tudi na dveh spletnih forumih, kjer pokri-vajo področje astme in kronične obstruk-tivne pljučne bolezni (KoPB). Povprečno jih na forumih mesečno obišče tisoč ljudi, ki preberejo deset tisoč strani objavljenih nasvetov, v katerih so zdravniki odgovarjali na že postavljena vprašanja.

Kako poiskati nasvet upravljavci spletnih strani uporabnike pogosto prosijo, da preden postavijo novo vprašanje, uporabijo iskalnik na strani, saj je velika možnost, da o izbrani temi že ob-stajajo zapisi in odgovori. Pri postavljanju vprašanja je pomembno, da ga naslovimo na pravega strokovnjaka ali vsaj na pravi naslov. za vprašanje glede poteka noseč-nosti denimo izberemo ginekologa. Glede diagnoze raka se obrnemo na strokovnja-ke z onkoloških klinik ali na predstavnike društev bolnikov, če bi recimo želeli posvet o sprejemanju bolezni, spoprijemanju z

�2

Zdravje

diagnozo ali iščete pozitivne zgodbe zdra-vljenja. za splošnejše teme, ki so povezane z vsakodnevnimi težavami, je izbira večja in zato na izbor že vplivata prepoznavnost in priljubljenost strokovnjaka ali spletnega mesta. obstaja nekaj strokovnjakov, ki so si ravno s svetovanjem prek interneta ustva-

rili veliko zaupanje in prepoznavnost, tako v svojem poklicnem krogu kot tudi med šir-šimi skupinami.

ne povejte več, kot je treba Kot vedno kadar se lotite novih stvari, je treba opozoriti na nekaj okoliščin. neka-

tere spletne strani lahko prebirate prosto, na drugih se je treba registrirati. Spletni obrazci zahtevajo različne podatke. neka-teri so obvezni, drugi ne. Preden se lotite postopka registracije, preverite, ali ste pri-pravljeni razkriti vse zahtevane podatke, in se odločite, ali boste vpisali tudi neob-vezne. Po vsej verjetnosti se z njimi ne bo zgodilo nič, ampak imejte v mislih, da se vse na internetu shranjuje in vam morda nekoč ne bo vseeno, da bo nekdo videl, da ste vi – oseba z imenom in priimkom – povpraše-vali glede svojega telesa ali počutja. za registracijo lahko uporabite poseben e-naslov, ki ne razkriva vaše identitete. ustvarjanje novega e-naslova ob številnih ponudnikih ne bo težava in vam ne bo vzelo veliko časa, vaša identiteta pa bo tako ne-koliko bolj varovana. Pri pisanju morate biti pozorni na to, da razkrijete samo nuj-ne podatke in ne poveste več, kot je treba. Predvsem se izogibajte osebnim podatkom, kot so kraj bivanja, navajanje sorodnikov in znancev, šole, ki ste jo obiskovali, ali pod-jetja, kjer ste zaposleni. nehote se lahko izdate že z e-naslovom. Takšno ravnanje je priporočljivo iz več razlogov. najpomemb-neje je, da lahko nekdo poveže različne in-formacije in vas razkrinka. dodaten razlog je, da morda nekomu, ki se bo prepoznal v zgodbi, ne bo prav, da se o njem piše na fo-rumu. To velja predvsem za starševske teme in medsebojne odnose, saj se je že zgodilo, da sta se partnerja prepoznala na forumu in kasneje pregledala tudi vso zgodovino vpi-sov, kar utegne biti zelo neprijetno.Preden se lotite pisanja, se spoznajte s sis-temom portala, kjer želite postaviti vpraša-nje. če se vam zgodi, da ste se preveč raz-krili, se obrnite na skrbnika strani, moderatorja ali administratorja na strani. Kjer kontakti niso objavljeni in ne morete ugotoviti, kdo skrbi za spletno stran, bodite toliko previdnejši. Morda tudi ni najbolj pametno uporabiti takšno stran in raje poi-ščite drug naslov, ki mu bolj zaupate.

Andreja Verovšek, univ. dipl. soc. del.Med.over.net

FokusF

oto:

dre

amst

ime

�3


Praktične metode obvladovanja stresa

aktiven sodoben podjetnik ne more živeti čisto brez stresa. To niti ni zaželeno, saj stres na nas deloma deluje motivacijsko.

ljudje smo različni po tem, koliko stresa lahko pre-nesemo. zato tudi niso

nujno vse danes znane metode obvladovanja stresa učinkovite za vsakogar. Svojevrstna življenjska naloga je najti tisti način in pri-stop, ki nam lahko osebno najbolj pomaga v nekem življenjskem ob-dobju in situaciji. zaradi prehitre-ga življenjskega ritma izgubljamo stik s samim seboj. Mnogo ljudi je danes odvisnih od stresa, ne da bi se sploh zavedali te pogojenosti – da morajo biti »pod stresom«, da lahko nekaj dobro opravijo.

Manj kakovostno življenje

človek je sistem, sestavljen iz treh ravni – materialne (fizično telo), psihične (um in čustva) in duhov-ne (avtentični jaz). Kot sistem smo zelo prilagodljivi. na kronični ne-gativni stres se lahko privadimo, vendar zaradi negativnih posledic stresa živimo manj kakovostno ter izgubljamo stik s samim seboj. iz osebnih izkušenj kot aktiven podjetnik, predavatelj in učitelj joge lahko potrdim, da je najbolj učinkovit način obvladovanja in usmerjanja stresa to, da razvijemo in uporabljamo socialno-čustveno inteligenco (komuniciranje, reše-vanje konfliktov) ter t. i. somatsko inteligenco (sposobnost obvlado-vati in sprostiti fizično telo ter prek tega umiriti um).

Postavimo si osebne cilje Brez ciljev smo izgubljeni. zaradi tega smo nemirni. To se danes do-gaja marsikomu. Tu ne mislim na

toliko opevane finančne ali orga-nizacijske cilje. Pomembnejši od tega so osebni cilji, ki se nanašajo na osebno poslanstvo. To izhaja iz resničnih potreb našega avten-tičnega jaza. Ko imamo pred seboj jasne cilje, vemo, zakaj se je včasih smiselno potruditi. iz tega izhaja motivacija in sposobnost učinko-vitega delovanja. Sodobne raziska-ve o stresu potrjujejo domnevo, da so s stresom najbolj obremenjene tiste osebe, ki nimajo občutka nad-zora nad svojim življenjem.

Obvladovanje konfliktov in uspešno komuniciranje večina ljudi danes doživlja stres zaradi napetosti v medosebnih odnosih. zato je socialna in ču-stvena inteligenca tako pomemb-na. Kakšen je naš osebni vzorec soočanja z različnimi konfliktnimi situacijami? vse to je povezano s sposobnostjo asertivne komunika-cije. Gre za sposobnost jasnega ko-municiranja, kjer znamo resnično prisluhniti drugi osebi, ob tem pa znamo slišati tudi sebe in se zave-dati svojih lastnih potreb.

Redna psiho-fizična sprostitev

Mnogo aktivnih ljudi danes ne ra-zume, kaj resnična sprostitev je. drži, da se deloma lahko sprosti-mo ob dobri družbi, večerji in vinu, filmu ali seksu. vendar ti prijetni dogodki niso resnična globinska sprostitev. To je tisto, kar potrebu-je preveč stimuliran in posledično utrujen živčni sistem sodobnega podjetnika. Potrebnega je več miru, enostavne tišine, počitka in

mirovanja. na podlagi sodobnih raziskav vemo, da primerna pra-ksa joge, tai čija in podobnih ve-ščin omogoča učenje zavestnega nadzora fizičnega telesa in uma, kar posledično vodi v globinsko sprostitev zaradi aktivacije para-simpatične veje živčnega sistema. Ta da »dovoljenje« telesu in umu, da se sprosti in s tem regenerira.

Vzemite si čas in ne pozabite – v resnici ni po-membno vprašanje, kako obvla-dovati stres. Pomembno je razu-

mevanje, čutenje in usmerjanje – samega sebe. večkrat na leto si vzemite čas, da preverite, ali dovolj primerno uporabljate svo-je znanje, veščine in talente. če želite hitreje osebnostno rasti, se morate vprašati: kako uporabljam samega sebe? ali imam v sebi do-volj samozavedanja in poznavanja praktičnih veščin, da obvladujem stres – ali stres obvladuje moje ži-vljenje?

Blaž Bertoncelj, sociolog in uči-telj joge

Zdravje

�4

Zdravje

Matične celice so zelo raznolika skupina celic, ki se lahko razvijejo v približno 220 različnih vrst celic

človeškega telesa. najdemo jih skoraj v vseh tkivih in organih, aktivirajo pa se, če se za to pojavi potreba. v različnih tkivih so različno aktivne, saj se nekatera tkiva obnavljajo zelo hitro, denimo povrhnjica kože, ali pa zelo po-časi, denimo možgani. največji znani vir ma-tičnih celic v telesu je kostni mozeg, ki je tudi naravni celični rezervoar. veliko matičnih celic je tudi v popkovnici, popkovnični krvi in obporodnih tkivih, kar je izjemen potencial. napredek znanosti v zadnjem desetletju je omogočil odvzem in shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi, tako da lahko danes z veseljem ugotovimo, da se matične celice iz obeh omenjenih virov že množično uporablja-jo za zdravljenje številnih bolezni, pri katerih je potrebna presaditev. od leta �988 so za zdravljenje uporabili že vsaj 20 tisoč enot pop-

kovnične krvi, število vzorcev kostnega mozga pa še nekajkrat presega to število.

Z matičnimi celicami zdravijo že marsikatero bolezen

z matičnimi celicami zdravimo že marsikatero bolezen, denimo levkemije, limfome, retino-blastome, bolezni kostnega mozga, anemije, prirojene motnje v presnovi, prirojene imun-ske pomanjkljivosti. večina teh terapij temelji na uporabi tujih, darovanih matičnih celic, vse več pa se uporabljajo tudi lastne, avtologne matične celice. veliko obetajo klinične študije in raziskave na področju zdravljenja poškodb srca, poškodb kosti in hrustanca ter diabetesa. znanstveniki proučujejo širok spekter mož- nosti zdravljenja z matičnimi celicami – od Parkinsonove in alzheimerjeve bolezni, cere-bralne paralize, multiple skleroze in hemofilije pa vse do plešavosti. v večini teh primerov upo-rabljajo bolniku lastne matične celice.

Velika pričakovanja sodobne medicine

Matične celice bodo, kot se zdi, upravičile ve-lika pričakovanja sodobne medicine, saj danes po vsem svetu poteka že več kot 560 kliničnih raziskav, v katerih so uporabili matične celice iz različnih virov našega telesa. več kot 340-krat so uspešno uporabili tudi bolnikove lastne matične celice iz popkovnične krvi. vse projekcije kažejo na to, da bo v prihodnjih �5 do 20 letih uporaba matičnih celic v terapiji izjemno napredovala.

Slovenija gre v korak s časom Tudi v Sloveniji se izvaja poskusno zdravljenje z matičnimi celicami. v ljubljanskem kliničnem centru v raziskavi uporabljajo lastne matične celice iz kostnega mozga za zdravljenje srčnega popuščanja. Slovenski srčni kirurgi poročajo o zelo dobrih rezultatih. Sicer ima uporaba teh celic za zdravljenje v Sloveniji že dolgo tradici-jo, saj že dalj časa uspešno zdravimo poškodbe

Matične celice – vir nepredstavljivih možnosti zdravljenja

človeško telo je sestavljeno iz več tisoč milijard celic, ki omogočajo življenje. organizem se stalno obnavlja in tako dobro deluje več de-setletij, seveda če ga vmes ne prizadenejo bolezni ali poškodbe. obnova tkiv in or-ganov je dinamičen naraven proces, ki ga omogočajo ne- izoblikovane celice, imenovane matične celice.

Zdravje

�5


Edini zlaboratorijem inshranjevanjem v

SLOVENIJI.

Matične celice – najboljše darilo

za zdravo prihodnost

Vašega otroka.

www.biobanka.si [email protected]

Ne zamudite enkratne priložnosti in ob rojstvu shranite neprecenljive9 mesecev stare matične celice iz popkovnične krvi

• Celoten postopek odvzema, procesiranja in hrambe za 22 let se izvaja v Sloveniji.

• Najhitrejša dostava v laboratorij – najkasneje v 6 urah, 24 ur na dan, 365 dni v letu!

• Sodelovanje z vrhunskimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki.

• Konkurenčna cena.

BIOBANKA_126x271_165.indd 1 24.08.2011 12:36:44 Uhr

Matične celice – vir nepredstavljivih možnosti zdravljenja

hrustanca in slabo celeče se zlome dolgih ko-sti ter v urologiji za zmanjševanje refluksa pri otrocih. Matične celice bodo še naprej reševale življe-nja, v bližnji prihodnosti pa tudi v Sloveniji omogočale še nepredstavljive možnosti zdra-vljenja. Slovenija razpolaga z laboratoriji izje-mne kakovosti, zasnovanimi po najvišjih med-narodnih standardih GMP (sistem kakovosti za zagotavljanje varnih in kakovostnih pro-duktov v farmacevtski industriji) za odvzem in shranjevanje matičnih celic (biobanke), slovenski znanstveniki pa aktivno pristopajo k raziskavam in razvoju novih možnosti zdra-vljenja. To pomeni, da gre Slovenija v korak s časom na področju znanosti o življenju in da se bomo tudi v prihodnje lahko zdravili z vrhun-skimi medicinskimi tehnologijami.

Marko Strbad, univ. dipl. mikrobiol.Doc. dr. Miomir Knežević, univ. dipl. biol.

Fot

o: d

ream

stim

e

�6

Zdravje

doctor fish oziroma riba zdravnik je ime za vrsto ribic Garra ruffa, ki jih v naravnem okolju najdemo v toplo-

vodnih naravnih bazenih v Turčiji, Siriji, iraku in iranu. ime so si ribice, ki v odraslem stanju merijo med pet in osem centimetrov, pridobile zaradi svojih zdravilnih učinkov pri zdravljenju kožnih težav.

Mala ribica za velike težave ribice Garra ruffa so sicer povsem običajne ribe, vendar pa imajo to zanimivo prehra-njevalno navado, da med drugim jedo tudi odmrle celice živali. ribe razločijo med zdravimi, živimi celicami in odmrlimi. Ko se v vodi z doktorskimi ribicami pojavi človek ali žival, na katerih so odmrle celice, ribi-ce planejo nanje in jih nežno (Garra ruffa nima zob) odstranjujejo. občutek na koži, vsaj za človeka, nikakor ni neprijeten, saj

z ribami do lepše kože

njihovo »sesanje« deluje podobno kot mi-kromasaža.

Modna muha zanimiva prehranjevalna navada malih ribic je v svetu povzročila pravi trend na področju nege kože. Marsikje so nastali saloni s terapijo, ki se imenuje ihtioterapija; to so saloni, kjer ribice Garra ruffa živijo v bazenih oziroma kadeh, obiskujejo pa jih predvsem ljudje, ki jih muči-jo različne težave s kožo. Kot je dejala vesna andrič iz kranjskega centra za nego telesa, ki je eden od salonov dr. Fish v Sloveniji, je v tujini zelo v vzponu pedikura ali manikura s pomočjo teh ribic, pa tudi naravni piling odmrle kože. Ta je še posebno učinkovit, saj pri klasičnem mehanskem pilingu poškodujemo tudi zdrave kožne celice. Ker pa ribice odstranijo le odmrle celice, je tak naravni piling precej bolj nežen in učinkovit. andričeva je dodala, da v njihovem

salonu takšen tretma kože dopolnijo še z izbo-rom naravnih mil in krem.

Riba zdravnika samo s kozmetičnim delovanjem si ribice prav gotovo ne bi pridobile imena »riba zdrav-nik«. Glede na to, da se prehranjujejo z odmrli-mi celicami, se je v medicinske namene razvila posebna terapija za zdravljenje različnih vrst luskavice, dermatitisa in obolelih žarišč na koži. ribice namreč poleg odstranjevanja odmrlih celic s kože izločajo tudi encim detranol, ki v telo prodre skozi kožo in še dodatno pomaga pri blaženju kožnih težav. Kot je dejala andričeva, se učinek zdravilnega encima pogosto pokaže šele po opravljeni terapiji z ribicami. Mnogi, ki so opravili terapijo denimo na spodnjem delu telesa, so kasneje opazili očitno izboljšanje kož- nih težav tudi na drugih delih telesa, čeprav se jih ribice sploh niso dotikale.

Zdravje

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste ležali v vodi, morda v Bohinjskem ali še bolje Krnskem jezeru, ko so do vas priplavale majhne ribe in vas začele nežno grizljati? zabaven občutek, kajne? zanimivo pa je, da so ribice,

sicer ne prav tiste iz omenjenih jezer, »izvajalke« zelo učinkovitega blaženja luskavice ali naravnega in nežnega pilinga telesa.

�7


21-dnevna terapija Terapija za tiste, ki trpijo za luskavico, der-matitisom ali drugimi kožnimi težavami, traja 2� dni. Trajanje je določeno na podlagi časa, ki ga koža potrebuje za regeneracijo, to pa je med 2� in 28 dnevi. Kot je dejala sogo-vornica, terapijo včasih tudi podaljšajo do 30 dni, če želenih rezultatov še ni. Ker pa so to bolezni, ki se jih ne da ozdraviti, le omiliti, po opravljeni terapiji sledijo še občasni obiski, enkrat do dvakrat na mesec, da se izboljšano stanje kože vzdržuje še naprej.če pa se za obisk pri ribicah odločite iz estet-skih vzgibov, je dovolj že nekaj obiskov, obi-čajno eden do trije, odvisno od vaših pričako-vanj.

Ko vse drugo odpove … čeprav je raziskava dunajske medicinske fa-kultete, ki je vključevala 67 obolelih za luska-

vico in drugimi kožnimi boleznimi, pokazala, da je terapija zelo učinkovita, saj zelo dobro ublaži težave s kožo, pa pri nas ni vključena v sistem zdravstvenega zavarovanja kot recimo v nemčiji. a morda se spremeni tudi to, saj je odnos zdravnikov do terapije z ribami pozi-tiven. Kot je dejala andričeva, v njihov salon prihajajo predvsem ljudje, ki so poskusili že vse možne načine lajšanja posledic luskavice, a jim nobeden ni koristil. zato so tudi zdrav-niki, vsaj tisti, ki poznajo terapijo, svojim bol-nikom omenili še to možnost. Precej odziva je tudi pri homeopatih, ki bolnikom predla-gajo povezavo homeopatskega zdravljenja s terapijo z ribicami.

Higiena je prvi pogoj Mnogi terapijo z ribicami Garra ruffa za-vračajo, glavni razlog je predvsem pomislek o higieni in prenašanju bolezni v vodi. an-

dričeva je razložila, da je zakonodaja na tem področju zelo stroga; v salonu zato sprejme-jo le po dve stranki na dan, med terapijami različnih strank pa mora miniti vsaj osem ur. v tem času se voda dodobra prefiltrira, saj v kadi z ribami uporabljajo petstopenjski filter in uv-filter, zato pomisleki o higieni odpadejo. Pred terapijo pa je nujna nega z naravnimi preparati, posebej razvitimi za kožne težave. Tako se s kože odstranijo vse škodljive snovi, ki bi utegnile biti nevarne za ribice terapevtke. Poleg tega mora vsak, ki se odloči za terapijo z ribicami, pred začetkom izpolniti vprašalnik o bolezenskih stanjih, pri nenavadnih pojavih pa se v salonu vedno posvetujejo z baznim centrom v ljubljani. Slabih izkušenj, pravi vesna andrič, v njiho-vem salonu nimajo. ravno nasprotno, zaradi nenavadnih ribic se stranke zabavajo in se tudi rade vračajo.

�8

Zdravje

v zadnjih letih čebelarji opažamo bolj pogosto odmiranje čebeljih družin, ki je rezultat številnih dejavnikov.

če k temu prištejemo še nekatere pomore in oslabitve čebeljih družin zaradi nepravilne rabe kemijskih sredstev za varstvo rastlin, občutimo nemoč in se zavemo medsebojne odvisnosti. zato je pomembno, da je o tej problematiki ozaveščena širša družbena skupnost, saj k večji ekološki zavesti lahko pripomoremo vsi ljudje.

Sejmo in sadimo medovite rastline, saj s tem pomagamo čebelam

čebelam lahko pomagamo vsi ljudje s sa-jenjem in setvijo medovitih rastlin. Me-dovite rastline najdemo prosto v naravi na travnikih, največkrat so to spominčica, travniška kadulja, nokota, različne vrste grabljišč … na poljedelskih poljih uspeva-jo medovite detelje, ajda, oljna ogrščica, facelija, ki dajejo medičino in cvetni prah, zavarujejo pa tudi njivske površine pred vremenskimi vplivi. na domačih vrtovih lahko sadimo različne vrste začimbnic,

čebelam lahko pomagamo vsi

narava je ustvarila sožitje čebel s prek 20 tisoč rastlinami, zato je najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu opraševanje različnih rastlin. Sodelovanje omogoča razvoj in obstoj rastlinskih vrst, čebele pa za svoje

delo dobijo medičino in cvetni prah, ki je nepogrešljiva hrana za življenje čebeljih družin.

dišavnic, zdravilnih rastlin, kot so meta, žajbelj, sivka, melisa, materina dušica … Pomembne za čebele pa so tudi različ-ne drevesne vrste, ki jih najdemo v naših gozdovih, to so divja češnja, lipa, lipovec, jesen, maklen, pravi kostanj …

Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina in kakovost pridelkov

v naravi za opraševanje poskrbijo posre-dniki, kot so veter, voda in živali, zlasti žu-želke. najpomembnejši opraševalci rastlin so žuželke, med njimi so na prvem mestu prav čebele. na sadnem drevju oprašijo kar od 70 do 80 odstotkov cvetov, ta delež pa se zaradi vse intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje. najopaznejša in največkrat dokazana je zato vloga čebel pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod in drugega. Predvsem na večjih plan-tažah jablan in hrušk se hitro pokaže, kako so bili cvetovi oprašeni. čebele pri opraše-vanju svoje delo opravijo temeljito, saj v do-ločenih dneh obiskujejo le eno sadno vrsto. od kakovosti oprašitve sta odvisna količina

in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna po velikosti in obliki plodov.

ekonomski pomen opraševanja Pri splošni sadjarski pridelavi potrebujemo za pravočasno in kakovostno oprašitev dve do tri čebelje družine na hektar, pri inten-zivni pridelavi jabolk tri do štiri družine, pri hruškah, višnjah in češnjah pa od šest do osem čebeljih družin na hektar sadovnjaka. za druge kmetijske kulture, kot so oljna ogr-ščica, ajda, sončnica, kumarice in podobne, potrebujemo za kakovostno opraševanje tudi do deset čebeljih družin na hektar. z organiziranimi prevozi čebel na območja, zasejana s kmetijskimi kulturami, lahko do-sežemo tudi za 40 in več odstotkov bogatejši pridelek. vrednost opraševanja je po različ-nih strokovnih virih �5- do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. zato je med koristmi, ki jih imamo od čebel, brez dvoma na prvem mestu ekonomski po-men opraševanja kmetijskih kultur.

Javna svetovalna služba v čebelarstvu

ZdravjeF

oto:

dre

amst

ime

�9


Zakoni, ki veljajo v čebeljih družinah, so lahko zgled za vse nas. Spoštovanje, pripadnost, odgovornost do lastnih in skupnih nalog so temelji za njihovo preživetje. In so temelji za preživetje narave. Prej ko bomo to spoznali tudi ljudje, večja je možnost, da rešimo ta naš svet.Na Čebelarski zvezi Slovenije in Javni svetovalni službi v čebelarstvu preko akcije Ohranimo čebele in preko spletne strani http://www.ohranimo-cebele.si/ osveščamo širšo javnosti o pomenu čebel za naše okolje in življenje. V letošnjem letu pozivamo vse slovenske občine in vsa slovenska podjetja, da sodelujejo pri akciji Ohranimo čebele. Sodelujoče občine in podjetja bomo na naši spletni strani ažurno objavljali in med njimi enkrat letno izbrali čebelamnajbolj prijazno slovensko občino in podjetje.

Če menite, da je vaša občina ali podjetje čebelam prijazno, na primer da okrog poslovne stavbe sadite medovite rastli-ne, skrbite za ločevanje odpadkov, uvajate »zeleno« ekonomijo, namenjate fi nančna sredstva za potrebe ohranjanja čebel in okolja itd….. Vas prosimo, da se obrnete na go. Natašo Lilek (na elektronski naslov [email protected]), ki Vam bo dala podrobnejša navodila glede sodelovanja v akciji Čebelam najbolj prijazne občine in podjetja.

Iščemo čebelam najbolj prijazna podjetja in občine

čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, neposreden dar narave – čebel. čebele z opraševanjem pripo-morejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter človeka,

ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje. Seveda pa morajo biti ti pridelki kakovostni in varni.

Med ima lahko zelo dolg rok upo-rabe, vendar mora biti skladiščen v ustreznih razmerah, saj je se-

stavljen iz pravega bogastva različnih snovi. Med, shranjen na toplem, veliko hitreje iz-gublja svojo dragocenost. velike razdalje, ki jih prepotuje v svetovni trgovini, skladiščenje v raznih skladiščih, pomenijo nevarnost, da se mu zmanjša kakovost. Med in drugi čebe-lji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo praktično iz čebeljega panja v naše roke, zato se njihova kakovost ohrani. čebelar ne more popraviti kakovosti, med, kot ga proizvedejo čebele, je najvišje kakovosti, čebelar pa to ka-kovost ohranja.

zakaj uživati čebelje pridelke slovenskih čebelarjev?

Snovi iz tujega okolja lahko povzročijo alergijo

zelo pomembno je, da uživamo hrano iz okolja, v katerem živimo, saj tako v naše telo ne vnaša-mo snovi, ki so našemu organizmu tuje – to velja tudi za med. če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi aler-gija. Slovenski čebelarji povrh tega zagotavljamo tudi sledljivost. na nalepki je poleg natančnega izvora medu naveden tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal, v nasprotju z nekaterimi izdel-ki, na katerih piše zgolj to, da je med mešanica medov držav, ki so članice eu, in držav, ki niso članice eu. v tem primeru ne vemo niti tega, iz katere države natančno med izvira.

ne nazadnje pa je vrednost medu in drugih čebeljih pridelkov veliko manjša od koristi, ki nam jih čebele zagotavljajo z opraševa-njem. čebeli kot glavni opraševalki se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani kakor tudi za raznovrstnost v naravi. Ko boste naslednjič kupovali med, ga kupite pri slovenskem čebelarju, kajti s tem ne boste kupili samo zdravja, ampak tudi opraševanje, s čimer boste aktivno skrbeli za okolje, v kate-rem živite.

Andreja Kandolf, Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu

20

ZdravjeGurmanski užitki

Tretji festival kranjske klobase

Gospodarsko interesno združenje (Giz) Kranjska klobasa, ki združuje �� certificiranih proizvajalcev tega izvirnega slovenskega mesnega izdelka, uspešno vodi projekt vračanja ugleda ter zagotavljanja visoke kako-

vosti kranjskih klobas.

Projekt Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra, za katerega je združenju

proizvajalcev uspelo pridobiti tudi evropska sredstva, poteka od leta 2005 dalje. leta 2008 je bila kranjska klobasa zaščitena z ge-ografsko označbo, poteka pa tudi postopek zaščite na ravni eu. Giz Kranjska klobasa z nizom dolgoročno zasnovanih dejavno-sti uspešno uresničuje zastavlje-ne cilje in s tem upravičuje vlogo, ki mu je bila zaupana pred šestimi leti – to je upravljanje tega po-membnega kulinaričnega izroči-la. K prepoznavnosti in odličnosti izdelka pomembno pripomore Festival kranjske klobase, ki je bil letos tretjič zapored. v okviru festivala redno poteka tudi tradi-cionalno strokovno in ljubiteljsko ocenjevanje kranjskih klobas.

najboljša prihaja iz arvaja

že tradicionalni Festival kranjske klobase je letos potekal od �7. do

20. avgusta v Sori pri Medvodah. Glavni organizator je hiša kuli-narike jezeršek, soorganizatorji pa so bili Giz Kranjska klobasa, športno društvo Sora in Bioteh-niška fakulteta univerze v lju-bljani. Festival je odprl kmetijski minister, mag. dejan židan, začel pa se je s strokovnim in ljubitelj-skim ocenjevanjem kranjskih klobas in razglasitvijo najboljše. Strokovno ocenjevanje izvaja strokovna komisija Biotehniške fakultete v ljubljani, ljubiteljsko ocenjevanje pa poteka na način degustacijskega ocenjevanja – za vsak vzorec je postavljen degu-stacijski pult, ocenjevalci krožijo od pulta do pulta in ocenjujejo vzorce. K posameznemu vzorcu se lahko vrnejo večkrat. ljubi-teljski ocenjevalci svoje odločitve vpisujejo v ocenjevalni list, ki ga na koncu oddajo strokovni komi-siji. Končni rezultat je sestavljen iz ocenjevanja strokovne komisi-je (60 odstotkov) in ljubiteljskih ocenjevalcev (40 odstotkov). za

najboljšo kranjsko klobaso je bila tudi letos izbrana tista iz Mesa-rije arvaj, kot druga najboljša je bila ocenjena kranjska klobasa družbe Kras, d. d., odlično tre-tje mesto pa je pripadlo mesnini družbe Košaki TMi, d. d.

Predpisana receptura Festival kranjske klobase po-membno sooblikuje prizade-vanja Giz Kranjska klobasa za večjo prepoznavnost izdelka in skrbno ravnanje s slovenskim ku-linaričnim izročilom. ob tem je vsekakor treba poudariti dejstvo, da kranjsko klobaso vsi proizva-jalci proizvajajo po enakem proi-zvodnem postopku in predpisani recepturi ter jo tudi enotno ozna-čujejo z logotipom »Kranjska klobasa – zašpiljeno dobra« ter nacionalnim znakom kakovosti za geografsko označbo. Proizvo-dni postopek, kakovost in ozna-čevanje izdelkov večkrat na leto preverja komisija za notranjo kontrolo pri Giz Kranjska klo-

basa ter najmanj enkrat na leto neodvisni certifikacijski organ.

eden najbolj prepoznavnih slovenskih gastronomskih izdelkov

»zaščita z geografsko označbo pomeni, da morajo certificirani proizvajalci izpolnjevati zahtev-ne pogoje iz shem kakovosti, kar preverja neodvisna ustanova, vsakokrat pa tudi potrošniki. v Giz Kranjska klobasa se dobro zavedamo, da kranjska klobasa sodi v vrh slovenske kulinarične dediščine in je brez dvoma eden najbolj razpoznavnih slovenskih gastronomskih izdelkov tako pri nas kot v svetu. na Giz svojo vlogo izpolnjujemo z vso odgo-vornostjo in prek koordiniranja pridelave, trženja in promocije kranjski klobasi zagotavljamo ustrezno mesto ne samo v pre-hrani, ampak širše v družbi in mednarodnem prostoru,« je po-vedal Boris jež, direktor Giz Kranjska klobasa.

Fot

o: G

iz K

ranj

ska

klob

asa

2�


Frtajla s kranjsko klobaso

22

Gurmanski užitki

Suša zdeluje tudi kralja jurčka

Slovenci slovimo kot gobarski narod, po nekaterih podatkih gobe redno ali občasno nabira približno pol milijona državljanov. Slovimo pa tudi po tem, da gobe, ki jih ne poznamo, radi pohodimo oziroma zbrcamo.

Povprečni nabiralci razpoznavajo do pet vrst gob, običajno jurčka, lisičke, kakšnega dedka ali turka ter morda še

rdečo mušnico. Poznavalci gob s strokovnim nazivom determinator ali določevalec gob – pri nas jih imamo približno sto – pa poznajo kakšnih sto vrst gob, nekateri tudi do dvesto. Med najbolj nabiranimi gobami v jesenskem času so poleg jurčka, ki je nesporno najbolj priljubljena slovenska goba, še kostanjevke, mavlji, maslenke, dežniki, štorovke, lisičke, sirovke, sivke, zajčki, tintnice in golobice.

Vsak ima svoj skrivni rajon Čeprav vsak nabiralec prisega na svoj rajon, je znano, da so najboljša najdišča na Goren-jskem na Pokljuki. Gobe dobro uspevajo tudi na Rogli, zelo plodno je celotno območje Dolenjske, v nekaterih obdobjih pa se gobe rade pokažejo tudi na Krasu in v Prekmurju. »Moj prijatelj zatrjuje, da najboljše gobe na-bere okrog Horjula, njegovo mnenje pa iz-vira iz pohval gostincev, ki jim prodaja svoj gozdni izplen. Jaz jih najraje nabiram na Blokah, seveda pa grem tudi na Dolenjsko, ob Krko, pa pogosto v gobarski raj na Pok-ljuko. A poglejte, včeraj sem v 12 urah prav tam nabral le za šest kilogramov jurčkov, pa še teh je pol bolj slabih. Na zunaj se še zdi v

redu, ko ga prerežeš, pa vidiš, da je prhek, ru-men. Ja, suša je naredila svoje. Jeseni, ko bo več dežja, bo bolje,« pripoveduje Gostimir, upokojenec, ki so mu gobe strast. Nabirat jih hodi povprečno vsak drugi dan, svoj ulov pa že 20 let prodaja na ljubljanski tržnici. Tre-nutno poleg jurčkov še kolikor toliko rastejo golobice, marele in nekaj šampinjonov. »Na Gorenjskem, kjer je morda malce hladneje, se še nekaj dobi, na Dolenjskem pa je zdaj čista puščoba.«

Začimba, ne jedSogovornik še pravi, da se je zanimanje za gobe v zadnjih desetletjih le malo izboljšalo. Prav ta skromnost povpraševanja določa tudi cene, ki se nenehno vrtijo v istem okviru. Za najdražjega – jurčka – je treba že vrsto

let odšteti približno 20 evrov za kilogram. Najnižja cena zanj je bila sicer tudi že 15 ev-rov, najvišja pa 30.»Kar ne prodam, nesem domov in posušim ali vložim. Posušene gobe v glavnem ku-pujejo turisti, domače stranke pa zanimajo izključno sveže,« razlaga Gostimir in dodaja, da je goba bolj dodatek k jedem kot samos-tojna jed. Zato je tudi prodaja bolj skromna. »Gobe se ne kupujejo na veliko, ker jih ljudje bolj malo poznajo in so nezaupljivi oziroma jih je strah zastrupitve. Poglejte, brezovke so odlične gobe, a jih ljudje preprosto ne ku-pujejo, ker jih ne poznajo. Turki so postali v zadnjih letih nekaj bolj priljubljeni,« še pravi Gostimir, preden se posveti novim strankam – tujim turistom, ki so tisto soboto zvedavo postopali okoli njegove stojnice.

Zamrzovanje gob v maslu Okus in vonj gob zelo preprosto in do-bro ohranimo tako, da jih zamrznemo prepojene z maslom.Očiščene, na kose narezane in nesoljene damo v raztopljeno to-plo maslo, ne grejemo jih dodatno, le premešamo in pustimo, da se napijejo. Nato jih zamrznemo. Gob ne odmrzu-jemo, ampak jih še zmrznjene dodamo v hrano, ki se kuha.

23

petek • 26. avgusta 2011• št. 61

Edinstvene ribe z zelenjavo. Nepozabno doživetje okusov

Ribe z zelenjavo Delamaris iz generacije v generacijo prena◊ajo izvirno recepturo najbolj◊ih kosov ribe z zelenjavo.

BREZkonzervansov

in ostalih aditivov

BREZkonzervansovkonzervansov

in ostalih aditivov

konzervansovin ostalih aditivov

Del

amar

is, d

.o.o

., To

varn

iška

13,

631

0 Iz

ola

Namig za dober tek!

Izdelka stresemo na pravkar kuhane testenine, dobro preme◊amo in okusen

obrok je pripravljen.

Namig za dober tek!

Delamaris oglas ribe 203x130 FINANCE CLUB avgust2011.indd 1 10.08.2011 13:48:30 Uhr

Iz zakladnice morja Splošno znano je, da so ribe zdravo živilo. Zakaj? Ribje meso je bogato z beljakovinami in lahko prebavljivo.

Je tudi pomemben vir vitaminov A in D ter kalcija, morske ribe pa tudi vir fosforja in joda. Ker ribe vsebujejo tudi veliko nenasičenih maščobnih kislin, tudi omega 3, so zelo pomembne

za ohranjanje zdravja in jih je priporočljivo jesti vsaj enkrat na teden. Nemalokrat so tudi sestavina najrazličnejših diet.

Marsikdo rib na svoj jedilnik ne uvr-šča predvsem zaradi priprave, ki je za mnoge neprijetna. Ta pomislek

je odveč, saj imamo danes na voljo obilo pri-pravljenih ali polpripravljenih ribjih izdelkov, ki jih lahko že v nekaj minutah spremenimo v izvrsten in zdrav obrok ali prigrizek: ribe z zelenjavo, s paradižnikovo omako ali tiste v mediteran olju ustvarjajo popolno harmo-nijo okusov. V ponudbi rib lahko izbiramo tune, sardele ali skuše, ki so najbolj bogate z maščobnimi kislinami omega 3. Med ribami z zelenjavo so najbolj cenjene tiste z naravno fermentirano zelenjavo, ki daje večji občutek svežine, polnejši okus, konsistenco in lepšo

barvo; izdelek vsebuje izključno naravne se-stavine, saj mu ne dodajajo nobenih konzer-vansov, aditivov ali barvil.

O maščobnih kislinah omega 3 v zadnjih letih slišimo kar precej

Maščobne kisline omega 3 pripomorejo k zdravemu razvoju otroka, saj v telesu sodelu-jejo v procesu produkcije energije, podpirajo imunski sistem, pozitivno vplivajo na rast mišičnega tkiva in možgansko dejavnost. Raziskave kažejo, da sodelujejo tudi pri pre-snovi holesterola in manjšajo možnost obo-levanja za srčnimi boleznimi. Najbolje jih je uživati s prehrano.

Posegajmo po izdelkih s čim manj aditivov

Pri nakupu živil je priporočljivo izbirati izdelke, za katere zagotovo vemo, da so kakovostni, zdravi in varni za uporabo. Pri ribjih izdelkih bodimo vedno pozorni, da imajo na svoji deklaraciji navedenih čim manj aditivov. Vsekakor je dobrodošlo, da pogledamo, od kod živilo prihaja. Če želimo zanesljivo kupovati kakovostne in zdrave izdelke, je pri izbiri pomemben tudi slovenski izvor. Živila slovenskih proizva-jalcev so namreč proizvedena po strogih standardih.

24

Gurmanski užitki Club koktajl

Prekajene gosje prsi s hrenom

Svinjski file po »žganjarsko«za 4 osebe

Sestavine:motovilecčešnjev paradižnikprekajene gosje prsirdeč fižolnariban hrenkisbučno olje

Sestavine:80 dag svinjske ribice60 gramov suhih slivsolpopermajaron

V Gostilnici Mencigar – No-

bile, prvi prek-murski gostilni v Ljubljani, so

razkrili re-cepta prek-

murskih jedi, ki nam bodo

popestrile jedil-nik v prihajajočih jesenskih dneh.

Cointreau, najbolj zaželeni liker na svetu

Blagovno znamko Cointreau sta v Angersu v Franciji leta 1849

ustanovila brata Edouard-Jean in Adolphe Cointreau. Na začetku

sta se posvečala ustvarjanju visoko kakovostnih likerjev, nato pa sta se

odločila svoj trud in znanje us-meriti le v najboljše. Posvetila sta se likerju Cointreau, ki je sčasoma

postal ponos vse Francije.

V drugi polovici 19. stoletja je Edouard Cointreau ustvaril »Triple Sec«, novo znamko pomarančnega likerja, ki je vse-

boval trikrat (Triple) višjo koncentracijo aro-matičnih olj pomaranče in je bil bolj suh (sec) od likerja Curacao, ki je bil že takrat zelo prilju-bljen. Takoj, ko je bil izdelek nared, se je pojavila težava pri njegovem imenu, saj francoski zakon ni dovoljeval uporabe dveh besed splošne rabe. Zaradi uspeha novega likerja in nemoči pri za-ščiti njegovega imena so številni proizvajalci povzeli njegovo formulo in celo ime, ki je sča-soma postalo generično. Podjetje Cointreau je zato opustilo uporabo imena »Triple Sec« in na steklenice zapisalo le »Cointreau«.

Recept je skrbno varovana skrivnost

Cointreau vsebuje edinstveno mešanico iz-vlečkov sladko-grenkih skrbno maceriranih lupin pomaranče, ki jih destilirajo in centrifu-girajo ter tako ustvarijo popoln in kristalno čist pomarančni liker. Podrobni recept za njegovo pripravo je skrbno varovana skrivnost, ki liker-ju zagotavlja edinstveno organoleptično rav-novesje. Cointreau je najbolj aromatičen po-marančni liker, saj vsebuje največ aromatičnih olj pomaranče, najmanj sladek in hkrati najbolj svež, saj ima največjo vsebnost citronskih mo-lekul, ki mu dajejo energično noto in svežino.

Priprava:Svinjsko ribico popečemo z obeh strani, flambiramo z domačo slivovko, zalijemo z vodo in dodamo suhe slive. Nato dušimo do mehkega in postrežemo. Odlična priloga so prekmurske dödöle ozi-roma krompirjevi žganci (iz moke in krompirja), pečeni v ponvi.

Priprava:Motovilec razdelimo na krožnike, čezenj posujemo rdeč fižol in do-damo še narezane polovičke češnjevega paradižnika. Pokapamo z bučnim oljem in kisom ter obložimo s tankimi rezinami prekajene goske. Na koncu potresemo z naribanim hrenom.

Gurmanski recept

25

petek • 26. avgusta 2011• št. 61Club koktajl

Cointreau, najbolj zaželeni liker na svetu nizirala Paul Pacult in Dale DeGroff, izbran za najboljši pomarančni liker za mešanje koktaj-lov margarita in cosmopolitan. Zaradi svoje kakovosti je tudi edini pomarančni liker, ki ga lahko ponudimo samostojno ali z ledom.

Največkrat nagrajen in ponarejen Skozi svojo zgodovino je bil Cointreau nagra-jen z več kot 300 medaljami in diplomami, zaradi česar ga lahko označimo za največkrat

Najboljši pomarančni liker za mešanje koktajlov

Cointreau je najboljši pomarančni liker, kate-rega edinstvenost je mogoče zaznati tudi, ko je uporabljen v koktajlih. Koktajli, pripravljeni po originalnih receptih, v katerih je namesto drugih triple sec likerjev uporabljen Cointreau, so najbolj lahkotni, osvežujoči in prijetni za pi-tje. Leta 2010 je bil Cointreau na tekmovanju »Ultimate cocktail Challenge«, ki sta ga orga-

Srce koktajlovNesporna kakovost Cointreauja je hitro osvojila srca barmanov, ki so ga začeli vsakodnevno uporabljati pri svojem delu. Vse od leta 1910 je

Cointreau prva izbira barmanov pri ustvarjanju edinstvenih koktajlov.

nagrajeni pomarančni liker na svetu. Zadnje priznanje, ki ga je prejel, je bila dvojna zlata medalja leta 2008, podeljena na tekmovanju žganih pijač v San Franciscu. Vse napisano pri-ča o neizmerni priljubljenosti te izvrstne pijače. Ni čudno, da se je v zadnjih 50 letih pojavilo več kot tisoč slabih ponaredkov Cointreauja na več kot 50 svetovnih trgih, zaradi česar lahko Co-intreau označimo tudi kot najbolj zaželen liker na svetu.

MargaritaIzvirni recept je leta 1948 na svoji

zabavi v vili v Aca-pulcu ustvarila

Margarita Sams. Limetin sok je

želela zmešati s svojima najljubšima

pijačama, likerjem Cointreau in tequilo. Na krilih novega koktajla je

zabava trajala kar cela dva tedna.

SidecarKoktajl Side-

car je leta 1922 zmešal Franck

Meier, glavni bar-man v pariškem Ritzu, s pomočjo katerega je pijača tudi zaslovela. Meier je za svoj novi

koktajl uporabil meša-nico Cointreauja in konjaka Remy

Martin.

Cosmopolitan White Lady

Margarita 0,02l 0,04l 0,01l DA DA Cosmopolitan 0,02l 0,04l 0,01l 0,02l DA DA Sidecar 0,03l 0,03l 0,02l DA DA White Lady 0,03l 0,03l 0,005l DA DA

Coin

trea

u

Tequ

ila

Vodk

a

Konj

ak (R

emy

Mar

tin)

Gin

Lim

onin

so

k

Brus

ničn

i sok

Lim

etin

so

k

Led

Pret

resi

Pravi cosmopolitan, pipravljen s

Coin- treaujem,

izvira iz San Francisca, kjer

so ga ustvarili leta 1990. Koktajl

je zaslovel, ko so ga za svojega vzele štiri

dame v newyorški TV-seriji.

Legenda pravi, da so »belo

damo« ustvarili

na čast Mate Hari v Londonu

leta 1922. Po ori-ginalnem receptu

je bila pijača pripravljena

s Coin- treaujem.

Pokrovitelj rubrike Club koktajl: Merit international d.o.o.

Ambasadorka Cointreauja je ekstravagantna Dita Von Teese.

26

Gurmanski užitkiArhitekt svetuje

Dobro zasnovane pisarne lahko postanejo

prijetni, zanimivi in navdihujoči prostori

Ker na naših delovnih mestih v pisarnah preživimo zelo veliko časa, mora biti moderna pisarna usmerjena v možnosti prilagajanja glede na potrebe trga in ljudi. Delovno okolje mora dopuščati komunikacijo vseh

zaposlenih. Tako kot doma tudi na delovnem mestu sproščenost in udobje vplivata na naše počutje, zdravje in storilnost.

27


Pri oblikovanju poslovnih prostorov je zelo pomembno, da upoštevamo filo-zofijo podjetja in celostno podobo ter

dejavnost oziroma način dela v podjetju. Ce-lostno podobo ustvarimo z logično zasnova-nim interierjem, izborom materialov in barv, ki so skladni z logotipom. Nedvomno tako izboljšamo storilnost ter počutje zaposlenih in obiskovalcev, prepoznavnost podjetja je večja, zraste lahko tudi prodaja.

Omogočena mora biti enostavna komunikacija

Kolikšna je potrebna površina delovnih pro-storov, glede na število delovnih mest določajo normativi. Pri umeščanju delovnih mest pa je pomembno, da upoštevamo enostavno komu-nikacijo ljudi, ki delajo v skupini. Pot posame-znega dokumenta naj bo čim krajša; iste poti naj recimo ne naredimo dvakrat. Sprejemne

torej skladnost izbrane talne obloge s pohištvom v prostoru oziroma videzom celote. Tekstilne talne obloge hrup dušijo, nasprotno kot lami-nat, hoja po njem je denimo precej glasna. Manj primerne so talne obloge, ki povzročajo alergije in puščajo vlakna. Vhodni in sprejemni prostori bodo s kamnito talno oblogo videti glamurozni, vendar hladni. Lesen tlak deluje toplo in je ob primernem vzdrževanju obnovljiv, predvsem bambusova lesena talna obloga je izredno trdna in homogenega videza, zato je primerna tudi za bolj obremenjene poslovne prostore.

Omislimo si premično pohištvo Pisarniško pohištvo je naša delovna oprema in je pogosto zelo obremenjeno, saj je v uporabi skoraj vsak dan. Zato moramo izbrati kako-vostne pohištvene elemente, ki prenesejo dol-gotrajne in intenzivne obremenitve. Če način dela v podjetju to omogoča, si lahko omislimo premično pohištvo, ki ga po potrebi prestavimo in zgolj s spremembo postavitve pohištvenih elementov ustvarimo drugačno, novo delovno okolje. Na trgu se kljub zahtevam standardov pojavljajo nekakovostni pisarniški izdelki, ki so po večini cenovno ugodnejši. A razlike so dokaj hitro pokažejo predvsem pri stolih. Ergonom-sko oblikovani stoli s primernimi naslonjali za roke nam omogočajo udobnejše delo.

Če delamo doma, imejmo ločen prostor

Če delo opravljamo na domu, je smiselno, da naš delovni kotiček umestimo v poseben prostor, ki je z vrati ločen od preostalih. Le tako bomo lahko vzpostavili ločnico med dru-žinskim življenjem in delom, ki ga moramo opraviti. Če ne moremo zagotoviti dodatnega prostora, pa delovni kotiček vsaj z vizualno pregrado ločimo od drugih prostorov. Zahteve za opremo domačega delovnega mesta ostaja-jo enake kot v poslovnih objektih.

Naj bo opravljanje dela prijetno Dobro zasnovane pisarne s posameznimi obli-kovalskimi poudarki niso nujno le monotoni delovni prostori, ki so podrejeni modularno-sti, ergonomičnosti in prilagodljivosti, temveč lahko postanejo tudi prijetni, zanimivi in nav-dihujoči. Ustvarimo si takšno pisarno, da nam bo delo v njej prijetno.

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a. BIRO 42, d. o. o.

prostore in oddelke, kjer je velika fluktuacija ljudi, moramo umestiti čim bliže vhodu.

Svetloba naj prihaja od spredaj ali z leve

Kakovostno delovno okolje spodbudno vpliva na naše delovne sposobnosti. Delovne prosto-re tudi s preprostimi elementi in postavitvijo opreme lahko naredimo bolj stimulativne. Po-membno je, da je vhod v prostor vedno v našem vidnem polju. Če so vrata za našim hrbtom, se pri delu ne moremo zbrati, saj nikoli ne vemo, kdo in kdaj bo stopil v prostor. Svetloba ima pri kakovostnem delovnem oko-lju nedvomno zelo pomembno vlogo. Na pi-salno mizo mora prihajati od spredaj ali z leve. Računalniškega zaslona ne moremo postaviti pred okno, saj bomo v njem ves čas videli ble-ščanje in odsev. Tudi če poslovni prostor ni op-timalno zasnovan, ga s kakovostno osvetlitvijo lahko bistveno izboljšamo, in obratno. Razli-kujemo dva glavna vira osvetlitve, naravnega in umetnega, ter nadalje posrednega, kot so re-cimo luči na stropu ali steni, in neposrednega, kot je namizna svetilka. Načelno je na pisarni-škem delovnem mestu priporočljiva kombina-cija obeh, saj tako ne nastajajo ostri svetlo-te-mni kontrasti. Če okna zastiramo s senčili, naj bodo tudi ta v naravnih odtenkih, saj močne barve senčil obarvajo tudi prostor.

Stimulativne so tople barve Izbor barv, intenzivnost in barvne kombina-cije morajo biti skladne z ugledom in dejavno-stjo podjetja. Na delovnem mestu se izogiba-mo barvanju sten v kričeče barve in takšne, ki odsevajo svetlobo. Da bi preprečili motnje pri prilagajanju oči, naj stene za računalniškimi zasloni ne bodo močnih živih barv. Nedvomno ima barva v prostoru tudi pomembno sporo-čilno vlogo, če je pravilno uporabljena. Hladni barvni toni vzbujajo občutek resnosti in miru, stimulativne so tople barve. Pogled v zeleno pomirja, deluje poživljajoče, če je to pogled v naravo, še toliko bolj. Bela barva simbolizira čistost in vsebuje celotni barvni spekter.

Izbira talne obloge Kakšno talno oblogo bomo izbrali za naš po-slovni prostor, je odvisno od namena prostora in obremenitve. Na izbor pa vpliva še mnogo dru-gih dejavnikov: težko pohištvo, stoli s koleščki, vnos vlage, možnost čiščenja, zvočna izolativ-nost. Vsekakor je pomemben tudi estetski videz,

Fot

o: D

ream

stim

e

28

Gurmanski užitki

T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I

K o n t a k t : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

P R E M I K I V S L O G U

ARHITEKTURA IN INTERIERI IZIDE 30. 9. 2011

Untitled-6 1 13.06.2011 13:08:50 Uhr

29


87%® Rekuperacija toplote do 87%

Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.

Okna MIKPVC LES LES/ALU ALUenergetskega razreda A prihranijo največ

Tudi okna je treba negovati in vzdrževati

Največja napaka, ki jo lastniki novih oken in vrat najpogosteje naredijo, je, da naložbo v vrednosti tudi do več tisoč evrov prepustijo času in naključju brez kakršnegakoli vzdrževanja. Sodobni materiali zahtevajo sicer manj vzdrževanja in omogočajo bolj enostavno čiščenje, a za zagotavljanje brezhibnosti oken in vrat ter še posebej za

zagotavljanje toplotne izolativnosti sta redno vzdrževanje in čiščenje nujna.

V podjetju MIK vsem našim kupcem poleg vzdrževal-no-čistilnih setov za nego

oken in vrat zagotavljamo tudi re-dni servis stavbnega pohištva MIK. Naši strokovnjaki bodo naj-bolje presodili, kaj je treba storiti, in profesionalno opravili redna vzdrževalna dela, ki, poleg druge-ga, zagotovijo tudi velike prihran-ke pri stroških ogrevanja in hlajena objektov. Za stavbno pohištvo MIK, redno servisirano pri poo-blaščenih serviserjih, priznamo našim kupcem desetletno garanci-jo za brezhibno delovanje oken in vrat bele barve.

REDNO IN V SKLADU Z NAVODILI Če želite sami poskrbeti za vaša okna ali vrata, vam svetujemo, da najprej preberete navodila za uporabo in vzdrževanje, ki ste jih dobili od proizvajalca, in nato skladno z navodili in v rednih intervalih izvedete opisane postopke. Vzdrževanje in čiščenje oken je seveda odvisno od materiala, iz katerega je okno izdelano, a v izhodišču vzdrževanje prav vseh oken zajema naslednje korake:

Redni letni pregledi površine: Okna in vrata vsaj enkrat na leto skrbno preglejte skladno z navodili proizvajalca.

Čiščenje in nega površinskega sloja okna z ustre-znim sredstvom: Običajno umazanijo z okenskih okvirjev odstranite z mlačno vodo, ki ste ji dodali nekaj blagega sredstva za čiščenje stekla. Šele na očiščeno površino nanesite negovalno sredstvo.

Preizkus delovanja in oljenje gibljivih delov okovja: Vsaj enkrat na leto uravnajte krila okna z nastavitvijo okovja in gibljive dele okovja namažite z ustreznimi mazivi.

Obnova in premaz okenskih tesnil: Vsa okenska tesnila redno čistite z mlačno vodo, da odstranite prah in umazanijo. Enkrat na leto pa tesnila premažite s sredstvom za zaščito tesnil, da zagotovite njihovo prožnost.

Čiščenje in vzdrževanje utorov za odvodnjava-nje: Z rednim čiščenjem odprtin za odvodnjavanje zagotovimo brezhiben odvod kondenčne vode. Utore očistite po navodilih proizvajalca.

Teja Vrečko Luknar, MIK Celje

Kultura bivanja Pokrovitelj rubrike

T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I

K o n t a k t : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

P R E M I K I V S L O G U

ARHITEKTURA IN INTERIERI IZIDE 30. 9. 2011

Untitled-6 1 13.06.2011 13:08:50 Uhr

30

Gurmanski užitkiTradicija

Po stopinjah priznanega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov II. del

V podjetju Miele so se skozi zgodovino lotili že vrste različnih projektov, nekaj smo jih predstavili v prejšnji številki, kaj vse so razvijali in katere novosti so predstavili trgu do današnjih dni, pa si lahko preberete v spodnjem prispevku.

Leta 1937 je bila trgu predstavljena prva Mielejeva centrifuga za gospodinjsko upora-bo, kar je zelo pospešilo sušenje perila. Neka-teri se boste spomnili teh aparatov, ki so jih na kopališčih po Sloveniji uporabljali še pred 20 leti.

Med drugo svetovno vojno je bil del Mieleje-ve proizvodnje uničen, vendar je bilo »okreva-nje« hitro in učinkovito.

Leta 1950 so odprli lastno proizvodnjo mo-torjev v kraju Euskirchen, kjer jih proizvajajo še danes.

Leta 1954 so začeli proizvajati motorje, zna-ne pod imenom »98«, brez pedalov. Za pre-račun – takratna povprečna mesečna plača je znašala 350 nemških mark, tak motor, sicer 150-kubičen, pa je stal okrog 1.290 nemških mark. Že takrat je kakovost imela svojo ceno in jo ima še danes.

Poznavalci nemških pokrajin bodo zagotovo vedeli, zakaj se na fotografijah poleg slogana »Vedno boljši« pojavlja dvignjen konj – vest-falski konj namreč izvira prav iz te pokrajine in je upodobljen na enem izmed logotipov pod-jetja Miele.

V začetku leta 1954 je na vodilni položaj prišla tretja generacija lastnikov: dr. Peter Zinkann in Rudolf Miele. Slednji je že po-kojen, medtem ko se dr. Peter Zinkann kljub spoštljivi starosti tu in tam še sprehodi po pro-izvodnji.

V letu 1956 se začne obdobje popolnoma avtomatskih pralnih strojev – na trg pride mo-del 702. Po deklaraciji je lahko opral sedem

kilogramov suhega perila, kar pomeni, da je bil primeren tako v domačem gospodinjstvu kot za profesionalne namene.

V 50. letih je podjetje Miele trgu predstavilo revolucionarni palični sesalnik »Mielette«, ki je imel plastično ogrodje, moč motorja je bila med 300 in 400 vati, kasneje tudi 600 vatov.

Z vključitvijo Zvezne republike Nemčije v Evropsko gospodarsko skupnost se je podjetje Miele širilo na druge evropske trge: Nizozem-sko, Avstrijo, Belgijo in druge, kar je seveda prineslo veliko rast prodaje. Do leta 1968 se je razširilo že v Luksemburg, Italijo, Veliko Bri-tanijo, Dansko, Španijo, Norveško. Preostale države so prišle na vrsto nekaj kasneje.

V letu 1958 podjetje Miele odpre povsem novo poglavje v zgodovini nege perila. Jav-nosti je predstavilo prvi elektronski sušilni stroj za gospodinjsko uporabo. Imenoval se je T 705, zmogljivost polnjenja je bila pet ki-logramov suhega perila. Kasneje so mu dodali kasirno napravo in je bil uporaben tudi za pro-fesionalne namene: bolnišnice, zdravstvene domove, gostišča ...

Obdobje po letu 1960 je polno zagona na trgu, kar se kaže v rasti prodaje. V Zvezni re-publiki Nemčiji ima pralni stroj vsako tretje štiričlansko gospodinjstvo, večina teh ima še vedno leseno ogrodje. V tem času podjetje Miele predstavi avtomat-ski pomivalni stroj, ki se polni od spredaj in ima vrteče pršilne ročice, skozi katere voda prši po vsej notranjosti stroja. Izdelek je bil znan pod imenom »G 10«. Mielejeve modele so že od vsega začetka poimenovali po začetni-cah nemškega imena za posamezne produktne skupine: W = »Waschvollautomat«, T = »Troc-kner«, G = »Geschirrspüler«, S = »Staub- sauger« …Zaprli so svojo lesno proizvodnjo, ki je po-magala prebroditi vojne čase in obdobje lesenih Mielejevih izdelkov je bilo končano.

Miele se drži preiz-kušenega recepta »Immer besser« – vedno boljši. Tako je bil po letu 1964 na preizkušnji dizajn v produktni sku-

31


Po stopinjah priznanega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov II. del

pini sesalnikov. Sesalnike so ponujali v več barvah, pojavijo se odstranljive ščetke za tla in počasi tudi drugi nastavki. Leta 1971 je bil jav-nosti predstavljen sesalnik DeLuxe kvadratne oblike in prvikrat s teleskopsko cevjo. Kasneje Miele prvi na trgu predstavi posebno obdelavo zunanjosti sesalnika, ki je lakirana in prijetnej-ša na otip. Leta 1993 dodajo osnovnemu filtru ogleni filter in filter HEPA.

Leta 1966 je bil evropskemu trgu prvič pred-stavljen sušilni stroj »T 460« z elektronskimi senzorji sušenja.

V tem času podjetje Miele s pomivalnimi stro-ji za dezinfekcijo steklovine vstopi tudi v se-gment profesionalne uporabe v laboratorijih.

Proti letu 1970 je podjetje Miele proizvaja-lec in opremljevalec celotne kuhinje za gospo-dinjske namene vključno s kuhinjskimi napa-mi in štedilniki.

V 90. letih je v ospredju uporabnost vseh gospodinjskih aparatov, recimo v sesalnike sta prvič vgrajena tridelni pribor in filter. V tem desetletju začnejo aparate »frizirati« z različ-nimi dodatki, kot so aluminijasti ročaji, gum- bi … Postajajo tudi varčnejši pri porabi električ-ne energije, vode, hkrati pa zmogljivejši. Leta 1988 predstavijo tretji, zgornji predal v pomi-valnem stroju, kamor se vlaga jedilni pribor.

Po letu 1984 je mogoče pomivalni stroj vgra-diti v kuhinjo.

V letu 1997 je pralnemu stroju Miele dodan program za nežno ravnanje z volno, t. i. pro-gram za ročno pranje volne.

Leta 2001 patentirajo novo strukturo bobna: v obliki satovja z vmesnimi drobnimi luknji-cami. Ta struktura omogoča, da se med steno bobna in perilom ustvari vodni film, po kate-rem perilo nežno drsi. S tem je zagotovljena nežna skrb za perilo, ki je optimalno zaščiteno in oprano ter hkrati obvarovano dlje časa. V is-tem letu pride na trg tudi prvi Mielejev pralni stroj s 1800 vrtljaji na minuto.

V naslednjih letih v pralni in sušilni stroj dodajo Avtomatski program, ki olajša iskanje najprimernejšega programa, ko v boben vloži-te mešanico po barvi sortiranega bombažnega in mešanega perila.

Leta 2004 je predstavljen model talnega sesalnika manjših dimenzij za manjše površi-ne S4, leto za tem pa večja izvedba S5. V letu 2008 sledi model pokončnega sesalnika S7.

Med vsemi izdelki, ki jih ponuja podjetje Miele, je treba posebej omeniti parno pečico, ki deluje po načelu uparjanja vode in obde-la živilo na zdravju prijazen način. To živilo ohrani barvo, strukturo, obliko, okus. Parna pečica je postala posebno priljubljena v za-dnjih dveh desetletjih, ko so se ljudje začeli bolj zavedati pomena zdrave hrane. Tako se nam lahko pridružite na parnih ustvarjalnicah in kuharskih tečajih ter se sami prepričate o posebnosti parnih pečic. Vse o njih pa najdete na naši spletni strani.

Leta 2005 je vpeljano upravljanje aparata prek dotika s prsti, t. i. »touch komunikacija«.

V obdobju 2009/2010 sta recesija in kriza v podružnici Miele Slovenija pokazali nekaj zob, matičnega podjetja pa nista prizadeli. Čeprav je kakšno podjetje prestavilo svojo proizvodnjo v kraje s cenejšo delovno silo, podjetje Miele to ohranja v Nemčiji, kjer ima devet tovarn. Po eno pa ima še na Češkem in v Avstriji.

Sicer pa je podjetje Miele kot podružnica v Sloveniji navzoče že celih 11 let. Tako je Slo-venija ena od skoraj 100 držav po vsem svetu, kjer ima Miele razpredeno svojo mrežo. V njih je skupaj zaposlenih okrog 16.500 ljudi.

Danes podjetje Miele vodi že četrta genera-cija lastnikov, natančneje dr. Marcus Miele in dr. Reinhard Zinkann, ki sta svojo karierno pot začela zunaj podjetja Miele, kar je tudi Miele-jeva praksa na tem področju.

Prednosti Mielejevih aparatov se kažejo v tem, da se ti prilagajajo uporabnikovim željam in potrebam s posebnimi programi, osebnimi pomočniki, namigi in seveda osebnim pristo-pom v sodobnem razstavnem prostoru – ga-leriji Miele, kamor vas vabimo na obisk. Več informacij pa najdete tudi na www.miele.si.

Vojka Podkrižnik Goličnik, Miele

32

Gurmanski užitki

Pravila oblačenja, ki jih ima v svojo gensko

kodo vgrajena vsaka prava Parižanka

Smo Slovenke kaj Parižanke, poznamo francosko modo, tudi tisto, ki je ni videti v modnih časopisih, kjer se v glavnem pojavljajo zveneča imena visoko cenjenih blagovnih znamk? Verjetno bolj slabo, bliže so nam

sosedje Italijani, ki se s Francozi ves čas bojujejo za naslov najelegantneje oblečenih na svetu. Francoska moda je zanimiva, bolj ležerna kot italijanska, morda malo manj svetlikajoča se in bogata na prvi pogled. Želi

biti inovativna, sproščena, a upoštevaje eleganco in estetiko.

Kako se oblači prava Parižanka, je v svoji knjigi, že uspešnici z na-slovom Parisian Chic (natisnjeni

v francoski in angleški verziji v slovenski tiskarni Graphart v Trstu), opisala Ines de la Fressange, znana manekenka, Chane-

lova muza, ženska, ki se je rodila v premo-žni francoski družini. Kot takrat netipična manekenka s svojo 180 centimetrov viso-ko deško postavo je bila odlična predstav-nica francoskega šika in elegance. Iz knji-ge vejejo njena sproščenost, sposobnost

NAVODILA ZA NAKUPOVANJE PO INES DE LA FRESSANGE

Moda

improvizacije, elegantno preskakovanje postavljenih pravil in drzno poigravanje s kosi oblačil in dodatki. Prav takšne so tudi njene skice, ki osvežijo ta nadvse zanimivi stilski vodnik.

KDAJ BOMO NOSILI KUPLJENA OBLAČILA

Ko kupujete oblačila, se vprašajte: Bom to lahko nosila že jutri za v službo ali zvečer na predstavi? Če je odgovor ne, potem hitro zapustite trgovino.

VPRAŠAJTE PRODAJALCEVečina prodajalcev pozna kolekcijo do podrobnosti, vprašajte jih za nasvet. Res je, da so tudi takšni, ki so samo za okras, predvsem pa se izogibajte tistim, ki vam želijo prodati najbolj prodajan kos

sezone. Parižanke sovražijo kupovati oblačila, ki jih nosijo že vsi drugi.

MODASpremljanje mode je nekaj, čemur se Parižanke izogibajo, ampak še vedno zelo dobro vedo, kaj je moderno, saj ku-pujejo zelo veliko modnih časopisov, pa pogosto tega ne priznajo. Trik je v tem, da mode ne spremljajo suženjsko.

NE KUPUJTE UMETNINSe vam je že kdaj zgodilo, da ste želeli kupiti kos, ki se vam je zdel lep,

prekrasnih barv, z zanimivimi detajli? Všeč vam je bil kot kos, vendar ni bil del vašega sloga. Vedno pomislite, ali se bo oblačilo vključilo v vašo garderobo. Ni rečeno, da bo dobro narejen kos odlično videti tudi na vas.

RAZDELITE FINANCE NA DVA DELA

Kupujte kakovostne osnovne kose garderobe in zanimive cenejše kose, ki bodo osvežili vašo garderobo. Tudi z nižjimi stroški lahko dosežete čudovito podobo.

33


KAKO DO SPROŠČENEGA SLOGA PO INES DE LA FRESSANGE

Za sproščen slog potrebujete veliko samozavesti in nasmeh. Z nasmehom lahko nosite skoraj vse, nas spodbuja Ines.

Kombinirajte pulover iz kašmirja z večerno obleko.Bolero suknjiči in štole so kič in se jim izogibajte za vsako ceno. Čez rame raje ležerno zavežite mehak pulover.

Kupujte v trgovini H & M na moškem oddelku.

Kombinirajte visoko modo z ulično. Recimo čudovito krojene hlače s tanko bombažno majico, mlajše morda celo majico z napisi.

Nosite parko čez obleko iz tanke, mehko padajoče tkanine.

Uporabljajte dva šala, drugega čez drugega, prav tako tudi dve majici, dva pasova, celo dva suknjiča.

Kombinirajte drzen dodatek z ultra enostavno silhueto. Parižanke občudujejo obdobje Jackie Onassis, ko je nosila bele hlače, črno majico in zelo velika sončna očala.

Kombinirajte star kavbojski suknjič s svileno bluzo. Ne trudite se, da bi bila vaša podoba preveč popolna, to je popolnoma nemoderno.

Ko se naveličate nekega kosa obleke, ga pobarvajte v temno modro barvo, tako ga boste osvežili in morda našli novo kombinacijo.

Če so vam prijatelji prinesli srajco iz Indije, jo nosite pod puloverjem in si nadenite bisere.

Nosite črn žametni jahalni suknjič – nekaj številk premajhen.

Poiščite stare moške šale in jih kom-binirajte s čimerkoli.

Nosite sinovo srajco s push-up nedrčkom – tako da se vidi.

Zavežite suknjič z dolgim moškim pa-som in ga ne zapnite, temveč zavozlajte.

Nosite dokolenke iz kašmirja vseh barv.

Zavihajte rokave bombažne bluze čez pulover.


33

34

Gurmanski užitki

INES DE LA FRESSANGE ŽE V UVODU RAZKRIJE, KAKO OSVOJITI GENSKO KODO PRAVE PARIŽANKE.

Moda

KOMPLETI SO PRETE-KLOSTInes pravi, da je pretirano usklajevanje oblačil že kriminalno dejanje. Bistveno je, da se naučite, kako kombinirati različne blagovne znamke. Ta nasvet nas lahko tudi zavede, saj je zelo pomembno, da ne kupimo samo ene-ga kosa, ampak ustvarimo kombinacijo oblačil. Kupovanje posameznih kosov si lahko privoščijo samo tiste (zelo redke), ki imajo že usklajeno garderobo in natan-ko vedo, kako bodo ta kos kombinirale.

KOMBINIRANJE DRAŽJIH IN CENEJŠIH KOSOV Pametno kombiniranje dražjih kosov s cenejšimi blagovnimi znamkami je ključ-no, če želite pridobiti gensko kodo prave Parižanke. Po mojem smo Slovenke že hibridne na-kupovalke, to so nam omogočile globalne blagovne znamke, ki ponujajo zanimivo modo po zelo dostopnih cenah. Pomemb-no je, da so osnovni kosi naše garderobe kakovostnejši. Ines svetuje, da cenejša in zanimiva oblačila kombinirate denimo s It torbico ali kultno torbico. Še pojasnilo: izraz »It bag« se uporablja za kultne torbice, ki so presežek v obliko-vanju in izbiri materialov ter so pogosto povezane s slavnimi ženskami, ki jih nosijo. V knjigi Obleka – kaj, kdaj, kako boste našli 12 izbranih kultnih torbic.

BYE-BYE BLINGPrava Parižanka se ne sveti kot novole-tna jelka. Ne uporablja veliko nakita in tudi ne preveč svetlikajočega. Izogiba se svetlikajočim napisom na oblačilih, ne nakupuje zaradi nakupovanja samega ali da bi se pokazala pred drugimi. Njen

cilj je kakovostna in šik podoba. Njena definicija luksuza je blagovna znamka, ki zagotavlja dober okus.Tudi sama se strinjam, da prihranimo precej časa, če smo odkrili blagovno znamko, katere kroji in slog nam ustreza-jo. Laže spremljamo novosti, prodajalci nas poznajo in nas obveščajo ali nam morda lahko ponudijo še dodatne storitve – zanimive kose rezervirajo in nas o tem obvestijo, poznajo našo garderobo in nam svetujejo.

RAZISKOVANJEParižanke rade raziskujejo nove blagovne znamke. Rade imajo kreativna oblačila in dostopne cene. Njihova garderoba je pametna kombinacija poceni oblačil, za-nimivih počitniških nakupov in ugodnih nakupov luksuznih kosov.Tudi veliko Slovenk nakupuje na poto-vanjih. Običajno so to odlični nakupi, saj smo takrat sproščeni, neobremenjeni in imamo več časa. Premalo pa raziskuje-mo doma, slovenske blagovne znamke mladih modnih oblikovalcev združujejo kreativnost in kakovost.

NOSI OBLAČILA, V KATE-RIH SE DOBRO POČUTIŠParižanka se nikoli ne pritožuje nad pre-kratkim krilom, preozko obleko ali čevlji s previsokimi petami. Počutiti se dobro v oblačilih je skrivnost dobrega sloga. Parižanka pozna obliko postave, kroje, ki ji pristajajo, barve, ki se ujemajo z njeno naravno obarvanostjo, in kaj ustreza nje-nemu načinu življenja. Če se ne počutite dobro v ozko oprijetih kavbojkah, visokih petah in oprijetem puloverju, vam Ines svetuje, da greste domov in se preoble-čete.Treba je poudariti, da imajo Parižanke

tradicijo, kultura oblačenja je del njiho-vega življenja, v tem so bile vzgajane, mi pa se moramo še marsikaj naučiti. Oblika postave, barve, usklajevanje, iskanje estetike oblačenja nam še ni v krvi. S po-močjo svetovalcev lahko v kratkem času dobite kakovostne informacije za hitrejšo posvojitev genske kode Parižanke.

PARIŽANKE NIMAJO MO-DNIH IKONParižanka želi biti samosvoja ikona mode in obožuje izrazit slog svoje prijateljice. Njen idol ni znan. Kot veliko oblikoval-cev dobi največ navdihov na ulici.Pozor! Posnemanje sloga oblačenja nas lahko zavede, da ne izhajamo iz sebe oziroma svojih naravnih danosti in tako ne oblikujemo sloga, ki bi ustrezal načinu našega življenja. Dobro je, da ločimo med posnemanjem – kopiranjem in inspiracijo.

MODRA IN ČRNAŠele Ives Saint Laurent nam je dal dovo-ljenje za kombiniranje črne in modre. Da-nes je to ena izmed ključnih kombinacij za elegantno podobo. Moda se spreminja, prav tako tudi pravila, kršite jih, nam svetuje Ines.Še moje pojasnilo. Kombinacija črne in modre je vrhunska, če ima modra v sebi kapljico črne. Prav tako se s črno odlično kombinira rahlo zastrta svetlo modra. Zanimivo, da veliko Slovencev meni, da ne smemo kombinirati črne in rjave. To vsekakor ne drži, je pa res, da to ni najbolj sveža in vesela barvna kombinacija.

»Parižanka je zmes rokerice in nekdanje buržujke.«Ines de la Fressange

Lea Pisani, Kultura oblačenja

35


Jesen prinaša smaragdne odtenke

Namig Za lep in trendovsko urejen

videz na premični predel veke kar s prstnimi blazinicami

nanesite enobarvno senčilo v rjavo opečnati kombinaciji.

Prehode s čopičem zabrišite. V zunanje kotičke očesa nanesite

temno rjavo mehko črtalo in ga zabrišite. Z maskaro se

poigrajte in ustvarite bogat volumen. Ustnice poudarite

s šminko v odtenku maline – prav tako jo nanesite s

prstnimi blazinicami. Da boste popolni, poskrbite še za nohte,

ki so lahko v neobičajnih barvnih odtenkih – od pre-

finjeno smaragdno zelenega do modrega. Za piko na i pa

namesto dišave uporabite parfumski losjon za telo in dezodorant v pršilu, ki vas

bosta odela v trendovski videz in diskreten vonj.

Poletje se poslavlja in čokoladno obarvana polt se bo počasi prelila v belo čokolado. Vse več žensk me prosi za nasvet, kako jo ohraniti, da bo trajala in trajala. Vedno poudarjam, da je treba biti v skladu z naravo,

včasih pa nekatera pravila lahko malce prekršimo. Nekaj nasvetov, kako ohraniti poletni ton in ga združiti z jesenskimi modnimi trendi ličenja.

Kako ohraniti zagorel videz? Po-membno je, da kožo negujemo kot običajno, v teh popoletnih dneh pa

še bolj poskrbimo za intenzivno vlaženje in jo nahranimo, uporabimo tonik serum, kremo in masko za obraz. Da odstranimo odmrle celice, ki jih je ob sončenju še več, si pomagamo z než- nim pilingom. Polt bo tako sijoča in napeta. Za tiste dame, ki imajo težave s pigmentnimi madeži – ti na soncu še bolj pridejo do izraza –, svetujem uporabo antioksidantov, kot je vi-tamin C. Po vsem obrazu nanesemo lahko in vlažilno tekočo podlago, korektor izpustimo; če imamo izredno mastno kožo, ga nanesemo

samo na veke. Suhe pudre v prahu uporabimo le na vekah in predelu okoli oči. S tem prepre-čimo nabiranje senčila v očesni veki. Na pre-ostalem delu na obrazu uporabimo bronzer v nežnem čokoladnem odtenku z dodatki leska. Polt mora biti sijoča, ne mat. Ustvariti mora-mo zdrav videz. Lička obarvajte v nežno rožna-tih ali mareličnih odtenkih, s tem nemudoma ustvarite mladostnejšo polt, uporabite kremno rdečilo, ki bo ustvarilo še dodaten lesk.

Trendi jesen/zima 2011 Letošnjo jesen/zimo si bomo oči ličile s sma-ragdno zelenimi odtenki pa vse do klasično rja-

vih in opečnatih kombinacij. Modni bodo tudi pudrasto vintage odtenki zelene, rožnate, vijo-lične in modre. Trepalnice so še vedno bogato poudarjene ali pa zelo nežno naravno obarva-ne. Šminka na ustnicah je natančno nanesena, posebno če uporabimo intenzivne žametne rdečkaste odtenke šminke. Nasprotno, natur in odtenke maline nanesite na ustnice bolj »površno«, s prstnimi blazinicami, le toliko, da ustnice obarvate. Seveda je vse odvisno od va-šega stila. Trende vedno prilagodite sebi.

Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor

Fot

o: a

rhiv

Max

Fac

tor

36

Gurmanski užitki

Prvi dizajnerski hotel v regijiRovinj in Istra sta bila od nekdaj nepogrešljiva destinacija za vse tiste, ki si želijo dobre zabave, kulturnih dogodkov in sproščanja na plaži, nedavno tega pa sta postala tudi nova destinacija za ljubitelje vrhunske

arhitekture in dizajna.

V Rovinju so letos poleti odprli Mai-strin hotel Lone, ki je prvi dizajner-ski hotel v regiji in član mednarodne

lifestyle blagovne znamke. V njegovo gradnjo so bili vključeni vodilni hrvaški kreativci iz arhitekturnega studia 3LHD pod vodstvom arhitekta Silvija Novaka, medtem ko so pri urejanju interierja in oblikovanju vizualne identitete sodelovali vodilni mladi hrvaški dizajnerji in umetniki.

Zunanjost spominja na luksuzno križarko

Dizajnerska identiteta hotela je opazna že v njegovem zunanjem videzu – ta zelo spo-minja na luksuzno križarko, ki se je name-stila med hoteloma Monte Mulini in Eden, ob stoletnem park gozdu Zlatni rt in zalivu Lone, po katerem je hotel tudi dobil ime.

Ravno ta privlačna lokacija, na katero je umeščen hotel, je del likovnega elementa interierja. Namesto zidov so namreč posta-vljene velike steklene stene, da bi se tako v koncept zgradbe kar najbolje vključila klima in posebna pokrajina, hkrati pa tudi zgradba v okolico. Prepoznaven del tega dizajnerskega hotela je tudi osrednji, pet nadstropij visok atrij, okoli katerega so na-črtovane vse javne vsebine hotela – vhodna avla, dve restavraciji za odlične večerje, te-matski bari in podobno.

Stilsko urejena notranjost Z enako pozornostjo do podrobnosti in sti-lom je bilo urejenih tudi 248 namestitvenih enot, iz katerih se odpira pogled na morje in gozdni park. Balkoni nekaterih enot so obli-kovani v intimne masažne kadi z učinkom

neskončnega bazena, medtem ko so v preo-stalih sobah na balkonih izmenično posta-vljena zatemnjena ogledala, ki odsevajo sve-tlobo in sliko mediteranskega rastlinja, tako da te sežejo v globino interierja in sobe na-polnijo z vsem, kar najdemo v zunanjem oko-lju. Največji hotelski luksuz se razteza v 129 kvadratnih metrih velikem predsedniškem apartmaju z masažno kadjo in prostorom za sončenje na balkonu ter pogledom na zaliv.

Dodatna ponudba Gostom hotela so na voljo tudi nočni klub bar Lone, ki bo poleg jazz koncertov organi-ziral tudi druge vrste glasbenih in kulturnih dogodkov, otroški klub, center zdravja in do-brega počutja na 1.700 kvadratnih metrih ter deset večnamenskih dvoran, od katerih ima največja kar 650 mest.

Turizem

Foto: Hotel Lone

37


38

Gurmanski užitki

Buteljka vina grüner veltliner pridelo-valca Domän Vachau iz Spodnje Av-strije je bila že skoraj prazna. Bilo je po

kosilu, s prijatelji pa smo se pogovarjali o načr-tih za dopust. »Z ženo bova letos končno odšla na kolesarjenje ob Donavi, o čemer sanjava že zadnjih pet let,« sem dejal. »In kam se bosta odpravila?« je zanimalo prijatelje. »Ne veva še,« sva odvrnila. »Pa pojdita v dolino Vachau. Poleg odličnega vina so tam zanimiva mesteca Krems, Melk in Dürnstein, pa še do Dunaja ni daleč!« Rečeno – storjeno.Prvi cilj je bil Melk, v katerem stoji največji av-strijski benediktinski baročni samostan, ki mu je (skupaj z dolino Vachau) revija National Ge-ographic Traveler magazine leta 2008 podelila oznako »najboljša zgodovinska destinacija«.

Za kolesarje je ob Donavi odlično poskrbljeno, še posebno v Nemčiji in Avstriji. Na označenih kolesarskih poteh je mogoče srečati tako malčke na poganjalčkih kot babice in dedke. Najzahtevnejše je kolesarjenje po

etapah z vso prtljago. Z ženo sva se odločila za manj zahtevno različico.

Med kolesarjenjem imaš občutek, kot da te še vedno spremljajo graščak in njegovo osebje.

Turizem

Ob Donavi je raj za kolesarje

39


Samostan (www.stiftmelk.at) z več kot tisočle-tno zgodovino so renovirali dobrih 30 let in ga leta 2006 predstavili v vsem sijaju. Danes je v njem poleg turističnih, kulturnih in pastoralnih dejavnosti še benediktinska srednja šola, ki jo obiskuje skoraj tisoč otrok. Samostan Melk je bil že konec prvega tisočletja pomemben kul-turni in pastoralni center v Avstriji in je to še zdaj.

Iskanje kampa Ogled samostana ni bil prvi na seznamu najinih opravkov. Najprej sva morala poiskati prime-ren kamp. Pri tem sva si pomagala s knjižico Danube Bike Trail, ki opisuje kolesarjenje ob Donavi z osnovnimi informacijami in zemljevi-di od nemškega Passaua do slovaške Bratislave. Knjižica je razdeljena na 17 strani v priročnem formatu, primernem za torbico na krmilu kole-sa. V njej so bili med Melkom in Kremsom na razdalji 35 kilometrov označeni štirje kampi. Odločila sva se, da si bova ogledala vse štiri,

Dolina Vachau ob Donavi je znana pred-vsem po vinogradih in odličnem svežem vinu znamke grüner veltliner.

preden se bova odločila za postavitev šotora. Začela sva s kampom Donaucamping v naselju Emmersdorf na levem bregu Donave. Prostora je bilo dovolj, sence tudi. Kamp je v neposredni bližini kolesarske poti in – na žalost – precej prometne ceste. Sanitarnemu objektu se je vi-delo, da ni bil zgrajen pred kratkim, seveda pa ni bil tako star kot bližnji samostan v Melku, ki sva ga lahko občudovala kar iz kampa. Sicer pa je bilo kar čisto, tako da sva mu dala pozitivno oceno.

Prvo presenečenje – mareliceKer so preostali kampi na desnem bregu Dona-ve, sva ponovno prečkala most in se po prijetni lokalni cesti podala proti Kremsu. Kmalu sva ugotovila, da dolina Vachau ni znana le po vi-nogradih, ampak tudi po marelicah. Obtežene veje, polne oranžnih sadežev, so naju spremlja-le na vsakem metru poti. Če bi pobrala samo tisto, kar je ležalo na tleh, bi zagotovo napolnila želodce vseh naseljencev Donaucampinga v Emmersdorfu. Da ne gre le za ljubiteljsko pri-delovanje marelic, naju je kmalu opozoril pro-metni znak z napisom, da je treba naslednjih deset kilometrov voziti previdno, ker okoliški prebivalci od sedmih zjutraj do sedmih zvečer ob cesti prodajajo sadje. In res – vsakih sto me-trov je bil ob cesti kak zabojček z marelicami in vabil k nakupu. Ponekod sploh ni bilo nobene-ga prodajalca. Napisali so le, kakšna je cena in zraven marelic postavili »šparovček«. Seveda niso prodajali le marelic, za katere je bilo treba odšteti od dveh do treh evrov za kilogram. Na-prodaj so bili marelični sokovi, likerji in žganje, v gostilnah pa so bili na prvem mestu marelični cmoki in palačinke z marelično marmelado. Da bi bila »marelična mera« polna, sva v Kremsu naletela še na prireditev »Marillenfest«, kjer so obiskovalci ob zvokih lokalnih godb na pihala uživali ob številnih izdelkih iz marelic. Z ženo sva se odločila, da bova kupila kak kozarec ma-relične marmelade, vendar sva ugotovila, da je njena boljša, in sva ostala le pri sadju in žganju. Oboje je bilo odlično.S preostalimi tremi kampi nisva imela sreče. Dva sta bila polna, tretji pa je bil le streljaj od-daljen od središča Kremsa in »Marillenfesta«, zato sva se vrnila v Emmersdorf, našla prijeten prostor pod drevesi in začela jemati kramo iz avta.

Kam sva prišla? Tisti, ki so že bili v kampu, so naju prijazno pozdravljali. Midva sva se prijazno nasmiha-la nazaj, zdelo se nama je pa malce čudno, ker je bilo veliko mimoidočih temnopoltih. Ko je šotor že stal, sva začela gledati, kako ga bova obrnila in kje bo vhod. Nekaj metrov stran je skupina temnopoltih pripravljala žar in je za-kurila ogenj, ki se je kadil v najin šotor. Ko sva jih opazovala, sva ugotovila, da je žar postavljen precej daleč od njihovih prikolic. In ko sva si – že malce nejevoljna – ogledovala njihove pri-kolice, sva ugotovila, da je pred vsako parkiran kombi z nemškimi registrskimi tablicami, na vseh pa sta bili prvi dve črki BM. Bilo jih je šest ali sedem in kar naenkrat sva se počutila kot v nekakšnem getu. Kamorkoli sva se ozrla, so bili samo ti »Nemci«, ki so se včasih pogovarjali po nemško, včasih pa po arabsko. Na hitro sva do konca postavila šotor in se s kolesom odpeljala v Melk. Bilo je že pozno sobotno popoldne, midva pa sva hotela najti še kakšno odprto trgovino, da bi si kupila kruh za večerjo. Seveda so bile že vse trgovine zaprte, sva pa k sreči našla ben-cinski servis, kjer so imeli naprodaj še nekaj kruha. Skorajda se je že mračilo, ko sva pri-šla nazaj v kamp. Večina najinih temnopoltih »sokamperjev« je bila še vedno zbrana okrog žara. Bili so precej glasni in veseli, midva pa lačna kot volka. Na mizo sva dala kruh in za-čela rezati paradižnik in papriko, medtem pa naju je ogovoril nekdo od Nemcev. Mislila sva, da naju pozdravlja in nama želi dober tek, zato sva odzdravila nazaj. Vendar ni šlo samo za pozdrav. Starejši gospod nama je prinesel štiri kose mesa z žara, češ, mi smo se že najedli, vidva pa sta očitno lačna. Nadvse prijetno presenečena sva se jim lepo zahvali-la in si napolnila želodčke.

Skupaj 200 kilometrov Zbudila sva se v prekrasno nedeljsko jutro in se odločila, da s kolesi narediva enak krog kot prejšnji dan z avtom – torej dobrih 70 kilo-metrov. Hitro sva se prepričala, da gre res za kolesarski raj. Kilometri in kilometri stez, re-zerviranih samo za kolesarje (ponekod tudi za pešce), z avti pa se srečuješ le v naseljih, kjer je omejitev največkrat 30 kilometrov na uro. Ob poti so brezštevilne okrepčevalnice (»radler

40

Gurmanski užitki

KOLESARJENJE OB DONAVIOd izvira do izliva teče Donava skozi Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo in Ukrajino, pri čemer opravi 2.875 kilometrov dolgo pot. Najbolj urejene poti za kolesarje so v Nemčiji (595 kilometrov) in Avstriji (340 kilometrov). Na internetu je objavljenih veliko informacij o kolesarjenju ob Donavi, najbolje pa je, da v iskalnik vpišete »Donauradweg« ali »Danube Bike Trail«. Kolesarite lahko sami ali organizirano (teden dni na osebo stane od 350 evrov naprej), v Nemčiji pa organizirajo tudi prevoz prtljage (www.donau-radweg.info). Za prvi kos plačate 13 evrov na dan, za vsakega nadaljnjega pa dva evra.

tanken«), možno je natočiti pitno vodo, vse je odlično označeno – občasno tudi razdalje do naslednjega večjega mesta. Med mostovoma v Melku in Kremsu je 35 kilometrov, zato med njima plujejo tudi trije splavi, ki vozijo ves dan, njihova zmogljivost pa je šest vozil in približno 50 oseb. Na voljo so tudi številna prenočišča, najcenejše dvoposteljne sobe s

Na levi strani Donave med Melkom in Kremsom je cela vrsta majhnih, starih in prijetnih mestec.

Turizem

tušem in zajtrkom pa so na voljo za 25 evrov na osebo. V naslednjih dveh dneh sva kljub malce slabše-mu vremenu prevozila še okrog 70 kilometrov, potem pa sva se preselila v Donaupark cam-ping v Klosterneuburg, ki je že predmestje Du-naja. Od kampa do Štefanove cerkve v središču Dunaja sva imela dobrih 15 kilometrov – seve-

Organizirana plovba po Donavi privablja veliko turistov.

da po kolesarski stezi. Dež, nizke temperature in močan veter so naju pregnali domov prej, kot sva načrtovala, a se bova ob Donavo prav gotovo še vrnila – tako kot številni kolesarji, ki sva jih srečala na in ob poti.

Igor DrakuličFoto: Nataša Drakulič Pevc

40

41


Tam, kjer je božič vse letoKo je čas daljših poletnih počitnic mimo, v lepih jesenskih dneh spet postanejo zanimivi krajši nekajdnevni

izleti v bližnje kraje.

Le nekaj ur vožnje z avtomobilom je do nemške pokrajine Bavarska, kjer ob reki Tauber ležita mesti Bamberg in Rothen-

burg, ki ju zaradi njune prikupnosti imenujejo kar bisera Bavarske.Bamberg je eno najlepših srednjeveških mest Nemčije, kjer očesu ne uide tipična arhitektu-ra starega mestnega središča, ki jo je Unesco razglasil za svetovno kulturno dediščino. So-dobne butične trgovine se prijetno umeščene med starodavne in lepo prenovljene hiše in ulice, ki so bile nekdaj močno stičišče nemške in slovanske kulture. Ena od lepših popestri-tev zimskih mesecev tukaj je, ko Bamberg po-stane mesto jaslic – Krippenstadt.

Mesto na Romantični cestiDa bi po drugi svetovni vojni na Bavarskem ponovno obudili turizem, so leta 1950 ob tako imenovani Romantični cesti povezali 20 staro-davnih južnonemških krajev, bogatih z zgodo-

vino, umetnostjo, kulturo in kulinariko. V njih dobite občutek, da ste zavrteli časovni stroj nazaj in se vrnili v srednji vek. Tako mesto je tudi Rothenburg, kjer vsak kamen pripovedu-je zgodbe o kraljih in cesarjih, o skrivnostih in čarovnijah srednjega veka. Ena najbolj obiska-nih točk v mestu je cerkev sv. Jakoba z znanim oltarjem Svete krvi avtorja Tilmana Riemen-schneiderja.

Božič vse dni v letuPestra ponudba kulturnih prireditev vabi k daljšemu postanku ob vsakem letnem času. Znana božična tržnica mesto spremeni v zim-sko pravljico. Na velikih orglah redno gostijo soliste svetovnega razreda, uveljavljeni Tau-bertal-Festival pa vsako leto privabi na tisoče oboževalcev rock glasbe.Rothenburg zna svojo zgodovino predstaviti tudi skozi muzej kriminologije, ki velja za naj-pomembnejši muzej pravoznanstva v Nemčiji.

Rot

henb

urg

Tou

rism

us

Vas prevzame utrip mesta?To morate videti!Ustavite se v skrivnostnih nemških mestih in si oglejte

pozornosti so muzeji in galerije, obenem pa ne boste mogli spregledati kulturne zgodovine, ki sega do koder

www.germany.travel

Na potovanje skozi čas vas popelje tudi muzej igrač. Edinstveni svet božičnega muzeja in božične vasice svetovno znane ustvarjalke bo-žičnih okraskov Käthe Wohlfahrt, ki stoji ob osrednjem trgu v Rothenburgu, bo nepozabno doživetje. Ogledate si lahko več tisoč božičnih okrasov in jih tudi kupite, pri tem pa vam ni treba hiteti; vasica in božični muzej sta namreč na ogled vseh 365 dni v letu.

42

Gurmanski užitki

Turčije Evropi ne damo Po Turčiji smo prevozili dobrih tri tisoč kilometrov, si ogledali nekaj zanimivosti, se družili z domačini in od

njih slišali, da Turčija ne potrebuje Evrope. Kvečjemu Evropa njo.

Ko prideš v Istanbul, je baklava sla-stno sladka v primerjavi s tistimi, ki jih pod tem imenom poskušajo

prodati v nekaterih naših slaščičarnah. A ko se po potepanju po tej prostrani deželi spet vrneš na izhodiščno točko, je tudi istanbul-ska baklava v primerjavi s tistimi, ki so se ti nežno raztopile v ustih v baklavarnicah manjših krajev, le še bled spomin na to slad-kobno bombo iz pistacij ali orehov oziroma lešnikov, prelitih z medom ali raztopino sladkorja.

Turška radost Druga znamenita kulinarična specialiteta turškega sladkega življenja je ratluk oziro-ma v domačem jeziku lokum ali turška ra-dost. Skuhana mešanica želeja in škroba z vmešanimi dateljni, orehi ali pistacijami in dodatkom žafrana, cimeta ali drugih slastnih okusov se čudovito raztopi v ustih, sladkoba pa divje zaseka v možgane. Sicer je turška hrana sočno raznolika, kot

so raznolike njene pokrajine. Bolj proti jugu greš, bolj se čuti vpliv arabske kuhinje. Poleg znamenitega kebaba so turške jedi večino-ma kombinacija sezonske zelenjave, riža in mesa. Sestavine se mešajo po recepturah balkanske, mediteranske, arabske, severnoa-friške in azijske kuhinje oziroma kuhinj, kjer so z otomanskimi vojskami nekoč »plenili« tudi njihovi kuharji. Skupaj s sadjem vseh vrst, ki še ima okus po soncu in ne po komo-rah za dozorevanje, ponuja dovolj goriva za razigrano potepanje po državi, ki je skoraj 40-krat večja od Slovenije in ima skoraj 80 milijonov prebivalcev.

Vožnja v stilu rodea Železniška mreža do glavnih mest je razme-roma dobro razvejena, vlaki pa so udobna in poceni oblika prevoza. Žal pa ne pokrivajo obale Egejskega in Sredozemskega morja, kjer je večina najbolj obiskanih poletnih po-čitniških krajev. Zato ljudje pogosto upora-bljajo poceni prevoze s praviloma odličnimi

avtobusi. Sodobne avtobusne postaje (Turki jim rečejo otogar) z zgledno urejeno infa-strukturo in osebjem so praviloma daleč na obrobju mesta, pot do njih pa večkrat terja kar nekaj napora.Sodobna tripasovna avtocesta od Istanbu-la do glavnega mesta Ankare je zgrajena po nam znanih (zahodnjaških) merilih. Pri šte-vilnih preostalih širokih, večinoma dvopa-sovnih cestah pa sta najbolj osupljivi njihova praznina in »grobost«, ki je posledica precej poenostavljene gradnje. Najprej namreč do-besedno le odplužijo vrhnjo plast zemlje ter zlijejo na traso nekaj plasti asfalta. Zaradi neutrjenosti se tako cestišče kmalu začne posedati, nastanejo večje ali manjše udrtine, ki pošteno pretresejo vozilo in vozniku grozi-jo, da mu bodo izpulile volan iz rok. Verjetno zaradi manjše zdrsljivosti ob slabih vremen-skih razmerah cestišče še na debelo polijejo s katranom in nanj posujejo pesek. Svetleči se katran po kolesnicah, kjer so gume že iz-podrinile kamenje, daje precej nezanesljiv občutek stabilnosti vozila, pesek pa ustvarja nenehno spremljajoč hrup. Turki vozijo – preživetveno. Na dvosmerni cestah večinoma kar po sredini cestišča. Ob robu nabrani pesek ali kakšna večja udrtina namreč kaj rada avtomobil zvlečeta s ce-ste ali pa odtrgata kolo. Nenadne menjave voznega pasu so igra na srečo, smerokazi le dobrohotne sanje, nič nenavadnega pa ni, če se ti pol po ozkem odstavnem pasu, pol po tvojem voznem pasu nasproti pripelje tovor-njak, avtomobil ali konjska vprega. Ponoči tudi brez luči.

Sveta mesta Turško potepanje smo začeli z vožnjo iz Is-tanbula prek nepreglednih polj s sončnicami na polotoku Gallipoli, ki je močno povezan

Turizem

43


z nastankom sodobne turške države. Tu so namreč vrata v morsko ožino Dardanele, ki omogočajo osvajalskim vojskam dostop do Is-tanbula; slednji je s svojim položajem na poti med Evropo in Azijo vedno imel pomembno vlogo. Zadnji neuspešni osvajalec je bil leta 1915 angleški politik Winston Churchill, ki je

z zavezniki Francozi oblegal Gallipoli devet mesecev, da bi si utrl pot proti Rusiji. Bitka, v kateri je padlo 130 tisoč vojakov, je znana kot zadnja »gentlemanska« bitka v zgodovini. Po eni od številnih legend o nastanku turške za-stave, ki jo ob šilcu rakije radi povedo pono-sni domačini, je turški oficir Mustafa Kemal,

bolj znan kot kasnejši ustanovitelj sodobne Turčije Atatürk, neke noči v mlaki krvi videl odsev lune in zvezd ter tako dobil zamisel o zastavi. Enaka zgodba sicer govori tudi o turškem paši, ki je po zmagi nad krščanski-mi vojskami na Kosovu leta 1448 oblikoval enako zastavo, potem ko je na bojnem polju v mlaki krvi videl odsev lune in zvezd …

Brad Pitt razvija turizem Obisk kupčka neuglednih ruševin, ki naj bi predstavljale legendarno Trojo, je močno povečal film Troja z Bradom Pittom v glavni vlogi. Sicer so skromni ostanki mesta za po-vršnega ljubitelja zgodovine izguba časa, saj nekaj sto kilometrov južneje denimo odlično ohranjeni antični ostanki v mestu Efez blizu Izmirja dodobra napolnijo dušo s predstavo, kako so živeli v daljni preteklosti.Pamukale, po turško Bombažni gradovi, so še ena romarska točka vsakega popotnika. Nekaj sto metrov belih apnenčastih teras s toplimi vrelci vabi k prijetni urici sprehoda in kopanja v naravnih apnenčastih bazenih. Sicer pa bi kraj v svojem dnevniku uvrstil v kategorijo »turistični nateg«, ki pa ga je kljub vsemu le treba odkljukati.


44

Na vožnji čez celinsko Turčijo, kjer se raz-tezajo nepregledna obdelana polja, na poti do znamenitih naseljenih votlin v dolini po-krajine Kapadokija, obiščemo mesto Konya s prekrasno mošejo in grobom svetovno zna-nega misleca in pesnika Mohameda Rumija, idejnega očeta reda znamenitih vrtečih se dervišev. Čeprav je živel v 13. stoletju, njegov muzej oziroma grob vsako leto še vedno obi-šče 1,5 milijona oboževalcev. In pri marsiko-mu je na obrazu videti debelo solzo.

Kapadokija zahteva vsaj dvodnevni posta-nek. Prijetne doline, kjer so vode in veter ustvarili znameniti vulkansko-skalnati gozd stolpičev raznih oblik, so kraj, kjer si ob pre-krasnih pogledih razburljiv dan zlahka umi-riš ob čaju in s tradicionalno turško vodno pipo. V vročem poletju je prijetno prespati v sobi enega izmed številnih hotelčkov v skal-nih votlinah, kjer je temperatura vsaj deset stopinj nižja kot na planem, kjer se dviga tja proti 40 stopinjam.

Cerkve in bivališča ter golobnjake v skalah so izklesali kristjani na begu pred muslimani v času med 4. in 11. stoletjem. Pomembno vlo-go so tu opravili tudi golobi. Nekdanji prebi-valci so jih gojili zato, da so z njihovimi jajci gnojili zemljo ter z zmesjo zemlje in beljaka ustvarjali ometno podlago za pisane freske v votlinskih cerkvah. Te so nato premazali še z zaščitno glazuro iz beljaka.

Topli ljudje »Bi mi zamerili, če vam poskušam kaj proda-ti? Vam lahko pomagam porabiti nekaj de-narja za nekaj, kar ne potrebujete? Gospod, ura je pol petih, to pa je čas, da si ogledate moje čudovite preproge,« bolj prijazno in šaljivo kot vsiljivo vabijo trgovci na vsakem turističnem vogalu, predvsem pa v nakupo-valni meki na Kapali čaršiji, Velikem bazarju v Istanbulu, kjer se čas ustavi ob ponujenem čaju in neskončnem barantanju s pretkanimi trgovci.Turški ljudje so nevsiljivo prijazni in obdar-jeni s humorjem. »To nam je v krvi, to nam zapoveduje vera,« so mi pravili. Njihovo pri-jazno obnašanje je samozavestno, nikakor turistično priliznjeno, na vsakem koraku ka-žejo svoj ponos – kot ljudje in kot državljani Turčije. »Vsega imamo dovolj, imamo svojo

Turizem

45

tekstilno, avtomobilsko in elektronsko indu-strijo ter uspešno kmetijstvo. Zaradi pretoka plina in nafte skozi našo deželo smo ener-getsko neodvisni, smo gradbeni strokovnja-ki. Proizvajamo več hrane, kot je porabimo. Skratka, smo ena redkih držav na svetu, ki je samozadostna. Če smo nekoč še razmi-šljali o potrebi po združitvi z EU, smo zdaj prepričani, da EU bolj potrebuje nas kot mi njo. Želijo si pač novega trga in predvsem, da jim odpremo azijske trge, kjer smo mi že zelo dobro umeščeni,« mi je pripovedoval v Avstraliji rojeni Turek Isa, ki se je po študiju in petletnem popotovanju po svetu namestil v majhnem mestu Selčuk nedaleč od Izmirja, kjer ima svoj penzion.

EU je brez Alaha Ismail, prodajalec na Kapali čaršiji, razkrije še eno dimenzijo turškega odpora proti EU. »V EU ni Alaha. Brez njega pa življenje ni do-bro. Pravzaprav nas niti ne marate, ker smo muslimani. Zahodna kultura uničuje človeka. Prinesla je računalnike in mobilne telefone, otroke to kvari, jih dela razuzdane. Turki smo čisto zadovoljni sami s seboj, imamo pa tudi vse, kar potrebujemo. EU nas ne zanima.«

Pred odhodom iz Turčije nikakor ne smete izpustiti sproščujočega obiska hamama – tradicionalne turške parne kopeli, kjer vas dobro namilijo, vas z grobo krpo nežno podr-

gnejo in nato zmasirajo. Leže na toplem ka-mnu zlahka pozabite na vsa nasprotja tega sveta. Besedilo in foto: Vlado Kadunec


Na izletih

med vikendi

so kave zastonj,

ker potujem30 %

ugodneje

www.slo-zeleznice.si

Bralni kotiček

46

Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, julij 2011

ZA ODRASlE

Jože Pirjevec: TITO IN TOVARIšI Cankarjeva založba

R. R. George Martin: IGRA PRESTOlOV Mladinska knjiga

Rhonda Byrne: MOž, Mladinska knjiga

Stephane Hessel: DVIGNITE SE! Založba Sanje

R. R. George Martin: SPOPAD KRAljEV Mladinska knjiga

Rhonda Byrne: SKRIVNOST Mladinska knjiga

Kathryn Stockett: SlUžKINjE Mladinska knjiga w

M. Šurc, B. Zgaga: V IMENU DRžAVE I. Založba Sanje

Drago Jančar: TO NOČ SEM jO VIDEl Založba Modrijan

Louise L. Hay: žIVljENjE jE TVOjE Iskanja

Sebastian Barry: Skrito sporočilo

Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS

ZA OTROKE IN MlADINO

Richelle Mead: ZADNjA žRTEV Mladinska knjiga

Moira Butterfield: VSE MOjE SKRIVNOSTI Učila International

Violeta Babič: STIlSKI VODNIK ZA VSAKO PUNCO

Založba Rokus Klett

Violeta Babič: DNEVNIK ZA VSAKO PUNCO

Založba Rokus Klett

J. K. Rowling: HARRy POTTER - KAMEN MODROSTI

Mladinska knjiga

Sue Hunter Jones: USTVARjAlNA KNjIGA ZA PRINCESKE

Učila International

Sarah Delmenge: PUNCE, TAKO GRE TO PRI NAS!

Učila International

J. K. Rowling: HARRy POTTER - SVETINjE SMRTI

Mladinska knjiga

Severine Clochard: HURA ZA PUNCE Tehniška založba Slovenije

J. K. Rowling: HARRy POTTER - DVORANA SKRIVNOSTI

Mladinska knjiga

Roseanne McNulty je stara skoraj sto let, vendar jo čaka negotova usoda, kajti

bolnišnico za duševno bolne, v kateri je preživela velik del življenja, naj bi zaprli. V nekaj tednih, v katerih čakajo, kaj se bo zgodilo, se pogosto pogovarja s psihiatrom, na katerega jo veže sicer previden, vendar tudi zaupljiv odnos, ki se začne poglabljati, ko psihiater žaluje za svojo umrlo ženo.

Skozi dnevniške zapise se tako pred bralcem odpira pogled na Roseannino družino v tridesetih letih prejšnjega stoletja, pa tudi na družbo in zgodovin-ske okoliščine, ki so hkrati šokantne in ganljivo lepe. Roseannina zgodba se počasi spreminja v skrivno zgodovino Irske, polno grozljivih zlorab in ome-

jenosti, vendar kljub temu tudi ljubez-ni, strasti in upanja.

Roman je prevedel Jure Potokar, spremno besedilo pa je napisala Jasna Vombek.

Potem ko se mu je leta 2008 za las iz-muznila Bookerjeva nagrada, se zdaj nagrade in navdušene ocene kritikov dobesedno lepijo na ta izjemni ro-man: irski pisatelj, pesnik in dramatik Sebastian Barry (1955) je za Skrito sporočilo prejel prestižne književne nagrade, kot so costa za roman in kn-jigo leta, spominska nagrada Jamesa Taita Blacka in irska književna na-grada.

Vir: Založba Modrijan

47


Tartini festival

Ljubljanski grad, do 31. avgusta

5. gledališki festival Komedija pod zvezdami 2011

Breg, 27. avgusta

Noči v Stari ljubljani 2011: Drugačna

Slovenija – koncert etno in fusion glasbe

Bled, od 1. do 4. septembra

21. Okarina etno festival Bled 2011

Sežana, od 1. do 30. septembra

26. mednarodni festival Vilenica

Maribor, od 1. do 11. septembra

Festival Maribor 2011

Cankarjev dom, 5. septembra

Festival ljubljana – koncert opernih arij

Cankarjev dom, 5. septembra

Festival ljubljana – Giuseppe Verdi: Otello

Križanke, 16. septembra

The Dubliners, koncert

Ljubljana, od 16. do 25. septembra

Ex Ponto – 18. mednarodni festival

sodobne gledališke produkcije

Park Tivoli, do 1. oktobra

Dragoljub Zamurović: Pejsaži Srbije – razstava fotografij


Piran, od 26. avgusta do 11. septembra

KULTURNI DOGODKI

Vir: STO

47

48

Zdravje

KOLEDAR DOGODKOV

Pot pod noge

Mojstrana, 27. avgusta

2. alpski dan v Mojstrani

Velenje, 28. avgusta

4. srednjeveški dan v Velenju

Tržič, od 2. do 9. septembra

44. šuštarska nedelja

Rateče, 11. septembra

32. srečanje na tromeji

Kobarid, od 17. septembra do 2. oktobra

Festival pohodništva 2011

Žiri, 18. septembra

Pohod ob Rapalski meji

Ribčev Laz, 18. septembra

Kravji bal

Turjak, 18. septembra

Pohod po Trubarjevi rojstni fari

Maribor, od 19. do 25. septembra

Festival Stare trte

48

Vir: STO

Po najjužnejši slovenski

pešpoti

Tako vas najjužnejša slovenska pešpot od Radencev do

Damlja vodi ob topli in čisti reki Kolpi. Slikovita pokra-jina, skozi katero vas pelje, leži v osrčju Krajinskega parka Kolpa. Označena 12 kilometrov dolga pot je nezahtevna in kot takšna primerna za vse generacije. Začnete jo v Radencih, kjer si lahko ogledate cerkvico sv. Marije Magdalenske z značilnim zvonikom na preslico in poslikavami, ter jo nadaljujete prek Dole-njih Radencev neposredno ob reki Kolpi. Osvežite se v izviru Trpotec, ki mu doma-čini pripisujejo čarobno moč večne mla-dosti. Številni jezovi, na katerih je močna voda nekoč gnala mlinska kolesa, so še vedno ohranjeni. V Bregu si takšen mlin lahko tudi ogledate. Nedaleč stran leži kraška jama Kobiljača, ki je s svojimi 360 metri najdaljša jama ob reki. V Kolpi lahko opazujete številne ribe, ob reki pa spoznavate pestro življenje obvodnega gozdu. Vas Kot, skozi katero greste, je najjužnejša točka Slovenije, pot pa končate v vasici Damelj, kjer je, tako kot v Radencih, urejeno kopališče in pro-stor za kampiranje. Slikovita najjužnejša

slovenska pešpot pa je le delček destina-cije reka Kolpa, ki je lani prejela laskavi naslov Evropska destinacija odličnosti.

Dostop: Iz smeri Kočevja: Kočevje–Fara–Pre-

lesje–Radenci Iz smeri Novo mesto: Novo mesto–Čr-

nomelj–Stari trg–Radenci

Vir: RIC Bela krajina Foto: Dunja Wedam (arhiv STO), Robert Glazer (arhiv: RIC Bela krajina)

V deželi, kjer ljudje še niso pozabili na gostoljubnost, si je vrezala svoj tok reka Kolpa. Ta zelena lepotica na skrajnem jugo-

vzhodnem delu objema Slovenijo ter se vijugasto in prek neštetih slapov preliva vse od Osilnice do Metlike. Sto trinajst kilometrov njenega toka daje neomejeno možnosti za čolnarjenje in plavan-je, kolesarske in pešpoti pa vas vodijo od zgodbe do zgodbe. Ne-

okrnjena flora in favna reke in obrečnega sveta, vasice in živahno življenje z odprtimi rokami sprejmejo vsakega obiskovalca.

Untitled-19 1 23.08.2011 10:14:20 Uhr

CLUB.Naš najboljši.

MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!

Če ne poskrbiš zase, težko pomagaš drugim 26. avgust 2011.pdfkako je biti na terapiji.« od...

Documents