oglasna priloga podiplomski Študij · 2008. 4. 28. · klasično izobraževanje izumira, prodira...

FINANCE, torek, 29. aprila 2008, št. 82www.finance.si

PODIP

LOMSK

I ŠTUD

IJOGLASNA PRILOGA

Klasično izobraževanje izumira, prodira problemsko učenje

Ponudniki izobraževanj kar tekmujejo, kdo bo podjetjem ponudil čim bolj po meri izdelan program. Klasično pridobivanje znanja na predavanjih, vajah in seminarjih se vse bolj umika še pred nekaj leti povsem neznanim oblikam

tako imenovanega problemskega učenja, kot so na primer različne e-oblike študija, projektno delo na konkretnih primerih, študije primerov in celo te-rensko delo.

»V podjetjih, ki skušajo v tujini kupiti pod-jetje, banko ali na kak drug način razviti sodelovanje, se pogosto niti ne zavedajo, da bodo uspešnejši tudi zaradi mreženja in stikov, ki so nastali za časa študija,« pravi dr. Danica Purg, direktorica IEDC – Poslovne šole Bled. 36

»V podjetjih, ki skušajo v tujini kupiti pod-jetje, banko ali na kak drug način razviti sodelovanje, se pogosto niti ne zavedajo, da bodo uspešnejši tudi zaradi mreženja in stikov, ki so nastali za časa študija,«

, direktorica IEDC

Drea

mst

ime

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 29. aprila 2008, št. 82www.finance-on.net30 PODIPLOMSKI ŠTUDIJFINANCE, torek, 29. aprila 2008, št. 82

www.finance-on.net 31

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidaršič@finance.si

Zunanji sodelavc:Zoran Jereb

Trženje:Milan KočarTel.: (01) 30 91 537E-pošta: [email protected]

Računalniški prelomIngrid Exle

Lektoriranje: Ivana Klečina

IKT informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja enkrat mesečno.

P red vami je priloga Podiplomski štu-dij, v kateri smo skušali ugotoviti,

koliko podjetja vlagajo v strokovno izobraževanje svojega (predvsem vod-stvenega in menedžerske-ga) kadra, katera znanja so trenutno najbolj iskana na slovenskem trgu in v kakšno smer se razvijajo tovrstni izobraževalni programi.

Prva ugotovitev, ki jo lahko izluščimo iz tistega, kar so nam povedali sogo-vorniki, je, da se slovenska podjetja pomena stalnega in sistematičnega izobraževanja zaposlenih že dobro zave-dajo in se tega lotevajo s temu primerno mero pozornosti. Koliko denarja temu namenijo, jih sicer nismo spraševali, ker zneski med seboj ne bi bili primerljivi, jasno pa je, da tovrstno izobraževanje ni poceni.

Ponudnikov podiplomskih izobraževalnih programov je pri nas vse več, zato izvajalci kar tekmujejo med seboj, kdo bo podjetjem ponudil čim bolj po meri izdelan pro-gram. To nas pripelje že do druge ugotovitve, da se namreč splošni izobraževalni programi zelo hitro umikajo takim, ki so v največji možni meri prilagojeni podjetjem, lahko tudi eni sami dejavnosti. Druga značilnost podiplomskih izobraževalnih programov je, da se klasično pridobivanje znanja (predavanja z vajami in seminarji) vse bolj umika še pred nekaj leti povsem neznanim oblikam tako imeno-vanega problemskega učenja, kot so na primer različne e-oblike študija (poslovne igre, klepetalnice, refleksije …), projektno delo na konkretnih primerih, študije primerov in celo terensko delo (obiski v podjetjih).

Takšen način pridobivanja znanja je menda učinkovi-tejši, nedvomno pa je za udeležence bolj privlačen. Zato ni čudno, da se naši menedžerji zelo radi in intenzivno izobražujejo. Skoraj vsi, ki smo jih povprašali, koliko časa imajo za izobraževanje in kakšna znanja najpogosteje pridobivajo, so povedali, da pridobivanju novega znanja namenjajo precej pozornosti, najpogosteje pa se odločajo za strokovne seminarje. Srednji menedžment pa naša podjetja najpogosteje pošiljajo na izobraževanja o tako imenovanih mehkih veščinah vodenja, ki so vse bolj nepogrešljive pri sodobnem upravljanju s podrejenimi.

Neprestano izobraževanje zaposlenih pa ni samo v in-teresu podjetij, ampak tudi zaposlenih. Kajti, če podjetje veliko vloži v strokovno znanje nekega svojega strokov-njaka (ali pa mu plača kar celoten podiplomski študij), pomeni, da je ta oseba za podjetje velikega pomena in je torej tudi varnost njene zaposlitve (vsaj nekoliko) večja. Pa tudi v primeru, če podjetje nekoga odpusti, strokovno znanje pride še kako prav. Zaposleni se namreč vse bolj zavedajo, da jim znanja, ki mu jim ga je kupilo podjetje, ne more nihče več vzeti, lahko pa ga dobro unovčijo pri iskanju druge zaposlitve.

Če ta dva pogleda na pomen izobraževanja zaposlenih združimo, lahko ugotovimo, da je izobraževanje zaposlenih za podjetja postalo nujna, vendar hkrati tudi razmeroma tvegana in navadno precej draga naložba. Vendar brez tega danes preprosto ne gre več.

V modi je izobraževanje, ukrojeno po meri

ZORAN [email protected]

UvODNIK

Menedžerska orodja delimo v dve glavni skupini. Prva so orodja za komunika-cijo, druga pa orodja za nadzor nad delovanjem organizacije in potekom projektov. O značilnostih teh orodij in njihovi uporabi smo se pogovarjali s prof. dr. Cenetom Bavcem s Fakultete za management Koper.

Kako menedžerji upora-bljajo obe omenjeni skupini menedžerskih orodij?Vodilni menedžerji zaradi pomanjkanja časa večinoma uporabljajo komunikacijska orodja. Pri orodjih za nadzor pa je stanje precej bolj pestro. Ker so vse pomembne infor-macije o delovanju podjetij del integriranih informacijskih sistemov, so v praksi ti sistemi, ki so posebno prilagojeni me-nedžerski uporabi, najbolj po-membno menedžersko orodje. Srednji menedžment zelo po-gosto uporablja integrirane in-formacijske sisteme kot orodje za »neviden« nadzor nad delom podrejenih. Tako zagotavlja se-lektivno centralizacijo podjetja, ki je lahko kljub izrazito decen-traliziranemu delovanju povsem centralno nadzorovano. Seveda pa velika podjetja z uvajanjem enotnih računalniško podprtih menedžerskih orodij nadzoru-jejo tudi srednji menedžment. Zgodba o menedžerskih orod-jih v multinacionalkah pa je navadno veliko bolj zapletena, saj gre za velika podjetja, ki si lahko privoščijo zelo prefinjena in praviloma draga orodja. Po drugi strani so to razmeroma

konzervativna okolja, ki niso po-sebno nagnjena k eksperimen-tiranju, še posebno ne s svojim menedžmentom.

Kaj vpliva na razvoj novih menedžerskih orodij?Menedžerjem se zdi samo-umevno, da povečujejo pro-duktivnost zaposlenih, pri tem pa pogosto pozabijo na-se. Velika podjetja z obsežno menedžersko strukturo vedo, da so menedžerji najdražji za-posleni in da je povečanje nji-hove produktivnosti prav tako pomembno, kot je povečanje produktivnosti operativnega jedra organizacije. Zato so pri-pravljena na velika vlaganja v orodja, ki povečujejo produk-tivnost menedžerjev.

Kakšne prednosti imajo nova menedžerska orodja v primerjavi s starejšimi?Namen vsakega orodja je pove-čati produktivnost. V proizvo-dnji so tehnološko naprednejša orodja tudi učinkovitejša, saj je to temeljni cilj vsake nove tehnologije. Podobno velja za menedžerje, ki so v razmeroma kratkem času preskočili s papirja na računalniško tehnologijo, ki je dramatično povečala njihovo učinkovitost in kakovost dela. Ob tem moramo poudariti, da je menedžment precej več kot le veščina, ki potrebuje poseb-na orodja. Menedžerja lahko primerjamo s kiparjem, ki pri svojem delu potrebuje orodje; vendar le dobro orodje ni dovolj za dober kip.

Kako razvoju novih mene-džerskih orodij sledimo v Sloveniji? Ne dolgo nazaj bi slovenski me-nedžerji v en glas zatrdili, da je dobra tajnica najbolj učinkovi-to menedžersko orodje. Ven-dar menim, da sledimo tudi sodobnim trendom. Zavedati se moramo, da so naša podjetja razmeroma majhna, zato lahko pogosto shajajo tudi z enostav-nejšimi orodji. Z nekaterimi izjemami pa prav gotovo zao-stajamo za najbolj učinkovitimi podjetji v razvitih ekonomijah, kar je eden od razlogov, da smo manj produktivni in da imamo temu primerno manjšo dodano vrednost. Je pa uvajanje zahtev-nih menedžerskih orodij lahko skupaj z njihovo vpeljavo velika

naložba, zato ni odvisna samo od znanja in želja, ampak tudi od razpoložljivih virov.

Koliko so se slovenski me-nedžerji sploh pripravljeni učiti uporabljati nova mene-džerska orodja? Menedžerska orodja so, podob-no kot orodja v ostalih poklicih, nevtralna, njihova učinkovitost pa je odvisna od usposobljeno-sti in motivacije uporabnika. Ne poznam nobene resnejše raz-iskave, ki bi osvetlila razmere v Sloveniji, imam pa občutek, da je vsaj mlajša generacija me-nedžerjev izrazito naklonjena uporabi različnih računalni-ško podprtih orodij. Seveda so pri tem dovolj pragmatični, da uporabljajo le to, za kar so pre-pričani, da jim koristi.

Kakšno znanje o novih me-nedžerskih orodjih lahko

ponudijo slovenske izobra-ževalne ustanove?Pri poučevanju menedžmenta na naših šolah še vedno prevladujejo teoretični pristopi, zato so orodja v ozadju. Se pa pri predavanjih o elektronskem poslovanju in menedžmentu informacijskih tehnologij veliko govori tudi o menedžerskih orodjih v povezavi z informacijskimi sistemi. Infor-matiki namreč vedo, da so brez ustreznih orodij nemočni, zato so pripravljeni te izkušnje prenašati tudi na uporabnike. Na podlagi osebne izkušnje iz predavanj na ameriški univerzi pa lahko rečem, da so njihove menedžerske šole veliko bolj pragmatične. Raje poučujejo, »kako« deluje mene-džment, in manj, »zakaj« je ta-ko. Zato so v ospredju njihovih predavanj tehnike in posledično ustrezna orodja.

Kakšne novosti nas pri ra-zvoju novih menedžerskih orodij čakajo v prihodnje?Eden od prihajajočih mene-džerskih izzivov je virtualizacija osebnih in poslovnih odnosov ter vzpon virtualnih organizacij. Orodja za menedžment v virtua-liziranih okoljih so šele v zamet-kih. Imamo vedno bolj učinkovi-te računalniško podprte sisteme za podporo odločanju, kjer se postopoma zbližujeta poslovna informatika in umetna inteligen-ca. Tretje področje je uporaba programskih orodij za simula-cijo poslovnih in organizacijskih procesov. Postopoma bodo tudi navadna podjetja spoznala, da je ceneje in hitreje najprej opraviti preizkus na računalniku, kot pa se učiti na veliko dražjih napakah v praksi.

[ INTeRvJU ] S prof. dr. Cenetom Bavcem o sodobnih menedžerskih orodjih

Dobro orodje še ne naredi dobrega menedžerja

Tako pravi prof. dr. Cene Ba-vec s Fakultete za management Koper.

▶

»Menedžerja lahko primerjamo s kiparjem, ki pri svojem delu potrebuje orodje; vendar le dobro orodje ni dovolj za dober kip.«

»Del menedžerskih znanj, ki se nanašajo na vodenje podjetja, pridobimo v okviru univerzitetnega študija, potem pa jih nadgrajujem z izkušnjami in učenjem na delu,« pravi Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke.

»Pri vodenju podjetja pa tu-di pri vodenju na nižjih nivo-jih je treba poseben poudarek namenjati razvoju voditeljskih veščin,« pravi Colarič. Ker uspehe v podjetjih ustvarjajo ljudje, je po njegovih besedah za vsakega menedžerja še kako pomembno, kako zna voditi ljudi. »Tudi za vodenje ljudi

potrebuješ nekaj naravnega talenta, dobro poznavanje sa-mega sebe in svojega vpliva na ljudi in trening veščin vodenja sodelavcev – od motiviranja, komuniciranja, timskega in projektnega dela, vodenja raz-ličnih ljudi v različnih situaci-jah itd.,« pravi sogovornik.

Učinke redno merijoKrkini menedžerji se izo-

bražujejo na različnih oblikah menedžerskih podiplomskih študijev na fakultetah in dru-gih tovrstnih institucijah do-ma in v tujini. »Ker pa vodenju ljudi dajemo poseben pouda-rek, smo razvili tudi Krkino šolo vodenja, ki poteka na

Krka z lastno šolo vodenja

»Ker uspehe v podjetjih ustvarjajo ljudje, je za vsakega menedžerja še kako pomembno, kako zna voditi ljudi,« pravi Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke.

▶

uro

urobiraMvazrevinUanvolsop-oksmonokeatetlukaf

»Uspešno izobraževanje vodstvenega kadra se začne z ustrezno raziskavo oziroma ugotavljanjem njegovih izobraževalnih potreb - bodisi potreb na področju razvoja organizaci-je, organizacijskega ozračja, upravljanja s človeškimi viri ali pa na področju znanja ter praktičnih in vedenjskih spretnosti za vodenje,« pravi dr. Eva Jereb, izredna profesorica na kranjski Fakulteti za organizacijske vede.

Najprej je torej treba izbra-ti ustrezne vsebine, nato pa še najprimernejše oblike in meto-de izobraževanja. »Najboljša je skupinska oblika, znotraj te pa aktivne metode, kot so na primer senzitivni trening, študijski se-stanki, pogovori, razprave, pre-

učevanje primerov in podobno,« pravi Jerebova in priporoča, da se izobraževanje izvaja zunaj or-ganizacije oziroma podjetja, to pa zato, da vodje med izobra-ževanjem niso moteni in obre-menjeni z delovnimi težavami. Prednosti izobraževanja zunaj podjetja so po njenih besedah tudi izmenjava izkušenj z vodji iz drugih organizacij, vzpo-stavljanje socialnih stikov ter prepoznavanje lastnih težav in sorodnih težav drugih organiza-cij. Seveda pa je zelo pomembna tudi izbira ustreznega časa za izobraževanje.

Dva načina ugotavljanja učinkov izobraževanja

Učinki in posledice izobra-ževanja se ugotavljajo na dva načina. »Prvi način je notra-nje vrednotenje, ki izhaja iz ugotovljenih izobraževalnih

potreb in ciljev, ki jih želimo z izobraževanjem doseči. Pri tem ugotavljamo ali smo imeli ustrezne pogoje za izobraže-valno delo, ali so bile izbrane ustrezne vsebine, ali smo dose-gli skladnost med načrtovanim in dejansko porabljenim časom, ali smo načrtovali zadostna fi-nančna sredstva, ali so bile iz-brane ustrezne učne metode ter mnenja in sodbe udeležencev izobraževanja. Drugi način pa je zunanje vrednotenje, kjer ugo-tavljamo učinke izobraževanja, ki se kažejo v samem delovnem procesu, to je v večji produktiv-nosti, boljši kakovosti dela, bolj-ših medsebojnih odnosih, večji prilagodljivosti, ustvarjalnosti in podobno,« pojasnjuje sogo-vornica in dodaja, da so za vod-stveni kader glavnega pomena naslednje veščine: sporazume-vanje, motiviranje, delegiranje,

reševanje težav, usposabljanje podrejenih, učinkovitost, na-črtovanje, učinkovita izraba časa, pridobivanje zamisli ter skupinsko delo.

Glavna napaka je izbor neustreznih vsebin

Načrtovanje je po razisko-vanju, ugotavljanju in uskla-jevanju izobraževalnih potreb podlaga za vse nadaljnje sto-pnje izobraževanja: programi-ranje, organizacijo, izvedbo, spremljanje in vrednotenje. Eva Jereb pa je med glavni-mi napakami, ki se pojavljajo pri izobraževanju, poudarila predvsem izbor neustreznih vsebin, neustrezne materiale, neustrezen čas izobraževanja, neustrezne izvajalce izobra-ževanja ter pošiljanje na iz-obraževanje nemotiviranih vodij.

Izobraževanje naj poteka zunaj podjetjaIzobraževanja se lahko lotimo šele, ko ugotovimo, kakšnih znanj ali veščin v podjetju primanjkuje

Izobraževanje zaposlenih je za podjetja postalo nujna, vendar hkrati tudi razmeroma tvegana in navadno precej draga naložba.

•Kakovosten, praktično usmerjen program, ki vzpodbuja inovativnost študentov•Izkušeni predavatelji•Sodobno opremljene predavalnice in računalniške učilnice•Širok nabor izbirnih predmetov•Evropska primerljivost strokovnih kompetenc

MAGISTER POSLOVNIH VEDPodiplomski študijski program Komerciala, II. stopnja

Izbirate lahko med naslednjimi moduli:

- GLOBALNO TRŽENJE- PODJETNIŠKE FINANCE- RAČUNOVODSTVO IN KONTROLING

www.vks-celje.si (podiplomski študij)

Dobro počutje študentov in kakovostna izobrazba je na prvem mestu. Poslanstvo šole je v zagotavljanju visoko ekonomsko usposobljenih kadrov za potrebe gospodarstva in javnega sektorja.

Izredni študij: Informacije:CELJE, LJUBLJANA, MARIBOR (03) 428-75-65, [email protected]

INFORMATIVNI DAN 15. 5. ob 16.30

mednarodnem in operativ-nem nivoju. Učinki se odraža-jo v samem poslovnem rezul-tatu, pa tudi v organizacijski klimi, ki jo v našem podjetju redno merimo,« pravi Colarič in dodaja, da so učinki vidni predvsem v zavzetosti sode-lavcev za delo in doseganje ciljev, splošnem zadovoljstvu zaposlenih in privlačnosti podjetja za najboljše kadre. »Vendar pa samo izobraže-vanje, treningi in izkušnje za uspešno vodenje podjetja še zdaleč niso dovolj. Za to je po-treben še sistematičen sistem izbora in načrtnega razvoja menedžerskih kadrov,« do-daja sogovornik.



»Kadar obstoječa mreža kontaktov menedžerju ne pomaga pri poklicnem in osebnostnem razvoju, je bolje izbrati drugo mrežo kontaktov ali si ustvariti povsem novo mrežo, ki bo menedžerju pomagala na poklicni poti in pri osebno-stnem razvoju,« pravi dr. Danica Purg, direktorica IEDC - Poslovne šole Bled.

S pridobivanjem znanja ne postajamo le bolj izobraženi in bolje obveščeni, ampak s tem postopkom - ne glede na to, ali znanje pridobivamo s formal-nim izobraževanjem ali pa z virtualnimi aktivnostmi - raz-vijamo tudi mrežo kontaktov, kar je pravzaprav spremljajoči proizvod, ne pa dejavnost, na ka-tero bi se posebno osredotočali. Mreženje (angl. networking) je po besedah dr. Danice Purg stal-no izgrajevanje in vzdrževanje odnosov, ki so pomembni ali celo bistveni za doseganje ci-ljev organizacije in/ali osebnih ciljev posameznika, pomaga pa nam tudi pri hitrejšem učenju in pridobivanju informacij.

Ostati je treba pomemben član mreže

»Postopek mreženja zahte-va od nas tudi določen trud in energijo, saj gre za inovativen postopek, kjer je potrebno ne-nehno prispevati in se truditi, da ostajamo pomemben člen mre-že. Ne smemo pa pozabiti, da mreženje prispeva tudi k zado-voljstvu ljudi, saj kljub napredni tehnologiji in uporabi številnih elektronskih pripomočkov, osta-jata druženje in osebni kontakt neizogibna in nujno potrebna

za učinkovito mreženje,« pravi sogovornica.

Treba je kaj dati, ne samo jemati

Mreženje je po besedah Purgove dvostranski inte-raktivni postopek, ki naj se po možnosti odvija s pristo-pom dam-daj in ne daj-dam. »Mreženje mora biti pregle-dno, deluje pa samo v primeru, če tudi ti lahko kaj ponudiš, ne pa, da samo pričakuješ kaj od drugih. Enostranska dejav-

nost v mreženju ne more biti uspešna,« poudarja sogovor-nica in dodaja, da mreženje pomaga pri razvoju osebnosti in s tem tudi pri razvoju vo-diteljskih lastnosti. Pomaga pa tudi pri izogibanju kratko-ročnim pogledom, šovinizmu in nacionalizmu, bolje infor-mirani in bolj razumevajoči ljudje z različnim poslovnim znanjem in izkušnjami na iz-obraževalnem, kulturnem ali političnem področju pa so tudi boljši voditelji.

Šole so lahko primeren kraj za tkanje mrež

Izobraževalne ustanove so za mreženje zelo primerne, še zla-sti, če se na njih srečujejo ljudje iz številnih držav in različnih poklicev. »Poglejte, na naši šoli imamo v vsakem razredu mene-džerje iz vsaj 15, včasih tudi 20 držav ali več, ki prihajajo z različ-nih gospodarskih področij, z zelo različno izobrazbo in izkušnjami. Skupaj delajo v timih, poučujejo pa jih profesorji in poslovneži, ki prihajajo iz več kot 30 držav. Ni

torej težko razumeti, zakaj ljudje raje obiskujejo mednarodne šole, kot pa lokalne,« poudarja Purgo-va in poudarja, da ima IEDC tudi zelo dobro organizirano mrežo diplomantov, ki deluje že v dese-tih klubih po svetu. »Opažam, da se v podjetjih, ki skušajo v tujini kupiti podjetje, banko ali na kak drug način razviti sodelovanje, pogosto niti ne zavedajo, da bo-do uspešnejši tudi zaradi mre-ženja in stikov, ki so nastali za časa študija na naši šoli,« pravi sogovornica.

Mreženje zahteva veliko truda in energijeMreža kontaktov postaja čedalje pomembnejši del poslovne uspešnosti

Slovenski menedžerji so v mreženju vse bolj spretni

Dr. Danica Purg pravi, da slovenski menedžerji vse bolj razvijajo pravi odnos in spretnosti za mreženje. K temu jih spodbuja dejstvo, da je Slovenija majhna država in da je za veliko izdelkov in storitev premajhen trg, zato podjetja lahko preživijo in se razvijajo samo, če si najdejo partnerje doma in v tujini. »Lepo je videti, kako so Slovenci v zadnjih 20 letih razvili svoje sposobnosti komuniciranja v tujih je-zikih. Ko smo na naši šoli pred 22 leti začeli z delom, smo morali vse prevajati, danes pa le še redko kdo potrebuje prevajanje. To pomeni, da slovenski menedžerji in voditelji razumejo, kako pomembno za uspeh je komuniciranje in izgrajevanje odnosov oziroma mreženje z drugimi ljudmi in organizacijami - slovenskimi in tujimi,« pravi sogo-vornica.

▶

DOMAČE IZKUŠNJE

Fakulteta za upravo v študijskem letu 2008/2009 razpisuje evropsko pri-merljivi bolonjski študijski program Uprava II. stopnja, predvidoma zadnjič pa bodo ponudili še možnost vpisa v dosedanji študijski program Uprava za pridobitev znanstvenega naslova in doktorata znanosti. Skupaj z Univerzo v Beogradu razpisujejo še študijski program Management v upravi, študijski program Finance in računovodstvo v EU (FINAC) pa razpisu-jejo skupaj s tremi tujimi univerzami.

UpravaMagistrski študijski pro-

gram Uprava za pridobitev znanstvenega naslova je na-menjen javnim uslužbencem, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahtevajo poglobljena in nova znanja s področja javne uprave. Zasnovan je tako, da bodo magistri in magistrice pridobili vsa potrebna uprav-no-pravna, organizacijska, ekonomska in informacijska znanja, ki so potrebna za re-ševanje najzahtevnejših pro-blemov v upravi.

Magistrski študijski program Uprava II. stopnje pa sledi ra-zvojnim usmeritvam upravnih sistemov, v katerih se kot nad-gradnja upravnega prava vse bolj uveljavljajo sodobna načela menedžmenta, ekonomike, or-ganizacije in informatike javne-ga sektorja. Študijski program uvede študenta v poglobljeno samostojno raziskovalno delo

in avtonomno reševanje zah-tevnejših strokovnih in znan-stvenih problemov.

Predmetnik je oblikovan tako, da se v prvem letu po-sluša obvezne, skupne pred-mete, v drugem letu pa se deli na tri smeri: upravno-pravno, upravno-ekonomsko in uprav-no-informacijsko. To omogo-ča študentom, da v zadnjem letniku študija svoje znanje še poglobijo na ožjem izbranem področju.

Management v upraviSkupni magistrski študijski

program Management v upra-vi je namenjen vsem, ki želijo pridobivati znanja sodobnih metodoloških teorij in spo-znanj s področja managementa v upravi in njegovega razvijanja v različnih družbenih okoljih. Še najbolj pa bo koristil tistim zaposlenim, ki želijo delovati v sistemih, ki poslovne cilje ure-sničujejo v srbskem in njemu podobnih okoljih. V teh oko-lju boste tudi vzpostavili po-znanstva z ljudmi, ki delujejo v javni in poslovni upravi. Štu-dijski program Management v upravi vsebuje obvezo, da mora študent pridobiti 30 kreditnih točk na beograjski Fakulteti za organizacijske vede.

Finance in računovodstvo v EU*Mednarodni magistrski

študijski program Finance in računovodstvo v EU pa je le-tošnja študijska novost. Skupaj ga bodo izvajale Fakulteta za upravo, Ekonomska univerza v Pragi, Univerza v Rotterda-mu in Ekonomska fakulteta iz

Banske Bystrice na Slovaškem Študent bo po končanem štu-diju pridobil skupno diplomo vseh štirih univerz.

Skupni magistrski študij-ski program je inovativen in edinstven, in sicer iz vidika mednarodne mobilnosti in zaposljivosti, vpogleda v med-narodno strokovno perspek-tivo s področja javnih financ in računovodstva ter razvoja individualnih sposobnosti za uspešno delo znotraj medna-rodnih skupin.

Podiplomski študiji na Fakulteti za upravoFakulteta za upravo Univerze v Ljubljani je stopila v šesto desetletje svojega delovanja. Z razvijanjem upravnih disciplin, raziskovanjem, povezovanjem z domačo in mednarodno prakso ter s prenašanjem znanj v izobraževanje in usposabljanje je ena najbolje prepoznavnih fakultet s področja javne uprave v Sloveniji ter v srednji in jugovzhodni Evropi. Ima lasten razvojni center (RCFU), ponuja številne možnosti mednarodnega sodelovanja, obilo obštudijskih dejavnosti, ima Klub diplomantov Fakultete za upravo in lastno založbo.

O fAKULTETI

www.fu.uni-lj.si

*Program je še v postopku sprejemanja na MVZT

Ekonomska fakulteta v Ljubljani ponuja vrsto možnosti za izbor podiplomskega študija. Programi so mednarodno pri-merljivi, študentom predavajo tudi številni priznani profesorji uglednih tujih univerz in gostje iz prakse, nekateri programi pa se delno izvajajo tudi v tujini.

Ekonomska fakulteta z bolonj-skimi programi na podiplomskem študiju (+2) zagotavlja večjo mo-žnost izbire, pestrost vsebin in tudi njihovo prilagojenost potrebam gospodarstva in delodajalcev. Pro-grami podiplomskega študija so poleg tega oblikovani na izhodiščih akreditacij EQUIS in AACSB ter na primerjavi s programi najbolj-ših ekonomskih in poslovnih šol v svetu.

Šest znanstvenih in 16 bolonjskih programov

Študenti bolonjskega študija lahko izbirajo med šestnajstimi programi, znanstveni magistrski študij pa omogoča izbiro med 6 programi. Vsak program, tako bo-lonjski kot znanstveni, omogoča pridobitev poglobljenega znanja in poznavanja posameznih področij. Zaradi potreb po specifičnih zna-njih so bili razviti tudi programi, kot so Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu, Manage-ment v športu in Turistični mana-gement. Tako na primer študentje

Managementa in ekonomike v zdravstvenem varstvu pridobijo tudi znanja s področja ekonom-ske analize zdravstvenega varstva, razumevanje učinkovitosti dejav-nosti in razumevanje oblikovanja sistemskih ukrepov za usmerja-nje gospodarske dejavnosti na področju zdravstvenega varstva.

Študentje programa Management v športu pa ob študiju odkrivajo »umetnost« učinkovitega mana-gementa športnih organizacij in vodenja v športu.

Ekonomski in poslovni programi

Poleg navedenih je na voljo še vrsta ekonomskih in poslovnih programov, na katerih študentje pridobijo druga specializirana znanja (na primer Ekonomija, Mednarodna ekonomija, Medna-rodno poslovanje, Podjetništvo, Poslovna informatika, Poslovna logistika, Poslovodenje in organi-zacija, Računovodstvo in revizija, Trženje in Turizem). Študij na vseh programih daje znanja za kritično presojanje in reševanje najtežjih vprašanj posameznih področij in študente navaja k uporabi so-dobnih raziskovalnih, analitičnih, računalniških in informacijskih orodij, pomembnih tako za delo v praksi kot nadaljevanje študija na doktorskih programih.

V prihodnjem študijskem letu (2008/2009) se lahko še zadnjič vpišete v znanstvene magistrske programe in si pridobite VIII. stopnjo izobrazbe. Fakulteta v navedenem študijskem letu uva-ja tudi več novosti, med njimi so programi dvojnih diplom in skupni programi.

Dvojne magistrske diplome iz ekonomije in financ

Ekonomska fakulteta ponu-

ja priložnost pridobitve dvojne (double-degree) magistrske di-plome v sodelovanju z vrhunskimi evropskimi šolami. V konzorciju šol poleg Ekonomske fakultete sodelujeta Univerza Amster-dam, BI šola managementa Oslo in Univerza Pompeu Fabra iz Barcelone. Dvojno magistrsko diplomo je mogoče pridobiti na podiplomskih programih Ekono-mija, Denar in finance in Bančni in finančni management. Študentke in študenti teh programov imajo tako možnost eno leto študirati na Ekonomski fakulteti, eno le-to pa na eni izmed partnerskih šol in pridobiti magistrski naziv tako Ekonomske fakultete kot Univerze Amsterdam, BI Oslo ali Univerze Pompeu Fabra.

Zakaj se odločiti za magistr-ski študij, ki omogoča pridobitev dvojne diplome, diplome Eko-nomske fakultete in izbrane šole iz konzorcija? Prvič, sodelovanje Ekonomske fakultete z najboljši-mi evropskimi šolami zagotavlja najvišjo kvaliteto študijskih pro-gramov, ki so primerljivi z naj-boljšimi v Evropi. Drugič, del študija na tuji partnerski šoli omogoča pridobitev mednaro-dnih izkušenj, poglobitev znanja in postati del mednarodne mreže magistrov vrhunskih šol. Tretjič, vse šole konzorcija postavljajo na prvo mesto zaposljivost svojih diplomantov. Z dvojno magistr-sko diplomo vrhunskih šol se na široko odprejo vrata mednaro-

dne kariere. Dvojna diploma je blagovna znamka, s katero boste lahko ponudili več in dobili več.

Skupni program Mednarodni podiplomski študij

turizma EMTM (European Master in Tourism Management) je med-narodni program, ki traja dve leti. Študentje študirajo na treh evrop-skih univerzah:

Univerzi v Gironi v Španiji, Univerzi na južnem Danskem ter Univerzi v Ljubljani, na Eko-nomski fakulteti. Diplomanti prejmejo skupno diplomo vseh v program vključenih izobraževal-nih institucij, kar povečuje njihovo konkurenčnost in zaposljivost na evropskem trgu. Čas za prijave za študijsko leto 2008/2009 je do 1. junija 2008. Študenti programa Turizem na ljubljanski Ekonomski fakulteti pa imajo letos že četrtič možnost udeležbe na mednarodni akademiji ITHAS (International Tourism and Hospitality Academy at Sea). Ta letos poteka pod naslo-vom Destinacijski management. Namen akademije je združevati prakso in teorijo v mednarodnem in večkulturnem okolju.

Sprejmite izziv in se odločite za študij v sodobnem, ustvar-jalnem okolju Ekonomske fakultete, ki je edina EQUIS akreditirana poslovna fakul-teta v Sloveniji, mednarodno usmerjena in spada med nekaj več kot sto najboljših poslovnih šol v svetu.

Podiplomski študij na EQUIS akreditirani Ekonomski fakulteti

Študij v ustvarjalnem okolju

Mednarodni redni magistrski program Poslovodenje in organizacija IMB na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je prvi tovrstni in najintenzivnejši program v Sloveniji in JV delu Evrope. Ima bogato 15-letno tradicijo.

Z vsebinami, pristopom in me-todami dela se lahko postavi ob bok primerljivim programom v ZDA,

Podiplomski programi Ekonomske fakultete zagotavljajo veliko možnost izbire programov, pestrost vsebin, njihovo prilagojenost potrebam delodajalcev, mednarodne izkušnje ter možnost pridobitve dvojnih diplom.▶

a je prilagojen tudi evropskemu prostoru in hitri dinamiki spre-memb v poslovnem okolju. Poteka izključno v angleškem jeziku in je namenjen predvsem ambicioznim, visoko motiviranim študentom, ponavadi na začetku njihovih po-slovnih poti.

Program vsako leto sprejme 30-40 študentov, pri čemer tretjina običajno prihaja iz tujine, in ponu-ja tri usmeritve: Finance, Trženje

Mednarodni redni magistrski program Poslovodenje in organizacija IMB

Bolonjske magistrske programeEkonomski programi:

Denar in financeEkonomijaMednarodna ekonomija

Poslovni programi: Bančni in finančni manage-

mentManagementManagement in ekonomika v

zdravstvenem varstvuManagement v športuMednarodno poslovanjeMednarodni redni podiplom-

ski študij Turistični manage-ment EMTM

PodjetništvoPoslovna informatikaPoslovna logistikaPoslovodenje in organizacijaRačunovodstvo in revizijaTrženjeTurizem

Magistrski programi za pridobitev znanstvenega naslova:

AktuarstvoEkonomijaInformacijsko upravljalske

vedeMednarodna ekonomijaPodjetništvoPoslovodenje in organizacija

Mednarodna magistrska programa:

Mednarodni redni bolonjski magistrski študij Poslovodenje in organizacija – IMB

ICPE MBA program Poslovodenje in organizacija

Oba programa se izvajata v angleškem jeziku

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

ŠTUDIJSKO LETO 2008/2009

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani bo v študijskem letu 2008/2009 predvidoma izvajala:

Izobraževalne ustanove so za mre-ženje zelo primerne, še zlasti, če se na njih srečujejo ljudje iz številnih držav in različnih poklicev.

▶

in Tehnološki management. Delo poteka v majhnih skupinah ter na konkretnih poslovnih projektih. Pri izvajanju programa sodeluje-jo številni mednarodni priznani profesorji ter mednarodne par-tnerske poslovne šole, podjetja in ustanove.

Vrhunec študija je strokovna ekskurzija (na primer v Rusijo, Kazahstan, na Florido) ter sode-lovanje na Poslovni konferenci v

Portorožu. Program IMB bo od-prl svoja vrata na informativni dan, 7. maja letos, ob 17. uri.

Več informacij dobite na spletnem naslovu www.ef.uni-lj.si/imb.

Drea

mst

ime



Ponudniki podiplomskih izobraževanj si prizadevajo na najrazličnejše načine privabiti študente. Poleg tega, da omogočajo sodobne načine študija, vsi vsebine novih programov razvijajo v skladu s potrebami gospodarstva, predavanja gospodarstve-nikov postajajo sestavni del programov, pri seminarskih in magistrskih nalogah ter pri doktorskih disertacijah pa študentje lahko rešujejo tudi povsem konkretne težave podjetij, ki so jih poslala na izobraževanje.

Poleg same vsebine izobra-ževalnih programov pa pri podi-plomskih študijih postajajo vse bolj pomembni tudi sodobni didaktični pristopi, ki olajšajo študij in ga naredijo bolj učin-kovitega. V ta namen se pri po-diplomskem študiju poleg kla-sičnih pristopov (predavanja, seminarji …) vse bolj uveljavlja tudi projektno delo, študije pri-merov, različne e-oblike študija (poslovne igre, klepetalnice, re-fleksije …) in tudi terensko delo (ekskurzije, obiski v podjetjih). Takšen način študija - tako imenovano problemsko učenje

MANAGERSKIMI ZNANJI

DIPLOMANT UN PROGRAMA

ŠTUDIJSKI PROGRAMI:

MANAGEMENT INFORMACIJSKIH SISTEMOV MANAGEMENT DELOVNIH PROCESOV KADROVSKI MANAGEMENT MANAGEMENT KAKOVOSTI MANAGEMENT ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Lokacija študija: KRANJ

ZNANSTVENI MAGISTERIJ

DIPLOMANT - UN ali VS PROGRAMA - 1. BOLONJSKE STOPNJE (VS, UN PROGRAM)

ŠTUDIJSKI PROGRAMI:

ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT INFORMACIJSKIH SISTEMOV ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT POSLOVNIH IN DELOVNIH SISTEMOV ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT KADROVSKIH IN IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV

Lokacija študija: KRANJ | LJUBLJANA | MARIBOR

BOLONJSKI MAGISTERIJ

Diplomanti FOV in sorodnih podro�ij se vpišejo brez diferencialnih izpitov.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Kidri�eva 55a, 4000 Kranj http://www.fov.uni-mb.si | e-pošta: [email protected] | tel.: 04 23 74 244

POVEZUJEMO

INFORMATIKO | POSLOVNE IN DELOVNE PROCESE | KADRE

MOJA POT V PRIHODNOSTNADGRADNJA STROKE Z ORGANIZACIJSKIMI IN

MANAGERSKIMI ZNANJI

(»problem based learning«) - po-vezuje različna področja študija in jih uporabno prepleta, s tem pa študij pridobiva kakovost, ki je bila doslej značilna le za in-terdisciplinarne študije.

Približevanje potrebam gospodarstva

Za tak pristop k podiplom-skim študijem so se odločili tudi na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer so se odločili, da k vsebinski prenovi programov, ki so jo izvedli hkrati s prila-goditvijo njihovih programov bolonjskim standardom, pova-bijo najvidnejše predstavnike slovenskega gospodarstva, s katerim sicer že zelo dolgo dobro sodelujejo. »Tako smo oblikovali 15 izrednih podi-plomskih programov, kjer vsak od njih ponuja specializirana znanja za posamezno področje – na primer trženje, poslovne finance, menedžment, poslovna logistika, mednarodno poslo-vanje, mednarodna ekonomija in tako dalje. Med njimi smo prav zaradi potreb trga razvili tudi programa Menedžment v športu in Menedžment in ekonomika v zdravstvenem varstvu, v ponudbi pa imamo tudi tri redne mednarodne

podiplomske programe. Vse to je neposredno približevanje vsebin in znanj potrebam go-spodarstva,« poudarja dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Dodaja, da se pri tem izvajajo tudi takšne oblike dela, ki zahteve pri pred-metih in programih neposredno povezujejo z iskanjem rešitev in novih znanj v podjetjih in insti-tucijah. To so denimo projek-ti, seminarske naloge, študije primerov, magistrska dela in podobno.

Sodobnejše oblike študija izpodrivajo klasična predavanja

Tudi na ljubljanski Ekonom-ski fakulteti si prizadevajo, da bi klasične metode podajanja znanja v razredu postopno na-domestili z modernimi oblikami dela, ki kar se da olajšajo študij. »Z uporabo e-oblik dela, pravim vodenjem in izvajanjem pred-metov, predvsem pa z ustrezno pripravo in izborom gradiv lah-ko študentom močno olajšamo pridobivanje znanj,« poudarja sogovornica in dodaja, da pri tem ne gre pozabiti, da je za ka-kovostno doseganje učnih ciljev vendarle potreben čas in obilo študijske discipline in volje.

»Ker pa vse več oblik pre-verjanja znanja usmerjamo v oblike dela, kot so seminarji, projekti, domače naloge, kle-petalnice in tako dalje, se ve-liko teh vsebin prepleta prav z aktivnostmi in področji dela, ki jih izredni študentje opravljajo v podjetjih, tako da s tem na-staja sinergija prenosov znanj in učinkovite izrabe časa. Štu-dentom se skušamo prilagoditi tudi z urniki izvedbe predavanj, v konzorcijskih in rednih obli-kah dela pa je izvajanje še po-sebno prilagojeno,« pojasnjuje sogovornica

Znanje se bo vse bolj preverjalo v praksi

Na vprašanje, v katero smer se bodo v prihodnje razvijali didaktični pristopi, Maja Ma-kovec Brenčič odgovarja, da predvsem v povezovanje in učinkovito prepletanje znanj in njihovega sprotnega prever-janja v praksi. To pomeni, da bodo študentje skupaj z men-torji na fakulteti in v podjetju sistematično nadgrajevali pri-dobljeno znanje in z njegovo pomočjo iskali uporabne reši-tve z najrazličnejših področij ter jih celostno preverjali na izbranem primeru.

Gospodarstveniki svetujejo pri sestavljanju programovŠtudentje skupaj z mentorji na fakulteti in v podjetju sistematično nadgrajujejo znanje

»Z uporabo e-oblik dela, pravim vodenjem in izvajanjem predme-tov, predvsem pa z ustrezno pripravo in izborom gradiv lahko študen-tom močno olajšamo pridobivanje znanj,« poudarja dr. Maja Makovec Brenčič z Ekonomske fakultete v Ljubljani.

▶

IEDC-Poslovna šola Bled je vodilna mednarodna poslovna šola v Srednji in Vzhodni Evropi in pomemb-no mednarodno poslovno srečevališče. Šolo oziroma njenega predhodnika, cen-ter Brdo, je vse od začetka delovanja obiskalo 41 tisoč udeležencev iz 70 držav. Vsako leto šola sprejme med 3.000 in 4.000 udeležencev, med katerimi jih več kot 70 odstotkov prihaja iz tujine.

Na IEDC predavajo profe-sorji s priznanih evropskih, ameriških in kanadskih po-slovnih šol. Med uspešnimi voditelji, ki so se izobraževali na IEDC, naj omenimo Damirja Polančeca, podpredsednika hr-vaške vlade, Tatjano Fink, glav-no direktorico Trima, Marka Kryžanowskega, predsednika uprave Petrola in Marianno Durlesteanu, finančno mini-strico Moldavije, če omenimo zgolj nekatere.

IEDC ni le ena izmed najbolj inovativnih poslovnih šol, tem-več tudi pomembno mednaro-dno poslovno srečevališče. Šola veliko skrb namenja razvoju družbeno odgovornih vodite-ljev, ki poleg poslovne uspešno-sti spodbujajo uravnotežen ra-zvoj celotne družbe, zato je na pobudo predsednice šole, prof. dr. Danice Purg, ustanovila slovensko Društvo Združenih narodov za trajnostni razvoj, slovenski del UN Global Com-pact, največje svetovne mreže za družbeno odgovornost pod okriljem Združenih narodov. Šola je tudi sedež Združenja za razvoj menedžmenta v Srednji in Vzhodni Evropi (CEEMAN), Mednarodne akademije za iz-obraževanje profesorjev me-nedžmenta (IMTA) in Evrop-skega centra za voditeljstvo (ELC).

»IEDC je center odličnosti na področju izobraževanja me-nedžerjev in voditeljev, ena naj-boljših poslovnih šol v Evropi, gibalo sprememb, pomembno regionalno poslovno stičišče in okolje, ki menedžerjem ponuja priložnost za razmislek o svo-jem delu, viziji in hotenju na področju vodenja,« pravi prof. dr. Danica Purg, predsednica šole.

Med študijskimi programi najbolj priljubljen študij voditeljstva

Poslovno izobraževanje na IEDC, v okviru katerega je naj-bolj priljubljen študij voditelj-stva, vključuje inovativne pri-stope, pri katerih gre predvsem za refleksijo o stanju. Udeleženci navežejo stike s kolegi iz tuji-ne, hkrati pa imajo priložnost za razmislek o menedžmentu sprememb, o prihodnosti orga-nizacije in okolja, v katerem de-lujejo in za razmislek o sebi kot voditelju. IEDC je za svoj MBA študij prejela prestižno akredi-tacijo AMBA, ki jo ima manj kot sto šol na svetu, prav tako pa se lahko pohvali z akreditacijo IQA, ki jo je CEEMAN podelil doslej le dvanajstim šolam na svetu.

Poleg študija MBA šola or-ganizira tudi pettedenski semi-nar vodenja poslovnih procesov (GMP), kratke seminarje za menedžerje in najvišje vodilne, seminarje, narejene po meri za posamezna podjetja in druge or-ganizacije ter mednarodne pole-tne šole za mlade menedžerje.

Mednarodna usmerjenost šole in vrhunski profesorji

IEDC je mednarodno uvelja-vljena poslovna šola z vse večjim ugledom, saj privablja skupine udeležencev, ki imajo različne kulturne, akademske in poklicne interese. Več kot 70 odstotkov

jih prihaja iz tujine, kar je od-stotek, ki ga dosegajo le redke šole v Evropi. Številni programi so namerno oblikovani tako, da omogočajo izkusiti prednosti, ki jih prinašata učenje in študij s posamezniki z najrazličnejši-mi strokovnimi usmeritvami in izkušnjami.

Odlična profesorska zasedba, ki prihaja iz vodilnih evropskih, ameriških in kanadskih poslovnih šol kot so IMD Lausanne (Švica), INSEAD Fontainebleau (Fran-cija), London Business School in Cambridge University (Velika Britanija), Richard Ivey School of Business in Queens School of Business (Kanada), in Darden Schoool of Business (ZDA), je ena od poglavitnih značilnosti šole. Pozornost, usmerjena na posameznika, projektno delo, aktualna gradiva, delo v manj-ših skupinah in vrsta inovativnih pedagoških metod, so največje odlike študija na IEDC.

Holistični pristop k poučevanju menedžmenta

Posebnost filozofije študija na IEDC je, da poleg tradicio-nalnega študija menedžmenta vključuje umetnost kot navdih menedžerjem in voditeljem ter učenje s prenosom spoznanj z drugih področij, kot so npr. filo-zofija, znanost in šport. IEDC že od vsega začetka razvija ustvar-jalno okolje za ustvarjalno vo-

Vrhunsko izobraževanje, ustvarjalni navdih in mednarodni »network«

Nova znanja in poznanstva

Enoletni podiplomski študij menedžmenta MBA, pri katerem je 17 tednov razporejenih v štiri module, se začne januarja 2009 in konča decembra istega leta. Namenjen je tistim kandidatom, ki sta jim po-membna hitrost in intenzivnost študija.

Dveletni podiplomski študij menedžmenta MBA, pri katerem je 17 tednov razporejenih v sedem modulov, ki so krajši in trajajo dva do tri tedne, omogoča študij tistim, ki se zaradi časovnih omejitev ne morejo odločiti za enoletni študij. Študij se začne 8. junija 2008 in konča decembra 2009. Namenjen je kandidatom, ki jim narava njihovega dela ne dopušča daljše odsotnosti z delovnega mesta.

Triletni predsedniški podiplomski študij menedžmenta MBA (inovacija IEDC v svetovnem merilu) je namenjen top menedžerjem, di-rektorjem, predsednikom in članom uprav. Udeleženci tega študija se priključujejo posameznim predavanjem enoletnega in dveletnega študija MBA v skladu s svojimi časovnimi zmožnostmi in imajo individualiziran urnik. Fleksibilnost v procesu študija je eden izmed ključnih dejavnikov pri odločanju za ta študij.

▶

▶

▶

Tri oblike študija MBA - enaka vsebina, različen čas trajanja študija

POveDALI SO

Dietmar Sternad, Verlagsgruppe Styria, Avstrija: »Študij MBA na IEDC posame-znika obogati na

številne načine. Ustvarjalno okolje poudarja vlogo umetnosti v po-slovnem svetu in spodbuja učni proces v družbi mednarodnih ko-legov. Zame je bil modularni način dela najboljša pot do uskladitve delovnih obveznosti in študija.«

Marko Stojović, IT direktor, T-Mobile Črna Gora: »Za IEDC sem se odločil zaradi sodobnega pro-

grama, ki pokriva vsa področja, ki jih mora obvladati menedžer; študij omogoča tudi prisotnost v podjetju, kjer delam, sama lokaci-ja šole na Bledu pa je pravi kraj za učenje in delo.«

Dardan Sejdiu, predsednik upra-ve, Slovene/Koso-vo Pension Fund, Kosovo: »IEDC slogan »Šola z

vizijo« je popolnoma ustrezen, saj IEDC resnično obogati z različnimi pogledi vsakogar, ki je vključen v njen izobraževalni sistem. Vsa-kogar, ki se izobražuje na IEDC, vodi močna željo do učenja. Vesel sem, da me danes skozi življenje spremlja vizija IEDC.«

Vesna Hodnik, vodja prodaje, Adecco H.R., Slovenija: »IEDC ni samo prostor za novo učenje,

ampak predvsem prostor spo-znavanja različnih ljudi, njihovih pogledov in priložnost za druga-čen vpogled vase.«

Dnevi odprtih vrat na IEDC potekajo 16. in 17. maja, lahko pa jih pripravijo tudi po dogovoru. Med obiskom IEDC se lahko pogovorite z udeleženci, profesorji ter zaposlenimi na šoli in tako spoznate program, šolo, profesorje in organizacijo študija. Prepričajte se o vrednosti svoje naložbe in o koristih, ki jih prinaša. Več informacij na http://www.iedc.si/openhouse/.

Dveletni EMBA se bo pričel 8. junija 2008, enoletni EMBA pa januarja 2009. Prijave so še možne (http://www.iedc.si/programs/mba/).

Programi poletnih šol za mlade menedžerje se letos odvijajo konec junija in v začetku julija. Prijave so še možne (http://www.iedc.si/dmp in http://www.iedc.si/ymp).

Seminar Vodenje in strateški izzivi: učenje na metafori igranja golfa je na programu konec avgusta.

▶

▶

▶

▶

Pomembnejši datumi Ne PRezRITe

denje, v študijski program so vključeni številni umetniki in drugi gostujoči predavatelji, ki posredujejo znanja z drugih po-dročij delovanja in jih prenašajo na menedžment.

»Umetniki in umetnost nas spodbujajo k temu, da bolje vi-dimo, slišimo in čutimo, kar se dogaja znotraj nas in okoli nas. Umetnost nas izziva, šokira in navdihuje. Hkrati razširja naša obzorja, naše komunikacijske spretnosti in fleksibilnost v od-zivnosti. Umetnost spodbuja na-šo lastno ustvarjenost in inova-tivnost«, pravi prof. dr. Danica Purg. »O naših izkušnjah pišejo vodilni časopisi in revije po sve-tu,« še dodaja dr. Purgova.

Tudi golf pomaga pri učenjuVodenja in menedžmenta pa

se je mogoče učiti tudi s pomoËjo preučevanja vzporednic med poslovnim svetom in športom. Šola vsako leto konec avgusta organizira seminar Vodenje in strateški izzivi – učenje na me-tafori igranja golfa, ki temelji na učenju vodenja od metafore igranja golfa. Seminar vodi sve-tovno znan profesor dr. Pierre Casse, ki je prepričan, da imajo odlični voditelji in odlični golfisti več skupnih značilnosti, da so samozavestni, so nenehno po-stavljeni pred nove izzive, uspeh svoje dejavnosti pa merijo na sis-tematičen način.

[ IeDc-POSLOvNA ŠπOLA bLeD ] Skrb za razvoj družbeno odgovornih voditeljev

Novosti pri študiju MBAEna izmed osrednjih novosti, ki so jo v letošnjem letu uvedli na IEDC, je individualno mentorstvo udeležencev, ki jim svetujejo izkušeni predsedniki uprav in generalni direktorji uspešnih podjetij (Expe-rienced Leaders Mentoring Program). Namen tega partnerstva je udeležencem omogočiti dostop do voditeljskih in menedžerskih znanj, jim svetovati pri razvoju kariere in jim obogatiti profesionalne izkušnje. Poleg tega so udeleženci deležni še več podpore pri oseb-nostnem razvoju (coaching), dodane pa so tudi nove inovativne metode učenja, saj je marsikatero znanje in spretnost vodenja lažje razumeti s pomočjo drugih področij, kot so na primer umetnost, filozofija in šport. IEDC velik poudarek namenja tudi področju odgo-vornosti voditeljev, zato je v predmetnik poleg etike vključen tudi predmet ”Poslovni svet, družba in ekologija.”

Center za inovativno učenjeIEDC-Poslovna šola Bled gradi svojo tretjo stavbo, imenovano Center za inovativno učenje. Tako kot že obstoječi dve stavbi, osrednje poslopje s predavalnicami in pisarnami za osebje ter knjižnična stavba, je tudi novi sodobni objekt projektiral priznan slovenski arhitekt prof. Vojteh Ravnikar. Nova stavba v sklopu šole bo tako že obstoječim štirim predavalnicam in desetim se-minarskim sobam, dodala še veliko predavalnico, ki bo sprejela 150-200 udeležencev, in deset manjših seminarskih sob. Center za inovativno učenje bo končan 17. oktobra 2008, zaključek gra-dnje pa bo pospremil začetek Letnega foruma najvišjih vodilnih (t.i. Predsedniški forum), ki ga bo v letošnjem letu šola organi-zirala že 21. leto zapored. Forum in novo stavbo bo slavnostno odprl predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

Vodenje za prihodnost EvropePoslovni, akademski, politični, medijski in drugi voditelji iz vse Evrope bodo v sklopu konference Evropskega centra za voditelj-stvo (ELC, pri IEDC-Poslovni šoli Bled ustanovljen leta 2002), ki bo na IEDC potekala 5. in 6. junija letos, razpravljali o pomemb-nih temah, ki bodo zaznamovale prihodnost Evrope. Razpra-vljali bodo o tem, kakšno vodenje je potrebno za spopadanje z izzivi, ki jih bo prinesla prihodnost Evrope. Konference se bodo udeležili številni ugledni profesorji menedžmenta in voditelj-stva, poslovneži in politiki, med njimi tudi Jan Truszczynski, namestnik generalnega direktorja na Generalnem direktoratu za širitev v okviru Evropske Komisije, in minister dr. Žiga Turk iz Službe Vlade Republike Slovenija za razvoj. Več informacij je na voljo na www.iedc.si/elc.



Fakulteta za management Koper bo v študijskem letu 2008/2009 v skladu z zakonom o visokem šolstvu še zadnjič vpisovala v prve letnike podiplomskih študij-skih programov po starem sistemu. Vpis v višje letnike bo po merilih za prehode možen tudi v naslednjih študijskih letih.

Kandidati lahko nekatere štu-dijske obveznosti opravijo že pred vpisom v okviru vseživljenjskega učenja, novost prihodnjega leta pa so predavanja v angleščini pri nekaterih predmetih prek celega leta, ki se jim lahko pridružijo tako tuji kot tudi domači študenti.

Podiplomski študijski programi

V študijskem letu 2008/2009 bo Fakulteta za management Koper v okviru podiplomske šole izvajala specialistična štu-dijska programa Management v izobraževanju in Manage-

ment, magistrski (znanstveni) študijski program Management in doktorski študijski program Management.

Specialistična študijska programa trajata eno leto, za uspešen zaključek študija pa mo-rajo študenti opraviti študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Ko zaključijo študij, pridobi-jo strokovni naslov specialist/ka managementa v izobraževanju oz. specialist/ka managementa. V okviru specialističnega študij-skega programa Management ima fakulteta akreditiranih devet smeri: Splošni management, Ma-nagement informacijskih sistemov, Finančni management, Manage-ment trženja, Management kadrov, Management v mednarodnem poslovnem okolju, Mednarodna ekonomika in finance, Podjetništvo ter Upravljanje gospodarskih in negospodarskih organizacij.

Magistrski (znanstveni) študijski program traja dve leti, za uspešen zaključek študija pa morajo študenti opraviti študij-

ske obveznosti v obsegu 120 kre-ditnih točk. Ko zaključijo študij, pridobijo znanstveni naslov ma-gister/magistrica znanosti. Dok-torski študijski program traja štiri leta oz. dve leti, če je kandi-dat pred tem pridobil magisterij znanosti. Študent opravi štu-dijske obveznosti v obsegu 240 kreditnih točk in pridobi znan-stveni naslov doktor/doktorica znanosti. V okviru magistrskega in doktorskega študijskega pro-grama je akreditiranih 13 usme-ritev s področja managementa: Splošni management, Manage-ment informacijskih sistemov, Finančni management, Mana-gement trženja, Management kadrov, Management tehnologij, Ekonomsko okolje managementa, Management v izobraževanju, Finančna ekonomika, Medna-rodna ekonomika, Podjetništvo, Upravljanje gospodarskih in negospodarskih organizacij in Kritični management.

Diferencialni izpitiZa vpis v nekatere programe

je potrebno predhodno opraviti diferencialne izpite, ki jih morajo kandidati opraviti do 15. septem-bra 2008. Diferencialni izpiti se izvajajo v poletnih mesecih, ne-katere med njimi pa lahko bodoči podiplomski študenti opravijo tudi v mednarodni poletni šo-li ali v sklopu vseživljenjskega učenja po nabirnem kreditnem sistemu.

Prehodi med podiplomskimi programi

Podiplomski študenti lahko prehajajo med programi po me-

rilih za prehode. Vpis v 1. letnik starih podiplomskih študijskih programov (pred ZViS 2004) je možen le še v študijskem letu 2008/2009. Vpis v višje letnike pa bo po merilih za prehode mo-žen tudi v naslednjih študijskih letih, vendar zgolj v letnik, ki se bo v posameznem študijskem letu nazadnje izvajal. Tako bo v študijskem letu 2009/2010 mo-žen vpis v 2. letnik magistrskega (znanstvenega) in 3. letnik dok-torskega študijskega programa.

Šolnina in subvencioniranjeŠolnina za letnik speciali-

stičnega študija je v študijskem letu 2007/2008 znašala 2.700,00 EUR, magistrskega in doktor-skega študija pa 1.961,28 EUR. Študenti jo lahko poravnajo v štirih obrokih. V študijskem letu 2008/2009 se šolnina ne bo bi-stveno spremenila, cenik bo ob-javljen na spletni strani fakultete predvidoma konec junija 2008. Specialistični študijski programi niso sofinancirani iz sredstev dr-žavnega proračuna, medtem ko sta magisterij znanosti in dok-torat lahko financirana, in sicer magisterij do predvidoma 50 %, doktorat pa do 80 %. V primeru sofinanciranja programov preo-stali del šolnine plačajo študenti sami.

Mednarodna šolaFakulteta za management

Koper izvaja nekatere predme-te tudi v angleščini. Tujim in domačim študentom na podi-plomski ravni bo v študijskem letu 2008/2009 na voljo osem predmetov v angleščini v jesen-

skem in spomladanskem seme-stru. Poleg tega se študenti lahko udeležijo tradicionalne medna-rodne poletne šole Faculty of Management Summer School. Četrta mednarodna poletna šola bo v Kopru potekala od 18. junija do 9. julija 2008. Preostali čas od začetka junija do konca avgu-sta se bodo aktivnosti odvijale v

e-učilnici. Vsi udeleženci prej-mejo potrdilo o udeležbi. Tisti, ki uspešno opravijo študijske obveznosti, pridobijo kredi-tne točke in jih kasneje lahko uveljavljajo v okviru študijskih programov. Prijave na medna-rodno poletno šolo so možne do konca maja 2008 na e-naslov: [email protected].

Poglobljena znanja z najširšega področja menedžmenta

Univerza na PrimorskemFakulteta za management

KoperCankarjeva 56000 KoperTel.: 05 610 2003E-naslov: [email protected] stran: www.fm-kp.siCelje: 03 490 0332Škofja Loka: 04 506 1370Nova Gorica: 05 330 6681

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

▶

InformatIvnI dnevIKraj Junij SeptemberKoper, sedež fakulteteCankarjeva 5

4. 6. 2008 ob 17. uri17. 6. 2008 ob 17. uri

2. 9. 2008 ob 17. uri

Celje, študijsko središče Celje Ljubljanska c. 5 A

16. 6. 2008 ob 17. uri 1. 9. 2008 ob 17. uri

Škofja Loka, nekdanja vojašnicaPartizanska 1

19. 6. 2008 ob 17. uri 4. 9. 2008 ob 17. uri

nova Gorica, RRA severne Primorske Mednarodni prehod 6, Vrtojba

18. 6. 2008 ob 17. uri 3. 9. 2008 ob 17. uri

maribor, II. Gimnazija MariborTrg Miloša Zidanška 1

20. 6. 2008 ob 17. uri 5. 9. 2008 ob 18. uri

Objava razpisa sobota, 31. maj 2008Diferencialni izpiti junij–avgust 2008Prvi prijavni rok do 15. septembra 2008

POMeMbNI DATUMI

Fakulteta za management Koper Univerze na Primor-skem je visokošolski zavod za izobraževanje in raziskovanje na področjih družboslovnih in poslovno-upravnih ved s po-udarkom na managementu, ki interdisciplinarno povezuje ekonomske, poslovne, prav-ne, organizacijske in vedenj-ske vede. V dobrih dvanajstih letih je na njej diplomiralo čez 2.500 študentov, trenutno pa je v izobraževalne programe vključenih nad 2.000 dodi-plomskih in 1.000 podiplom-skih študentov. Izobraževanja potekajo na sedežu v Kopru in v študijskih središčih v Ce-lju, Škofji Loki in Novi Gorici.

▶

O fAKULTeTI

Ve~ informacij dobite na www.gea-college.si/vsp ali po telefonu 01/5881 372.

GEA College – Visoka {ola za podjetni{tvo

Vabimo vas na vpis na podiplomski {tudij!

Vpisujemo v podiplomski {tudij podjetni{tva, kjerrazpisujemo tri smeri:

• Strate{ki vidiki podjetni{tva

• Poslovni vidiki podjetni{tva

• Management v podjetni{tvu

Ta {tudij je usklajen z bolonjskim sistemom (potekakot magisterij stroke) in traja dva leti. Po zaklju~ku pridobi diplomant naziv magisterposlovnih ved.

S Heriot – Watt University (iz Škotske) vamponujamo tri nove podiplomske programe, ki bodopotekali v angle{kem jeziku:

• »Facilities management«,

• »Property Investment and Finance« in

• »Urban Real Estate Management and Development«.

Študijski programi so namenjeni zaposlenim v investi-cijskih podjetjih, podjetjih, ki se ukvarjajo s finan~nimi intehnolo{kimi vidiki upravljanja nepremi~nin.

Ob zaklju~ku {tudija prejme diplomant akademski nazivmagister znanosti, ki mu ga podeli Heriot - Watt University.

S Stevens Institute of Technology (iz ZDA) pa bomoizvajali podiplomski {tudij, ki bo potekal v angle{kem jeziku:

• Management with a concentration inTechnology Management

Ta {tudij je namenjen managerjem (univerzitetnimdiplomantom tehni~nih in naravoslovnih ved), ki siželijo poglobiti znanja s podro~ja upravljanja instrate{ke vpetosti tehnolo{kih in inovacijskih procesovv proizvodnih in storitvenih podjetjih.

Ob zaklju~ku {tudija prejme diplomant akademskinaziv magister znanosti, ki mu ga podeli Stevens Institute of Technology.

»Izobraževanje mladih menedžerjev bi moralo temeljiti na sistematični kadrovski politiki, ta pa na razvojnih vidikih organizaci-je. To pomeni, da se formal-no izobraževanje usklajuje z dejanskimi potrebami organizacije, pri tem pa se mlade menedžerje sistema-tično in stalno izobražuje zlasti za prihodnost,« pravi prof. dr. Dušan Radonjič z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru (EPF).

Načrtovanje izobraževanja mladih menedžerjev, pa ne samo njih, mora po Radonjičevih bese-dah temeljiti na razvojnih ciljih organizacije. To pomeni, da se iz-obraževalna politika organizacije ter s tem posamezniki v okviru izobraževalnega sistema podre-jajo ciljem organizacije. Zaradi takšne povezanosti bi morale organizacije izdelati resne izo-braževalne načrte, ki naj ne bi bili obarvani samo s tako imenovano kadrovsko politiko obstoječih ka-drovskih oddelkov.

Izdelati resne izobraževalne programe

»V organizaciji naj bi bil nekdo neposredno zadolžen za pripravo izobraževanja posame-znih profilov, in sicer na način, da bi se izobraževanju približali kar se da individualno. Pri tem

»Procesno voditeljstvo zahteva tudi razumevanje, sprejemanje in odprtost do kulturnih razlik,« pravi dr. Danica Purg, direktorica IEDC – Poslovne šole Bled. Z njo smo se pogovarjali o tem, kako voditi time v sodobnem globaliziranem timu.

Globalizacija v podjetja prinaša med drugim tudi spremenjeno sestavo timov. Na eni strani člani timov po-stajajo čedalje bolj multikul-turni, hkrati pa so lahko člani enega tima na različnih kon-cih sveta. Kakšne izzive ti dve dejstvi postavljata pred so-dobne menedžerje?To pomeni, da se morajo lju-dje naučiti delati skupaj, tudi če se medsebojno ne poznajo oziroma se fizično ne vidijo. Slednje zahteva procesno vo-diteljstvo, kjer vodenje tima prevzame eden izmed članov in ki koordinira procese zno-traj tima tako, da člani tima dosežejo soglasje pri opra-vljanju konkretnih zadolži-tev. Procesno voditeljstvo zahteva tudi razumevanje, sprejemanje in odprtost do kulturnih razlik, in sicer na

način, da pri timskem delu koristimo najboljše prednosti različnih pogledov in vrednot članov tima, ki prebivajo na različnih koncih sveta.

V čem se razlikuje vodenje današnjih timov od vodenja timov, kakršne smo poznali nekoč?Danes imamo v globalnem svetu vedno bolj opravka z zaposleni-mi, katerih največja vrednota je znanje, ki ga posedujejo. Gre za visoko usposobljene strokov-njake, ki ne morejo biti vodeni na enak način kot nekoč. Timu bodo prispevali zgolj pod pogoji, da jim okolje, v katerem delu-jejo, ustreza. Delovali bodo po svojih najboljših močeh in tako, kot najbolje znajo, le če imajo dovolj svobode in če je delo zanje dovolj stimulativno in zanimivo. Navadno so ti strokovnjaki ve-liki individualisti in imajo malo spoštovanja do hierarhije. Zato ne smejo biti vodeni neposredno iz ospredja, ampak iz ozadja.

Katera so tista nova zna-nja, ki so še posebno pomemb-na za učinkovito vodenje multikulturnih timov?Zelo pomemben je človeški de-

javnik, torej razumevanje tega, kaj ljudje cenijo in kaj se jim zdi pomembno. Potrebno je poznati načine, kako jih vzpodbuditi, da

prispevajo največ in tisto najbo-lje, kar znajo. Danes so ljudje večji individualisti kot v prete-klosti in cenijo svoje zasebno življenje in želje. Zato morajo dobri vodje znati določiti vlo-ge in zadolžitve članov tima na podlagi njihovih osebnih potreb. Kot je Jack Welch, nekdanji dolgoletni predsednik General Electric, nekoč dejal: »Voditelj-stvo bolj kot na vodenju samih

poslov in procesov temelji na vodenju ljudi.«

Kakšne so posebnosti vo-denja timov na daljavo – ka-kšna znanja in spretnosti potrebujejo menedžerji pri tem?Pomembna je jasna zamisel o ciljih, ki jih tim želi dose-či, dobra metoda, ki pomaga članom tima, da učinkovito

Strpnost do kulturnih raz-lik, radovednost in razume-vanje tega, kaj drugačnega in kakšno dodatno vrednost lahko posamezni člani pri-spevajo timu, hkrati pa tudi osredotočenost, prava me-toda in uspešno opravljeno delo ne glede na razlike in oddaljenost članov tima, ki sta pogosto izgovor, da delo ni bilo opravljeno uspešno oziroma v predvidenem ča-sovnem roku.

Kako slovenski menedžerji obvladajo vodenje multikul-turnih timov in vodenje timov na daljavo – kje so največje pomanjkljivosti in zakaj?Mislim, da so slovenski mene-džerji enako usposobljeni kot tuji, le da imajo manj izkušenj na področju vodenja timov na daljavo, saj imamo Slo-venci malo multinacionalk. Največja pomanjkljivost so torej izkušnje na tem podro-čju. Mislim pa, da so nekateri naši menedžerji in menedžer-ke celo prave zvezde na tem področju – na primer Tatja-na Fink ali Cvetka Selšek, če smem omeniti le ženske.

[ INTeRvJU ] Dr. Danica Purg o vodenju multikulturnih timov in timov na daljavo

Ljudje se morajo naučiti delati skupaj, tudi če se ne poznajo in ne vidijo

»Danes imamo v globalnem svetu vedno bolj opravka z zaposlenimi, katerih največja vrednota je znanje, ki ga posedujejo. Gre za visoko usposobljene strokovnjake, ki ne morejo biti vodeni na enak način kot nekoč.«

Tako pravi dr. Danica Purg, direktorica IEDC – Poslovne šole Bled.

▶

naj bi vodstveni kadri organiza-cije skupaj z odgovorno osebo za izobraževanje oblikovali resne letne in tudi večletne načrte izobraževanja tako znotraj or-ganizacije kot tudi zunaj nje,« poudarja sogovornik.

Nadgrajevanje znanja mladega menedžerja je naloga vodstva

Mladi menedžer naj bi pred-vsem skrbel za obnavljanje svo-jega znanja, ki ga je pridobil z diplomo. »Diplomant namreč pridobi določena temeljna zna-nja s področja menedžmenta, ki pa v nobenem primeru ne more-jo biti »recepti« za opravljanje dejanskih nalog v organizaciji s posebnim delovanjem in poseb-nim okoljem,« pravi Radonjič.

Nadgrajevanje znanja mlade-ga menedžerja bi morala biti po njegovem glavna skrb vodilnih kadrov organizacije. Ti pa pri tem počnejo kar nekaj napak. »Denimo, mladih menedžerjev ne usmerjajo v naloge, ki naj bi jih opravljali v prihodnje. To pomeni določeno posplošenost znanj, ki se kasneje odraža v pre-majhni oblikovanosti mladega menedžerja,« pravi sogovornik. Dodaja, da so pogosti tudi izgo-vori, da ni denarja za izobraže-vanje in da ni mogoče izostajati z delovnega mesta zaradi izo-braževanja. »S takšnimi in po-dobnimi napakami zmanjšujejo

sposobnost komuniciranja med posamezniki v organizaciji, kajti komuniciranje pomeni sodelo-vanje, medsebojno razumevanje in kakovostno timsko delo.«

Vsaka nova raven zahteva nova znanja

Ko mladi menedžer pre-vzame odgovornejše naloge v organizaciji, torej napreduje, se zahteve po strukturiranem znanju stopnjujejo. »To pomeni, da gre za sestavljena znanja, ki jih mora glede na doseženo or-ganizacijsko raven kakovostno obvladovati, če želi kakovostno odločati in soodločati,« pravi so-govornik. Iz tega po njegovem logično sledi, da bi morali me-nedžerji osvojiti znanja, ki jih ta organizacijska raven zahteva. Pot do pridobivanja tovrstnih sestavljenih znanj oziroma in-formacij pa se zopet povezuje z načrtnim izobraževanjem ka-drov v organizaciji.

»Programi posameznih in-stitutov in kateder na EPF so zato usmerjeni v oblikovanje ustreznih znanj za opravljanje nalog na katerikoli ravni v orga-nizaciji,« poudarja sogovornik in dodaja: »Če bi mladi menedžerji na primer vpisali podiplomski magistrski študij MBA na EPF, bi znotraj študijskega programa srečali znanja, ki bi jim pri obli-kovanju njihove podobe strokov-njaka nedvomno pomagala.«

Mladi menedžer so mora znati oblikovatiNačrtovanje izobraževanja mladih menedžerjev mora temeljiti na razvojnih ciljih organizacije

Dve vrsti mladih menedžerjevPojem mladi menedžer ima dva pomena. Najprej je to oseba brez

večjih praktičnih izkušenj in z doseženo formalno izobrazbo v študij-skem programu s področja menedžmenta. Lahko pa je to tudi mene-džer, ki ima bogate praktične in teoretične izkušnje in ki ga sistema-tično pripravljajo za prevzem določene vodilne vloge v podjetju.

Vloga mladih menedžerjev v organizaciji je izjemno pomembna. Gre za kadre, ki naj bi bili v prihodnosti odgovorni za oblikovanje no-vih razvojnih zamisli in usmeritev. »Menedžerji so praviloma ljudje, ki naj bi resnično postavljali razvojne cilje, kakovostno organizirali in usklajevali delo za doseganje teh ciljev ter skrbeli za nadzor pri do-seganju ciljev,« pravi prof. dr. Dušan Radonjič z EPF v Mariboru. Prav mladi menedžerji bi morali po njegovih besedah že od vsega začetka začutiti svoje poslanstvo, njihov razvoj v prej navedeni smeri pa bi moral biti načrtovan.

»Za doseganje teh ciljev izobraževanja smo pred leti oblikovali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru podiplomski magistrski študij z naslovom Poslovodenje in organiziranje – MBA, ki je bil kma-lu za tem dvakrat tudi mednarodno akreditiran. Žal ga bomo morali letos razpisati zadnjič, saj v prihodnje ne bo več mogoče razpisovati znanstvenih magisterijev, kar je naš MBA, temveč le magistrski študij po bolonjskem načelu,« pravi Radonjič.

▶

▶

▶

Izobraževanje bi moral biti stimulativni dejavnik pri delu in ne de-javnik morebitnega medsebojnega rivalstva.▶

MLADI MeNeDæeRJI IN NJIhOve NALOGe

Drea

mst

ime

sodelujejo brez fizične priso-tnosti na enem mestu, dobra komunikacijska tehnologija, spoštovanje kulturnih razlik in seveda pravilna izbira članov, ko sestavljamo tim.

Kakšne lastnosti naj ima poleg formalnega znanja me-nedžer, ki mu zaupamo vode-nje multikulturnih timov in vodenje timov na daljavo?



7.500evrov je šolnina za celoten

študij MBA (dvanajst rednih in trije dodatni moduli) na Med-narodnem centru za promocijo podjetij ICPE v Ljubljani.

▶

ŠTEVILKA

V treh slovenskih podjetjih iz različnih dejavnosti smo se pozanimali, kako načrtujejo izobraževanje vodstvenega kadra, na kakšna izobraževanja te kadre najpogosteje pošiljajo in kako ocenjujejo ponudbo tovrstnih izobraževanj na slovenskem trgu. Vsem trem podjetjem je skupno to, da imajo za izobraževanje vodstvenega kadra izdelane dolgoročne načrte in lastni dejavnosti prilagojene izobraževalne programe.

V Si.mobilu so nam pove-dali, da njihove, po večini še precej mlade vodstvene kadre, spodbujajo k neprestanemu izobraževanju in pridobivanju menedžerskih veščin. »Razvili smo dolgoročen program izo-braževanja vodij, tako imeno-van »Management training«, ki poteka v več modulih in traja več let. Na ta način vzdržuje-mo tudi enotno organizacijsko kulturo, saj se ta oblikuje skozi pravilno komunikacijo vodij. Izvajamo pa tudi poseben pro-

gram razvoja glavnih kadrov, ki je namenjen spremljanju potreb po razvoju vsakega posameznika ter iskanju zanj najustreznejšega izobraže-vanja. V ta program so poleg vodij vključeni tudi ostali za-posleni,« pravijo v Si.mobilu in dodajajo, da vodje spodbu-jajo tudi k učenju medijskega nastopanja in pridobivanju predstavitvenih veščin.

Poleg pridobivanja mehkih veščin v Si.mobilu veliko po-zornosti posvečajo tudi prido-bivanju in obnavljanju poseb-nih tehničnih znanj ter izobra-ževanju na področju pospeše-vanja prodaje in učinkovitega sporazumevanja s strankami. »Sicer pa so v našem podjetju najbolj pogosta izobraževanja o naših storitvah in produktih, saj je pridobljeno znanje glav-nega pomena za zagotavljanje usposobljenosti vseh, ki so ne-posredno vpeti v prodajo,« še dodajajo v Si.mobilu.

Kombinacija različnih izobraževanj

Tudi v Novi KBM pravijo, da pri izobraževanju vodstve-

nega kadra posebno pozornost posvečajo tako imenovanim mehkim veščinam.

»V naši banki za pridobi-vanje in razvoj veščin vodenja izvajamo večdnevna modular-na notranja izobraževanja, ki jih prilagajmo vodstveni ravni in strokovnemu področju ude-ležencev, saj na primer za vse vodje na področju komerciale izobraževalne vsebine dopol-njujemo z vsebinami vodenja proaktivne prodaje. Izobra-ževanja za vodstvene delavce združujemo v interno Šolo vodenja, ki jo izvajamo veči-noma z zunanjimi izvajalci, ki pa jih izbiramo zelo pozorno, na podlagi naših preteklih iz-kušenj ter njihovih referenc in priporočil,« pravi mag. Alenka Erker Lozinšek, vodja njihove-ga oddelka za kadre, in dodaja, da precej njihovih vodilnih ka-drov študira tudi na podiplom-skih programih ekonomije in menedžmenta, spodbujajo pa jih tudi k udeležbi na različnih konferencah in izobraževanjih doma in v tujini, kjer imajo udeleženci možnost izmenja-ve znanj, izkušenj in najboljših

Izobraževanje vodstvenega kadra v slovenskih podjetjih

Največji hit je pridobivanje mehkih veščin vodenja

FDV

praks, hkrati pa tudi navezova-nja poslovnih stikov.

Dolgoročni načrti izobraževanj

V Gorenju poudarjajo ve-lik pomen ustreznega izobra-ževanja vodstva podjetja in vseh drugih zaposlenih, saj to, kot pravijo, po eni strani pozitivno vpliva na rezultate in uspešnost družbe, po dru-gi pa tudi na kulturo vodenja. »Za izobraževanje vodstvenih struktur pa imamo v Gorenju izdelan dolgoročni načrt, ki pa ga vsako leto sproti aktu-aliziramo, konkretiziramo in dopolnjujemo. Izobraževanja in usposabljanja pa ob tem tudi spremljamo in analiziramo ter o njih mesečno in letno poro-čamo vodstvu ter na podlagi ugotovitev ocenitve prilaga-jamo načrte za naprej,« po-jasnjuje Uršula Menih Dokl, direktorica njihove službe za odnose z javnostmi.

Sogovornica dodaja, da njihovi menedžerji ob jezi-kovnih in strokovnih izobra-ževanjih pogosto udeležujejo tudi izobraževanj, na katerih

pridobivajo veščine vodenja (načrtovanje, nastopanje, or-ganizacija časa, podjetniška kultura in bonton …).

Vsako leto seminar z aktualnimi temami

Poleg tega za celotno po-slovodstvo Gorenja vsako le-to pripravijo tudi dvodnevni seminar z aktualnimi temami, na njem pa predavajo prizna-ni predavatelji. »V okviru se-minarja, ki se ga poleg članov poslovodstva Gorenja ude-ležijo tudi direktorji hčerin-skih družb ter naših družb in predstavništev v tujini, skrbno izbiramo teme, ki so prilago-jene potrebam naših mene-džerjev in segajo od aktualnih ekonomskih, menedžerskih do splošnih humanističnih. Razvili smo tudi posebno obli-ko enoletnega izobraževanja mlajših, potencialnih kadrov za prevzem glavnih funkcij – Managersko akademijo Gore-nja - v okviru katere vsako leto diplomira okoli 25 perspektiv-nih kadrov. Vsebine obsegajo vsa najpomembnejša znanja, ki jih potrebuje dober vodja

- od načinov vodenja, finanč-nih in računovodskih, makro in mikroekonomskih, pripravo in vodenje projektov in timov, pa vse do poglobljenega pozna-vanja Gorenja z vseh vidikov poslovanja,« pojasnjuje Uršula Menih Dokl.

Sogovornica pravi, da so v prvem tromesečju letošnje-ga leta vsebinam s področja vodenja namenili že več kot dva tisoč pedagoških ur, teh izobraževanj pa se je udeleži-lo 70 zaposlenih iz različnih delov Gorenja. Več kot sto zaposlenih v Gorenju pa se je izobraževalo na temo učinko-vite komunikacije.

Kakovost izobraževanj v Sloveniji je kar dobra

V Gorenju ocenjujejo, da nekaj izobraževalnih ustanov v Sloveniji danes že ponuja dovolj kakovostna podiplom-ska izobraževanja, zato kadri iz Gorenja po nova znanja ne odhajajo več toliko pogosto v tujino, praktične izkušnje pa njihovi menedžerji še vedno pridobivajo v njihovih poslov-nih enotah v tujini.

Svetovno gospodarstvo zaradi globalizacije in še nekaterih drugih izzivov postaja podobno čedalje hitrejšemu vlaku, od podjetij pa takšne razme-re zahtevajo pogostejše uvajanje sprememb in hitrejše prilagajanje nanje. O tem, kako je treba v sodobnem poslov-nem svetu upravljati s spremembami, smo se pogovarjali z docentom dr. Miho Škerlavajem z Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki poudarja, da globalizacija še zdaleč ni edini vir sprememb in izziv, s katerim se soočajo podjetja.

Kakšna znanja in pristopi so v podjetjih potrebni na p o d r o č j u u v a j a n j a sprememb?Kot potrebna, a pogosto manj-kajoča znanja in pristope na področju uvajanja sprememb v podjetjih, bi izpostavil predvsem znanja in spretnosti vzpostavlja-nja prilagodljive organizacijske kulture, strateškega razmišlja-nja in delovanja, mreženja, vodenja, komuniciranja ciljev in trenutnega stanja projekta, sprememb, motiviranja, timske-ga dela in različnih tehnik pre-magovanja odpora proti spre-membam. Veliko teh znanj in spretnosti vsebuje pristop učeče se organizacije.

Katere napake pri uvajanju sprememb so najpogostejše, če menedžerji nimajo ustre-znega znanja? Pri spremembah v organizacijah se pogosto pojavlja več napak, večina pa se navezuje na zanemarjanje tako imenovanih »mehkih«, ne-oprijemljivih dejavnikov in ad-hoc reševanja nakopičenih težav. Druga pogosta napaka je to, da se v organizaciji lotijo preveč spre-memb naenkrat. Težko je na pri-mer hkrati obvladovati reorganiza-cijo, posodabljanje informacijskih sistemov in združevanje. Težave se pojavljajo tudi pri usklajevanju fi-nančnih vidikov s človeškimi. Med neustreznimi pristopi pa izstopa neustrezna komunikacija o razlo-gih, ciljih, in napredku določene spremembe. Pogosto povzroča težave tudi iskanje sporazumov in »dobim-dobiš« položaja med različnimi interesnimi skupinami v podjetju in izven njega. Pa tudi dejstva, da ima vsaka organizacija svojo značilno kulturo in znotraj nje svoj nabor vrednot, pri uvaja-nju sprememb ne gre spregledati. Slepo sledenje univerzalnim »ku-harskim« receptom o tem, kako se je treba lotevati spreminjanja organizacij, ima lahko prej nega-tivne kot pozitivne posledice. Naj te trditve ponazorim na primeru strateških povezav podjetij. Razi-skave in izkušnje po svetu kažejo, da propade približno polovica do tri četrtine teh povezav. Razlogi so kar v 70 odstotkih relacijske nara-ve - neujemanje organizacijskih

kultur, nasprotujoča si strateška izhodišča, različna in slabo določe-na stališča in podobno. To je zgolj eden izmed množice položajev, kjer odsotnost razumevanja situ-acijskega pristopa k spreminjanju privede do težav.

Kakšne so lahko posledice napak in težav, ki ste jih omenili?Vse te napake se seveda odraža-jo tako na ravni posameznikov kot tudi na ravni organizaci-je. Na ravni posameznikov to vodi do demotiviranosti in še večjega odpora do sprememb. Na ravni organizacije pa se ne-ustrezne prakse menedžmenta sprememb odražajo v slabem organizacijskem ozračju, po-večanem gibanju in odhodu glavnih zaposlenih, pojavu šte-vilnih nasprotujočih si subkul-tur ter izgubljanju energije in časa z opravljanjem notranjih nasprotij. Skratka, neustrezno upravljanje sprememb je lahko precej kontraproduktivno.

Koliko znanja imajo o uva-janju sprememb v podjetjih slovenski menedžerji – ali sledijo svetovnim trendom na tem področju?Dejstvo je, da smo Slovenci vaje-ni hitrega spreminjanja, saj smo bili v bližnji in daljni preteklosti zelo pogosto povzročitelji razno-raznih preobrazb in prehodov. Imamo nekaj primerov dobrih praks, ki jih lahko pokažemo

tudi svetovni javnosti. Hkrati pa imamo v povprečju še pre-cej neizkoriščenih možnosti za razvoj učečih se organizacij in spodbujanje inovativnosti. Me-nim, da smo kot majhno odprto gospodarstvo ravno dovolj izpo-stavljeni globalnim tokovom, da se pospešeno razvija in poglablja širša zavest o pomenu pozna-vanja sodobnih orodij menedž-menta in organizacije.

Kakšno vlogo pa ima pri uvajanju sprememb impro-vizacija? Ali se lahko mene-

džer nauči tudi pravilne im-provizacije – če je tako, kako?Ravno tako kot pri večini dru-gih področij, na katerih de-lujejo menedžerji, je tudi pri upravljanju s spremembami bistveno iskanje ravnotežij, v tem primeru je to ravnotežje med improvizacijo in načrto-vanjem. Podobno kot v športu ali glasbenih orkestrih bodo najboljši virtuozi in improvi-zatorji prišli do izraza ravno v najbolje organiziranih kolek-tivih. Upravljanje sprememb

je treba znati uravnotežiti z določeno stabilnostjo. Preveč sprememb naenkrat preseže absorpcijsko sposobnost zapo-slenih in menedžmenta ter vodi v kaos. Po drugi strani pa preveč togo postavljeni sistemi zavirajo ustvarjalnost in rast podjetja. Dobri menedžerji so pravzaprav vrvohodci, saj stalno iščejo rav-notežja. Veliko te spretnosti je gotovo pridobljene skozi prakso in izkustveno učenje, vendar se je treba zavedati, da se lahko učimo tudi na izkušnjah in spo-znanjih drugih.

[ INTERVJU ] Dr. Miha Škerlavaj o tem, kako v podjetjih uvajati spremembe

Dobri menedžerji so vrvohodci

»Preveč sprememb naenkrat preseže absorpcijsko sposobnost zaposlenih in menedžmenta ter vodi v kaos.«

Tako pravi dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete v Ljubljani.▶

Katerega izobraževanja ste se udeležili nazadnje? Ste bili zadovoljni? Katera nova znanja, spoznanja oziroma izkušnje ste pridobili? Ali že načr-tujete svoje naslednje izobraževanje?

Mag. Tadej Tufek, pred-sednik uprave Adrie Airways: »Glede na panogo, v kateri

delujem, je tudi večina mojih izobraževanj usmerjena na področje letalstva. Redno se udeležujem tečajev, seminar-jev in konferenc, ki jih orga-nizirajo poklicne organizacije (na primer IATA, ERA, AEA in EuroControl). Moje zadnje večje izobraževanje je bilo usposabljanje kot odgovorne-ga za zagotavljanje varnosti in kakovosti delovanja v skladu z varnostnim certifikatom IOSA. Z njim sem bil zadovoljen, saj je zagotavljanje varnosti letenja glavni cilj Adrie Airways in vsako tovrstno izobraže-vanje je več kot dobrodošlo. Tudi moje naslednje izobraže-vanje bo vezano na področje letalstva, saj se bom udeležil letne konference Airfinance. Ta ponuja posebna znanja s področja financ, ki zadevajo našo panogo, zato bom lahko pridobljena znanja takoj upo-rabil pri vsakdanjem delu.«

Joc Pečečnik, direktor Skupine Elektronček: »Moje delovno okolje je tako intenzivno, da

za izobraževanje enostavno nimam časa. V zadnjih 15 letih se nisem udeležil nobenega iz-obraževanja, se pa izobražujem samostojno, in sicer tako, da sledim trendom in jih poizku-šam vsrkavati skozi delovni postopek in potovanja, kar je nedvomno možno.«

Savinka Urba-šek, direktorica podjetja Nieros Metal: »Zado-voljna sem z vsakim izobra-

ževanjem, ki se ga udeležim, saj mi da vsaj eno zamisel, ki jo lahko uporabim. Trenutno se udeležujem internetnih predavanj dr. Eliyaha M. Gol-dratta o projektnem mene-džmentu, poleg tega pa se že šesto leto učim francoski jezik pri prof. Neni Zeilhofer Bru-keta. Na enem izmed zadnjih predavanj sem slišala zelo pomembno misel, in sicer, da je neka sprememba smiselna samo tedaj, če je koristna za vse udeležence in če je ta korist za vse udeležence večja kot energija, ki jo vsak udele-ženec porabi za njeno uvedbo. To je sicer dobro znano dej-stvo, ki pa ga v vsakodnevni praksi premalo upoštevamo

ali pa nanj celo pozabimo oziroma ga zanemarimo. To dejstvo je namreč glavni vzrok strahu pred spremembami, ki ga čutimo pri sodelavcih, zato se jim upirajo in jih zavra-čajo. Poleg že omenjenega strokovnega izobraževanja pa ves čas veliko berem tudi leposlovje, kar mi pomaga pri delu z ljudmi, saj je ravno delo z ljudmi najpomembnejši del moje vloge.«

Tatjana Fink, glavna direk-torica Trima: »Izobraževanje je del mojega vsakdana, saj se izobražujem na

različnih seminarjih doma in v tujini. Veliko se naučim tudi iz najboljših praks odličnih podje-tij v Sloveniji in po svetu. Med pomembnejšimi izobraževanji, ki sem se jih udeležila letos, je bilo Collaborative advanta-ge – Kako lahko organizacije zmagajo z medsebojnim sode-lovanjem. Drugo pomembno izobraževanje je coaching, ki ga posebno za Trimo izvaja za to usposobljena organizacija iz tujine na temo »Voditeljske kompetence«. Skladno s stra-teškimi usmeritvami sem letos poslušala tudi predavanje prof. dr. Aleksandre Kornhauser Frazer na temo »Dodana vre-dnost, ki jo daje znanost« in Chrisa Kindermansa na temo »Multiprojektno vodenje«. Pri

voditeljstvu sem odkrila nove kompetence za vodenje; take, ki jih ni mogoče prebrati v knji-gah o vodenju. Multiprojektno vodenje pa je tema, ki je zelo aktualna za uspešno vodenje projektov. Gre za nove pristo-pe, ki mi bodo pomagali pri večji uspešnosti. Predavanje prof. dr. Kornhauser Frazerjeve je tako meni kot tudi mojim sodelavcem dalo dodaten naboj za iskanje novih pre-bojnih inovacij. Pri naslednjih izobraževanjih pa bom največ pozornosti posvečala novim informacijskim tehnologijam, racionalizaciji dobavne verige, svetovnim gospodarskim tren-dom in prebojnim inovacijam.«

Marko Fujs, di-rektor Tušmobi-la: »Podjetje Tuš Telekom skrbi za to, da se nje-govi menedžerji

nenehno izobražujemo, saj je izobraževanje nujna pot, ki jo zahtevata kakovost in uspeh. Če na področju informacijske in komunikacijske tehnologi-je nisi v stiku z najnovejšimi trendi, potem na področju telekomunikacij težko delaš dobro. Sam sem bil nazadnje na Finskem, kjer so priznani svetovni strokovnjaki preda-vali na temo najsodobnejših trendov v radijski tehnologiji. Glede narave svojega dela v zadnjem času obiskujem predvsem nekajdnevna preda-

vanja ali kongrese, kot sta bila svetovni kongres mobil-ne telefonije v Barceloni in kongres »Nokia World 2007« v Amsterdamu, kjer sem spo-znal najnovejše smernice na področju mobilne telefonije in interneta ter srečal vrhunske strokovnjake s področja tele-komunikacij. Na področju, kjer delam, si ne predstavljam, da bi človek lahko kakovostno delal brez nenehnega izobra-ževanja. V naslednjih mesecih imam na voljo kar nekaj izo-braževanj oziroma kongresov, vendar se v podjetju še nismo odločili, katerega bom obiskal. Nedvomno pa bomo izbrali tistega, ki bo zame in za moj prispevek k podjetju najkori-stnejši.«

Borut Meh, predsednik uprave Pre-venta Global: »Prepričan sem, da je

danes, ne glede na to, kaj počne, lahko uspešen le kdor se vseskozi izobražuje in spremlja novosti na področju svojega dela. Osebno sicer največ znanja pridobim iz knjig, se pa občasno udele-žim tudi kakšnega seminarja. Žal pa moje izkušnje glede tovrstnega pridobivanja znanja niso najboljše, zato te oblike izobraževanja jemljem bolj kot priložnost osebne-ga srečevanja in izmenjave

različnih mnenj. Glede na dejstvo, da sem aktiven v Združenju delodajalcev, kjer precej sodelujemo med sabo in sem mnenja, da je to eden izmed pomembnih načinov pridobivanja znanja in izmenjave dobrih praks.«

Mag. Vojmir Urlep, pred-sednik uprave Leka: »Podi-plomsko sem se izobraževal

na različnih ustanovah. Na EPF sem dokončal MBA in magistriral s področja po-slovodenja, nato pa v okviru programov IEDC Bled, Haniel Academie, Duisburg in na-zadnje v okviru posebnih programov, ki jih za Novartis pripravlja in izvaja Harvard Business School, Boston. Zadnja izobraževanja so bila s področja strateškega me-nedžmenta in vodenja spre-memb, ki so mi še posebno pomagala, saj sem na obeh zadnjih položajih del velikih globalno delujočih družb, kjer so spremembe nekaj resnično vsakdanjega. Kot izjemno pozitivno ocenju-jem, da navedene ustanove zahtevajo od slušateljev predhodno pripravo, aktivno sodelovanje in neposredno uporabo pridobljenih znanj na primerih iz lastne prakse v okolju, v katerem posame-znik deluje.«

ANKETA

Stalno izobraževanje je za naše menedžerje nekaj vsakdanjega

domačija

Anugrah N. Das z indijskega ministrstva za obrambo je študent 19. generacije programa MBA na Mednarodnem centru za promocijo podjetij ICPE v Ljubljani. Visoki indijski uradnik se je odločil za dodatni študij zunaj meja svoje domovine, ker hoče razširiti svoje znanje na drugačen način.

»Radi bi delali stvari pravilno in delali pravilne stvari. Veliko ljudi v Indiji ima še vedno star način razmišljanja, ki ga moramo počasi začeti spreminjati tudi mi – uradniki. Zavedamo se, da ne bo šlo za spremembo čez noč, zato se tudi mi dodatno izobražujemo,« poudarja Das. Pravi, da je metodo-logija študija v Ljubljani odlična, zato bodo ICPE priporočili tudi drugim, ko se bodo po končanem študiju vrnili domov. »Zelo po-membna je tudi socialna mreža, ki jo stkemo med študijem v Ljublja-ni. Gre za ustvarjanje dolgoročnih razmerij, ki nam bodo zelo prav prišla tudi čez 20 let, ko bomo na vodilnih položajih na svojih de-lovnih mestih v državni ali javni upravi,« pravi sogovornik.

Čisto in zeleno Učinkovita raba energije,

varovanje okolja in trajnostni razvoj niso več samo fraze. Gre za elemente, ki postajajo vse po-membnejši del življenja in bivanja vsakega posameznika na planetu

V Ljubljani študirajo tudi Indijci Indijski uradniki spreminjajo star način razmišljanja

Aswin Shresta (programski direktor ICPE), Priyadarshi Thakur (generalni direktor ICPE), Anugrah N. Das, prof. dr. R. K. Mishra (z leve proti desni).▶

Zemlja. To še posebno velja za po-sameznike in mnenjske voditelje, ki so na odgovornejših položajih v družbi – v vladah, državni in javni upravi. S tem v zvezi pa so povezani tudi stroški. Upravljanje s financami (financial manage-ment) seveda spada v del rednega študija MBA, enega od triteden-skih modulov v tem programu pa je vodil gostujoči profesor dr. R. K. Mishra iz Indije. Prof. dr. Mishra je direktor Inštituta za javna podjetja iz Indije, ki deluje že več kot 40 let, ponuja pa 110 dodiplomskih in podiplomskih izobraževalnih programov.

Sprejemanje odločitev pod pritiskom

ICPE je mednarodno

akreditirana izobraževalna ustanova, zato je certifikat, ki ga dobijo študenti MBA v Ljubljani, v svetu cenjen. V Indiji je bistveno manj takih akreditiranih izobraževalnih ustanov. »Preveč birokracije odvrača pozornost od kakovo-stnega študija MBA, kjer svoje študente med drugim učimo tudi to, kako sprejemati odlo-čitve pod pritiskom. Upravlja-nje s financami in racionaliza-cija stroškov sta seveda zelo pomembna dejavnika tudi pri delovanju državne in jav-ne uprave. Študente učimo, kako ravnati s stroški, zato je tudi smiselno, da prihajajo na študij MBA v Ljubljano, kjer je šolnina dvakrat do trikrat

nižja kot v zahodni Evropi ali ZDA. Poleg tega je program na ICPE usmerjen tako, da dobi-jo v dveh letih več znanja, kot v konkurenčnih ustanovah,« razlaga profesor Mishra.

OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, torek, 29. aprila 2008, št. 8240

S prof. dr. Dušanom Radonjičem z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor smo se pogovarjali o tem, kako je treba na izobraže-valni ustanovi pridobljena znanja uvesti v prakso v podjetju.

Do katerih težav pride naj-pogosteje, ko je treba prido-bljena formalna znanja vnesti v prakso?Naše izkušnje kažejo, da dolo-čeni sodelavci v organizaciji ne poznajo dovolj metod ali vsebin, s katerimi se seznanijo študenti na študijskem programu. Tako posamezniki, ki so absolvirali določen študijski program, osta-jajo bolj ali manj sami in svojih idej, znanj, metod in modelov ne morejo udejanjiti. Sami me-nedžerji pa pogosto v želji, da udejanjijo pridobljeno znanje, ne ravnajo dovolj taktično in pri tem onemogočajo sami sebe, saj želijo določene ideje ali druge zamisli izpeljati v najkrajšem možnem času. To pa v resnič-nem življenju ni mogoče.

Kako lahko izobraževalne ustanove pomagajo svojim študentom pri prenosu pri-

dobljenega znanja v prakso?Študijski programi, na dodi-plomski ali podiplomski ravni, na EPF v Mariboru vključuje-jo veliko praktičnih napotkov, primerov in drugih oblik in-teraktivnega dela s študenti, kjer ti spoznavajo konkretno življenjsko prakso. Tudi v pri-hodnje bi morale biti na ravni prvostopenjskega izobraževanja prakse za študente v organiza-cijah zelo dobro mentorirane. Vendar je študentov preveliko, da bi lahko imeli zadostno šte-vilo mentorjev v organizacijah, ki bi pomagali pri kakovostnem izvajanju prakse. Na ravni dru-gostopenjskega izobraževanja, torej magistrskega, pa bi prav tako morale obstajati ustrezne prakse v organizacijah. Pod pojmom ustrezna praksa bi morali razumeti tako vsebino prakse kot tudi mentoriranje v organizacijah. Pa poskušajmo presoditi, koliko organizacij bi dejansko bilo pripravljenih posvetiti vso svojo pozornost mentoriranju teh študentov v njihovi organizaciji …

Kako naj podjetja izberejo izobraževanje za svoje zapo-

slene, da bodo ti zares dobili znanja, ki jih potrebujejo? Kako lahko potem pomagajo izobraževalne ustanove? Organizacije morajo same pre-soditi kakovost ponujenih izo-braževalnih programov tako na ravni pridobivanja izobrazbe kot tudi na ravni krajših izobraževal-nih seminarjev. V prihodnje bo še posebno pomembno, da se bodo morali zaposleni stalno izobra-ževati v smislu vseživljenjskega učenja. To je lahko izjemno ka-kovostno, torej sistematično in ciljno vodeno, ali pa prepuščeno nenačrtnemu trošenju denarja. V prvem primeru gre za naložbo v znanje, v drugem pa resnič-no le za strošek. Izobraževalne ustanove pa bodo v prihodnje, tako vsaj ocenjujem, morale po eni strani prisluhniti potrebam organizacij, po drugi strani pa tudi same prevzeti aktivno vlogo pri tolmačenju svojih ponudb krajših in daljših oblik izobra-ževanja. Na naši fakulteti ima-mo pripravljenih vrsto krajših in daljših oblik izobraževanja, ki bodo gotovo lahko v pomoč posameznim organizacijam.

Ali znajo po vašem mnenju podjetja sploh ugotoviti, ka-

kšna izobraževanja potrebu-jejo njihovi zaposleni?Na podlagi izkušenj, ki jih ima-mo z izobraževanjem mene-džerjev v okviru MBA študija na naši fakulteti, lahko trdim, da so le redki menedžerji znali pravilno opredeliti manjkajoča znanja – tako svoja kot tudi svo-jih sodelavcev. Pogostokrat se namreč znanja, ki v organizaciji trenutno obstajajo, jemljejo kot zadostna in so poudarjena pred-vsem kot »naša dobra praksa«.

V kolikšni meri naj podje-tja izbiro izobraževanja pre-pustijo lastni odločitvi zaposlenih?Lastna odločitev zaposlenih o njihovem osebnem izobraževa-nju je lahko le deloma samostoj-na. Zanimanja organizacije za izobraževanje morajo biti na-mreč usklajena z razvojnimi cilji organizacije. Med zaposlenimi in odgovornimi za izobraževanje kadrov v organizaciji mora biti ustrezno soglasje.

Kako lahko podjetja vpli-vajo na izobraževalno usta-novo, da bo lahko čim bolj upoštevala njihove želje?Iz preteklih izkušenj lahko po-

vzamem, da je dolgoročnejše medsebojno sodelovanje orga-nizacije in izobraževalne usta-nove temeljilo na sporazumu o sodelovanju na tem področju. Tovrstni sporazum je navadno poleg izobraževanja zajemal tudi projekte svetovanja, ki je bilo lahko stalno ali občasno za

določena področja dejavnosti. Zajemal je tudi krajše in daljše raziskovalne projekte, vezane na razvojno politiko organizacije. Niso pa bili redki primeri, ko je fakulteta pravzaprav prevzela vlogo svetovalca za izobraževa-nje. Tudi sedaj smo pripravljeni sodelovati na tem področju.

[ INteRvju ] Prof. dr. Dušan Radonjič o vpeljavi znanj v prakso

Menedžerji v želji, da udejanjijo znanje, ne ravnajo dovolj taktično

Master your challenges.And fi nd solutions.

Professional MBA ob deluMBA program ponuja splošne menedzerske vešcinein strokovna znanja primerna za delo na posebnihpolozajih oz. panogah. Vsa predavanja potekajo v angleškem jeziku.

Specializacije: · Bancništvo in zavarovalništvo· IT in upravljanje poslovnih procesov · Marketing in prodaja · Projektno in procesno upravljanje · Turizem · Drugo

Trajanje programa: 18 – 24 mesecev, ob delu

Kontaktna oseba: [email protected]+43 1 31336 4442 www.executiveacademy.at

Professional MBA ob delu

Prijavite se sedaj – MBA pro-

gram se pricne jeseni 2008!

»Le redki menedžerji so znali pravilno opredeliti manjkajoča znanja – tako svoja kot tudi sodelavcev.«

Tako kritičen je prof. dr. Dušan Radonjič z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru.▶

»V prihodnje nameravamo močno pospešiti medna-rodna sodelovanja. Želimo preseči izmenjavo štu-dentov in profesorjev, ki pri nas že poteka v okviru vseživljenjskega učenja prek programa Erasmus, in se neposredno vključiti v mednarodne izobraževalne procese,« pravi Alenka Temeljotov Salaj, dekanja GEA College – visoke šole za podjetništvo.

Zaradi vključevanja v mednarodne izobraževalne procese so se na GEA Col-lege – VŠP odločili ponuditi nove podiplomske študijske programe, ki so jih pripravili z dvema tujima univerzama. Ti programi so novost na slo-venskem trgu, saj jih zaenkrat v Sloveniji ne ponuja nobena druga šola. Vpisi že poteka-jo, zaključili pa se bodo konec avgusta.

Upravljanje nepremičnin Skupaj s Heriot – Watt

University s Škotske bodo pri-čeli z izvajanjem treh novih podiplomskih študijskih pro-gramov, ki bodo potekali v an-gleškem jeziku. To so »Facili-ties management«, »Property Investment and Finance« in »Urban Real Estate Mana-gement and Development«.

Gea College z novimi programi Vsi so novost na slovenskem izobraževalnem trgu

»Magistrski študij podje-tništva razpisujemo na štirih lokacijah – v Ljubljani, Piranu, Mariboru in Radovljici. Zato pričakujemo, da se bodo za izobraževanje odločili tudi tisti, ki se morda zaradi oddaljenosti od klasičnih izobraževalnih lokacij ali zaposlenosti ne bi,« pravi Alenka Temeljotov Salaj, dekanja Gea College – Visoke šole za podjetništvo.

▶

Študijski programi so name-njeni strokovnjakom, ki se v vsakodnevnem poslovnem življenju srečujejo s spreje-manjem odločitev o upravlja-nju nepremičnin na podlagi

finančnih in tehnoloških meril.

Upravljanje strateških, tehnoloških in inovacijskih procesov

Pod okriljem ameriškega Stevens Institute of Technolo-gy pa bodo ponudili nov podi-plomski študij »Management with a concentration in Tech-nology Management«, ki se bo prav tako izvajal v angleškem jeziku. Ta študij je namenjen menedžerjem, univerzitetnim diplomantom tehničnih in naravoslovnih ved, ki želijo poglobiti znanja s področja upravljanja in vodenja strate-ških, tehnoloških in inovacij-skih procesov v proizvodnih in storitvenih organizacijah. Študenti bodo po zaključku vseh študijev pridobili naziv magister znanosti.

Magistrski program podjetništva

Že tradicionalno GEA Col-lege – VŠP ponuja magistrski program podjetništva. »Glavna prednost našega podiplomske-ga študija je njegova praktič-na naravnanost. Študenti se učijo na študijah primerov iz resničnih podjetij v domačem in tujem okolju,« pravi sogo-vornica in dodaja, da udejanjajo sodobne evropske standarde na področju podjetniškega izobraževanja. Študenti pri-

dobivajo znanje, ki se odlikuje po metodah dela, ki so prila-gojene izkušnjam in potrebam podjetnikov. »Tak način dela spodbuja ustvarjalnost, inova-tivnost in veščine posameznika, ki so uporabne tako pri indivi-dualnem kot tudi skupinskem delu,« pravi dekanja Visoke šole za podjetništvo.

Sposobnost, ustvarjalnost in inovativnost

Študenti lahko izbirajo med tremi smermi podiplomskega študija: Strateškim podjetni-štvom, Managementom v pod-jetništvu in Poslovnimi vidiki podjetništva. Rdeča nit celo-tnega študija je vzpodbujanje razvoja sposobnosti, ustvar-jalnosti in inovativnosti tako posameznika kot tudi skupi-ne. »Študentom omogočamo podiplomsko izobraževanje, v katerem pridobijo teoretična in praktična znanja s podro-čja obvladovanja sprememb, povezanih z ustanavljanjem, rastjo in razvojem malih in srednjih podjetij,« pravi so-govornica in dodaja, da štu-denti z interaktivnim delom in v prakso usmerjenim štu-dijskim procesom razvijajo svoje podjetniške zamisli, ob-vladujejo svoje kompetence in pridobivajo potrebno znanje za vodenje poslovnih in proi-zvodnih procesov v sodobnih organizacijah.

oglasna priloga podiplomski Študij · 2008. 4. 28. · klasično izobraževanje izumira, prodira...

Documents