�olsko glasilo ÈASOTEPECOsnovna �ola Stièna�olsko leto 2004/2005 �tevilka 2, maj 2005Uredni�ki odbor: Zarja Hegler, Ur�a Kutnar, Valentina Markoviè, Tina Èandek, Anja Klavs, Tja�aMohorièiè, Grega Slak, Nastja �tepecMentorica: Petra Rus Mu�iè, prof.

UvodnikOjla! Zdaj teèe �e tretje ocenjevalno obdobje in ponovno smo se odloèili, da naredimo Èasotepec.Veèkrat se spra�ujem, zakaj se ne uèim inraje delam take uvodnike, ki jih skorajnihèe ne bere. Veliko nas je z mislimi �ena morju ali pa pri svoji simpatiji, medtemko se vse okrog dogaja prehitro. Pravzaprav mi zmanjkuje besed za tauvodnik � Je pa premalo besed, da biopisala vse muke in u�itke v tem �olskemletu. Sama se bom raje sprostila ob prijetnizasanjanosti, vi pa raje sanjarite ob branjuÈasotepca. Za zakljuèek pa malo potrpite, saj bodopoèitnice tukaj �e prehitro in tako bostenajbr� pogre�ali so�olce. Èe va� �e kaj firbec matra � Kaj �e èakate? Èasotepec brat!

P. S.: Kot je �e znano, smo dobili novega ravnatelja, gospoda MarjanaPotokarja. Uredni�ki odbor mu �eli veliko uspe�nih let na O� Stièna.

Va�a urednica Zarja, 8. b(9)

2

PoezijaPomlad prihaja

Od zime smo se poslovili, pomladi dobrodo�lico izgovorili.

Sonce se je prebudiloin sne�inke raztopilo.

Ro�e di�eèe spet so tu,lep�e kot prej�nja leta cveto.

Gola drevesa so spet listke dobila.Z lepim cvetjem nas razveselila.

V kot omare vrglitopla smo oblaèila.

Ne potrebujemo jih veè. Pomlad nas je s toplim soncem

obdarila.

Anja in �pela 5. b

Sama sem

Sama sem, �ivljenje ne pomaga mi.Sama sem, a ti pomaga� mi.

Sama sem. Prijatelj, pomagaj mi.Sama sem. Prijatelj, re�i samote me te.

Sama èepim doma in mislim na ljubljenega.Oj, ljubljeni, pomagaj mi.

Sama sem. Samo praznina z mano je.Za moje prijatelje sem le senca, ki mimo

njih gre.

Prijatelji mislijo, da me ni. A vendar �dim v najbolj temnem kotu.

Sama sem.Ur�a 8.b(9)

3

Jaz

V postelji le�im, premi�ljujem,si iz dneva v dan to �ivljenje podalj�u-jem.

Zakaj?

Ker v kotu sobe deklica èepi,polna solznih je oèi.V du�i ji skriti jaz govori:Nehaj jokatiin si s tem �ivljenje unièevati.

Le kdo je to?

Ne zaupam si veè!Znala bi se zare�atiin njo hitro priklicati.Zaradi njegajaz sem vse to �

Kako?

Zadr�ati solze,da z lica ne spolze?Kako �iveti s krivdo,ki je nisi storil,a te vseeno zanjo krivijo.Brez izhoda se vse zdi,saj tu si ti,ker JAZ si vse �elim.

Kdo?

Samo jaz, nemoèna deklica,brez imena.Samo Jaz, ki vse si �eli,a na koncu vse izgubi.

Zarja, 8. b(9)

My life

My life je kot zapor,poln noènih mor.Rada bi zbe�ala,samo ne morm.

Res je ful fajn,ko ti nikamor ne pustijo,in ti skoz morijo.

Niè nimam od lajfa,brez veze je �ivet,brez veze je trpet.

Itak me noben ne razume,noben ne ve,kaj pre�ivljam jaz tle.

Zdaj sedim na strehi in gledam v globino,gledam mrtvo ti�ino.

Zgoraj so zvezde,spodaj so tla,vmes pa so solze sveta.

Solze, ki prelivajo se,solze, ki omejujejo me.In to je my life.

Zarja, 8. b(9)

4

1. Kak�en mora biti 1. zmenek?a) preprost, s prijetnimi malenkostmib) dolg in zelo romantièenc) kratek z dobrim vtisomd) obisk diskaèa in veèerja v piceriji

2. Koliko èasa mu/ji da�, da te poklièe?a) 2 dni, potem uga�am mobib) za vsak sluèaj imam pri�gan mobic) kar bo, pa bod) briga me, ga/jo bom kar jaz pokli-cal/a

3. Kak�en je tvoj sanjski fant/punca?a) preprosto dober/dobrab) romantièen/romantièna ne glede na izgledc) noro dober/dobra na izgledd) tak�en, kakr�en/a je moj sedanjifant/punca

4. Kako se zabava� z njo/njim?a) trenutno se pripravljam mu/ji izpovedatiljubezenb) neskonèno se razvajavac) vèasih greva v kinod) greva v lunapark, nato pa na dolg spre-hod po pla�i

5. Kako se poèuti� ob njim/njej?a) kakor èokolada, ki se topib) kakor princeska/princ

6. Ga/jo ljubi�?a) dab) nec) ne vemd) bolj kot ves svet

7. Koliko èasa misli� nanj/o?a) vsako prost trenutekb) ves èasc) oh ta �!d) kaj, kdo?

8. Se ti zdi, da ob njej/njem èas ne obsta-ja?

a) kaj je �e èasb) oh, je �e ura, oditi moramc) super je bilo, toda ura je preveè,�kodad) adijo, èas je za telenovelo

9. Bi ga/jo ljubil/a, èe bi bil/a grda?a) o kako hudi grdobi govorimo?b) itak, da nec) sevedad) odvisno

10. Ljubezen definira� kakor:a) prelepo èustvob) prijetne metuljèke v trebuhuc) kakor nekaj nepotrebnegad) skupnost dveh, ne glede na vse

Èut romantikeKak�en oz. kak�na si v ljubezni? Popoln romantik ali pa se ti sploh ne sanja, kajje romantika? Preveri v testu!

5

ROMANTIK 40 - 30 toèk:Ne�na du�a, ki bo vse stavila na romantiko. Tak�ni gredo navse ali pa na niè v romantiki. Tvoj/a punca/fant u�iva s teboj.Le �e tako naprej!

ÈUTNA DU�A 30- 21:Podoben/na si romantiku, le da ne gre� do konca, temveè gre�le do neke meje. Tvoja simpatija tudi u�iva s teboj, torej ostanitak/a, kakr�na/en si!

TRUDI� SE 20- 11:Pri tebi ne gre vse tako gladko, saj se ti nekaj sanja o ljubezni,a prave �e nisi na�la/el. Z malo truda bo� osvojil/a vse tiste, kiso ti v�eè.

DIVJAK 10 - 0:Tebi sen niti ne sanja, kaj je romantika. Pri tebi gre vse hitro inspontano. Ali ve�, da je za ljubezen potrebno imeti dve osebi?

6

Pravljièna bitjaVile, samorogi, sirene, princese � Vsi imajo nekaj skupnega. Vsi so pravljièna bitja in nastopa-jo v zgodbah, pravljicah in bajkah. Izbrala sem nekaj najlep�ih in mordava�ih najljub�ih bitij.

VileNastopajo kakor preèudovita bitja z nadnaravnimi moèmi. Bile naj bi pri-jazne, nesebiène in zelo rade naj bi pomagale ljudem v stiski. Znale najbi èarati in izpolnjevati �elje. Najveèkrat se pojavljajo kot dobre vile, kakorv pravljici Pepelka.

Sirene - morske deklice Naj bi bile prelepa morska bitja. S svojim glasom najbi zavajale pomor� èake v globino ( beri Odisej). Vdrugi pravljici pa je ravno nasprotno. Pomagajo jimpriti varno na obalo (beri: Mala morska deklica, HansChristian Anderson).

ÈarovniceÈarovnice nastopajo veèkrat kakor grde in zlobne babures èarobnimi moèmi. Toda nekatere pravljice in nanizankejih prikazujejo kakor lepa in prijazna dekleta, ki obdoloèeni starosti dobijo èarobne moèi (glej: Sabrina malaèarovnica, The Charmed Ones). Spet drugiè imajo moèi�e prirojene in jih samo na novo odkrijejo (glej film:

Nevarni uroki).

SamorogiÈistokrvna bitja, plemenita in ponosna. Prikazovala naj bi se samo ljudem,najveèkrat �enskam s èistim srcem, ki so za povrh �e nedol�ne. �ivela najbi v osrèju gozda, ob gajih ... Samorogov rog naj bi bil zdravilen, zato ga vzgodbah preganjajo lovci. Samorog poraja najlep�e zgodbe, saj je mistiènobitje, ki ti da misliti ( beri: Poslednj samorog).

7

ZmajiNiso vsi slabi, samo redko se pojavljajo na strani dobrih. Najveèkratso opisani kakor veliki in mogoèni bruhalci ognja. Veliko naj bikradli in tudi zlato sebièno èuvali. Spet drugiè se pojavljajo kakorvelikodu�ni in po�teni zmaji (glej film: Poslednji zmaj in igraj igre:Newer winter nights, Baldaurs Gate, Icewind dale 1&2 �)

Kak�no bitje si pa ti?

Si si morda ob opisu bitji ali pa kako drugaèe (npr. obigranju igric) za�elel/a biti neko domi�ljijsko bitje? No, to jeèisto lahko preveriti. Samo se�tej liha �tevila v svojem rojstnem datumu ter poglejv spodnje o�tevilèene opise. Primer: Oseba Z. se je rodila 20.11.1991; torej bose�tela 1+1+1+9+9+1=22= 2+2=4. Pogledala bo pod �tevilko 4 - Samorog. Vprimeru da ima nekdo sama soda �tevila v rojstvu, je 0=0. Simple, kajne?

Zarja 8. b(9)

0. �ivljenjska sila

Si nekaj povsem naravnega. Vèasih si �eli� vse in za tonaredi� vse, spet drugiè za to ne premakne� niti prsta.Ker pa �ivljenje teèe naprej, se ne bo� obotavljal/a priteh malenkostih, temveè bo� �ivela naprej. Capre Diem-�iveti za trenutek.

1.Vila

Si velikodu�na oseba in rad/a pomaga�. Najraje vidi�,da nekdo reèe, da si mu/ji pomagal/a uresnièiti �eljo.Toda ubogi tisti, ki te razjeze �

2. Zmaj

Zmaje delimo na dve vrsti. Prvi, dobri so prijazni, veliko-du�ni in po�rtvovalni. Drugi pa so zlobni in sebièni. i Kat-era vrsta si ti, pa ugotovi sam/a.

3. �kratMajhen in nagajiv. Sam/a nagaja� ljudem, ko pa �elijo tostoriti tebi, se pa jezi�, ker ti to ni v�eè. Pomaga� letakrat, ko ve�, da bo� za nazaj nekaj dobil/a. Bog nedaj, da bi ti kdo kaj vzel, saj spada� med zelo �krate

4. Samorog

Lep/a fizièno in posebej �e du�evno. Rad/a se zadr�uje�na krajih, kjer ti je lepo. Si zelo pla�en/pla�na in nezau-pljiv/a, toda ko te nekdo (ali obratno) spozna, bo zau-panje in prijateljstvo trajalo veèno, razen èe te ne izda.Zana�a� se na srce.

5. Princ/princesa

Pri tebi je vse odvisno od razpolo�enja. Vèasih si prijaz-na/a in radodarna/en, drugiè si muhast/a, razvajen/a inteèna. Veèinoma se zana�a� nase.

6. Hekta

Lepa, a malce zlobna. Znajde� se z mo�kimi in povsoddrugod. Ne pametuj na vsakem koraku in raje premisli,kaj govori�.

7. Sirena

Vèasih vodi� v pogubo, spet drugiè pa re�uje� drugepred njo. Le redko najde� ravnovesje, ko gre zaodloèitve. Pazi, da sebe ne pahne� v pogubo.

8. Èarovnica

Vèasih dobra, drugiè slaba. Ponavadi nisi fizièno lep/a,pa tudi du�evna lepota je skrita vsem. Ne zana�aj sesamo na glavo, poka�i tudi tisto, kar si.

9. Sojenica

Ima� dober obèutek in se zana�a� na instinkt. Shaja� zvsemi èasi. �ivi� za danes, a hkrati ima� èisto prihod-nost in preteklost.

8

Omar NaberOmar, zmagovalec Bitke talentov, je svojo glasbenopot zaèel �e veliko pred glasbenim nastopom v oddajiSpet doma, saj ga glasba spremlja �e od malega. Letodni se je uèil igrati klavir, nato pa je prepeval v pevskihzborih, se izpolnjeval v solo petju ter pred dobrimi �tiri-mi leti ustanovil svojo skupino Kareem, s katero si jenabral prve izku�nje v glasbenem svetu in ki ga nanastopih spremlja �e zdaj. Prijavili so se na teèaj ''Kdobo osvojil Triglav'', pri�li celo zelo daleè, a veèjih uspe-hov niso zabele�ili. Prav zato naj bi Omar tudi poskusilsvojo sreèo na Bitki talentov. Svoj prvi nastop jeopravil kot profesionalec in iz oddaje v oddajo je bilvedno bli�e zmagi, ki je pravzaprav ni prièakoval. Nakoncu pa se je seveda zna�el v velikem finalu inpremagal tudi svojega protikandidata An�eja De�ana. Postal je medijska osebnost ter najbolj za�elen fant vSloveniji. Dobro ve, kaj hoèe doseèi na glasbenempodroèju in zato glasbo postavlja na prvo mesto.S svojo prvo uspe�nico Vse, kar si �eli�, ki jo je prodalv kar pet tisoè izvodih, je njegova zvezda zasijala.Prav tako je dosegel izjemen uspeh z njegovim prvimalbumom Omar. �e pred izidom albuma pa je nastopil na Emi, kjer je zmagal ter sipridobil vozovnico za nastop na Evrosongu, ki bo v Kijevu. Èe bo z malo spremen-jeno pesmijo Stop preprièal tudi druge evropske poslu�alce, bomo pa �e videli!

(Povzeto iz revije Smrklja-2005)Valentina in Anja, 8. b(9)

9

Kulturni dan na na�i �oliV petek, 4. 2. 2005 ob 18.00 uri se je v na�i telovadnici odvijala prireditev vpoèastitev slovenskega kulturnega praznika. Sli�ali smo lahko zbore podru�niènih�ol Stièna, Krka, Muljava, Zagradec in Ambrus ter seveda zbore matiène �ole.Gospa ravnateljica je podelila male Pre�ernove nagrade uèenkam in uèencem 8.razreda osemletke ter uèiteljicam. Prireditev je povezoval gospod Andrej Oberstar."Poseben" gost pa je bila folklorna skupina iz Zagradca, katero smo pozdravili zbuènim aplavzom.

Ur�a 8. b(9)

Intervju s Primo�emSuhadolèanomV èetrtek, 14. aprila 2005, se je na na�i �oli odvijala prireditev ob zakljuèku bralneznaèke. Tam je bil tudi pisatelj Primo� Suhadolèan.

1. Kdaj ste zaèeli pisateljevati?Ko sem bil star 2 leti.2. Kdo vas je navdu�il za pisanje?Bilo je tako; ko sem bil majhen, sem mislil, da bomkuhar, pa sem skoraj za�gal na�o kuhinjo. Potemsem mislil, da bom arhitekt, pa se mi je hi�a iz legokock podrla. Nato so mi domaèi rekli, da iz mene nebo niè, pa sem postal pisatelj.3. Vsi poznamo prigode Rante iz va�ih knjig. Kjeste èrpali ideje za njegove prigode?To je vse res.4. Koliko knjig ste �e napisali?100. 84 jih je �e v moji glavi.5. Kaj bi sporoèili bralcem Èasotepca?Pijte, jejte in se smejte. :

Ur�a in Pavel, 8. b(9)

10

Ekolo�ko kmetovanjeJaz sem kmet Keno in vas uèimkmetovanja in minimalnegaunièevanja narave. Delo s traktorjem; pravilno je,da lepo obrne� na svoji njivi. Lekaj bi rekli vi na tako obna�anjesoseda?

Lepo vas prosim, da ne ones-na�ujete narave. Nekoè je mojbrat odvrgel palèko od lizike.Vpra�al sem ga, zakaj je tonaredil. Odgovoril je, da jevseeno, saj v istem trenutku to naredi �e 1000 ljudi. Kaj bi bilo, èe bi vsi ljudjetako razmi�ljali?

KENO (GREGA 7. (A))

IntervjuBlanka Karanjac, uèiteljica angle�èine

1. Kje �ivite? Kak�no glasbo poslu�ate?V Ljubljani. Radio in otro�ke pesmice.2. Kaj delate v prostem èasu?Ga sploh nimam.3. Va�a naj pijaèa �Navadna voda.4. Va�a naj sla�èica �Sladoled in lubenica.5. Èokolada ...Dobro.6. Ko se zjutraj pogledam v ogledalo, vidim �Vidim sku�trano, zaspano uèiteljico.7. Zakaj ste se odloèili za poklic uèiteljice angle�èine?Ker rada hodim v �olo.8. Ali vam je ta poklic v�eè? Zakaj?V�eè mi je zato, ker se �e lahko igram.

9. Kako ste se poèutili, ko ste spet pri�li v �olo?Navdu�ena sem bila.10. Kaj �elite sporoèiti bralcem Èasotepca?Komaj èakam poèitnice!!!!!!!!!

Kom

aj è

akam

poè

itnic

e !!

!!!!

!!!

Bla

nka

Kar

anja

c,uè

itelji

ca a

ngle

�èin

e

11

Martin Strel, maratonski plavalec

1. Katere reke ste preplavali?Donavo, Mississippi, Nil, Jangce �2. Kolikokrat ste vpisani v Guin-nessovo knjigo rekordov?Vpisan sem �tirikrat.

3. Kateri podvig je bil najte�ji in katerinajla�ji?Najla�jega sploh ni bilo, najbolj nevarnaje bila sigurno Kitajska, najte�ja pa Mis-sissippi.4. Najbolj nevarna preizku�nja pri

podvigih?Najbolj nevarni preizku�nji: ko me je ladjapovozila in ko je v vodi vame tre�èila strela.5. Ali bi �li preplavat Amazonko? Zakaj?Seveda bi �el, a tam je veliko kaè, piranh, nevarnih bolezni in domaèininiso ravno prijazni.6. Koliko èasa spite po podvigih?Bolj malo.7. Znano je, da na podvigih pijete cvièek. Zakaj?Za dobro poèutje, da kri bolj teèe. Spijem ga 3-4 dcl na dan.9. Dru�ili ste se z znanimi ljudmi, med drugim tudi z hollywood-

skimi igralci. Kako ste poèutili ob sreèanju z njimi?Sreèal sem jih res veliko in dobro smo se ujeli.10. Ali res vzamete le�i�èe Dormeo na vsak podvig?Da, imel sem ga v ju�ni Ameriki.12. Ali namenite denar, ki ga dobite od predavanj, za podvige ali

ga namenite za dobrodelne organizacije? Oboje; za dobrodelne organizacije pri nas in na tujem. Ponavadi dru�i-nam; tudi klièejo me.13. Kaj bi sporoèili bralcem Èasotepca?Priporoèam jim, da naj se ukvarjajo s �portom in z glasbo.

Ur�a in Grega

V v

odi j

e va

me

tre�

èila

str

ela.

!

Mar

tin S

trel

, m

arto

nski

pla

vale

c

12

12. POHOD PO JURÈIÈEVIPOTIPe�pot iz Vi�nje Gore na Muljavo je izziv za vse, ki radi pre�ivite dan �portno indru�abno. Pot se vije skozi èudovito naravo. Pot je dolga pribli�no 15 kilometrov;udele�enci pa jo brez postanka prehodijo v treh urah. Pohod je obiskalo pribli�no�tiri tisoè ljudi. Odvijal se je v soboto, 5. 3. 2005.

ZGODOVINA POTI:Ideja o Jurèièevi poti se je porodila ob 150-letnici rojstva na�ega prvegaromanopisca. Ker je bi l ta predlog sprejet, so planinci la�je spoznavali de�eloDesetega brata.

STARTPot smo zastavili pri gostilni �erek v Vi�nji Gori, kjer smo pohodniki prejeli prvi odtreh kontrolnih �igov. Potem smo se odpravili proti staremu mestnemu jedru, kjernas je èakal prvi postanek ob cerkvi svete Ane. Na ju�ni strani Mestnega trga sepot zaène obraèati navkreber. Po nekaj deset metrih mehke poti smo �e zagledalirazvaline Starega gradu gospodov Vi�njegorskih iz 11. stoletja (520 m). Potemsmo se napotili proti vasici Pristava (550m), nato pa smo se obrnili proti vasi Zavr-taèe. Po dobri uri zmerne hoje smo pri�li do turistiène toèke Pol�evo. Do tukaj nasje spremljalo dokaj lepo vreme. Na vrhu planote zagledamo podru�nièno cerkevSvetega Duha (s svojimi 630 m nadmorske vi�ine je tudi najvi�ja toèka pohoda).Pot smo nadaljevali po mehki travnati poti proti JV in hkrati u�ivali ob najlep�emrazgledu - pred nami so se odpirale svetle dolenjske doline. Do vasi Male Vrhe(517m) smo potrebovali 20 min hoje. Vstopili smo v osrèje krajev, v katere jeJurèiè postavil veèino svojih pripovedi. Iz vasi smo zavili proti komaj vidnim raz-valinam gradu Roje. Od tod smo se spustili mimo ribnika La�kovec; pot nas jenato pripeljala do cerkve Janeza Kresnika, kjer se je vredno ustaviti zaradi grobaviteza Foedransberga , enega od lastnikov gradu Kravjek. Planinci so bili skozivso pot dobro razpolo�eni kljub rahlemu sne�enju. Pot od Kravjeka proti Muljavi jetekla mimo Oslice.

CILJPrijazno nas je sprejela Jurèièeva domaèija, svet kulturne dedi�èine in izvirnedomaènosti. Domaèija pisatelja se je razvila v pravi etnografski muzej, ki ga vsakoleto obi�èe nad 15.000 ljudi. Poseben èar pa dodaja letno gledali�èe, kjer domaèagledali�ka skupina vsako leto uprizori eno izmed Jurèièevih del.

13

PRIREDITEV NA CILJUPo konèanem pohodu je sledila prireditev ob 161- letnici Jurèièevega rojstva. Nacilju Jurèièeve domaèije je potekala prireditev. Za uvod je zaigrala godba Stièna.Program je povezovala gdè. Lampret. Z govorom je �upan Jernej Lampret poz-dravil vse navzoèe. Po kratkem govoru je povabil pred mikrofon gospoda Milo�aMikelna, ki je prejel nagrado za najbolj�i slovenski roman - Veliki voz. Nato jegodba Stièna zopet zaigrala nekaj taktov glasbe. Zatem se je na odru prikazalKrjavelj (Jernej Lampret) s svojo kozo Dimko. Pripovedoval je znane zgodbe izsvojega �ivljenja (kako je presekal hudièa na dva kosa ...).Posebno pozornost je �upan namenil tistim pohodnikom, ki so �e 12-krat udele�ilitega tradicionalnega pohoda. Posebno velik aplavz je prejela Kitajka Fay, ki jeprejela priznanje za udele�bo na pohodu. Obèinstvo pa je naprej zabaval ansambel Krjavelj.

Tina in Tja�a, 8. b(9)

14

Izdelovanje ko�arV ponedeljek, 21. 3. 2005, nasje na O� Stièna obiskal gos-pod Ivan Hrovat in nampokazal, kako se narediko�aro. Povedal nam je, daza ko�aro potrebujemo:- de�èice (dilce- vse vrstelesa)- palièice (kolèke-titovna)- vitre (leskovna, le�èa)Postopek vitre:- zare�e� v le�èevno,- krivitev v koleno,- obdelava z oblièem,- pletenje.Gospod Ivan nam je povedal, da ko�are plete �e od 11 leta, ko mu je umrl oèe,sedaj pa je star 72 let. Torej jih plete �e 61 let. Povedal nam je tudi, da se je teganauèil sam.

Izvedeli smo, da okrogle ko�are imenujejo korbe, �tirioglate pa ko�are.

Postopek izdelovanja ko�areV dilco izvrtamo luknje, v katere zapièimo palièice. Ko to naredimo, vzamemo vitroin jo zataknemo za palico. Potem pa to vitro zataknemo za vsako drugo palièico.Èe hoèemo ko�aro malo okrasiti, vzamemo barvno vitro (modro, zeleno, rdeèo�). Ko hoèemo zakljuèiti z delom, vsako vitro upognemo v tla in jo zataknemomed vitre. Tako je ko�ara konèana.V pletenju ko�ar se je preizkusilo tudi nekaj pogumnih uèencev:- Jure Mi�ma�- Jo�e �urga- Matej Hrovat ( vnuk g. Ivana)Pletel jih je tudi France Klavs (dedek Nastje �tepec )Kdo �e plete ko�are:- dedek Alena �nidar�ièa - ati in stric Jo�eta �urgeIzvedeli smo tudi, da je ko�are pletel tudi oèe na�e socialne delavke gospe Ljud-mile Volk.Pletenje ko�are so si v ponedeljek pri�li ogledat tudi:ga. Volk, g. Glaviè in g.Lokov�ek

Nastja in Zarja, 8. b(9)

15

Kri�anka

16

�ale

"Prijateljici sem posodila milijon za lepotno operacijo, zdaj pa mi jih noèe vrniti!""Poi�èi jo in se dogovori, kako ti jih bo vrnila." "Saj bi jo, pa ne vem, kako izgleda."

Najveèji problem je, èe ima muhaenodnevnica slab dan.

Kaj je huj�e? Èe �ena odide inpobere ves denar ali èe se vrne inzapravi ves denar.

V èasu malice se Toma� zvija odboleèin, pa ga Jo�e vpra�a: "Kaj ti paje?""Na Wc me ti�èi." "In zakaj ne gre�?""A si trapast, v prostem èasu!"

Kako lahko blondinka naglo shuj�a za 2 kilograma?Odstrani si lièila!

Zakaj petelin, ko kikirika, vedno stoji na eni nogi?Èe bi dvignil obe, bi padel.

Zakaj gre blondinka v kot, ko je mrzlo?Ker je tam 90 stopinj.

Tja�a, 8. b(9)

17

18

Ljubezenski verziSvetle zvezde so mi prièa,bledi mesec dobro ve,da edino tebe ljubi moje srce.

Naj pesmi pi�em ti v spomin,saj drugega ne znam.Kako drugaèe naj ti povem,da rada te imam?

Temna noè pokriva zemljo,vsa narava mirno spi.A edino moje ne poèiva,ker po tebi hrepeni.

Luèka brez ognjane more goreti,a jaz brez tebene morem �iveti.

2x4 je osem, èe ugane�, kdo sem,dobi� toliko poljubèkov,èe ugane�, kako mi je ime,dobi� �e moje srce.

Prejmi prisrène pozdrave,iz �irne daljave,èe bistre si glave,ugane� èigave!

Zvezde se smejijo,ko kenguruji norèije delajo,saj pi�em ti z ljubeznijo.

Papagaji krièijo,vsak ptiè �e ve,da vate je nekdo,ki ljubi te zelo.

Vsi se smejijo,saj pravijo, da nemogoèe je to.A jaz ti vseeno SMS-e po�iljam, ki pravijo,da ljubim te zelo.

Lep pozdrav,saj ve� èigav.Saj ve� od kod,pa priden bod.

Poljubov sto,pozdravov ravno toliko,po�ilja ti nekdo,ki ljubi te srèno.

Ljubim te,to je resnica,tukaj je moja desnica.To stara je navada,da se midva lahkoimava rada.

Sem v prvih trenutkih,zaljubila se v te,globoko vpisala te v srce.

Dve maèki na luni spita,na obali fant punco stiska.Zato, zakaj,ne bi to bila midva?

Ro�ice cvetijoin roke v zrak �trlijo,saj to je tak èas,da izve�, koga rad ima�.Da izve�, da �e dalj èasase nekdo okrog tebe vrtiod ljubezni,ki ljubijo jo vsi.

10 src imam,vsako vznemiri se obpogledu nate,ker vsako �e dalj èasa ve,da sem vate.

19

Mod

a

Mod

a

20

�portIntervju z atletinjo Alenko Bikar

1. Koliko let se �e ukvarjate z atletiko? Kdo vas je navdu�il za ta�port?Z atletiko se ukvarjam �e 15 let, navdu�il me je oèe.

2. Vas je zanimal �e kateri drug �port poleg atletike? Zakaj ste seodloèili zanjo?Zanimala me je odbojka, za atletiko pa sem se odloèila zaradi hitrosti.

3. Kateri �portni dose�ek vam je najbolj ostal v spominu? Zakaj?Teh �portnih dose�kov je veè. Ce pa lahko katerega posebejizpostavim, so to sigurno 3 olimpijske medalje.

4. Kateri predmet ste imeli v �oli najraje in katerega niste ravnoradi obiskovali?Fizike nisem ravno obo�evala, rada pa sem imela vse druge pred-mete.

5. Kaj bi sporoèili uèencem Osnovne �ole Stièna?Èim veè se ukvarjajte s �portom.

Ur�a 8. bGrega 7. a(9

Punce tudi znajo fuzbal!

V èetrtek, 31. 3. 2005 se je na na�i �oli odvijala razburljiva nogometna tekma zadr�avno prvenstvo. Tam sva bila tudi novinarja Èasotepca. Tekma se je zaèela ob10.00 s himno in predstavitvijo ekip. Tekmovale so ekipe O� Grm, O� Zalog, O�Toma Brejca ter seveda ekipa O� Stièna. Po konèanem uradnem delu se je zaèe-lo. Najprej so bile na vrsti tekme, po tekmah pa razglasitve najbolj�ih igralk, gol-mank in strelk. Kot posebna gostja je pri�la gospodièna Alenka Bikar.Konèni rezultat: 1. O� Stièna2. O� Grm3. O� Zalog4. O� Toma BrejcaNajbolj�a igralka je postala na�a kapetanka Ur�a Jevnikar, najbolj�a golmankana�a Anja Kadunc in najbolj�a strelka uèenka O� Grm.

Fizi

ke n

isem

rav

no o

bo�

eval

a,...

Ale

nka

Bik

ar,

atle

tinja

21

Intervju s kapetanko O� Stièna

1. Kako se poèuti� pred tekmo? Ali ima� kaj treme?Normalno. Da.2. Kolikokrat na teden trenirate?Jaz 5-krat na teden, saj igram �e pri Livarju, druge pa 1-krat.3. Ali si zadovoljna s pripravami?Da.4. Kaj misli� o nasprotnicah?Vse so dobre, ampak me bomo zma-

gale.

Intervju s kapetanko O� Grm

1. Kako ste se poèutile, ko ste zma-gale?

Super!2. Ali je bila tekma te�ka?

Ne.3. Kolikokrat na teden trenirate?Sploh ne treniramo.4. Ali vam je v�eè telovadnica?Da, super je!5. Ali ste zadovoljne z uspehom?Seveda.

Intervju s kapetanko O� Toma Brejca

1. Kako ste se poèutile, ko ste izgubile?Nisem bila razoèarana.2. Ali je bila tekma te�ka?Da. 3. Kolikokrat na teden trenirate?Enkrat.4. Ali ti je v�eè telovadnica?Da, zelo.5. Ali ste zadovoljne z uspehom?Lahko bi bilo bolje.

Ur�a 8. b in Grega 7. a(9)

�PORT

KDOR PLAVA, JE PLAVALEC,KDOR SKAÈE V VI�INO, JESKAKALEC.A KAJ SE TEMU SKUPAJ REÈE,KDOR PLAVA, SKAÈE IN �E TEÈE?PA NE JEJO SLASTNIH TORT,REÈE SE MU PRAVI �PORT.

22