opisna sortna lista za pšenico 2013 - uvhvvr.gov.si · sortna lista republike slovenije« ter na...
TRANSCRIPT
Republika SlovenijaMinistrstvo za kmetijstvo in okolje
Opisna sOrtna listaza pšenicO 2013
Zbirka:Opisna sortna lista Republike Slovenije
Letnik: 7 (2013)Številka: 2
Ljubljana, junij 2013
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
Zbirka: Opisna sortna lista Republike Slovenije
Letnik: 7 (2013)Številka: 2
IZdaLa:Republika Slovenija
Ministrstvo za kmetijstvo in okoljeUprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
dunajska 22, SI-1000 LJUBLJaNa
telefon: 01/300 13 00, telefaks: 01/300 13 56domača stran: www.uvhvvr.gov.si
ZaNJO:dr. Vida Čadonič Špelič
BeSedILO:andrej Zemljič, univ. dipl. inž. agr. (KIS)
Helena Rakovec (uvodni del)
IZRaČUN pOdatKOV:Valentina povše (KIS)
URedILI:Marinka pečnik, univ. dipl. inž. agr.Helena Rakovec, univ. dipl. inž. agr.
FOtOgRaFIJa:dr. Jože Ileršič
tISK:Birografika BORI d.o.o., Ljubljana
NaKLada:1000 izvodov
LetO IZdaJe:2013
ISSN 1855-0231
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 3
Vsebina
1 UVOD 4
2 NAMEN IN CILJI 5
3 GOSPODARSkO POMEMbNE LASTNOSTI PŠENICE 63.1 Višina rastlin 63.2 Dolžina rastne dobe 63.3 Potencial za višino pridelka 63.4 Odpornost proti boleznim 63.5 Odpornost proti poleganju 73.6 kakovost pšenice 73.7 beljakovine 83.8 Sedimentacijska vrednost 83.9 Število padanja ('Falling number') 93.10 Hektolitrska masa 9
4 METODOLOGIJA IZDELAVE OPISNE SORTNE LISTE 10
5 METODE VREDNOTENJA GOSPODARSkO POMEMbNIH LASTNOSTI 115.1 Opazovanja in meritve 115.1.1 datumi 115.1.2 Bolezni 115.1.3 Višina rastlin 125.1.4 poleganje 125.1.5 absolutna masa ali masa 1000 zrn 125.1.6 Hektolitrska masa 125.1.7 Surove beljakovine 125.1.8 Sedimentacijska vrednost 125.1.9 Število padanja ('Falling number') 12
6 POJASNILA k TAbELAM OPISNE SORTNE LISTE 13
7 OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 157.1 Zbirna tabela 157.2 Lokacija Jablje 187.3 Lokacija Maribor 217.4 Lokacija Rakičan 24
8 kODE VZDRžEVALCEV 27
9 kODE ZASTOPNIkOV 28
4 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
1. uVod
Opisna sortna lista za pšenico 2013 je druga v nizu opisnih sortnih list (OSL) za pšenico, ki sta jo skupaj pripravila Kmetijski inštitut Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljevanju: MKO).
po Zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS št. 25/05 – uradno pre-čiščeno besedilo, 41/09, 32/12 in 90/12-ZdZpVHVVR; v nadaljevanju: ZSMKR) je vpis sort v sortno listo obvezen pri vseh pomembnih vrstah kmetijskih rastlin. Za uspešno rastlinsko pridelavo je ključnega pomena uporaba primernih sort, ki so prilagojene na rastne razmere, imajo dober pridelek ustrezne kakovosti in so dovolj odporne proti boleznim in škodljivcem. pri zelenjadnicah in sadnih rastlinah pa za vpis v sortno listo zadošča, če ima sorta primerno ime in če se s preizkušanjem razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (RIN) ugotovi, da se sorta razlikuje od ostalih splošno znanih sort, da je dovolj izenačena v lastnostih, ki so pomembne za njeno razlikovanje od drugih sort in da se te lastnosti med razmnoževanjem ne spreminjajo. pri poljščinah, hmelju in trti pa se pred vpisom sorte v sortno listo preveri tudi vrednost sorte za pridelavo in uporabo (v nadaljevanju: VpU), ki jo v skladu s sprejeto metodo preizkušanja VpU določajo vse gospodarsko pomembne lastnosti sorte.
do vstopa Slovenije v evropsko unijo (eU) so se lahko pri nas tržile in pridelovale samo sorte, ki so bile vpisane v sortno listo Republike Slovenije v skladu z ZSMKR. Za te sorte je bila VpU preverjena v sortnih poskusih v različnih pridelovalnih območjih Slovenije, kar je obenem zagotavljalo, da je sorta primerna za pridelovanje v naših rastnih razmerah.
Z vstopom v eU je Slovenija postala del skupnega trga eU, na katerem se lahko brez omejitev tržijo in pridelujejo vse sorte pšenice, ki so vpisane v sortno listo vsaj v eni od držav članic eU in so posledično vključene v Skupni katalog sort poljščin eU (v nadaljevanju: Skupni katalog). prednost takšne ureditve je predvsem v tem, da so z vpisom v Skupni katalog najnovejše sorte pšenice hkrati dostopne vsem pridelovalcem znotraj eU, torej tudi slovenskim. Ker pa se od vstopa Slovenije v eU zmanjšuje število sort, ki so v Skupni katalog vpisane na podlagi vpisa v sortno listo v Sloveniji, za večino sort iz Skupnega kataloga ni znano, ali so primerne za pridelavo v naših pridelovalnih razmerah. Brez strokovno pridobljenih podatkov o primerno-sti za pridelovanje sort v naših rastnih razmerah ni mogoče svetovati, niti izbirati primernih sort za pridelovanje, kar bi lahko negativno vplivalo na gospodarnost pridelave poljščin.
Za zagotovitev tovrstnih podatkov se v skladu z ZSMKR pri vseh pomembnejših vrstah kmetij-skih rastlin, tudi pri pšenici, izvaja posebno preizkušanje sort (v nadaljevanju: ppS), ki poteka v okviru večletnega programa posebnega preizkušanja sort in s katerim se preveri VpU sorte z namenom, da dobijo pridelovalci nevtralne podatke o lastnostih tudi drugih sort iz Skupnega kataloga, ne le tistih, ki so vpisane v sortno listo v Republiki Sloveniji.
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 5
2. naMen in CiLJi
Namen OSL je zbrati in strokovno ovrednotiti rezultate, pridobljene s preizkušanjem VpU sort v postopku vpisa v slovensko sortno listo in s ppS poljščin v nevtralnih ter po enotni metodi izvedenih sortnih poskusih na različnih lokacijah, pri različnih načinih pridelovanja in za raz-lične namene uporabe sort.
temeljni cilj OSL za pšenico je na podlagi predhodno pridobljenih rezultatov preizkušanja sort pripraviti nevtralne in strokovno utemeljene podatke o sortah in jih dati na voljo strokovnjakom kmetijske svetovalne službe, dobaviteljem semenskega materiala, predvsem pa samim pride-lovalcem pšenice.
OSL pripravlja MKO, skupaj z izvajalci preizkušanja, in jo objavlja v samostojni zbirki »Opisna sortna lista Republike Slovenije« ter na spletni strani MKO, Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (www.uvhvvr.gov.si) in Kmetijskega inštituta Slo-venije (www.kis.si).
V OSL za pšenico so za posamezne sorte na pregleden način prikazani podatki o pridelku, o kakovosti pridelka, odpornosti proti boleznim in škodljivcem, odpornosti proti abiotskim stre-snim razmeram in primernosti za pridelovanje v posameznih ekoloških območjih Slovenije.
6 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
3. Gospodarsko poMeMbne Lastnosti pšeniCe
pšenica je v Sloveniji najpomembnejše strno žito. Za njeno pridelovanje namenimo vsako leto okoli 33.000 ha njiv, kar predstavlja 18 % vseh razpoložljivih njiv. povprečni pridelek je okoli 4,6 t/ha, skupni letni pridelek pa znaša okoli 150.000 ton. Letna poraba pšenice za prehra-no ljudi znaša v RS od 160.000 t do 180.000 t ter 65.000 do 90.000 t za krmo. Stopnja samooskrbe je okoli 50%, letna povprečna poraba pšenice na prebivalca je 74,3 kg, izraženo v ekvivalentu moke.
Za slovenski trg s pšenico sta značilni razdrobljenost in majhnost pridelovalnih površin. Za-radi nezadostne organiziranosti imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelka, ki ga večinoma oddajo takoj po žetvi, saj zaradi omejenih možnosti skladiščenja ne morejo čakati na najugo-dnejše pogoje prodaje letine. po statističnih podatkih se vsako leto odkupi manj pšenice, kar pomeni, da se vse več pšenice porabi za prehrano živali.
3.1 Višina rastlin
Višina rastlin je sicer gospodarsko pomembna lastnost, a pri pšenici navadno ni odločujoč kriterij za izbiro sort. praviloma so sorte s krajšo slamo bolj odporne proti poleganju, vendar so tudi nekatere sorte z daljšo slamo izredno odporne proti temu pojavu. Sorto z daljšo slamo bodo izbrali pridelovalci, ki potrebujejo veliko slame za nastil. prednost sort z visoko slamo je tudi v tem, da se pleveli zaradi pomanjkanja svetlobe slabše razvijejo kot v posevkih sort z nizko slamo.
3.2 dolžina rastne dobe
Razlika v dolžini rastne dobe posameznih sort, ki se trenutno pridelujejo v Sloveniji, znaša od dva do tri tedne. dolžina rastne dobe posameznih sort kot merila izbora je zelo pomembna zlasti pri večjih pridelovalcih, ki s setvijo sort z različno dolžino rasti čas spravila raztegnejo na daljše obdobje. Sorte s krajšo rastno dobo so bolj primerne za lažja tla, ker običajno dozorijo pred nastopom suše oziroma pred nastopom vročinskih udarov, ki so v zadnjih letih vse po-gostejši pojav. Sorte z daljšo rastno dobo so primerne za tla, ki imajo dobro sposobnost za zadrževanje vode, in za območja z več padavin.
3.3 potencial za višino pridelka
potencial za višino pridelka je pri vseh sortah genetsko pogojen. Od dejavnikov okolja imajo na pridelek zelo velik vpliv tip tal, količina in razporeditev padavin ter dosledno izvedeni agro-tehnični ukrepi. praviloma so bolj rodne sorte z daljšo rastno dobo in slabšo kakovostjo zrnja. genetski potencial novejših sort je 10 t/ha in več, ki pa ga zaradi naravnih danosti pri nas, kljub korektno izvedenim agrotehničnim ukrepom, izkoristimo največ do 70%.
3.4 odpornost proti boleznim
pri izboru sort je zelo pomembna odpornost proti boleznim. popolnoma odporne sorte proti boleznim, ki bi pocenile in poenostavile pridelovanje pšenice ne obstajajo, obstajajo
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 7
pa med sortami razlike glede občutljivosti za posamezne bolezni. V naših rastnih razmerah največjo gospodarsko škodo povzročajo žitna pepelovka (Blumeria graminis = Erysiphe graminis), pšenična listna pegavost (Septoria tritici), rjavenje pšeničnih plev (Septoria no-dorum), žitna progasta rja (Puccinia graminis), fuzarioze, (Fusarium culmorum, Fusarium graminearum). poleg omenjenih bolezni pšenico napadajo še druge bolezni, ki pa se ne pojavljajo tako pogosto kot zgoraj naštete. Na razvoj bolezni poleg občutljivosti oziroma od-pornosti sort vplivajo različni agrotehnični ukrepi, kot so vrstenje (kolobar), način obdelave, gostota setve, gnojenje s fosforjem, kalijem, predvsem pa z dušikom in čas setve. Nožne bolezni, na primer črna žitna noga (Gaeumannomyces graminis), rumena rja (Puccinia striiformis), lomljivost pšeničnih bili (Pseudocercosporella herpotrichoides) in fuzarioze se močneje razširijo v ozkem kolobarju, kjer si pšenica pogosto sledi na isti njivi. prav tako se omenjene bolezni močneje razvijejo, če pšenica sledi tudi drugim strnim žitom, razen ovsu.
3.5 odpornost proti poleganju
poleganje posevkov zmanjša pridelek in močno ovira spravilo ter pospešuje razvoj različnih bolezni. proti poleganju so praviloma bolj odporne sorte z nižjo slamo, čeprav so odporne tudi nekatere sorte z višjo slamo. poleg posevkov se najpogosteje pojavi ob klasenju, cvete-nju in dozorevanju. Kolikor prej se pojavi, toliko večja je škoda zaradi izpada in slabše kako-vosti pridelka. do polega posevkov pride:• zaradi pregoste setve in prekomernega gnojenja z dušikom. V gostih in bujnih posevkih je
osvetljenost rastlin manjša. Zaradi pomanjkanja svetlobe spodnji internodiji etiolirajo in se podaljšajo, s tem pa rastline postanejo bolj občutljive za poleg;
• zaradi neurij in toče; • zaradi dolgotrajnega deževja v kasnejših fazah razvoja;• zaradi glivičnih bolezni (fuzarium) in bolezni, ki napadajo spodnje internodije rastlin (črna
žitna noga, lomljivost žitnih bili).
3.6 kakovost pšenice
V Sloveniji uporabljamo pšenico za ljudsko prehrano, od tega največ za peko kruha. Zadnja leta se vse več pšenice uporabi tudi za prehrano živali. Za ljudsko prehrano se zahteva pšenico, ki ima dobro tehnološko kakovost. tehnološka kakovost je v zelo veliki meri ge-netsko pogojena lastnost in jo določajo številni parametri, preverjanje vseh parametrov pa je zelo zahtevno in drago. pri nas preverjamo samo nekatere, kot so vsebnost beljakovin, sedimentacijska vrednost, število padanja ('Falling number') ter absolutno in hektolitrsko maso. Večina teh parametrov, ki jih preverjamo, se upošteva za razvrščanje pšenice v ka-kovostne razrede pri odkupu. Na osnovi vsebnosti beljakovin, števila padanja, hektolitrske mase in sedimentacijske vrednosti se pšenica razvršča v a, B1 in B2 kakovostni razred. ta klasifikacija pšenice, ki temelji na dogovoru med pridelovalci in odkupovalci pšenice, je upoštevana tudi v sprejeti metodi, po kateri se izvaja posebno preizkušanje sort pšenice. Minimalne vrednosti parametrov za razvrščanje pšenice v posamezne razrede so navedene v tabeli 1.
8 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
tabela 1: Minimalne vrednosti kakovostnih parametrov za razvrščanje pšenice v razrede:
kakovostni parameter/Razred A b1 b2
Vsebnost beljakovin (%) 14 12,5 11,5
Število padanja (s) 280 250 220
Hektolitrska masa (kg) 78 76 74
Sedimentacijska vrednost (ml) 40 32 27
Kakovostni parametri, na podlagi katerih bi klasificirali pšenico za krmo, niso uradno določe-ni. Kot dobra krmna pšenica se v strokovnih krogih smatra pšenica, ki ima čim večjo vsebnost energije, najmanj 11,5% beljakovin, najmanj 2,2% surovih vlaknin in hektolitrsko maso, ki je višja od 73,5 kg.
3.7 beljakovine
Količina beljakovin v zrnju znatno niha in se giblje od 8 do 17%, odvisno od genetskih lastnosti sorte, klimatskih in talnih dejavnikov, od agrotehničnih ukrepov ter drugih zunanjih in notranjih dejavnikov. Klimatski dejavniki v posameznih pridelovalnih območjih in letih znatno vplivajo na vsebnost beljakovin. V letih z večjimi oziroma zadostnimi količinami padavin tekom celotne rastne dobe je vsebnost beljakovin nižja kot v sušnih razmerah. Beljakovine se v zrnju najbolj intenzivno nalagajo v začetku voščene zrelosti, proti koncu voščene zrelosti pa je nalaganje beljakovin bistveno manjše kot nalaganje škroba. Če je nalivanje zrnja zaradi vročinskega udara prekinjeno, pride do prisilnega dozorevanja. V takem primeru dobimo drobno izpito zrnje, z nizko hektolitrsko maso. Ker pa se beljakovine hitreje nalagajo kot škrob, je koncen-tracija oziroma vsebnost beljakovin v takem zrnju višja. Če pa je od začetka do konca voščene zrelosti zmerno toplo vreme in so posevki primerno oskrbovani, dobimo lepo nalito zrnje, a z relativno nižjo vsebnostjo beljakovin. Na splošno velja, da pšenica iz sušnih območij vsebuje več beljakovin kot pšenica iz vlažnih območij. poleg vremenskih razmer in genetskih lastnosti (sorta) vplivajo na količino in kakovost beljakovin različni agrotehnični ukrepi. predvsem v kasnejših razvojnih fazah je pomembno dognojevanje z dušikom. Na višino pridelka najbolj vplivata prvo in drugo dognojevanje, medtem ko ima največji vpliv na povečanje vsebnosti beljakovin dognojevanje tik pred začetkom klasenja ali takoj po njem. Beljakovine so visoko molekularne spojine, sestavljene iz aminokislin. V pšeničnem zrnju so najpomembnejše naslednje beljakovine: albumini, globulini, glutenini in gliadini. albuminov in globulinov je v zrnju od 9 do 15% ter se pretežno nahajajo v kalčku in alevronskem sloju. albumini in globulini imajo večjo biološko vrednost kot ostale beljakovine v zrnju, ki pa se jih s klasičnem mletjem odstrani med otrobe. S stališča kakovosti moke so najvažnejši glutenini in gliadini, ki se nahajajo v endospermu in so v vodi netopni. glutenini in gliadini v vodi nabre-knejo in skupaj tvorijo gluten oziroma lepek, ki da testu osnovni skelet, vpliva na sposobnost zadrževanja plinov testa med fermentacijo in pečenjem ter na poroznost kruha.
3.8 sedimentacijska vrednost
Sedimentacijska vrednost nam pove, kakšna je kakovost beljakovin. Je v pozitivni povezavi z volumnom kruha. Sedimentacijska vrednost je mnogo bolj odvisna od genetskih lastnosti
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 9
sorte kot pa vsebnost beljakovin. V kolikor ima neka sorta genetski potencial za sintetiziranje kakovostnih beljakovin, se skladno z intenzivnim gnojenjem z dušikom povečuje tako vseb-nost beljakovin kot sedimentacijska vrednost. pri sortah, ki nimajo te sposobnosti, se lahko z intenzivnejšem gnojenjem vsebnost beljakovin v zrnju občutno poveča, medtem ko se sedi-mentacijska vrednost poveča precej manj.
3.9 število padanja ('Falling number')
Z metodo določanja števila padanja se ugotavlja kakovost škroba oziroma aktivnost amilolitič-nih encimov, predvsem α in β amilaz, ki spreminjajo škrob v sladkorje in dekstrine. določena količina teh encimov oziroma sladkorjev je v moki zaželjena za nemoten razvoj kvasovk. Sama metoda temelji na merjenju časa v sekundah, ki ga porabi posebno mešalo, da preide skozi suspenzijo moke in vode, segrete na 100 oC. Kadar škrob ni razgrajen, na višji temperatu-ri zakleji; viskoznost suspenzije je velika in mešalo počasi potuje skoznjo. pri razgrajenem škrobu pa je viskoznost suspenzije majhna in mešalo hitro pade skozi suspenzijo. Optimalna vrednost padnega števila pri pšenici je 250 s, s tem da je napaka metode +/- 20 s. pšenica, ki ima padno število pod 180 s, ni primerna za samostojno peko, temveč ji je potrebno prime-šati moko z višjim padnim številom. testo iz take moke je lepljivo in vlažno, se slabo prepeče, sredica kruha je gnetljiva, skorja je temno rjava in odstopi.
poleg sorte na število padanja močno vplivajo:• vremenske razmere v času dozorevanja,• poleg in• gnojenje z dušikom.
pšenično zrnje je praviloma neposredno po žetvi slabo kalivo. polno kalivost doseže po do-ločenem času, ko mine doba mirovanja (dormance). doba mirovanja je odvisna od sorte – zgodnejše sorte imajo krajšo dormanco – in vremenskih razmer v času dozorevanja. Če pride v voščeni zrelosti do vročinskega udara in prisilnega dozorevanja, se doba mirovanja skrajša. pri nekaterih zgodnjih sortah lahko v poznejši fazi že rose povzročijo kalitev v klasu. Najbolj pa vpliva na znižanje padnega števila deževje v času polne zrelosti. pri poleglih rastlinah se spremeni mikroklima, poveča se vlažnost, ki pospeši biokemijske procese v zrnju. tudi pre-komerno gnojene z dušikom lahko vpliva na nižje padno število.
3.10 Hektolitrska masa
Hektolitrska masa je masa enega hektolitra zrnja, izražena v kilogramih. Zaradi relativno hitre-ga in enostavnega postopka ugotavljanja služi v številnih državah kot eno od meril kakovosti. tudi pri nas je hektolitrska masa upošteva pri odkupu pšenice, vendar se temu parametru namenja prevelik pomen. Visoka hektolitrska masa je praviloma v povezavi z izplenom moke, vendar so si izsledki raziskav zelo nasprotujoči. Hektolitrska masa je prostorninska enota, zato je njena vrednost odvisna od številnih dejavnikov. tako na višjo hektolitrsko maso vpliva hitro vsipanje, vsipanje v sredino cilindra, gladka površina zrnja, klenost zrnja, okroglo zrnje, zlomljeno zrnje. Na nižjo hektolitrsko maso vpliva počasno vsipanje, vsipanje ob steno cilin-dra, nagubana in hrapava površina zrnja, dolgo in ozko zrnje, moknato zrnje. pri pšenici se hektolitrska masa giblje od 60 do 84 kg. Kakovostna pšenica ima hektolitrsko maso nad 76 kg.
10 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
4. MetodoLoGiJa izdeLaVe opisne sortne Liste
Sistem preizkušanja sort, ki smo ga imeli v Sloveniji pred vstopom v eU, je omogočal, da smo preverili vse glavne gospodarske lastnosti sort, še preden se je njihovo seme pojavilo na trgu. preverjanje je potekalo na dveh stopnjah. Na prvi stopnji, v tako imenovanih poskusih za registracijo sort, smo ugotavljali primernost sort za vpis v slovensko sortno listo, ki se je ocenjevala na podlagi v poskusih preverjene vrednosti sort za pridelavo in uporabo (VpU). preizkušanje vrednosti sort za pridelavo in uporabo in vpis sorte v Slovensko sortno listo, ne glede na njen izvor, je bil pogoj, da se je seme lahko tržilo v Sloveniji. preizkušanje sort za vpis v sortno listo je trajalo tri leta, poskusna mesta pa so bila v Jabljah pri trzinu, Mariboru in Rakičanu pri Murski Soboti. Vse registrirane sorte smo na drugi stopnji dopolnilno preizkušali s ciljem izdelave seznama priporočenih sort za setev v Sloveniji, ki smo ga vsako leto pred setvijo objavili v časopisu Kmečki glas.
Z vstopom Slovenije v eU in s sprejetjem pravnega reda na tem področju, pa se lahko v Slo-veniji trži seme sort, ki so na skupnem eU katalogu sort, brez predhodnega preizkušanja. preizkušanje vrednosti sort za pridelavo in uporabo se v Sloveniji obvezno izvede samo pri sortah, za katere je bila v Sloveniji vložena prijava za vpis v sortno listo; praviloma so to sorte, ki so vzgojene v Sloveniji ali državah, ki niso članice eU. glede na to, da se in se bo tržilo tudi v prihodnje seme številnih sort iz skupnega eU kataloga sort, smo v Sloveniji uvedli sistem posebnega preizkušanja sort z namenom pridobiti nevtralne in strokovno utemeljene podatke o sortah, preizkušenih na različnih lokacijah v Sloveniji. V ta sistem preizkušanja so vključene sorte, ki so uspešno zaključile VpU in so vpisane v slovensko sortno listo, in nekatere sorte neposredno iz skupnega eU kataloga sort.
Večletni niz podatkov o lastnostih sort, pridobljenih s preizkušanjem v Sloveniji, je omogočil izdelavo opisne sortne liste za ozimno pšenico. V opisno sortno listo smo vključili vse sorte, ki so bile preizkušene od leta 1999 do 2012 najmanj štiri leta in so na Slovenski sortni listi ali pa na skupnem eU katalogu sort. Opisna sortna lista vsebuje naslednje agronomske in gospodarsko pomembne lastnosti, kot so: tip klasa, višina rastlin, odpornost proti polega-nju, absolutna in hektolitrska masa, vsebnost surovih beljakovin, sedimentacijska vrednost, število padanja, kakovostni razred, pridelek zrnja (14% vlage), odpornost proti žitni pepelovki (Erysiphe graminis), rjavenju pšeničnih plev (Septoria nodorum), pšenični listni pegavosti (Septoria tritici), žitni progasti rji (Puccinia graminis). Navedeni so tudi splošni podatki o sorti kot so registrska številka sorte, njen vzdrževalec, leto vpisa na slovensko sortno listo, in ostali.
Večletni rezultati pridelka zrnja ter ostalih lastnosti so obdelani po indeks sistemu. gre za povezan sistem zasnove poskusov z večjim številom standardnih sort in načina vrednotenja večletnih rezultatov. primerjalne sorte so se tekom let spreminjale vendar je obračun podat-kov izveden na način, ki omogoča neposredno primerjavo vseh lastnosti med sortami. Ocene nekaterih lastnosti so navedene v relativnih kazalcih, druge v okviru uveljavljenih ocenjevalnih skal. datumi klasenja so izraženi v odstopanju števila dni od povprečnega datuma klasenja sorte Žitarka.
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 11
5. Metode VrednotenJa Gospodarsko poMeMbniH Lastnosti
poskusi se izvajajo po metodi naključnega bloka v štirih (Jablje) oziroma v petih ponovitvah (Maribor, Rakičan). Velikost osnovne parcele je 7,5 m2 (Jablje) oziroma 5 m2 (Maribor, Ra-kičan). Setev se opravi s specialno sejalnico za poskuse v optimalnem roku med 10. in 25. oktobrom. poskuse se seje vedno prečno na smer oranja. gostoto setve za vsako sorto se prilagodi glede na priporočilo žlahtnitelja oziroma zastopnika sorte. tehnologija pridelave je v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin. Z namenom, da se ugotovi na-ravna odpornost sort proti boleznim, se del poskusa – ena ponovitev ne škropi s fungicidi.
5.1 opazovanja in meritve
5.1.1 Datumi• setev• vznik (75% vzniklih rastlin, ko so jasno vidne vrste)• klasenje (ko je na 75% rastlin viden klas)• spravilo
5.1.2 bolezni• žitna pepelovka (Blumeria graminis = Erysiphe graminis) – ocenjuje se od kolenčenja (eC 30
– 39) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezenskih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni
• pšenična listna pegavost (Septoria tritici) - ocenjuje se od kolenčenja (eC 30 – 39) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezenskih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni
• žitna progasta rja (Puccinia graminis) - ocenjuje se od kolenčenja (eC 30 – 39) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezen-skih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni
• rjavenje pšeničnih plev (Septoria nodorum) - ocenjuje se od klasitve (eC 50 – 59) do konca voščene zrelosti (eC 80 – 89) z ocenami 1 – 9, pri čemer 1 označuje stanje brez bolezen-skih znakov oziroma bolezen se pojavlja v sledovih, 9 pa zelo močan napad bolezni
Osnovna shema za bonitiranje bolezni je navedena v spodnji tabeli:
Ocena Pomen1 ni bolezenskih znakov ali poškodb2 zelo malo bolezenskih znakov ali poškodb3 malo bolezenskih znakov ali poškodb4 malo do srednje močni bolezenski znaki ali poškodbe5 srednje močni bolezenski znaki ali poškodbe6 srednje močni do močni bolezenski znaki ali poškodbe7 močni bolezenski znaki ali poškodbe8 močni do zelo močni bolezenski znaki ali poškodbe9 zelo močni bolezenski znaki ali poškodbe
12 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
5.1.3 Višina rastlinNa treh osnovnih parcelah se pred žetvijo izmeri povprečna višina rastlin od tal do vrha klasa in izračuna povprečje teh vrednosti za posamezno lokacijo preizkušanja.
5.1.4 Poleganje Na vseh osnovnih parcelah se vizualno oceni poleganje in izračuna povprečje teh vrednosti za posamezno lokacijo preizkušanja. poleganje se ocenjuje po kriterijih, navedenih v spodnji tabeli:
Ocena Obseg poleganja
1 ni poleganja
3 vse bili so nagnjene za 30° ali močno poleganje na 1/4 parcele
5 vse bili so nagnjene za 45° ali močno poleganje na 1/2 parcele
7 vse bili so nagnjene za 60° ali močno poleganje na 3/4 parcele
9 popolnoma poleglo
5.1.5 Absolutna masa ali masa 1000 zrnNa laboratorijski tehtnici se zatehta dvakrat po 10 g zrnja, ugotovi se povprečno število zrn in izračuna maso 1000 zrn.
5.1.6 Hektolitrska masa Lastnost se določa po metodi iz standarda SISt ISO 7971-3:2009.
5.1.7 Surove beljakovine Lastnost se določa po metodi iz standarda ISO 1871:2011.
5.1.8 Sedimentacijska vrednostLastnost se določa po metodi iz standarda SISt ISO 5529:2010.
5.1.9 Število padanja ('Falling number') Lastnost se določa po metodi iz standarda SISt ISO 3093:2010.
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 13
6. poJasniLa k tabeLaM opisne sortne Liste
Vse sorte iz Opisne sortne liste za pšenico 2013 (OSL pšenica 2013) so po abecednem vrstnem redu zbrane v Zbirni tabeli, v kateri so za vsako sorto navedeni osnovni podatki. po-sebej so označene sorte, ki so v OSL za pšenico 2013 vključene na novo.
V nadaljevanju so sorte razvrščene po posameznih lokacijah preizkušanja po abecednem vrstnem redu.
Sorta: odobreno ime sorte s katerim je vpisana v sortno listo Republike Slovenije ali v skupni katalog sort poljščin eU.
Registrska št. (registrska številka): je enoznačna oznaka, ki se dodeli sorti ob vložitvi prijave za vpis v sortno listo v Republiki Sloveniji; sestavljena je iz kode za rastlinsko vrsto in zapore-dne številke.
Vzdrževalec: številska koda pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za vzdrževanje sorte; nazivi oziroma imena ter naslovi vzdrževalcev so v poglavju »8. Kode vzdrževalcev«.
Zastopnik: številska koda pravne ali fizične osebe, ki v Republiki Sloveniji distribuira oziroma trži seme sorte; nazivi oziroma imena ter naslovi zastopnikov so v poglavju »9. Kode zasto-pnikov«.
Leto vpisa: leto prvega vpisa sorte v sortno listo v Republiki Sloveniji; pri sortah, ki so vpisa-ne v skupni katalog sort, se ta podatek ne navaja.
OSL 2008: z »x« je označeno, da je bila sorta prikazana v Opisni sortni listi za pšenico 2008.
OSL 2013: z »nova« so označene sorte, ki so v OSL za pšenico 2013 vključene na novo, ostale sorte prikazane v OSL za pšenico 2013, so označene z »x«.
Varstvo žlaht. pravice: (varstvo žlahtniteljske pravice): podatek o zavarovanju sorte; sorte, ki so označene z »Z
EU« so zavarovane po sistemu varstva sort v eU.
Tip klasa: oznaka tipa klasa glede na prisotnost res v klasu. po tipu klasa v grobem delimo pšenice na golice (klas brez res – označene z 'bG') in resnice (klas z resami – označene z 'bR').
klasitev +/- dni od 19. 05.: večje ali manjše število dni od povprečnega datuma klasenja sorte Žitarka.
Višina rastlin (rel): povprečna višina rastlin do vrha klasa, izražena v odstotkih v primerjavi s povprečno višino sorte Žitarka.
Poleganje (ocena 1-9): delež poleglih rastlin, izraženih z oceno (1 = ni poleganja, 9 = po-polnoma poleglo).
Absolutna masa zrnja (g): masa 1000 zrn, izražena v gramih (g).
14 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
Hektolitrska masa (kg): masa 100 l zrnja, izražena v kilogramih (kg).
Surove beljakovine (%): vsebnost surovih beljakovin, izražena v odstotkih (%).
Sedimentacijska vrednost (ml): vrednost za določanje kakovosti beljakovin, izražena v mi-lilitrih (ml).
Število padanja (s): vrednost za določanje aktivnosti amilolitičnih encimov, izražena v se-kundah (s).
kakovostni razred: razvrstitev sort v kakovostne razrede a, B1 ali B2 glede na vrednost parametrov za ocenjevanje tehnološke kakovosti zrnja. Sorte z oznako * so sorte izven ka-kovostnega razreda, ker imajo vsaj pri enem od parametrov vrednost manjšo od minimalne vrednosti za kakovostni razred B2.
n: število podatkov, uporabljenih pri izračunu za lastnost pridelka zrnja.
Pridelek (rel): relativni povprečni pridelek zrnja, izražen v odstotkih v primerjavi s povprečnim pridelkom standardnih sort.
Erysiphe graminis (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice žitne pe-pelovke (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).
Septoria nodorum (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice rjavenja pšeničnih plev (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).
Septoria tritici (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice pšenične li-stne pegavosti (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).
Puccinia graminis (ocena 1-9): ocena intenzivnosti napada glive, povzročiteljice žitne pro-gaste rje (1 = ni bolezenskih znakov, 9 = zelo močni bolezenski znaki).
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 157
. op
isn
a s
or
tn
a L
ista
za
pš
en
iCo
20
13
7.1
zb
irn
a t
ab
ela
Sorta
Registrska št.
Vzdrževalec
Zastopnik
Leto vpisa
OSL 2008
OSL 2013
Varstvo žlaht. pravice
Tip klasa
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
alcaz
arta
O224
eU23
220
07x
xZ e
UBg
4,7
861
3972
13,3
4830
6*
1295
23
32
Alixa
n
eU13
nova
Z eU
Bg2,
091
240
7511
,235
280
*9
104
24
32
anton
iusta
O193
eU23
220
05x
xZ e
UBR
5,112
31
4182
14,7
6434
9a
1798
23
32
augu
stus
taO2
16eU
232
2006
xx
Bg
3,3
115
148
8011
,840
333
B215
107
23
32
Balat
onta
O232
eU23
220
08x
xZ e
UBg
-0,1
101
148
7911
,335
372
*12
111
23
22
Basti
deta
O189
230
232
2005
xx
Z eU
Bg0,
987
241
7412
,037
257
B229
100
23
32
Bc N
inata
O207
2923
620
07x
xBg
-1,6
983
4678
11,7
4120
9*
1710
42
33
2bc
Ren
ata
taO2
5429
236
2011
no
va
Bg2,
611
12
3879
13,1
4926
7B1
1299
22
32
Bc Zd
enka
taO1
5229
236
2007
xx
Bg
3,2
901
3479
14,4
5737
6a
1375
34
21
Bill
taO1
05eU
389
2003
xx
Z eU
Bg7,
610
31
4376
12,4
4625
7B2
1810
92
33
1bo
logn
ata
O286
eU33
3
no
va
BR-2
,192
235
8014
,266
340
a9
942
53
2Br
utus
taO0
10eU
232
1998
xx
BR
3,112
61
4683
13,4
5632
7B1
1495
13
31
CCb-
Inge
niota
O247
eU33
3
no
vaZ e
UBR
-3,1
942
5475
13,5
5723
3B2
1210
82
33
2Du
nai
taO1
95eU
232
2005
no
vaZ e
UBR
3,111
42
4580
12,8
4829
9B1
1298
33
23
ediso
n **
taO1
70eU
1320
05x
xZ e
UBR
4,111
62
4479
15,2
5435
3a
2393
22
42
euro
fitta
O214
eU13
2006
xx
Z eU
Bg3,
411
21
4779
12,0
4531
5B2
1211
62
33
1Fe
lixta
O235
eU23
2
no
va
Bg-6
,584
241
8114
,461
372
a12
902
33
2Fic
kota
O227
198
389
2007
xx
Bg
0,3
932
4179
14,5
5125
7B1
1893
23
32
gand
hita
O197
eU23
220
04x
x
BR-0
,784
241
7711
,727
336
B212
100
34
31
Garc
iata
O248
eU23
2
no
vaZ e
UBg
-0,4
902
4271
11,9
2930
3*
1210
33
64
3
16 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
Sorta
Registrska št.
Vzdrževalec
Zastopnik
Leto vpisa
OSL 2008
OSL 2013
Varstvo žlaht. pravice
Tip klasa
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
gK at
ita
O210
eU13
820
06x
x
BR-5
,289
137
8114
,041
324
a12
892
44
2gK
Leda
va **
taO0
18eU
138
1998
xx
Bg
0,110
51
4079
13,1
5937
2B1
2310
53
33
3gK
Mur
a **
taO0
19eU
138
1998
xx
BR
2,7
107
445
7812
,235
295
B218
992
26
1gl
obus
taO2
25eU
232
x
xZ e
UBg
5,8
100
140
7412
,745
359
B212
952
32
2Go
rolka
taO2
0918
1820
10
nova
Bg
1,111
01
4282
13,7
4228
5B1
1487
33
41
gran
dios
taO2
0635
113
2005
xx
Z eU
Bg8,
493
238
7612
,035
388
B226
106
22
33
guarn
ita
O172
8423
220
04x
x
Bg-1,
892
142
7311
,332
225
*19
108
34
62
Inou
ita
O242
eU33
3
no
vaZ e
UBR
0,5
912
4375
11,6
4523
4B2
910
12
44
2In
stinc
tta
O244
eU33
3
no
vaZ e
UBg
2,9
862
3874
12,6
5026
9*
995
23
32
Iseng
rain
taO1
1684
232
2002
xx
Z eU
BR0,
396
241
7811
,939
303
B239
101
24
52
Kalan
gota
O218
eU23
2
xx
BR
-2,3
811
4180
12,4
4237
3B2
1210
02
33
2Lu
dwig
taO1
1920
213
2002
xx
Z eU
Bg5,
013
02
4879
12,1
4529
9B2
3910
32
23
3Mi
helca
taO0
3329
236
1995
xx
BR
-1,6
102
251
7912
,246
305
B212
107
23
34
NS M
etka
taO2
5816
013
520
11
nova
Bg
2,0
882
4176
12,0
4028
0B2
1298
23
32
Orpic
taO1
85eU
333
2003
xx
Z eU
Bg0,
293
143
7612
,348
187
*14
922
42
2Or
vanti
sta
O184
eU33
320
03x
xZ e
UBg
2,3
922
3974
12,0
3829
9B2
2310
53
44
2pe
gass
osta
O137
7313
2001
xx
Z eU
Bg3,
811
62
4779
13,9
4529
4B1
2810
32
33
2po
beda
taO0
4116
013
519
90x
x
Bg-2
,810
81
4780
13,6
6425
1B1
1010
13
44
1pr
ofit
taO0
4222
013
1995
xx
Bg
7,0
118
249
7912
,645
402
B139
103
23
33
Racin
eta
O260
eU23
2
no
va
Bg7,
489
237
7612
,338
386
B212
106
22
32
Rena
nta
O044
112
1319
98x
x
BR3,
310
12
4978
12,9
4733
6B1
3910
82
23
2Ro
sario
taO2
15eU
232
2006
xx
Z eU
Bg7,
083
241
7411
,538
313
*24
101
22
32
Satur
nus
taO1
78eU
232
2005
xx
BR
2,111
73
4681
13,8
5536
0B1
1292
13
46
Savin
jata
O265
1818
2010
no
va
Bg-0
,110
53
4780
13,2
4025
2B1
1190
23
41
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 17
Sorta
Registrska št.
Vzdrževalec
Zastopnik
Leto vpisa
OSL 2008
OSL 2013
Varstvo žlaht. pravice
Tip klasa
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Soiss
ons
taO0
4884
232
1995
xx
BR
-1,1
952
3978
12,5
4135
5B2
3910
32
34
2Sr
panjk
ata
O050
198
236
1989
xx
Bg
-6,6
751
4079
13,4
4937
6B1
1889
36
33
Supe
r žita
rkata
O128
198
389
2002
xx
Bg
-1,1
912
4480
13,6
4230
5B1
2986
26
52
tomm
ita
O166
eU38
920
03x
xZ e
UBg
8,2
105
141
7612
,352
341
B215
114
12
31
Vulka
nta
O253
198
389
2011
no
va
BR-5
,810
52
3879
14,0
5025
8B1
1210
72
33
2W
inneto
uta
O241
eU13
nova
Z eU
Bg7,
411
62
4175
11,0
1231
4*
911
82
33
2Xe
nos
taO1
4973
1320
02x
xZ e
UBg
2,2
119
242
8113
,648
317
B126
106
22
32
Žitark
ata
O060
198
236
1985
xx
Bg
-0,8
901
4280
13,4
4336
4B1
3393
24
62
* iz
ven
kako
vost
nih
razr
edov
** tr
ženj
e do
volje
no d
o 3
0.6
.201
4
18 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 20137
.2 L
oka
cija
Ja
blj
e
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Xeno
s6,
211
92
4180
14,1
4636
3a
810
91
12
1
anton
ius7,
712
61
4383
14,1
5934
0a
698
12
22
ediso
n **
9,2
119
343
7917
,263
364
a8
961
13
1
Felix
-2,8
811
4081
14,3
6043
5a
481
13
21
Rena
n4,
310
31
4777
12,8
4037
1B1
1311
61
32
1
Vulka
n-1,
810
11
3778
13,6
5029
4B1
410
71
14
1
pega
ssos
8,2
119
445
7915
,654
277
B110
107
13
31
Mihe
lca-2
,096
150
7712
,647
311
B14
106
22
21
gK at
i-2
,390
138
8013
,140
284
B14
104
13
41
Brutu
s5,
012
71
4481
12,9
5634
6B1
410
31
22
1
Kalan
go-1,
379
141
7812
,641
374
B14
991
22
1
profi
t10
,412
11
4879
13,4
4244
1B1
1398
13
21
Bc R
enata
4,3
108
139
7812
,844
292
B14
971
34
1
Savin
ja2,
710
81
4879
13,3
3725
1B1
494
22
51
Ficko
3,3
911
4178
13,8
4235
4B1
692
14
41
duna
i6,
011
41
4680
12,8
4729
4B1
492
12
52
Bolog
na0,
392
135
7913
,661
386
B13
911
72
1
Žitark
a1,6
881
3980
13,5
5238
6B1
1189
14
51
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 19
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Satur
nus
4,7
116
146
7714
,339
432
B14
871
24
1
goro
lka3,
411
82
4382
13,7
5031
6B1
487
12
31
Ludw
ig6,
412
81
4778
12,7
4536
0B1
1386
13
21
Srpa
njka
-6,5
731
4279
13,9
4841
6B1
682
24
51
Bc Zd
enka
6,0
911
3680
13,4
5640
1B1
582
53
54
Supe
r žita
rka1,3
871
4479
14,0
4333
7B1
1077
17
61
gK Le
dava
**2,
599
141
7911
,662
354
B28
116
52
51
CCB-
Ingen
io0,
391
151
7513
,359
313
B24
109
11
21
euro
fit5,
411
11
4778
12,2
5836
8B2
410
91
22
1
Soiss
ons
1,395
137
7812
,339
387
B213
108
13
41
augu
stus
5,5
116
150
8111
,637
344
B25
105
12
32
eucli
de4,
398
142
7711
,642
368
B23
104
13
41
Orva
ntis
6,0
921
4074
11,6
3531
0B2
810
21
55
1
Racin
e8,
495
135
7411
,938
434
B24
101
13
21
Iseng
rain
3,3
971
4077
11,9
3730
1B2
1399
13
51
pobe
da-1,
310
01
4880
12,0
6523
1B2
497
33
61
alixa
n4,
393
140
7512
,240
303
B23
931
44
1
NS M
etka
3,3
911
3975
11,7
3832
5B2
492
14
21
gK M
ura *
*4,
710
11
4377
12,4
3530
5B2
687
12
41
Orpic
2,192
143
7512
,245
296
B25
871
36
4
20 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
tomm
i12
,211
41
3775
10,9
5527
6*
513
91
25
1
Bill
11,2
111
140
7611
,155
229
*6
138
13
41
Winn
etou
10,4
118
139
7412
,014
335
*3
112
14
21
Inoui
3,2
892
4273
11,5
4525
0*
311
11
44
1
Balat
on1,2
102
149
7710
,827
346
*4
107
12
31
Basti
de3,
391
140
7212
,943
281
*10
105
14
21
gand
hi0,
282
139
7511
,428
342
*4
105
13
52
Rosa
rio8,
488
141
7311
,942
340
*8
105
11
21
gran
dios
12,5
991
3774
12,3
3541
4*
910
41
32
1
garci
a2,1
911
4471
10,8
2230
6*
410
31
75
1
Bc N
ina1,0
931
4778
11,6
3821
9*
610
21
22
1
guarn
i0,
090
141
7111
,031
241
*7
981
36
3
Instin
ct4,
782
134
7112
,847
318
*3
921
33
1
glob
us8,
898
138
7213
,147
368
*4
901
11
3
alcaz
ar5,
584
138
6912
,642
317
*4
871
21
1*
izve
n ka
kovo
stni
h ra
zred
ov
** tr
ženj
e do
volje
no d
o 3
0.6
.201
4
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 217
.3 L
oka
cija
Ma
rib
or
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
anton
ius7,
212
31
4082
15,4
7038
1a
510
44
56
2pe
gass
os4,
511
31
5279
14,1
4128
1a
899
24
34
Brutu
s5,
512
92
4782
14,1
6628
7a
587
14
55
Felix
-6,1
801
4281
14,4
5635
3a
487
34
44
Vulka
n-6
,110
21
4079
14,2
4925
5B1
411
43
23
2Xe
nos
2,6
119
244
8013
,846
286
B19
110
23
34
Rena
n6,1
971
5379
12,9
5236
3B1
1310
73
24
2Bc
Ren
ata2,
010
91
4081
13,6
5732
9B1
410
63
23
2du
nai
2,9
115
146
8012
,746
322
B14
103
24
83
Bolog
na-2
,093
136
8013
,960
319
B13
983
54
2gK
Leda
va**
1,011
12
4277
13,0
3834
5B1
797
23
61
Žitark
a0,
995
143
7813
,740
288
B111
953
58
5Sa
turnu
s2,
411
42
4884
13,5
6234
1B1
494
23
22
ediso
n**
4,5
111
148
7715
,754
349
B17
932
34
4Sr
panjk
a-4
,977
139
7813
,147
373
B16
884
62
3Bc
Zden
ka2,
892
237
8013
,058
347
B13
822
44
1gK
ati
-5,5
851
3881
15,0
3333
7B1
474
24
52
goro
lka2,
811
33
4281
13,9
5625
8B1
374
24
52
euro
fit5,
911
61
4877
11,8
3526
7B2
412
32
33
3to
mmi
10,7
101
143
7512
,843
375
B25
118
22
22
22 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Racin
e8,
292
142
7912
,135
415
B24
117
32
34
Bill
10,7
102
144
7412
,936
264
B26
112
23
42
eucli
de3,1
981
5180
11,8
4231
1B2
310
73
44
4So
isson
s-1,
093
143
7912
,340
385
B213
106
34
44
Mihe
lca1,4
103
249
7812
,045
287
B24
105
24
31
gK M
ura*
*3,
311
12
5079
12,4
3530
3B2
610
43
32
2Ins
tinct
5,191
142
7611
,645
268
B23
104
33
32
Kalan
go-0
,884
143
8011
,738
355
B24
103
24
42
augu
stus
4,0
110
147
7912
,343
337
B25
101
23
42
glob
us6,1
104
142
7612
,646
357
B24
101
44
62
Iseng
rain
1,094
142
7811
,740
296
B213
100
37
72
Supe
r žita
rka-1,
091
143
7913
,538
242
B29
943
75
2W
inneto
u8,
211
41
4577
9,6
842
0*
312
63
34
2Or
vanti
s1,6
931
3872
11,3
3629
1*
711
24
45
4Ba
laton
1,710
11
4979
11,5
3739
0*
411
12
33
2Lu
dwig
7,2
127
150
8010
,836
282
*13
111
32
44
gran
dios
8,2
941
4278
10,7
3044
3*
811
03
24
4ga
rcia
0,6
931
4269
12,0
2729
6*
410
85
64
5CC
B-Ing
enio
-2,0
901
5875
13,8
5715
1*
410
73
34
2ga
ndhi
1,085
142
7811
,827
259
*4
107
24
11
alixa
n3,1
911
4276
9,9
3014
9*
310
43
53
2pr
ofit
7,2
120
151
8011
,335
460
c*13
103
32
34
Bc N
ina-0
,499
247
7711
,943
152
c*5
102
46
22
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 23
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Rosa
rio8,
287
143
7511
,238
369
c*8
101
32
42
Basti
de1,0
821
4575
11,2
3421
3c*
910
03
44
4po
beda
-0,6
109
346
8012
,343
175
c*2
993
45
2Fic
ko1,0
901
4377
14,5
5122
0c*
698
32
32
guarn
i-0
,392
142
7412
,336
233
c*5
972
37
2Or
pic1,0
941
4374
12,3
4798
c*4
922
42
2Ino
ui0,
794
148
7512
,046
198
c*3
912
43
2alc
azar
8,2
891
4273
13,3
5129
8c*
490
44
62
NS M
etka
3,187
146
7812
,643
147
c*4
873
23
4Sa
vinja
0,0
100
347
7912
,638
198
c*3
852
45
1*
izve
n ka
kovo
stni
h ra
zred
ov
** tr
ženj
e do
volje
no d
o 3
0.6
.201
4
24 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
7.4
Lo
kaci
ja r
aki
čan
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Felix
-10,
590
241
8114
,367
326
A4
103
23
41
bc Z
denk
a-1
,197
132
7914
,651
408
A5
973
44
2bo
logn
a-4
,493
233
8015
,076
310
A3
972
34
1An
toniu
s0,
512
02
4082
14,6
6633
7A
691
12
22
Goro
lka-2
,311
33
4384
14,2
5334
0A
490
34
42
Gk A
ti-7
,694
235
8214
,551
378
A4
894
63
1Lu
dwig
1,6
134
246
7813
,155
255
b113
115
22
24
Prof
it3,
711
42
4678
13,3
6232
8b1
1311
22
34
4Re
nan
-0,4
103
247
7813
,048
285
b113
106
22
21
Soiss
ons
-3,4
982
3778
12,8
4530
5b1
1310
32
24
1ka
lango
-4,8
822
3981
12,9
4841
2b1
410
22
33
1Or
vant
is-0
,690
239
7713
,144
295
b18
100
23
22
brut
us-1
,112
31
4885
13,4
5035
5b1
599
24
42
Xeno
s-2
,111
92
4083
13,0
5231
4b1
998
22
22
Tom
mi
1,9
102
242
7613
,758
403
b15
961
32
1ži
tark
a-4
,988
244
8113
,237
476
b111
961
26
2Du
nai
0,5
114
343
8013
,051
288
b14
954
35
1Sr
panjk
a-8
,275
140
8113
,253
351
b16
953
74
1Sa
vinja
-3,8
103
347
8113
,643
294
b14
932
43
2Sa
turn
us-0
,812
05
4484
13,6
6531
7b1
492
24
41
Pobe
da-3
,810
62
4682
14,3
6326
6b1
491
44
41
Supe
r žita
rka
-3,4
972
4481
13,4
4631
2b1
1091
25
41
Ediso
n**
-1,1
116
243
8013
,045
356
b18
892
24
2
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 25
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Gk Le
dava
**-1
,910
22
3880
13,7
5738
2b1
882
34
34
Euro
fit-1
,011
32
4781
12,1
4131
8b2
411
92
33
1Al
ixan
-1,4
882
3775
11,7
3633
9b2
311
82
22
1NS
Met
ka-0
,486
236
7511
,737
322
b24
115
23
21
balat
on-3
,110
02
4580
11,7
4138
8b2
411
22
41
2Eu
clide
-3,4
992
4679
12,4
4629
1b2
311
22
32
1Au
gustu
s0,
511
72
4880
11,7
4032
7b2
510
94
43
2bc
Nina
-5,5
102
645
7811
,742
252
b26
108
24
41
Gran
dios
4,7
852
3676
13,3
4232
5b2
910
82
22
3Ise
ngra
in-3
,497
241
7912
,139
304
b213
108
22
41
Mihe
lca-4
,110
62
5682
12,0
4632
0b2
410
83
43
2Ra
cine
5,7
802
3375
13,1
4232
3b2
410
82
22
1Vu
lkan
-9,5
112
236
8014
,052
225
b24
105
25
41
basti
de-1
,488
239
7512
,237
259
b210
102
22
21
Pega
ssos
-1,1
117
245
7912
,143
334
b210
102
22
22
Gk M
ura*
*0,1
109
644
8011
,934
286
b26
101
22
42
Glob
us2,
697
240
7512
,442
361
b24
933
32
2bi
ll0,
998
247
7613
,746
299
b26
872
31
1W
innet
ou3,
711
62
3975
11,7
1722
6*
312
22
22
3
Guar
ni-4
,993
243
7510
,630
204
*7
120
65
52
CCb-
Inge
nio-7
,510
12
5276
13,3
5621
5*
411
42
34
1Ro
sario
4,7
742
4173
11,4
3425
1*
810
32
34
3Al
caza
r0,
585
236
731 3
,952
312
*4
102
15
32
26 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
Sorta
klasitev ± dni od 19.05.
Višina rastlin (rel.)
Poleganje (ocena 1-9)
Absolutna masa zrnja (g)
Hektolitrska masa (kg)
Surove beljakovine (%)
Sedimentacijska vrednost (ml)
Število padanja (s)
kakovostni razred
n
Pridelek (rel.)
Erysiphe graminis (ocena 1-9)
Septoria nodorum (ocena 1-9)
Septoria tritici (ocena 1-9)
Puccinia graminis (ocena 1-9)
Inou
i-2
,189
238
7611
,341
264
*3
101
24
42
bc R
enat
a1,
611
52
3679
12,8
4220
2*
499
22
41
Garc
ia-3
,786
240
7312
,942
306
*4
982
52
2Or
pic
-2,3
941
4278
12,4
5114
6*
594
34
51
Fick
o-3
,497
237
8015
,361
197
*6
932
34
1In
stinc
t-0
,886
338
7413
,558
197
*3
893
44
2Ga
ndhi
-3,3
853
4177
11,9
2744
5*
486
45
31
* iz
ven
kako
vost
nih
razr
edov
** tr
ženj
e do
volje
no d
o 3
0.6
.201
4
OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013 | 27
8. kode VzdržeVaLCeV
18 anton tajnšek, Seljakovo naselje 37, 4000 Kranj, Slovenija29 Bc Institut za oplemenjivanje i proizvodnju bilja, trg Marka Marulića 5, 10000 Zagreb,
Hrvaška73 Fr. Strube Saatzucht Kg, postfach 1353, 38358 Schöningen, Nemčija84 Florimont desprez, Cappelle en pevele, Bp 41, 59242 templeuve, Francija112 I.N.R.a. agri-obtention S.a., La Miniere, Bp 46, 78280 guyancourt, Francija160 Naučni institut za ratarstvo i povrtarstvo, Maksima gorkog 30, 21000 Novi Sad, Srbi-
ja198 poljoprivredni institut Osijek, Južno predgradđe 17, pp 149, 31000 Osijek, Hrvaška202 probstdorfer Saatzucht gmbH, parkring 12, 1011 Wien, avstrija220 Saatzucht gleisdorf gmbH, am tieberhof 33, 3200 gleisdorf, avstrija230 Secobra Recherches, Centre de Bois Henry, 78580 Maule, Francija351 Saatzucht engelen Buchling e.K., Buchling 8, 94963 Oberschneiding, Nemčija
28 | OPISNA SORTNA LISTA ZA PŠENICO 2013
9. kode zastopnikoV
13 agrosaat družba za zastopanje in trgovino d.o.o., devova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija18 anton tajnšek, Seljakovo naselje 37, 4000 Kranj, Slovenija135 Kmetijska zadruga Lenart, Jurovska c. 1a, 2230 Lenart, Slovenija138 Kmetijsko gospodarstvo Lendava d.d., Kolodvorska 1, 9220 Lendava, Slovenija232 Semenarna Ljubljana d.d., dolenjska cesta 242, 1000 Ljubljana, Slovenija236 Semevit d.o.o., Kraigherjeva 19a, 2230 Lenart, Slovenija333 Syngenta agro d.o.o., Kržičeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenija389 perutnina ptuj d.d., potrčeva c. 10, 2250 ptuj, Slovenija