OPREDELITEV POJMA

1. znanost2. teorija3. ideologija4. umetnost

1. predmet, metoda, cilj nima predmeta, ki bi si ga lastila (predmet ima, a ne lasten), je izrazito sintezna in aplikativna veda (kako rešiti konkretne probleme v šoli). Znanstvene metode – kvantitativna metodologija; osnovni metodološki pristop v znanostih => poskus – hipotezo preverimo: vzamemo pojav, ga opazujemo in opisujemo, primerjamo ali se drug pojav obnaša enako -> induktivni pristop (“tradicionalne„ vede); pedagogika je razpeta med indukcijo in dedukcijo. Spoznati resnico, nato pa druge koristi (to loči znanost od ideologije)

3. pedagogika postane ideologija takrat, ko skuša določene ugotovitve prikazati kot strokovno utemeljene rešitve -> korist prevlada nad resnico

4. ideja se je zapisala v drugi polovici 19. stol., prisotna pa je bila že prej; vzgoja ves čas uhaja in nadzora, učitelje, ki jim uspeva, pa vodi umetniška intuicija, ne pa pedagoško znanje.

Bahtin – teza o polifoničnem romanu (romani Dostojevskega); proces umetniškega ustvarjanja; vzgoja je intencionalna dejavnost, ki zahteva tehnologijo -> DIALOG! Učenje je vedno aktivnost podrejenega, ne le nadrejenega – učenca moramo pripraviti do vstopa v aktiven odnos

Pedagogika je razpeta med različne klasifikacije. Zgrajena je na razlagi elementov, ki tvorijo pedagoške pojave (vzgoja & izobraževanje); vedno izhaja iz vrednot (merimo stališča ljudi do določenih vprašanj), ki se pretvorijo v temeljne pedagoške cilje.

Musek: Znanstvena teorija vrednot -> grupiranje vrednot iz katerih je sestavil teoretičen model; vrednotenje je fenomen, ki presega znanstveno resnico!

Pedagogika in teoretsko proučevanje

Behaviorizem -> opazovanje reakcij na podlagi stimulusa; duševni procesi so področje, ki znanosti ni dostopno; sledenje mehanskim reakcijam ne pripelje do uspeha – isti človek lahko na isti dražljaj enkrat reagira drugače kot prejšnjič.

Pedagogika se vedno sprašuje, kaj želi doseči in do česa ima pravico (do kod lahko z vzgojo posega v posameznika); pri poseganju v posameznika in družbo je treba biti zelo previden. Pedagogika ni le gola znanost, tehnika -> če bi bila, bi vprašanja odpadla; etična komponenta – ali so cilji upravičeni

Herbart: - etika -> upravičenost ciljev

- psihologija -> podlaga za razvoj metodike (znanstvena pedagogika)

1

TEMELJNI PEDAGOŠKI POJMI

VZGOJA = relativno načrtno vplivanje na razvoj posameznikove osebnostiRELATIVNA NAČRTNOST - vzgoja vsebuje nek cilj, je del medčloveške komunikacijeRAZVOJ OSEBNOSTI - samovzgoja, nezavedno

C.Millot -> človeški stik – gre za prekrivanje nezavednega; pride do močnega stika, posledica je sprememba osebnosti

J. Elster – obstajajo določeni človeški pojavi, ki se jih da načrtovati in jih s tem hitreje doseči (izobraževalni cilji), so pa tudi taki, ki jih sigurno zgrešimo, če jih načrtujemo (vzgojni cilji).

problematika načrtnostiKrieck – kako to, da so institucije kot je šola, vzgojno neučinkovite, nenačrtovani krogi pa dosegajo močne vzgojne učinke.

institucionalna vzgoja ≠ funkcionalna vzgoja vzgoja ni primarna naloga, je le ena od stranskih a pomembnih aktivnosti (družina, skavti, vsakdanje življenje) vzgojni učinki so zelo močni (pozitivno ali negativno)

Problem razvoja osebnosti -> problem usklajevanja dednosti, okolja in samodejavnosti.Vzgojo je vseeno potrebno načrtovati!Dva ključna argumenta:

1. iz konceptov prava -> deklaracija o človekovih pravicah – šole si morajo pravico do vplivanja šele pridobiti (pravni zastopniki morajo biti seznanjeni s programom institucije); možnost zasebnih šol, ki ustrezajo njihovem osebnem prepričanju (katoliške, valdorfske)

2. Pedagoški razlog – dva tipa socialnih sistemov -> združevanje npr. v tabornike, kjer so združeni otroci s podobnim interesom – tu načrtovanje ni potrebno; šola je bolj kompleksna institucija -> množica vsebin, različnih predmetov, vpliv vrstnikov,… vpliv delov uradnega programa vpliv dejavnosti zunaj pouka če prihaja do razlikovanj v pričakovanjih, je to slabo za otroka

Šola rabi neko idejo, načrt kako uskladiti različne dejavnike.

„prikriti kurikulum“ – prikrita pričakovanja nenapisana pravila, ki lahko rušijo intenco pravnih pravil; njegov obstoj ustvarja nevarnost, ker starši lahko očitajo šoli manipuliranje z otroki.„implicitne učiteljeve teorije/tiho znanje“ – pri opravljanju ožje vzgojne funkcije ravnajo zdravorazumsko, na podlagi nekih določenih predpostavk -> vrednostno barvajo vsebine v pedagoški praksi.

2

RAZVOJ OSEBNOSTI

Kako vzgojo razložiti kot dejavnik, ki vpliva na razvoj osebnosti?dednost, okolje, samodejavnost -> poenostavimo

dejavniki nature ------------------------------------------------------ dejavniki kulture- zorenje - vzgoja

z določeno mero represije vpliva na mladostnikovo zorenje.Zasnove naravne vzgoje, kjer bi otroka varovali, propadejo.Pritisk vzgoje na otrokovo naravo po klasičnem pojmovanju vzgoje – kultura povezana s tem, da posameznik vstopi v ta razvoj.Prelom 19./20. stol. -> poskusi, da bi pokazali, da prehiter razvoj kulture ni najboljši.

Freud – koncept sublimacije -> vzgoja poskuša otroka prisilit v to, da se bo odpovedal hipnemu zadovoljevanju potreb in ga naučil, da jih zadovoljuje na kulturen način; -> to ustvarja določeno napetost, frustracijo – če je to preveliko, se trudi ubraniti tako, da konflikte potlači (ker jih ne more rešiti sebi v prid)

ko se naberejo, bruhnejo ven, SIMPTOM -> znaki notranje napetosti

temeljna psihična labilnost, ki jo proizvaja kultura = NEVROZA

nas opozori na škodljive učinke represivne vzgoje (odkritje nevroze)

Ukvarjal se je z vprašanjem, kako na kultura prenaša stvari na posameznika.

Ali lahko klasično obliko avtoritarne vzgoje nadomestimo s čim drugim? -> ali je možno vzgajati brez avtoritete?

Dokaz, da Freudova teorija ne drži: analitik Alexander je poročal o pacientu, ki je imel hudo obliko nevroze, v mladosti pa je imel zelo permisivno vzgojo -> vseeno so se pojavili simptomi travm. Vzgoja je delovala nekonfliktno, a vseeno se je razvila nevroza (kako je to možno?). V vzgoji vedno prihaja do različnih pričakovanj in s tem do konfliktov, če obstaja neka avtoritativna oseba, pride do

3

„identifikacije s sovražnikom“ – to je idealne objekt, v katerega otrok usmerja svojo biološko dano agresivnost, če mu ta objekt vzamemo, se bo agresija preko nadjaza začela prenašati nazaj vase. Pravi, da je nadjaz proizvod kulture oz. vzgoje. Jaz – sfera zavesti, od njega se odcepi sfera nadjaza.Fromm to opredeli kot sadomazohističen karakter.

V prijazni vzgoji pritiski ne prenehajo – ne more jih prepoznat v neki osebi in nato vanjo usmerit svojo agresijo. Različnost je le v naravi pritiska.

B. Spock -> eden glavnih krivcev za permisivno vzgojoMarcuse kasneje ugotavlja, da se da prepoznat drugačen tip družbenih zahtev kot pred 2. svetovno vojno – vrednote, ki so bile podlaga za optimalen razvoj kapitalizma – treba je trošiti zaradi presežka dobrin. Nove vrednote, ki se selijo v nov tip pričakovanj povezanih s posameznikom. Nove vrednote imajo enak karakter pritiska na posameznika in zahtevajo desublimacijo potreb (ne se odpovedati svojim potrebam). Posamezniki zahtev ne prepoznajo kot ukaze – gre za prikrito avtoriteto, za katero ni nujno, da se je nosilci zavedajo.

„borderline“ motnje: - patološki narcisizem – o tem pisal Žižek

Povojna permisivna pedagogika privede do nastanka novih obrazcev represivnosti, konfliktna stanja so pogoj za razvoj!

Freud: - libido - agresija-> napetost, ki človeka sili, da se lahko razvija le v svetu kulture; po Freudu v fizičnem svetu iščemo nekoga, ki se mu bomo podredili in v tem bomo našli temeljni občutek varnosti. -> agresija pa preprečuje trajno zlitjeOtrok za optimalen razvoj potrebuje optimalno mero frustracij -> okolje brez frustracij škoduje otrokovemu razvoju.

60. leta, L. Strauss, predavanje „Rasa in kultura“ – potrditev Freudovih začetnih tez, ni lastnosti, ki bi jih lahko pripisali le eni vrsti dejavnikov; človek je podvržen določenim kulturnim dejavnikom še pred fizičnim rojstvom.

Vprašanje prioritet: Piaget – s pomočjo kulture sledimo nekim naravnim trendom razvoja, prednost je dal dejavnikom nature.Vigotsky – drugačno pojmovanje statusa učenja in poučevanja otrok se vedno nahaja na točki aktualnega razvoja, ki ji lahko opredelimo točko v bližnji prihodnosti.

Vzgoja je oblika komunikacije, ki se razvija na zavedni in nezavedni ravni, vedno je obtežena s konfliktnimi situacijami, ki prisilijo posameznika v komunikacijo z okoljem.

SIMPTOM, NERVOZA, SUBLIMACIJAnatura kultura

4

DESUBLIMACIJA relacije VZGOJA -> SOCIALIZACIJA 1.

-> MANIPULACIJA 2. -> INDOKTRINACIJA 3.

1. skoraj sinonim za vzgojo, je širši pojem, ker poleg namernih dejavnikov vključuje tudi nenamerne dejavnike, ki vplivajo na razvoj osebnosti – vzgoja je namerni del socializacije. Obred iniciacije -> sprejetje otrok v svet odraslih, praviloma se veže na spolno zrelost, ne na vzgojo; status posameznika spremeni in poseže v njegovo identiteto; ostanki iniciacijskih obredov -> zaključek srednje šole = matura = zrelostni izpit (včasih, danes se gre le za pregled eksternih standardov). Socializacija se večinoma poistoveti s procesom inkulturalizacije. Ideal kritičnega mišljenja in ideal avtonomne morale -> vzgoja mora razvit potenciale v posamezniku, da razvije samostojen pogled – preseganje ujetosti v obstoječe sheme! Vrhovni cilj vzgoje je za nekatere samoregulacija = nekomu pomaga razvit kapacitete osebnosti, ki nam pomagajo poiskati svoj identitetni položaj.

3. INDOKTRINACIJA = vcepljanje določene doktrine, korpus lastnih vrednot skušamo prenesti na drugo osebo; nekateri pojma enačijo – v tem primeru bi se vsak odmik od doktrine pojmoval kot motnja; spet deklaracija o človekovih pravicah – vsak si lahko ustvari svoj pogled na svet, ne pa da se ljudem vceplja neka doktrina, čeprav ni z njo nič narobe. Liberalna pedagogika -> striktno poudarjanje, da je taka vzgoja nevarna opcija, ki ima za učinek nevarno obliko konformizma, poleg tega je v nasprotju z dostojanstvom posameznika. Vzgojo je treba odcepit od indoktrinacije! 80.,90. leta – teoretiki, ki so prepričanim da mora del vzgoje vseeno ohranit indoktrinarni značaj (odpor proti indoktrinaciji se rahlja). J. Dewey – eden temeljnih pedagogov 20. stoletja. A. Guttman – zagovarja indoktrinacijo? Vzgojo skušamo danes opredeliti širše, vseeno je indoktrinacija še vedno zelo pomemben element v šolstvu.

2. MANIPULIRATI = spretno voditi (osnovni pomen), mi jo opredelimo kot prikrito indoktrinacijo; tisti, ki ga vodimo ne ve, v kakšnem statusu se nahaja; večja kot je zavestna kontrola posameznika, manjša je možnost manipulacije in obratno. Platon – izvrši naj se selekcija mitov -> treba vpeljat prakse manipuliranja množic tako, da ljudje ne vej točno, za kaj gre. Reklame – vzpostavit prijetno stanje, nato pa ponudit eno samo informacijo. Manipulacija najbolje deluje, ko človek pokaže čustveno stanje – treba ga je odvrnit od tega, da bi lahko karkoli presojal. Permisivna pedagogika – gesla pričajo o tem, da se vzgoja prične kazat kot sredstvo za manipulacijo. Silna bližina vzgoje in manipulacije; mnogi verjamejo, da ne manipulirajo, se tega ne zavedajo – je pa še vedno manipuliranje nedopustno.Upor manipulaciji:- otrok in starši imajo pravico biti seznanjeni s programom- v šolskih sistemih naj se del kurikuluma oblikuje tako, da ga lahko uporabniki sokreirajo (izbirni predmeti)- umeščanje vsebin v šolske programe, ki pojasnjujejo načine manipulacije v sodobni družbi (kritična pismenost)- razvoj kritičnega mišljenja v vseh fazah pouka (faza predavanja in faza ocenjevanja)

5

ŠOLA KOT DRUŽBENA INSTITUCIJA

Šola je tipična družbena institucija.Aristoteova, Platovova šola…-> interesno zelo homogene družbe, priprava za poklice, podajanje specifičnih znanj. Drugačna oblika šole kot os razsvetljenstva naprej -> na ravni države se pojavi potreba, da se poskrbi za vzgojo vseh državljanov – obstoječe šole ne morejo biti edini vir izobraževanja.

Dva osnovna centra moči: posvetna oblast cerkvena oblast

boj, katera stran bo imela nadzor nad šolskim sistemom.L. Althusser – šola kot ideološki aparat -> upravičena izjava. Konkretna oblast za ohranjanje moči uporablja represivne (zapor, policija, vojska, inšpekcija) in ideološke (šola, religiozne institucije, mediji, družina) aparate.- šola je eden najbolj pomembnih ideoloških aparatov -> je nujna, začne se zgodaj in dolgo traja; način delovanja je manj razviden kot pri represivnih aparatih.- nadzor nad represivnim aparatom deluje šibkejše kot nadzor nad ideološkim aparatom; revolucija-enkraten dogodek, ki ga mediji lažje in bolje pokrijejo kot šola.

Subjekt -> nekaj pod objektom.

M. Focault: - družbena represija se ne umika večji svobodi posameznika, ampak le spreminja svoje forme.- uveljavljajo se skriti načini nadzora, skriti pod ideološke forme- ideja PANOPTIKON (prvi omenja Bethlam): po renesansi se seli iz duhovnih sfer v materialne prakse- arhitektura (centralna točka, iz katere je možen nadzor nad vsemi deli stavbe), umetnost (angelčki, ki s pogledom spremljajo po prostoru), kultura kaznovanja, tudi pedagogika

Rousseau: v pedagoške preselil idejo panoptikona. Na svobodni vzgoji skušal dokazati, da bo otrok postal svobodna oseba, a na koncu ugotovil, da bi bila taka vzgoja grozna -> to je najdlje možno od svobodne kritične osebe.

M. Apple: sprva je bil sam učiteljDejavniki, ki v ideološki smeri vplivajo skozi šolo:

URADNI KURIKULUM

Klasični nabor izobraževanih predmetov vzgojni predmeti(naravoslovje, jeziki, …) (državljanska vzgoja,…)

Najlažje prepoznati ideološke intence in se jim upreti.

6

PRIKRITI KURIKULUM

učitelj vrstniški odnosi kultura šoledrža, način komuniciranja, šola aktivno vpliva materialnadidaktični pristop na odnose kultura,

nenapisanapravila, rituali

Dejavniki, ki ne vplivajo neposredno skozi šolo, obrobni organizacijski okviri -> vpliv feminizma, oblike posrednega vplivanja na učiteljevo ravnanje prek posvetne politike,…

Izobraževalni predmeti: 1. naravoslovje, darvinizem znotraj tega -> nekateri so ga že prepovedali (Poljska), nekateri

delajo na tem (določene države ZDA). Darvinizem = gre za obrazce, ki potekajo, ko je življenje že nastalo, ne pojasnjuje začetka, prodiranje v vse naravoslovne koncepte. Tisto, kar je jedro znanstvenih konceptov, mora šola ohranit, a mora učitelj predstaviti še druga stališča.

2. zgodovina – čim bolj objektiven prikaz dogodkov, povezanih v narativno strukturo; ideološko obarvane interpretacije v učbenikih; selekcija materiala – kateri dogodki so vzeti kot ključni in se jim posveča več časa. pokazatelj vnašanja ideologije v predmet.

3. jeziki – pouk književnosti -> kanoni besedil, ki jih mora učitelj v šolah obvezno obravnavati; pouk, kdaj je bil napisan prvi slovenski roman, ni pouk književnosti, ampak pouk literarne teorije.

Vzgojni predmeti:Skušajo se odlepit od aktualnih političnih ideologij, a jim to po navadi ne uspeva. Majhen učinek predmeta v sistemu; delujejo bolj kot kritična točka ideologije, ne njen zagovornik.Razmerje med: konceptom verouka: aktivno uvajanje poslušalcev v versko življenjekonceptom pouka o verstvih: seznanjanje o pomenu religij, njihovo vrednotenje, glavnina časa se namenja verstvom iz okolja

Pisec učnega načrta, izvajalec, kdo ima pristojnost poučevanja. Za pouk o verstvih so pisci isti ljudje, ki so pisali učni načrt za ostale predmete.

Državljanska vzgoja v liberalnem pomenu besede – seznanjanje z delovanjem družbenih institucij,

promocija temeljnih političnih vrednot (- levopolitične stranke) temeljni namen je krepiti pripadnost nekemu narodu > desno politične stranke

(domovinska vzgoja)

7

Z. Bauman, Maclntyre -> naša identiteta se vedno oblikuje v določenem socialnem prostoru > identitetni razvoj poganja težnja po pripadnosti neki skupini in težnja po osamosvojitvi od večine v tej skupini. Obujanje patriotizma je nujno (Maclntyre)

- prostovoljno delo -> substitut za koncepte državljanske, domovinske,… vzgoje; alternativa pošolanim predmetom; pomoč v realnih življenjskih okoljih; pozitiven naboj, če je ustrezno vrednoten in mentorsko voden.

Učitelj: dve dimenziji:(a) objekt identifikacije: izpostavljen mehanizmom, ki ga postavijo na mesto pomembne

osebe s strani učencev; iz tega mesta se ne sme izpeljati dejavnosti, ki niso v skladu s pričakovanji; mnenje učitelja šteje več kot mnenje drugih oseb – zato je treba svoje stališče poudariti, ampak tudi predstaviti druga stališča!

(b) kreator pouka: učitelj postavlja strukturo pouka (način komunikacije); bolje ne govoriti o vrednotah, če jih nismo zmožni podpreti s svojim ravnanjem (ne moremo govoriti o demokraciji kot diktatorji); tendence po vzpostavitvi neke komunikacije z učenci, izmenjava stališč,…

Vrstniški odnosi: vpliv s strani šole kot institucije. Tekmovalnost -> en vidik je vitalen za razvoj posameznika; pristop k tekmovalnosti je različen – v našem okolju tekmovalnost potegne za sabo neko splošno oceno zmotnosti (kdor izgubi, je bedak) > travme iz preteklosti; bolestna tekmovalna klima zaradi specifičnega delovanja sistema.

Kultura šole: (a) materialna kultura > kako so bila grajena šolska poslopja (dvojna stopnišča, za učitelje in

učence,…); forma šole, ki omogoča zasebno druženje in dogodke, ki dijakom omogočajo druženje. Vprašanje videonadzora, varnostnikov, zaklepanja vrat,… -> to prodira skoraj samoumevno, o tem skoraj nihče ne razmišlja.

(b) duhovna kultura > določeni obredi, ki napovedujejo kakšna je institucija; eden znakov totalne institucije: mučno sprejemanje novincev; vprašanje šolskih uniform, o tem se premalo razmišlja.

V nekaterih jezikih (nemščina) se kulturo šole enači s klimo odnosov.

Vse to so neposredni vzgojni dejavniki; v primeru neusklajenosti je učinek majhen (v primeru ideologije je to dobro); dejavniki prikritega kurikuluma so učinkovitejši od uradnega; prevlada sporočilo prikritega kurikuluma (če med njima ne pride do nasprotovanja).

SISTEMSKI UKREPI; S KATERIMI OMEJIMO VDOR IDEOLOGIJE V PEDAGOGIKO1. vprašanje legitimne vzgoje se dodatno zaostri; država narekuje vzgojno-izobraževalni

vpliv šole > vnaprejšnja ozaveščenost o konceptu

8

pravica do ustanavljanja zasebnih šol -> delujejo v razliki glede na ideološki okvir posameznika, ne gre za elitizem. Veliko jih ustanovijo cerkve. Posebna pedagoška načela – valdorfske šole – internacionalna mreža, dodeljevanje ustreznih licenc za delo.

antropozofija kot naukŠola Marie Montessori -> religijsko ozadje, ki je v okolju večinsko.Mora biti jasno opredeljena specifika delovanja; vzdrževanje stika s centralami na mednarodni ravni -> certifikati, da se dosledno sledi konceptom; starši se ne morejo pritožiti inšpekciji in zahtevati nadzora. Ločnica pri zasebnih šolah je to, kdo je ustanovitelj. Po svetu se 5-8% populacije izobražuje v zasebnih šolah, edino na Nizozemskem, kjer je glavnina šolstva zasebna. Ni interesov, da bi v javnih šolah uveljavljali verske predmete – cerkev je naredila antipropagando -> s tem preprečitev vstopa ideologije v javno šolstvo.

2. načelo, ki skuša javno šolo (državni del) odlepit od direktnih ideoloških posegov -> laičnost javnega šolstvaIdeja o nevtralni javni šoli -> nevtralnost do specifičnih vrednot, vprašanja vrednot se ne da rešit na nevtralni način – ta vprašanja naj se rešuje zunaj šole -> zgrešeno > določena vrednostna vprašanja se pojavljajo povsod; tudi ideološko nevtralne znanosti morajo krepiti etično zavest do rabe znanja. Javna šola je dolžna razvijati pozitiven odnos do določenih vrednot. Nadomestila pojma nevtralnost s pojmom laičnost > nevtralnost javnega šolstva glede religioznih vsebin, kasneje zraven še politične vsebine. Laicizem – specifična vrednotna pozicija, ki zavrača kakršnokoli povezavo vere z življenjem. Laičnost ne pomeni sovražne vrednotne nastrojenosti! Ožji pojem laičnosti je distanciranje od religioznih in političnih vsebin. Tri prepovedi: (a) katerakoli cerkev/stranka ima neposreden vpliv na učni načrt. (b) vpliv na nastavljanje učiteljev (ni vprašanj o verski/politični pripadnosti). (c) zaščiteni šolski prostor za izvajanje političnih/verskih manifestacij. Izjemoma potek verouka v prostoru javne šole, a mora biti ločen od pouka, s posebno prošnjo, če cerkev nima ustreznih prostorov. Izjema tudi blagoslavljanje novih objektov (npr. župnik požegna novo telovadnico).

3. Koncept avtonomije: - stopnja neodvisnosti družbenega akterja od nadrejenih institucij - avtonomija šole - avtonomija učitelja > glede na stopnjo neodvisnosti od dokumentov, ki diktirajo njegovo delo (učni načrt, didaktične strukture).

Avtonomija v slovenskem šolstvu relativno šibka – do pred kratkim je lahko šolski minister potrdil ravnatelja ali ne, čeprav je bil sprejet v vseh ostalih organih šole.Vzgojno področje – po eni strani prostor izjemno odprt (a se z novim zakonom pripravlja na krčenje); proste roke pri oblikovanju vzgojnega režima. Škodljiv primer delovanja avtonomije > Koroška v času Heiderja. Avtonomija: izpolnjevanje izobrazbenih standardov

državni nadzor nad dosežki ob povečani stopnji avtonomije: -> eksterna preverjanja znanja – ali so dosežki učitelja ustrezni; -> ti cilji so lahko ideološko obarvani (s strani kapitala), cilji eksternih preverjanj, tudi internacionalnih testiranj

9

formalni ukrepi (opomin, ukor) – v odločbi treba napisat, katero normo iz pravilnika je učenec kršil; dolžnost & pravica oblikovati natančen hišni red.

4. Reguliranje preko etičnih poklicnih kodeksov -> posamezna profesionalna združenja. Temeljne odgovornosti pripadnika določene skupine; določeni tudi ukrepi ob prekrških, npr. odvzem licence od zdravniške zbornice, ne od ministrstva za zdravje (v drugih državah, pri nas ne). Želijo vmesno območje nekoliko pokriti.

VZGOJNA DIMENZIJA ŠOLE vzgoja (ožji pomen) : izobraževanje

5. ideološki sistem spoznanj se veže na določene sprejete vrednote, sprejemamo jih kot dejstva; tudi v vzgojni dimenziji se moramo dokopati do postavk, kako ravnati v družbenem sistemu, da bo koristno za vse, med vzgojo in ideologijo ni čiste ločnice – vsaka vzgoja je ideološka -> ideologija v ožjem pomenu besede

- ideologije, ki so dopustne- ideologije, ki so prepovedane ločnicaPrizadevanje, da tudi najbolj nesporne vrednote ves čas utemeljujemo na ustrezen način.Natančna postavitev vzgojnega koncepta šole je najbolj učinkovito sredstvo preprečevanja vdora verskih in političnih ideologij. Vloga vodstva za ustvarjanje optimalnih razmerij -> šola, kot sistem pritiska na to, da se določen tip relacij krepi, ne da bi se s tem sploh ukvarjala.

Obvladovanje vzgojnodisciplinske problematike je pri učiteljih velik problem (tudi 70% ure je namenjeno umirjanju razreda.) To je relativno komplicirano področje.

Herbart -> koncept pristopa k izobraževanju učiteljev, koncept pedagoškega takta (intuicija). Obstaja register nečesa, kar je težko opredeliti, ne ve, ali se intuicijo da razvijati -> prepričan je, da se jo da, znajdenje v nepredvidljivih situacijah.

najbrž obstajajo nekateri, ki je ne potrebujejo, tudi tako, ki občutka ne bodo imeli, večina pa predpozicije za to ima.- kombinacija teoretskega znanja in praktičnih izkušenj > formula za dosego takta, ne gre

za 'recepte', saj je vsaka situacija neponovljiva.- osebna naravnanost v povezavi z naravnanostmi, ki so v pedagoškem procesu obvezni.

Fred Korthagen: 2 inovaciji:- čebulni diagram (posameznikova osebnostna struktura iz več plasti) > prva vaja didaktike.

Za učitelja je ključno, kako bo vzpostavil koherenco med posameznimi plastmi.- ključna refleksija > študentom, ki grejo na vodeno pedagoško prakso, pomaga razumeti,

zakaj so v določeni situaciji pozitivno presenečeni ali v stresni situaciji.

10

VZGOJA – ožji pomen (jasna ločnica od izobraževalnih plasti) na katere plasti osebnostnih lastnosti vplivamo z izobraževanjem in na katere z

vzgojo. izobraževanje: kognitivne, psihomotorične spretnosti; vzgoja: moralne navade, emocionalni razvoj, motivacija (konativna sfera).

Ta definicija ima zgolj omejeno veljavo > ta delitev zdrži le pri najbolj elementarnih obikah učenja; učenje na pamet, poskusi in napakeFahidiotizem – izurjenost na določenem področju, a se jih to ne dotakne (ni spraševanja, čemu je znanje namenjeno).Vzgojitev navad – klasično pogojevanjePeklenska pomaranča – nikoli se ne postavi etično vprašanje in vprašanje vrednot – NAPAKA! Redukcija le na delček plasti – na moralne navade.

! Ko si prizadevamo za dosego višjih izobraževalnih ciljev se izkaže, da sta vzgoja in izobraževanje nerazdružljiva.

Najvišji cilj izobraževanja > kritično mišljenje > možnost svobodne uporabe lastnega uma (Kant).Najvišji cilj vzgoje > tesno povezan s kritičnim mišljenjem> avtonomna morala.

Povezava kritičnega mišljenja in avtonomne morale: Kant – spis, ki ga je pisal za časopis, za ideal vzame pojem biti razsvetljen: nedoraslost/nedoletnost > velika večina ljudi v razsvetljenstvu > zaradi lenobe (nagnjenost k udobju, pomanjkanje poguma – spopad z obstoječimi sistemi resnice ob uveljavljanju svojega mišljenja.)2 oviri za doseganje kritičnosti:- hitro se podredimo avtoritetam (zunaj nas)- nagnjenost k ugodju (znotraj nas)paradoks – krepitev volje je pogoj za razvitost kritičnega mišljenja, ki je cilj izobraževanja.Vidimo iz kje izvira Herbertova teza, da šola ne potrebuje vzgojnih predmetov > posredovati je treba le znanja, ki imajo vzgojno vlogo.

J. Passmore: razdeli nivoje razvoja kritičnega mišljenja1. pogoj je razvoj ustreznih kognitivnih zmožnosti, vezanost na izobraževalno dimenzijo pouka2. povezanost s specifično osebnostno lastnostjo, da vzpostavi kritični dvom (če je učitelj nekaj rekel, ni nujno, da je res), vezano že na vzgojno dimenzijo.3. razvoj etične zavesti; tudi to meri na vzgojno dimenzijo.

Razvoj kritičnega mišljenja in avtonomne morale sta povezana z vsemi področji osebnosti. Po Kantu: posameznik ne deluje iz navade/iz pričakovanja nagrade/ iz emocialnega motiva, ampak ker je prepričan, da je v dani situaciji to etično. Delovanje iz avtoritete lastnega uma > s tem smo spet pri kognitivnih lastnostih.Kantov spis o pedagogiki – ne moremo celotnega vzgajanja graditi na etičnih načelih!

11

Kako je mogoče z vzgojo/izobraževanjem možno doseči tako visoke cilje? Vse, kar je človek, je posledica vzgoje.

R. Peters -> (vzgoja se začne kot dejavnik kulture še pred otrokovim rojstvom, na začetku vezana na navajanje na rutine).Plasti skuša zapolniti – človekova avtonomija združuje kognitivno plast in vsebuje avtentičnost kot zmožnost sprejeti vodilo lastnega življenja. Pomembno je, da se racionalistični model avtonomije uravnovesi z avtentičnostjo. Biti avtonomen pomeni razviti določene vrline – izpostavi pogum in močno voljo.

K. Strike -> avtonomna morala stvar vzpostavitve funkcionalnega evalvacijskega okvira (etično presojanje) in klasične vrline (pogum, zmernost, sočutje)

ZAKAJ ŠOLA RABI VZGOJNI NAČRT?1. Za preprečitev prikritih ideoloških tendenc. Dva osnovna teoretska argumenta:- PRAVNI – pravica staršev, da odločajo o vzgoji lastnega otroka; možnost izbire šole

(radikalno: javno/zasebno + znotraj sistema javnega šolstva); načelo šolskega okoliša – šola najbližje kraju bivanja > kratenje te pravice; a je zakon o možnosti izbire šole višji akt > možnost izbire ostaja. Kompetentno izbiranje med programi je možno le, če so jasno definirani > jasno opredeljen mora biti tudi vzgojni koncept.

- PEDAGOŠKI – šola > zapleten socialni sistem, kjer delujejo mnogi dejavniki, pedagoški vpliv večji, če so vzgojni elementi usklajeni – ne sme en vpliv spodbijati drugega; vzgojni koncept mora jasno pokazati, kako bomo povezovali vzgojne vplive pri učnih predmetih, ekskurzijah, uveljavljanju hišnega reda…potrebna povezava, da delujejo v isto smer.

KAKŠNE REALNE CILJE NAJ SI ŠOLA POSTAVI?minimalni koncept – javna šola mora poskrbeti za disciplino, ker brez nje ne more izobraževati.maksimalni cilj – vzgoja in izobraževanje sta neločljiva procesa > morata se zavestno in produktivno dopolnjevati za dosego najvišjih ciljev.

F. Oser -> 'odgovorne sinteze' > preplet vzgoje in izobraževanja

razkorak se zmanjšuje > zagovarjanje prepleta dveh nivojev:- kurativno discipliniranje: stimuliranje ustreznega ravnanja; dejanje že storjeno

sankcioniranje prekrškov in podeljevanje nagrad. Pravilnik o pravicah in dolžnostih.- preventivno discipliniranje: narediti kaj za to, da določenih kršenj ne bo, ni opredelitve v

pravilniku, moralo bi biti opredeljeno v vzgojnem konceptu > dinamičnost učitelja, prizadevanje za vzpostavitev kompaktnejših vezi v skupnosti – ustvarjanje kohezivne povezanosti. Tudi mehanizmi nadzora, ki preprečujejo kraje, nasilje, projekti za uveljavitev nenasilne komunikacije,…

! Samo prek discipline vseeno ne moremo doseči najvišjih pedagoških ciljev.

12

Koncept doživetja (30. leta)Maslow -> področje religioznih fenomenov; 'vrhunska izkušnja' -> gojenje kreativnosti; učenec je osebno angažiran, ob naši pomoči začne razvijati višje kompetence.

Posredni vzgojni dejavniki – npr. učni načrt > sam po sebi ne vzgaja, lahko pa spodbudi delovanje neposrednih dejavnikov.Pragmatično razmišljanje > ali bo učni načrt uspel zagotoviti premike k uspešnim učnim procesom (z danimi učitelji v dani situaciji)

3 modeli vzgajanja:1. DIREKTNA VZGOJA: posebni vzgojni predmeti, označen kot neučinkovit že pri Aristotlu –

na nastanek vrlin vpliva odnos (učiteljeva drža). Lojola > verouku pripisoval majhno težo. Freud > osebnostni premiki posledica nezavednega. Bos > vzgojni učinek kot drugotno stanje.

2. INDIREKTNA VZGOJA: šola lahko vzgaja prek vseh ostalih dejavnikov > ampak morali bi se vsi učitelji zavedati vzgojne vloge. Dewey > ne verjame, da vsak učitelj ves čas tudi vzgaja, ni nujno, da je vsaka izkušnja vzgojna! Prehitro vodi do tega, da se učitelj s tem ne ukvarja – ne čuti se odgovornega za doseganje vzgojnih ciljev (ker itak z vsem vzgaja).

3. KOMBINIRANI MODEL: ohranja se določen nabor ponujenih vzgojnih predmetov (državljanska vzgoja, etični, religiozni predmeti,…) Poudarek na projektnih pristopih k šolskemu delu > dejavnost se ne zaključi v učilnici -> močan vzgojni karakter.

OBLIKOVANJE VZGOJNEGA KONCEPTA

1. etične teorije2. pravni koncepti

ETIČNE OSNOVEOd 70. let naprej različni etični tokovi – zahtevna naloga – katero etično osnovo vzeti za izhodišče.1970, Rowls – Theory of Justice > skuša posodobit klasični razsvetljenski model etike – koncept pravičnosti. Kant – kategorični empiritiv, vezan na človekov um > deluj vedno tako, da lahko tvoje ravnanje velja kot obči zakon -> pravičnost

Rowls to razstavi na načela:1. načelo enakih možnosti > pravični smo takrat, ko vsem omogočimo enak dostop do

družbenih dobrin2. načelo poštenih enakih možnosti > zaradi različnih štartnih osnov posameznikov

formalno izenačevanje pogojev še ne pomeni poštenih enakih možnosti – zahteva, da

13

družbene institucije s pozitivno diskriminacijo skušajo zmanjšati razlike v štartnih možnostih

3. načelo diference > pravična družba najprej poskrbi za najšibkejšeDva teoretska pristopa (Rowles):

1. razmišljanje v izvorni situaciji2. razmišljanje izza tančice nevednosti

Treba se je postaviti v položaj, ko odmislimo konkretne okoliščine in se vprašamo, če bi ravnali enako v drugačnem družbenem položaju. nujen, da lahko pridemo do etičnih

namer, ki so lahko pravičneSvoj koncept pravičnosti je vezal na vprašanje forme razsojanja, ne pa na podlagi opredelitve družbenih dobrin > ljudje se lahko razlikujemo v pogledu na 'dobro' in smo upravičeni do ohranjanja te specifike – bila bi oskrunjena pri določanju družbenega dobrega.

Deontološka etika (pragmatične se vežejo na skupno dobro)Skušal vzpostaviti mini teorijo, kako se občutek za pravičnost formira skozi posameznikov razvoj. Občutek nas naredi pripravljene upoštevati drugega, to je skupek osebnostnih dimenzij. Sense of justice – kompleks celovitih dimenzij.Razvoj v treh etapah:

1. obdobje pred vstopom v šolo; (družina), primarni medij vzgoje je privzgajanje občutka skrbi za sočloveka

2. obdobje šolanja; osnovni medij je vzpostavljanje odnosa do družbenih norm (ravnanje v skladu s spoštovanjem norm, razumevanje, kako so norme zastavljene)

3. vstop v odraslost; vzpostavitev kritične dimenzije do konkretnih režimov

Piaget in Kohlberg -> Rowls sledi njunim modelom (poleg Kanta), za razvoj moralnosti potreben razvoj kognitivnih zmožnosti (decentralističnost mišljenja, zmanjšanje egocentričnosti)prej kompleksno etično razsojanje ni možnoPiaget: v obdobju pred šolanjem je otrok amoralno bitje.Rowls v konceptu skrbi predvidel, da tudi v predšolskem obdobju vzgoja ni zreducirana na discipliniranje; mnogo bolj kompetenten odgovor kot pri Piagetu in Kohlbergu.

Očitki Rowlsu: premalo domislil vprašanje motivacije za prosocialno ravnanje; zmožnost presojanja ni

garancijam da bomo ravnali v skladu s spoznanjem koncept pravičnosti ni univerzalen koncept! izhodišče etičnosti ni posameznik! Rowls ne vključi skupine > slabljenje kohezivnih sil, ki

spodbujajo posameznika, da se približa željam drugih. Krepitev individualizma. Rowlsu kljub očitkov pripisujejo veliko funkcijo.

C. Gilligan – In a different voice 1979Skušala spodkopati tezo o etičnem univerzalizmu. Način odgovorov na zastavljene etične dileme pokaže, da etično razsojanje ni enako pri celotni populaciji. Žensko razsojanje (kot socialna konstrukcija spola) – orientacija v skrb > rodi ETIKO SKRBI

N. Noddings – izvor moralnosti ni umski kriterij, ampak

14

kapacitete, ki pripravijo posameznika do tega, da vzpostavi odnos skrbi (npr. sočustvovanje)

Za metodiko vzgoje je pomembno, da je ne smemo vezati le na koncept otroka kot objekta skrbi, nujno je, da mu damo priložnost, da se znajde v aktivni drži subjekta skrbi.

Etika skrbi ni brez pomanjkljivosti: nevarnost spremembe v paternalizem bližina koncepta skrbi in diskurza usmiljenja (usmiljenje odvzema objektu skrbi status) vsaka etična teorija mora privesti do elementa etične refleksije; ne gre le za etično ravnanje

(pri etiki skrbi gre ravno za to).

ETIKA VRLIN in SKUPNOSTNA ETIKAIzhodišče obeh teorij A. Machintyre: Po vrlini

redukcija etike na zakon je naredila veliko škodo > reducira etično problematiko na presežke, ki so bili vezani na temelj etičnosti (odlepitev od egoizma). Pomeni ravnanje v duhu tehtanja koristi in ne ravnanja posameznika na presežek

etični subjekt lahko opredelimo z osebnostnimi lastnostmi: poštenost, resnicoljubnost, skrbnost,…

vrline se vedno razvijajo preko praktičnih odnosov in dogajanja v konkretni socialni sredini

Kaj je vrednota in kako se prenaša?= subjektivna objektivna kategorija, vključuje

- racionalni kategorijo vednosti

- specifičen emocionalen odnos

vrednoteZnanje postane vrednota, ko do njega vzpostavimo emocionalen odnos. Vrline ni mogoče poučevati (Sokrat) > glede na to vzgoja ni možna, emocionalnega odnosa ni mogoče prenašat > vrlino je mogoče prenašat, ne verjame pa v poklice učitelje

Kaj pomeni prenos vrednot?Dürkheim – učitelj, ki želi prepričati poslušalce, mora sam verjeti v verodostojnost svojega sporočila (diši po mistiki ) Kaj mora govornik početi, da bo vzbudil prijetne emocije? -> drža, geste, ki kažejo, da nam ni vseeno kaj delamo. -> tematika, obarvana z emocionalnimi toni.

Vzgoje vrednot se ne da naučiti in se ga spraviti v metodiko, potreben je angažiran učitelj (ki pa itak ne rabi posebne metode).

15

Izpostavitev pomena skupnosti – KOMUNITARIJANSKA ETIKA (skupnostna)50. leta: S. Gogala > kakšen naj bo učitelj, da bo lahko deloval vzgojno

2 formi socialnih skupnosti, značilni za šolski prostor:1. formalne institucije > združujejo ljudi z različnimi interesi, ki niso vstopili prostovoljno2. skupnost > nekateri interesi bolj podobni, prostovoljni vstop, bogatejša dinamika

medosebnih odnosov, neformalizirana pravila (družina, vrstniška skupina, cerkev – klasični pomen verske skupnosti!)

Šole postajajo preveč formailizirane, sprejeti morajo določena načela povezovanja, če hočejo doseči vzgojni ukrep. Mladi niso brezkompromisni nasprotniki avtoritete; iščejo argumente, ki jih lahko sami preverijo (ugotovitev) -> šola naj se takim zahtevam prilagodi > skupnost je naravni vzgojni dejavnik, ki utrjuje dotične etične naravnanosti.

nevarnosti:

skupnost je lahko moment, ki vodi v izkoriščanje individualnih pravic (fašizem, stalinizem) navdih na tradicionalnih modelih skupnosti – koherentna združba posameznikov, ki ne

izstopajo po prepričanjih -> skupnost kot domovinskost

(v pedagoškem polju prevladalo mnenjem da šola, ki ne razvija skupnosti, ne more doseči vzgojnih ciljev)

K. Strike – 2 koncepta modela skupnosti

1. da bi šola lahko vzpostavila prostor, v katerem se vsi čutijo pripadniki, mora zagotoviti vrednote, ki jih bo posameznik vzel za svoja etična vodila, nabor ne sme biti preobširen (posamezniki z različnimi izhodišči, kar je vrednota, ne težava!)

2. da bi se to zgodilo -> DRŽAVLJANSKI PIDGIM -> nabor vrednot ne sme biti tako obširen kot zunaj šole. Resničnost posamezne osebe lahko razumemo le v kontekstu posameznikovega sveta. Individualne razlike izhajajo iz drugačnega družbenega konteksta.

UPORABNOST TEORIJ- od etike se zahteva občutljivost za spoznanje konteksta situacije- posameznik vpet v kulturo, osebnostni položaj, ki jih je treba spoznat- teorije izpostavljajo načela, ki so kosistentna; ni nujno da preko teh načel v situaciji vedno

pridemo do enakih rešitev; etika nima absolutnega odgovora, kaj je v situaciji absolutno dobro

- Strike: 5 alternativnih etičnih načel: o načelo največjega dobrega za večino v konfliktni situacijio enako spoštovanje in zlato pravilo etikeo ohranjanje oz. razvoj smiselnega odnosao zaščita osebne rasti karakterjao zavarovanje vrednot skupnosti => načela vodijo do različnih rešitev

16

PRAVNA DIMENZIJA

Vloga pravnega okvira drugačna kot pri etičnih načelih. Diskurz prava bistveno drugačen od etičnega diskurza, pravo ni nadomestek za zmedo etike! -> inštrument za opredelitev okvira dovoljenega ravnanja – ni vprašanja, kako ravnati znotraj okvira -> pomoč etičnih argumentov.

Dopolnitev Gogale – treba se je zavedati, da je vsaka javna šola tipična družbena institucija – treba jo je zavarovati s striktni, upoštevanjem diskurza prava.

Po čem se pravo loči od etike?

1. Pravo je jezik konflikta – reguliranje konfliktov med posameznikom in državo, jezik etike pa skuša formulirati, kaj na povezuje in združuje

2. način sankcije (sankcioniranje nedopustnega); etika – iskanje drugih elementov represije, mehanizmi brez uporabe represivnih elementov. Vse, kar ima pravo na voljo, so tradicionalni elementi represije > le policija, vojska in sodstvo.

3. Odnos pravica : dolžnost; etika: v vsaki situaciji je pravica, ki izhaja iz etičnega načela, tudi dolžnost. pravo: pravica ene osebe je dolžnost druge; dolžnost ni recipročni element pravice (treba vključiti etiko, če to želimo doseči).

KONCEPT SVETOVNEGA ETOSA

H. Küng – priznan radikalen teolog. Iskanje osnov za dogovor med različnimi pomeni > poiskati je hotel vse koncepte morale na svetu, da bi ugotovil, če imajo kaj skupnega. 2 načeli:

1. zlato pravilo etike > ne zadošča za ustrezno etično naravnanost2. načelo dostojanstva človeka in vseh živih bitij > vezanost na možnost posameznika, da v

skupnosti uveljavlja svoje individualne lastnosti. Načelo dostojanstva ima prednost pred načelom enakosti. Dvojnost načel.

H. Gardner: 5 umov prihodnosti (2007)

5 kognitivnih področij, ki jih bo človeštvo potrebovalo na nadaljevanje civilizacije:

1. ustvarjalni um2. disciplirani um3. sintetizirajoči um + 2 ločeni kompetenci 4. spoštljivi um5. etični um

-> možna konfliktnost med načelom spoštljivosti in etičnosti – v tem primeru zmaga primat spoštljivosti. Določene kompetence, vezane na spoštljivi um, se razvijejo pred etičnim umom; večina etičnega uma sploh ne doseže, čeprav so lahko zelo moralni ljudje.

17

to ne sme veljati za pedagoga! – ta mora razviti etično zavest > konfliktne dileme, edina podlaga je poznavanje etične argumentacije.

Otrok nujno potrebuje adaptacijo osnovnih človekovih pravic > potrebna je dodatna zaščita in uveljavljanje logike pravic.

Konvencija o otrokovih pravicah

Omeji naj se pretirana skrb za otroka, ki mu omogoča, da bi sam odločal o svoji usodi. Konstanta med subjektiviteto in zaščito. 3 področja nanašanja konsenza:

- protection – pravica otroka do zaščite- provision – pravica otroka do oskrbe- participation – pravica otroka, da spregovori, da se upošteva njegovo mnenje

Napetost med protection in participation. Bolj izpostavljamo zaščito, manj lahko otroka pojmujemo kot subjekt > uravnotežiti polje zaščite in participacije in oblikovati vzgojno okolje, ki upošteva to napetost.

Specifika otroka – različne zlorabe (psihične, fizične), to področje je potrebno zregulirat > problem zaščite pred zlorabo v zasebnem svetu (družina).

Uravnoteženje področij je osnovno sporočilo – v javnem prostoru in v intervencijah v otrokovo družino. Zaščita pred fizičnimi zlorabami je premalo (sploh v visoki civilizirani družbi; psihološke oblike! -> čustveno pogojevanje -> (zavestno manipuliranje z otrokom, ki je odvisen od impulza, da je želen, sprejet; pri tem mu ta impulz odvzamemo.) Najpogostejša oblika discipliniranja otroka tudi v javnem šolstvu. Psihološki pritiski ob neprimernem vedenju otroka > pokažemo mu, da ga ne maramo; ukrepi, storjeni v afektu, so z vidika otroka bolj sprejemljivi.

zaščita : participacija

Feinberg – načelo odprte prihodnosti > v imenu otroka moramo sprejeti določene odločitve; pametno je, da omogočamo pester spekter možnosti v prihodnosti. Področje poklicnega svetovanja – ponudimo različne možnosti, lahko mu svetujemo, za kaj se odloči. Tega prostora ne puščamo vedno odprtega > vstop v religiozno življenje.

VPRAŠANJE FORMALNEGA VZGOJNEGA SANKCIONIRANJA

Pravilnik o pravicah in dolžnostih; opredeljene določene tipične kršitve šolskega reda, postopek za ugotavljanje kršitve, sankcije (ukor, opomin). Sam po sebi ne zagotavlja uspešnega reševanja problematike – ne definira aktivnosti, ki jih ima šola za ubadanje z ukrepi. Pravilnik je pravni akt – neučinkovito sredstvo za vzpostavljanje komunikacije, pravilnika logika se izkaže za neustrezno – za utemeljitev dolžnosti treba najti sredinske argumente > etična logika, ne pravna.

18

Mnogi neformalni postopki in pristopi – v vsakem koraku postopka ukrepa, je zahtevano določeno posvetovanje – neformalni postopki; ni pa napisano, katerim strategijam naj učitelj sledi.

neformalni ukrepi = pedagoškiformalni ukrepi = pravni ne drži!formalni ukrep > kazen; kaznovanje otroka bolj okrepi otrokovo odgovornost kot svetovanje in iskanje pomoči. Kaznujemo lahko le takrat, ko smo prepričani, da se je natančno zavedal posledic dejanja, da je dejanje storil pri polni zavesti; v nasprotnem primeru mu odrekamo možnost presoje in sebi pravico do kaznovanja.Ta logika velja od razsvetljenstva naprej, krepitev otrokove avtonomnosti; ne smemo dajati potuhe! Potrebno je čimboljše poznavanje primera in zavedanje, kakšne posledice bodo imeli ukrepi. Kazen in iskanje pomoči morata biti v interakciji.

Možnost: otrok izvrši dejanje zavestno, a bi ukrep situacijo poslabšal in ne izboljšal > ni nujno, da izvršimo formalni ukrep.

Ideja, da bi imela vsaka šola vzgojni koncept, pravilnike pa bi ukinili > pravilnik je dajal staršem možnost, da se pritožijo na učiteljeve ukrepe, ni formalne zaščite > možna pritožba le na inšpekcijo, ki pa ni preveč zanesljiva – gledajo le na ustreznost formalnih ukrepov.

POMEN ŠOLE KOT SKUPNOSTI

Kakšen tip socialnega sistema želimo vzpostaviti? Temeljne vrednote, ki usmerjajo življenje v sistemu. Skupnost sama po sebi ne more biti vrednota (potem bi to lahko bilo tudi koncentracijsko taborišče) 3 magične vrednote:

1. pravična skupnost > tudi vsebinsko omogočamo optimalne možnosti dostopa in razvoja znotraj institucije. Kolhberg – just community approach > vezava pravičnosti na načelo demokracije; pravila demokratičnega pogajanja – dogovor o pravilih. Vsi delavci v šoli se morajo držati vnaprej dogovorjenega striktnega režima.

2. solidarna skupnost > razlike v štartnih pogojih se morajo v čimvečji meri zmanjševati, država je dožna zagotoviti dodatne ukrepe za tiste, ki so neuspešni.

3. inkluzivna skupnost > odnosi šola : otroci s posebnimi potrebami (tudi vsi drugi marginalizirani), okolje, ki omogoča posamezniku, da v okolju deluje uspešno, ne da bi se mu bilo treba v celoti prilagoditi zahtevam okolja – ohranjanje individualnosti. Princip vzajemnega spoštovanja in prilagajanja > možnost participacije vseh pri temeljnih vprašanjih o bivanju v instituciji.

Pri nas ocene slaba – v osnovi šoli diskriminacija dečkov, ko gre za otroke priseljencev iz bivše Juge; pripadniki manjšin in tujci so na boljšem položaju.

Avtomatično kratena možnost otrok z posebnimi potrebami dostopa javne šole – treba je dosegati minimalne standarde; če jih ne, ostanejo le šole s prilagojenim programom – diskriminacija! -> pri obvezni šoli! -> pri vstopu v neobvezno izobraževanje se stvari spremenijo (npr. omejitve na gimnazijah).

19

Vprašanje doživljanje subjektivnosti (povezava z idejo o inkluzivni skupnosti) – učitelji to večinoma zagovarjajo, a nočejo sprejeti odgovornosti za to. Velika sprememba v času postmodernizma kot avtonomni smo vsi enaki in prihajamo do istih rešitev – danes vemo, da temu ni tako.

VZGOJA KOT SPODBUJANJE MORALNEGA RAZVOJA

morala v kontekstu avtonomije, kritičnostiOdziv pedagoških konceptov avtoritete; razmišljanje o morali staro že vsaj 2500 let. Heteronomno razmišljanje o morali – Homer > želja po družbenem uspehu & bogovi, ni besednjaka, ki bi lahko opisoval človekovo razmišljanje o vsem tem. Odisej kot "autos" – ne ve, kaj naj stori, svetuje mu Atena -> prvi impulz koncepta razvijanja avtonomne morale. Kasneje grška tragedija – Antigona > spopad avtonomne in heteronomne morale. Krščanstvo – vest kot notranji temelj morale. Kant > pretok v sociologijo, filozofijo, tudi pedagogiko.

Že od Homerja se da dokazati, da mora za avtonomijo biti razviti: kognitivna raven (razmišljanje, kaj naj naredi) volja > centralno vprašanje avtonomije – kaj nas pripravi do tega, da sledimo notranjemu

glasu emocije > strast pri Homerju, ljubezen v grški liriki, demon pri Sofoklesu, ko ga obtožijo,

da je pohujševal mladino (Po Platonu je najpomembnejši demon Eros) -> Eros kot protiutež razumu, avtonomnosti v krščanstvu.

Z vzgojo moramo poseči v vse tri ravnine razvoja.

Pravilnik o ocenjevanju

Psihološki pritiski po ukinitvi fizične kazni. Grožnja po ocenjevanju je s pravilnikom prepovedana – ocenjevanje mora biti napovedano. Eden najpogostejših vzrokov za pritožbe staršev na inšpekcijo. Argumenti, da je napovedano spraševanje nekaj slabega – vseeno je to zakon, ki se ga je treba držat.

Zakoni se sprejemajo z enostavno večino; ustava se sprejema z dvotretjinsko večino, vezava norme laičnosti na zakon, ki določa, da sta cerkev in država ločeni. Pravilniške rešitve so trenutne rešitve – pravilniki se sprejemajo in ukinjajo.

KOGNITIVNA RAVEN

Poglej si Kohlbergov moralni razvoj!

Kognitivna psihologija – osrednja usmeritev akademske psihologije. Uporaba kognitivnih orodij pri reševanju etičnih dilem. Izhodišče uspešnega kognitivnega razsojanja je kognitivni konflikt.

problemski pouk > izhodišče je problem, naložijo se navodila za rešitev, samostojno delo dijakov. Največja stopnja motiviranosti dijakov > problem, ki ga oni lahko preslikajo nase; konfliktno stanje, ki ga vzpostavi problem – napetost vzbudi motivacijo za učenje. problem -> izziv -> konflikt -> rešitev; napetost sproži motiv.

etični konflikt > naravna motiviranost, da čimprej pridemo do čimboljše rešitve; optimalno izhodišče za etično razpravo.

20

Kot izhodišče vzgoje je treba vzeti konkretne konflikte – motivacija je večja, ne dogaja se, da reagiramo drugače, kot pravimo. Dejavnik aktivnega poseganja v situacijo.

Psihoanalitična teorija potrebna določena mera frustracij za optimalen razvoj, patologija v primeru nekonfliktne vzgoje.

Notranja logika v smeri avtonomije, 3 faze:

- amoralnost, egocentričnost, gledanje sveta glede na lastne interese- decentracija mišljenja, prepoznavanje položaja drugega

1. predkonvencionalni razvoj > vprašanje o uskladitvi svojih potreb s potrebami drugih; daj-dam odnos, tudi etično presojanje je tako

2. vprašanje norme, ki naj bi regulirano odnose, je določeno z normo; obdobje konvencionalne morale; katere norme je treba upoštevati – kdor se jih drži, je dober, kdor ne, je slab. Tam okrog vstopa v šolo, variabilnost. 2 podobdobji: - norma doživeta kot nekaj zunanjega. – ponotranjenje norme, lastno vodilo -> prehod v srednji šoli, prehod na to fazo pa še ni začetek avtonomije, ker j sprejmemo kot determinanto.

3. pokonvencionalna morala > normo nadomesti moralno načelo, prehod v obdobju odraslosti, večina posameznikov te stopnje nikoli ne doseže. Norma > jasno karakterizira neko dolžnost, določa tip ravnanja. Načelo > je čista forma, ne govori o vedênju. Na tej ravni se kognicija začne povezovati z emocionalno sfero.

Zlato načelo etike > kako ravnati v smeri razrešitve konflikta? načelo ne pove, kaj naj naredimo; treba ugotoviti, kje je prišlo do neskladja; treba drugega emocionalno sprejeti.

Skupna točka razvoja v smeri avtonomije – po kognitivistihSPREGLEDALI SO:ne gre le za kognitivno nezmožnost, vzgoja je pritiskala na to, da se razvoj na določeni stopnji ustavi; ponotranjenost tega, kar je postavila družba; permisivna vzgoja lahko razvoj ustavi že na predkonvencionalni stopnji. Problematično pojmovanje razvoja – najprej se je treba popolnoma podrediti.

Razkorak med vedeti (=abstraktna sodba) in ravnati (=na višji stopnji od realne sodbe).

dileme v šoli (nekonkretne) večajo razkorak med vedeti in ravnati konkretno presojanje v šolskem parlamentu manjša razkorak med vedeti in ravnati določene etične kompetence se morajo razvijati zunaj šole

Kognitivizem naredil velik premik v pojmovanju vzgoje.Vigotski – vzgoja kot aktivno spodbujanje razvoja, problem določen v bližnji stopnji razvoja – da je sploh relevanten; učitelj mora zagovarjati stališče la malo nad tem, kakor učenci presojajo.

21

POMANJKLJIVOSTI:

- izrazita kulturna pogojenost; danes proučevanja drugačnih form- teza o irerzibilnosti razvoja je zgrešena – možen je premik nazaj, sploh pri moralnem

presojanju; gre za preskoke naprej in nazaj.- razlike med fazani niso tako očitne- ni resnega poglabljanja, kako se načelom približujejo drugi koncepti zunaj kognicije (volja,

emocije).

Prevladujoč model, močan vpliv na pedagoške rešitve. Etično ravnanje povezano z odpovedovanjem določenim željam, lastnim interesom > socialne lastnosti – daj-dam odnos, ki zagotovi, da posameznik v socialni sredini nima težav. Sprva vzgojo enači z discipliniranjem – do določene razvojne stopnje > redukcija vzgoje, ki se mnogokrat vleče več let kot predvideno (posameznik že začenja razumeti določene norme); to je lahko razlog, da večina ljudi ne doseže pokonvencionalne morale. Ne upoštevajo, da za etično presojanje ne zadošča la zdrav razum > ni dovolj le zlato pravilo etike; treba se je znati potopiti v položaj drugega (povezava s konceptom empatije).

KONATIVNA RAVEN – motivacija za etično ravnanje

Koncept pedagoške avtoritete – od kod izvira moč vplivanj?Kant – ločitev moralnih in legalnih dejanj akter deloval izključno upoštevajo temeljna socialna pričakovanjazaradi kategoričnegaimperativa

Razlika ni v dejanju ampak v motivu.Um mora posedovati notranjo moč, da se lahko človek sam odloči za neko ravnanje; um se mora upreti želji po ugajanju okolici – um rabi določeno moč > pripiše jo VOLJI.Moč volje se vzpostavi z ustrezno vzgojo > vzgoja dobi 2 cilja:

1. pomagati izuriti um, da bo posameznik lahko etično presojal2. okrepiti posameznikovo voljo – temelj ustrezne vzgoje

Prva naloga vzgoje je discipliniranje – podreditev avtoriteti norme; norma začne dobivati racionalne razlage – postopno se otrok začne podrejati normi prostovoljno – učitelj ga prepriča, da je to primerno > prostovoljna poslušnost; kultiviranje – glavna naloga vzgoje postane urjenje višjih kognitivnih zmožnosti. Disciplina ne sme biti pretrda – lahko popolnoma zatre voljo. Prostovoljna poslušnost > ne predvidi nevarnosti, da lahko pride do tega, da večina tega obdobja ne zadosti.

TEORIJA OBJEKTNIH ODNOSOV objekt in ne objektivnost!

- Človek se rodi psihološko slabo opremljen za preživetje; razcep na 2 potenciala:

libido (eros) agresija (tanatos)

22

Da to zacelimo, so ključni OBJEKTI, ki jih otroku zagotovi socialno okolje.

Sprva deli telesa – otrok ni vezan na osebo, ampak na njene dele telesa; šele ko se otrok začne zavedati ločenosti, se vzpostavi relacija z osebo; kasneje v relacijo vstopajo še drugi objekti – tudi npr. ljubkovalna igrača, domišljijski liki, norme, pričakovanja > depersonalizacija objektov.

- ljudje se rodimo kot bitja genskih potencialov

ego ta trojnost je posledica vzgoje – od nje je odvisno, kako se bodo superego strukture razvijale in kakšno vlogo bodo odigrale id

Najbolj pomemben za razvoj morale:

1. vloga 'notranjega policaja,' ki usmerja posameznikovo ravnanje v kazenskem smislu2. orodje, ki pomaga pri odločanju, kaj bomo storili

- duševni razvoj v določenih fazah; v določeni fazi razvoja pride do fiksacij zaradi nerešenih situacij > razširitev te teze – pomembno je, v kateri fazi pride do potlačitve frustracij.Narcisizem od 1. – 3. leta > egocentričnost; izsiljevanje, trma; na neki točki mora biti presežena – razrešitev ojdipske krize – drugače se ne postavi norma kot nekaj, kar zadostuje. Če tega ni, pride do patološkega narcisizma.

Kernberg – prvi, ki začne pisati o narcisizmu kot o problemu (Žižek doda neke teoretske interpretacije).

P. Praper – podrobnejša seznanitev s teorijo "Tako majhen pa tako nervozen."

- odnos otrok : objekt > IDENTIFIKACIJA – pojavi se šele nekje v drugi polovici prvega leta starosti. Kako izgleda relacija? približna shema

1. simbioza – prve objektne relacije, doživljanje materinske osebe kot podaljšek lastnega telesa; čustveno nabito obdobje. A. Miller > prehodno obdobje = zrcalni stadij > otroka začne privlačit podoba samega sebe – otrok se ne ogleduje v zrcalu, ampak vlogo igrajo materine oči – vidi se takega, kot ga vidi objekt identifikacije > lahko pride do popačene informacije tega, kar v resnici je > posledica so lahko hude traume.

2. Zavedanje ločenosti, vprašanje, kako si zagotoviti konstantno prisotnost oseb – prva trauma. Imaginarna identifikacija – imago = podoba. Otrok si odgovarja na to, v kakšni podobi naj se kaže, da bo všečen in sprejet – težnja otroka po fasciniranju > povezava z fazo narcisizma. Vprašanje brez odgovora, idealna podoba ne obstaja > vedno znova vrača otroka v izhodišče, ostaja ujetnik forme identifikacije. Fiksacije v predojdipovskem obdobju. Vmesna stopnja – razrešitev ojdipske krize. Ojdipski trikotnik > relacije od očeta in matere; osnovna travma = borba za naklonjenost; očetovska figura dobi drugačno vlogo od materinske > distanciranost,

23

racionalnost, sankcioniranje. Spopad z omejitvami, ki jih predstavljajo družbene norme. > zahteva po simbolnem pokopu mrtvega, soočenje z mejo preseči željo, ni možnosti za zmago. Obrambni mehanizem > identifikacija in ponotranjenost očetovske zahteve – navidezna zmaga.

3. Neposredna identifikacija z normo – simbolna identifikacija. Kaj se od mene zahteva? (da bom deležen sprejetosti). Manj avtoritarna kot vpetost v normo. – norma predstavlja jasno zahtevo; - norma mora biti simbolne narave. > kar od otroka zahtevamo, moramo samo brezpogojno tako ravnati. Vklenjeni Prometej > ali je kriv ali ne? Ali je Zevsova kazen upravičena ali ne? "Moder je tisti, ki se ukloni zakonom usode." Razsvetljenje, kaj pomeni uklonjenost usodi. Prometej Zevsu: "Tudi ti boš plačal za svoje napake." > kozmično načelo pravičnosti, ki je nad bogovi > če to spoznaš, lahko narediš usodo predvidljivo.

Treba se je podrediti nepogojno, a se podrejaš tistemu, čemu se podreja tudi postavitelj zahteve. Zahteva, ki otroka podredi, postane orodje za proces osamosvajanja; praktično upiranje pomembnim osebam – v imenu norme se začne upirati neki drugi normi; osvobajanje iracionalnih pritiskov.

Iracionalna forma superega – 'notranji policaj', če se ne zgodi premik na stopnjo simbolne identifikacije.

PEDAGOŠKA AVTORITETA izrazito odnosen fenomen= specifična oblika moči; Kaj je odločilno v odnosu hlapec : gospodar? Pomembna je tako moč gospodarja, kot nemoč hlapca. = neenakovreden odnos > nadrejeni pol – določitev odnosa

podrejeni pol – sprejetje in ponotranjenje odnosaKombinacija zunanje in notranje avtoritete

javne in anonimne racionalne in iracionalne

Kaj mora imeti človek, ki je avtoriteta otroku? (učitelj, starš,…). Nabor lastnosti je širok 74 kategorij. Pri strukturiranju odnosa je zelo dejaven podrejeni pol – vzpostavitev odnosa do pomembnih oseb, objektov > moč objekta je dodeljena s strani podrejenega pola.

Čemu avtoriteta služi? Ohranjanju odnosa? Pomoč podrejenemu polu, da se izenači z nadrejenim?Nastala v obdobju antičnega Rima, da je določala vlogo svetu modrecev > poseben fenomen, niso bili nosilci družbene moči – dodelitev recipročne zmožnosti izkušenj. "autos epha" – dejal je on > kar izreče učitelj, ima status resnice. Izvorna pozicija ni podrejanje otroka!Postane nujen koncept, ko je treba odgovoriti, kako asimetričen odnos privzgojiti samostojno > gole fizične dimenzije ne segajo v avtoriteto.

Ali lahko status avtoritete pripišemo tistemu, ki je nosilec norme? Na simbolni ravni je moč objektov neizmerna, moramo biti pozorni na fine mehanizme čustvenega pogojevanja; močno avtoritarna je lahko tudi prijazna vzgoja, na določeni stopnji se odnos ponotranji na ravni superega.

24

Centralni vprašanji razumevanja vzgoje:

1. Kako z vzgojo proizvesti samostojno osebnost? > pri vzgoji gre za podrejanje!Rousseau: Emil; projekt naravne svobodne vzgoje ne deluje"Srce sprejema zakone le samo od sebe. Če ga želite okovati, ga morate osvoboditi. Če ga želite osvoboditi, ga morate okovati." Gre za fikcijo; nikoli se ni ukvarjal z vzgojo na empirični ravni. to se pokaže šele v 20. stoletju, oblikovanje reformske pedagogike > v novih modelih moramo iskati vzgojo brez avtoritete > permisivna vzgoja.Freud – Nelagodje v kulturi; o pacientu, ki je bil deležen permisivne vzgoje, a je vseeno razvil nervozo. Vzgoja je vedno prisotna, čeprav se nosilec avtoritete tega ne zaveda nujno.

Šola Summerhill > šola, ki temelji na samoupravi otrok > pouk je neobvezen

Noil – Summerhill; deklica, ki v treh letih ni šla niti na eno uro, postane ji dolgčas, kaj naj naredi - "če ti ne veš, ti tudi jaz ne morem pomegat."

C. Millot – Noil je s tem ravnanjem deklico postavil pred obvezo > ni ji dal svobode, ampak jo je prisilil v odločitev. Ko otroku ne pomagamo pri izbiri, mu zapovemo, da se mora odločiti sam – hujše frustracije kot pri prepovedi.

Avtoriteta je prisotna v vsaki vzgoji, kjer je prisoten vsaj minimalni vzgojni učinek.3 zgodovinske oblike avtoritete v evropskem prostoru:

1. apostolska avtoriteta – kulturno transmisijski model vzgojea. vezava na patriarhalno vzgojob. učinek: avtoritarna osebnost

2. skrita avtoriteta -na podlagi kritike prvega, vezava na permisivni model vzgoje; patološki narcisizem.

3. samoomejitvena avtoriteta – procesnorazvojni model vzgoje. Optimalna pot k kritičnemu mišljenju in avtonomni morali. Se še uveljavlja.

1. S. Kierkegaard – Razlika med genijem in apostolom:

- gre za specifičen tip moči > moč genija povezana s posebnimi dosežki (posebne sposobnosti)

- apostolske posebne pozicije ne pripišemo njihovim posebnim sposobnostim (so nemočni, majhni,…) > njihova moč je povezana z božanskim pooblastilom – odpovedati se morajo lastnim lastnostim, lastni osebnosti.

Ta avtoriteta učitelju moč vzame, ne pa daje. Ni zmožnosti vstopanja v globlje relacije. "Ubogaj učitelja kot ubogaš mene." Forma avtoritete idealna za prenašanje ideoloških sporočil prek učitelja na učenca > ostale oblike tega ne omogočajo več.Do sredine razsvetljenstva.E. Key – Stoletje otrokaZačetek permisivne pedagoške doktrine.

25

2. njene učinke prepozna že Rousseau, prepozna tudi vzroke: svoboda Emila je le navidezna, vlogo vzgojitelja prevzame popoln nadzor nad otrokovim fizičnim in socialnim razvojem; okolje je oblikovano tako, da so stvari, do katerih naj otrok ne bi imel dostopa, odstranjene ali pa služijo temu, da otrok doživi odpor do naravnega okolja. Otrok lahko počne le, kar mu mi omogočimo – ne gre za svobodo, čeprav tako izgleda!

Zahteva po prijazni vzgoji v šoli, če se tega držimo doma.

teoretsko sporno "Ubogaj učitelja…" – ne deluje več!

Materinska avtoriteta ni prenosljiva na vzgojiteljico/učiteljico. Degradacija avtoritete učitelja v očeh otroka. Huda strokovna napaka. Učitelj mora stopiti na mesto tretje pomembne osebe.

Dürkheim – 20. stoletje bo stoletje spopadanja z določenimi težavami, ki bodo posledica modernizacije. DRUŽBENA ANOMIJA – rahljanje povezanosti med posameznikom in družbenimi institucijami. Pravilna napoved; to rahljanje ni le negativno – cilj vzgoje je krepiti procese gradbe lastne individualnosti. Težko zagotoviti povezovalno moč v sistemih, kjer zaupanje v nosilca avtoritete drastično pade. določena stopnja povezovalnosti mora biti, da lahko

družba normalno funkcionira.

Zaton apostolske avtoritete – družba se začne umikati klasičnemu patriarhalnemu aparatu; družbena in teoretska kritika razsvetljenskih procesov (Freudova kritična analiza); soočenje z totalitarizmi (fašizem, nacizem, stalinizem) > zaradi določenega tipa vzgoja; sprejetje deklaracij, ki se dotikajo človekovih in otrokovih pravic; informacijska revolucija – učitelj ni več nezmotljiv – dostop do virov informacij je širše zagotovljen.

osnovne kulture avtoritete se ne odvijajo na način, ki bi podpiral apostolsko avtoriteto – če je ne trpi družina, v šolstvu ji mogoča. Pogojev za nastanek apostolske avtoritete ni več in jih tudi ne bo več.

prikrita avtoriteta: permisija se je uveljavila kot nova forma vzgojnih relacij; enačenje vzgoje z manipulacijo, kar je kršenje otrokovih pravic; manipulacija je najboljši način preprečevanja postopnega osamosvajanja. Še vedno eden ključnih mehanizmov.Freud – vzgoja kot nemogoči poklic; ne gre za to, da vzgoja ni možna, ampak, da je tako razvejana, da je ni mogoče predalčkati in dajati receptov kako uspeti.Ni tako enostavno prenosljiva na učitelja > povečevanje stisk učitelja povezano z upadanjem moči/avtoritete. Strukturno mesto pomembne tretje osebe > učitelj mora zavzeti to vlogo; vloga, ki izhaja iz funkcije očetovskega principa.

3. v konkretnem odnosu je treba odnos postopoma spreminjati (glede na starost otroka), drugače ne moramo spodbujati oblikovanja lastne identitete.

26

paradoks otrok s pravico do občutka varnosti : osamosvajanje iz odvisnosti > vzgoja terja, da se zahtevam po podreditvi dodajo pritiski, da otrok začenja sprejemati odločitve in nositi posledice za njih > odreka pomoči v smislu "jaz se bom odločil namesto tebe".Klasična delitev dveh vlog vzgoje – oče : mati je v sodobni teoriji odpadal; ko nekaj zahtevamo, moramo dati občutek, da zahteva ni stvar kaprice, ampak jo izpeljemo, ker otroka še vedno sprejemamo in čustveno podpiramo.-> nagnjenje k črno-belemu slikanju je naravno stanje v obdobju narcisizma > če se to ne razreši, pride do patološkega narcisizma.

Sokrat – zadnji pogovor z učenci"od vas pričakujem, da ne boste zaključili z iskanjem resnice s filozofiranjem; ne sledite učitelju, ampak lastnemu razumu"

enako Aristotel Platonu "ljub si mi, učitelj, a resnica mi je ljubša"

Zakaj Jezus ne stopi s križa? – stvar verovanja, prepričanja

odpre polje svobode

Zakaj se ljudje podrejamo gospodarjem? – zaradi lenobe, strahu, svoboda je težkačas renesanse

Kantov paradoks vzgoje – vzgoja je oblika podrejanja, njen cilj pa je avtonomija.1966 – Gogala > "dober učitelj je tisti, ki naredi vse za to, da bo nekoč ob svoj poklic" > pripeljati učenca do točke, ko ga ne potrebuje več. -> teoretska podlaga za formo samoomejitve.

element čustvene podpore EMOCIJEeros ≠ čustvo – duševna, tudi telesna dimenzija = duhovni princip – nemogoča redukcija na duševno ali telesno dimenzijo

o ljubezni govor že v Gilgamešu – zgodba o Engiduju – transformacija iz bitja nature v bitje kulture> pomembna vloga ljubezni že v 16. stoletju pr. Kr.

judovstvo: zapovedana ljubezen (do boga in do bližnjega); vezana na nomos, ki ima centralno vlogo.

grštvo: eros; razprave o pomenu erosa, hrepenenje po transcendenci. krščanstvo: agape – oblika božanske ljubezni, ki preko milosti prodre do človeka in mu

omogoči vstop v duhovne sfere.

Poskus sinteze v 4. stoletju – Avguštin > KARITASSeksualnost vredna le, ko jo uporabljamo v prokreativne namene, užitek v seksu ni primeren. Ljubezen ni mogla postati ustrezen princip za pedagoški eros.

12.,13. stol. – rojstvo romantične ljubezniredukcija erosa na telesno in duševno je problematična.Rougemont – renesansa razvije dva mita:

27

Tristan in Izolda – ideal duševne dimenzije ljubezni, večno iskanje, hrepenenje. Blokiranje realnega srečanja dveh oseb.

Don Juan – redukcija ljubezni na telesno raven.

Nenehno iskanje ekstremnih oblik, kjer bo ljubezen trajala, nas ne pripelje nikamor.

Pirjevec – išče koncept razrešitve v konceptu dejavne ljubezni. Ne zna razrešiti problema ljubezni kot moči. Ne obrodi sadov.

Sokrat > ljubezen v povezavi s 4 vprašanji:

1. odnos do snovi, s katero se ukvarjamo2. odnos do poklica3. odnos do neposrednega odnosa do učenca4. odnos do motiva erosa1. učitelj mora imeti najprej erotičen odnos do snovi, ki jo poučuje2. obdobje protestantizma > temeljna zahteva: angažma za vlogo v tuzemskem življenju3. ni idealnih rešitev; dileme > eros med učiteljem in učencem pri učiteljih filozofije dobeseden

v homoerotičnem smislu – dovoljeno, če pripomore k dojetju lepega (tako prepričanje do Avguština); 19. stoletje – pozitiven, sentimentalen odnos do otroka kot vrednota (do takrat ni sentimentalnih čustev do otroka), vidik podtalnih seksualnih fantazij. Freud – mati, ki se odpoveduje, seksualno uživa problem razlikovanja med pedagoškim erosom in pedofilijo – prikaz otroka kot aseksualnega bitja. Vprašanje zlorabe moči je temeljno etično vprašanje.

Motivacijsko sredstvo – navdušenje do dejavnosti se mora pojaviti > povzročanje stanja preko lastnega zgleda.

France Veber, Stanko Gogaladoživljaj – dolžnost posredovanja preko čutil do otroka, treba doseči vse otrokedoživetje – se zgodi v specifični situaciji

70. leta > DOŽIVLJAJSKA PEDAGOGIKA – doživljaj je nevtralna beseda. Kaj narediti za prevzgojo posameznikov, ko tradicionalni pedagoški postopki ne pomagajo več > postavitev nekam, kjer je posameznik odvisen od skupine > nova odprtost za prosocialne relacije (možno, ne pa nujno). Mentor mora ustvariti popolnoma drugačno strukturo odnosov kot tradicionalno.

KONCEPT TOKA/FLOWAChickssetmehigh (tako si lažje zapomniš )koncept vrhunske izkušnje – Maslowko se pojavi posebna odprtost za učenje, je v ozadju poseben tok, podoben duhovni dimenziji v tradicionalnih konceptih.Refleksije, ki učitelju pomagajo ugotoviti poklicne predstave o svojem poslanstvu – na to obesimo svojo prakso.

Korthagen – čebulni diagram

možne so velike individualne razlike – ne gradimo vsi na enakih predstavah in vrednotah

28

raziskovanje sebe

KONCEPT EMPATIJE

Hoffman – sintetičen pogled – ne le čustvena/motivacijska, ampak tudi kognitivna dimenzija.Idealna podoba ne obstaja > povezovanje s kognicijo, otroci se morajo uskladiti s čustvovanjem drugih; če to spodbujamo, otrok v kognitivnih formah napreduje hitreje. Hitro lahko privede do preveč burne čustvene reakcije, do trajnega občutka krivde > preprečevanje razvijanja prosocialnega vedenja.

ODGOVORNOST – izhodišče za Krofličev modelali je odnos do odgovornosti vedno enotno pojmovan?

1. Kant – vezanost na posameznikov odnos do ukaza. -> privzgojiti odnos do zahteve.2. Levinas (postmoderna) > osnovna zahteva je odgovornost do obličja drugega – zmore

nagovarjat. Obstajajo situacije, ko obličje drugega izgine > nujno posredovanje z režimom (holokavst). Kaj pooseblja mene kot posameznika? Predstava o meni je fantazija – diferenciacija med EGOM in SEBSTVOM.

kaj določa človeka v njegovem jedru? Izvor moralnosti je nekje drugje. Slepa ulica pri raziskavah – kaj je bistvo sebstva? Do jedra se ne moremo dokopati, lahko pa proučujemo situacije, v katerih se pokaže odprtost do sočloveka.

Otrok je čustven v socialnem smislu in ima občutek za sočloveka se pred kognicijo > izhodišče je vzpodbujanje prosocialnih usmeritev (Levinas).

NOV MODEL ODGOVORNOSTI (Kroflič)

Induktivni pristop vezan z etiko skrbi – ne gre za razsojanje dobro : zlosprva sledi etiki skrbi, šele kasneje principe nadgrajuje z etiko pravičnosti.

Prvi vstopi v odnose z drugimi še niso etični > so šele prosocialni ->

1. strukturna točka spodbujanja moralnega razvoja: > treba opazit pozitivna prosocialna ravnanja. > negativna – prisila otroka, da se zave posledic dejanja (roka, ki udari, povzroči bolečino)

2. primitivna prosocialna ravnanja (v odnosih prijateljstva in ljubezni) se utrdijo v smislu odnosov, ki upoštevajo potrebo in pričakovanje drugega, povezanost z empatijo.

3. utrjene reakcije nadgradimo z etično zavestjo > terja razlago situacij, iskanje načel za razlago in iskanje rešitev.

29