opredelitev smernic za ukrepanje...

Vrsta dokumenta Poročilo

Številka dokumenta 1

Komponenta WP5

Aktivnost COMP 5.4 e 5.5

Odgovornost LUKA KOPER

Obseg diseminacije rezultatov

SAFEPORT partners

Pregled SAFEPORT consorzio

Datum zaključka aktivnosti

Verzija 0.3

Podatki o dokumentu

Izdelovalci

Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev

WP 5.4. e WP 5.5

Opredelitev smernic za ukrepanje pri sanaciji onesnaženega morja v primeru razlitja, tehnični postopki sanacije onesnaženega morja v primeru razlitja ter opredelitev tehnične pripravljenosti za potrebe sanacij v primeru razlitja.

Dokument vsebuje skupne smernice za pravilnointervencijo v primeru razlitja nevarnih snovi inopredelitev tehnične pripravljenosti za potrebe sanacij vprimeru razlitja.

Partner responsabile del deliverable:

Ministero dell'Economiae delle Finanze

Izdelovalci Franka Cepak (LK_FC)Martina Gržančić (LK_MG)Elvis Belac (LK_EB) Jure Barovič (LK_JB)

Dopolnitve

Revizije dokumenta

Verzija datum Avtorji Status Opis sprememb

0.1 24.6.2013

LK_FC LK_MGLK_EBLK_JB

Prva verzijaP o r o č i l a A PV e n e c i j e i nChiogge, Koper

0.2 18.3.2014


Druga verzija Prevod

0.3


Tretja verzija Končna verzija

Različica: 03Kraj: KoperAvtor: Franka CepakPartnerstvo odobrilo: DA/NE (označite)

Definizione di linee guida d’intervento per il disinquinamento del mare in caso disversamento e procedure tecniche di disinquinamento da sversamento e individuazionedegli approntamenti tecnici per le opere di disinquinamento in caso di sversamento

2

Kazalo1.Cilj.....................................................................................6

2.Oblikovanje skupnega modela za zmanjšanje onesnaževanja v morju.....6Podatki o snovi, ki se je razlila....................................................7Meteorološki podatki................................................................7

3.Izbor ukrepov glede na fizikalne lastnosti razlite snovi.......................8

4.Tehnike za sanacijo razlitja v morju............................................104.1.Plini (G, GD)...................................................................104.2.Snovi, ki plavajo na morski površini (skupina F).........................11

4.2.1. Omejitev hlapov razlite hlapne plavajoče snovi.............................................................124.2.2. Uporaba "bubble barriers" za zadrževanje razlitja plavajoče snovi................................124.2.3. Sanacija razlitja z uporabo vpojnih vlaken iz polipropilena...........................................134.2.4. Sanacija razlitja z uporabo blazin, napolnjenih z vpojno snovjo....................................134.2.5. Sanacija razlitij z uporabo vlečnih sistemov...................................................................134.2.6. Zajezitev plavajočih snovi z uporabo posebnih pregrad z zaščitno zaveso....................134.2.7 Sanacija plavajočih snovi s pomočjo baraž “booms” in posnemalnikov “skimmers”.....144.2.8. Uporaba različnih vrst posnemalnikov “skimmers”........................................................14

4.3. Snovi, ki se raztopijo v morju (skupina D)................................144.3.1. Zadrževanje raztopljene snovi v plitvi vodi z uporabo baraž..........................................154.3.2. Sanacija razlitja snovi, ki je raztopljena v vodi z uporabo nevtralizacijskih sredstev....16

4.4.Snovi, ki se potopijo na dno morja (skupina S)...........................16

5.Identifikacija razpoložljive tehnične opreme za primere ukrepanj vprimeru razlitij.......................................................................17

5.1. Autorità portuale di Venezia................................................175.2. Luka Koper....................................................................185.3. Chioggia........................................................................18

6.Zaključek............................................................................19


3

[NOTA: per assicurare la corretta impaginazione e il funzionamento dell’indice, procederecome segue:

- assegnare ai titoli principali (es. Premessa, Finalità dell’azione) lo stile “Titolo 1”- assegnare ai titoli secondari (es. Definizione degli strumenti di raccolta dati) lo

stile “Titolo 2”- assegnare ai titoli minori (es. Normativa in caso di infortunio nel porto di Venezia)

lo stile “Titolo 3”- assegnare al corpo del testo lo stile “Normale”- per aggiornare l’indice cliccare con il tasto destro in un punto qualsiasi dell’indice

stesso e selezionare “Aggiorna campo”, scegliendo nell’eventuale schermatasuccessiva “Aggiorna intero sommario” ]


4

1. Cilj

Pristaniška uprava Benetke, Trst, ASPO in Luka Koper so na podlagi aktivnosti WP5 (WP5.4in WP5.5) pripravili skupne smernice za sanacijo v primeru razlitja. Primerjali smometodologijo in tehnično opremo, ki so v uporabi tudi zunaj območja programa. Medaktivnostjo WP5.2. smo že opredelili in homogenizirali podatke o značilnostih onesnaževalznotraj pristanišča. Za boljšo pripravo smernic smo le-ta razdelili v skladu z njihovimifizikalno - kemijskimi lastnostmi. Cilj dejavnosti je tudi oblikovanje skupnega modela za zmanjšanje onesnaževanja morja. Stem bi prispevali k večji zaščiti obalnih območij, morskega ekosistema in hkrati prispevalik konkurenčnosti in privlačnosti obal severnega Jadrana.

Pričakovani rezultati :

-skupni in standardizirani podatki, ki se nanašajo na značilnosti onesnaževalcev -oblikovanje skupnega modela za zmanjšanje onesnaževanja morja, -večja zaščita obalnih območij in morskega ekosistema-večja konkurenčnost in privlačnost obal severnega Jadrana-smernice za ukrepanje pri sanaciji onesnaženega morja v primeru razlitja-večja zaščita obalnih območij in morskega ekosistema-na račun večje varnosti, večja konkurenčnost in privlačnost obal severnega Jadrana-

2. Oblikovanje skupnega modela za zmanjšanjeonesnaževanja v morju

Skupni model, pripravljen za zmanjšanje onesnaževanja na morju, se začne zrazlitjem na morju in obsega šest faz. Prva faza zajema detekcijo razlitja ininformacije o dogodku, druga zaustavitev izlitja, napoved širjenja razlite snovi inspremljanje, tretja pripravo in aktivacijo tehnične opreme in osebja, četrta paobsega aktivnosti za zmanjšanje posledic, peta sanacijo in zadnja podrobnoanalizo vzrokov nesreče in spoznanja. Faze so prikazane na sliki 1.

Slika 1. Skupni model za zmanjšanje učinka onesnaženja v morju

1. detekcija razlitjain informacije orazlitju v morju

2.zaustavitev izlitja,napoved širjenjarazlite snovi in

3. priprava inaktivacija

tehnične opreme

4.aktivnosti zazmanjšanje

posledic

5. sanacija

6.podrobna analizavzrokov nesreče

in spoznanja


5

spremljanje in osebja

V poglavju 4 so prikazani sistemi ukrepanja v primeru onesnaženja za pristanišča,ki so sodelovala v tej aktivnosti.

Podatki o snovi, ki se je razlila

V primeru razlitja je nujno v čim krajšem času pridobiti kemično/fizične podatke osnovi, najprimernejši je varnostni list. Hiter dostop do potrebnih podatkovomogočajo nekatere o spodaj navedenih povezav:

- https://www.msds.com/

- http://www.sciencelab.com/msdsList.php

- http://www.msdsonline.com/msds-search/

- Drugo.

Meteorološki podatki

Za učinkovito sanacijo v primeru razlitja so ključnega pomena meteorološki podatki(hitrost in smer vetra, plimovanje, temperatura zraka in morja...), ki so dostopnina:

PODATKI O VETRU:

Benetke: http://it.windfinder.com/forecast/ Trst: http://meteo-fvg.mobi/SYN/tabella.php?stazione=13Koper: http://taru.iam.upr.si/safeport/live/wind, http://193.95.233.105/econova1/Default.aspx?mesto=KoperChioggia: http://it.windfinder.com/forecast/

TEMPERATURA MORJA

Temperatua morja v severnem Jadranu:

http://www.arpa.emr.it/sim/?mare/oceanografiche&p=ROMSTMP&h=N000Koper: http://www.zivetispristaniscem.si/

MORSKI TOKOVI

Tokovi v severnem Jadranu


6

https://www.msds.com/

http://www.arpa.emr.it/sim/?mare/oceanografiche&p=ROMSTMP&h=N000

http://it.windfinder.com/forecast/venezia_boa

http://193.95.233.105/econova1/Default.aspx?mesto=Koper

http://taru.iam.upr.si/safeport/live/wind

http://meteo-fvg.mobi/SYN/tabella.php?stazione=13

http://it.windfinder.com/forecast/venezia_boa

http://www.msdsonline.com/msds-search/

http://www.sciencelab.com/msdsList.php

http://oceanlab.cmcc.it/pages/index.php?model=AFS#

3. Izbor ukrepov glede na fizikalne lastnosti razlitesnovi

Snovi smo razdelili v različne skupine glede na njihove fiziialno kemijske lastnosti.Razdelitev je osnova za pripravo skupnih smernic za sanacijo v primeru razlitjasnovi.

G gas

GD gas/dissolver

E evaporator

ED evaporator/dissolver

FE floater/evaporator

FED floater/evaporator/dissolver

F floater

FD floater/dissolver

DE dissolver/evaporator

D dissolver

SD sinker/dissolver

S sinker

Na sliki 2 smo označili za katere vrste snovi že obstajajo metode za sanacijo vprimerih razlitja na morju. Vse naštete metode sanacije vključujejo napovedi,spremljanje in sanacijska dela.

Slika 2. Seznam obstoječih metod v primeru razlitja glede na vrsto onesnaževala

PLIN TEKOČINA/TRDA SNOVMETODA G GD E ED FE FED F FD DE D SD S

Napovedidisperzije v zraku

X X X X X X X

Napovedidisperzije na vodnipovršini

X X X X


7

http://oceanlab.cmcc.it/pages/index.php?model=AFS

Napovedidisperzije v vodi

X X X X X X X

Spremljanjedifuzije v zraku

X X X X X X X

Spremljanje difuzije v vodi

X X X X X X X

Sanacija razlitja plina

X X

Sanacija razlitja plavajočih snovi

X

Sanacija snovi, ki se raztapljajo

X X X X X X X

Sanacija snovi, ki se potopijo v morju

X X

4. Tehnike za sanacijo razlitja v morju

Opozorilo: Predlagane dejavnosti mora izvajati usposobljeno osebje z ustreznozaščitno opremo.

4.1. Plini (G, GD)

Primeri plinov, ki jih sodelujoča pristanišča pretovarjajo ali skladiščijo: freoni,vinilklorid (VCM), etilen, mešanice C4, amonijak.

V primeru nesreče oz. za pripravo intervencije na morju, ki vključuje uhajanjeplina, je najprej potrebno pridobiti podatke o:

- pogoju in načinu skladiščenja uhajajočega plina- lastnosti plina (varnostni list)- kako uhaja iz skladiščne posode- oceni disperzije (obseg, širjenje, lokacija,..).

Tehnike za zmanjševanje vpliva na okolje:

- uporaba vodnega pršenja za raztapljanje topnih plinov (skupina GD) ali uporaba pršenja z namenom razpršitve netopnih plinov (skupina G),

- uporaba pen za zmanjšanje izhlapevanja plina,


8

- zmanjšanje požarnega tveganja in eksplozije vnetljivih plinskih oblakov, ohlajanje vročih površin, odstranitev iskrivih predmetov, gašenje požara,

- zmanjšati, razpršiti oblake v vodi slabo topnih ali netopnih plinov.

Slika 3. Nekatere dejavnosti za zmanjšanje vpliva v primeru uhajanja plina

4.2. Snovi, ki plavajo na morski površini (skupina F)

Primeri: amyl acetate, butyl acetate, butanol, butyl acrylate, cyclohexanone,dibutyl phthalate, dioctyl phthalate, dipentene, fish oil, heptane, hexanol,isodecanol, olive oil, rape seed oil, tall oil, toluene, turpentine, xylenes

Kemična sredstvo, ki plava na vodi se razširi in oblikuje veliko površino, ki bo v stikuz zrakom. Od lastnosti sredstva je odvisno, če bo le-to hitro izhlapelo in nasičilozrak s hlapi (E˃ED˃FE˃FED). V teh primerih je potrebno spremljati koncentracijosnovi z namenom preprečitve požara, eksplozije ali ogrožanja zdravja. Sanacijski ukrepi v primeru razlitja za plovne snovi veljajo le za snovi (tipa F), ki neizhlapevajo, se v vodi ne topijo oziroma se topijo zelo počasi. Tudi v teh primerihlahko zaradi nizke viskoznosti snovi nastanejo težave pri odstranjevanju snovi.

V primeru razlitja plovnih snovi skupine F:

- aplicirati peno za zmanjšanje izhlapevanja, nevarnosti požara in eksplozije, - aplikaciti absorbente ali druge ustrezne sredstva, - razlitje zadržati s plavajočimi baražami (kratkočasna rešitev)- pobiranti/ločevati trdie delce s primerno opremo (skimmer) - sočasno uporabiti nekatere od zgoraj navedenih postopkov.


9

Pri sanaciji plavajočih snovi (F) je potrebno posebno pozornost nameniti tveganjemza zdravje, požare in eksplozije. V nekaterih primerih lahko tveganja zmanjšamo spokrivanjem razlitja s peno (navedeno zgoraj). Uporaba sredstev lahko olajšasanacijo razlitja v morju. V ta namen obstajajo posebni absorbenti. Uporabasredstev pri razlitju kemikalij na površini vode lahko omejijo širjenje snovi inolajšajo sanacijo.

4.2.1. Omejitev hlapov razlite hlapne plavajoče snovi

V primeru potrebe po omejitvi širjenju hlapov razlite hlapne snovi se uporabi pena,ki se jo naneša s pomočjo opreme za gašenje požarov. Na ta način se prepreči tuditvorjenje višje koncentracije hlapov v zraku, ki so potencialno nevarni za požar alieksplozijo. Pena lahko zadrži nastajanje hlapov in s tem zmanjša tveganja.Metoda je uporabna za razlitja, ki niso obsežna. Slabosti uporabe pene je, dazmanjšanje površinske napetosti in oteži sanacijo.

Tabela 2: Seznam različnih vrst pen za različne vrste razlitja


10

4.2.2. Uporaba "bubble barriers" za zadrževanje razlitja plavajoče snovi

Pri tej metodi se okrog razlitja plavajoče snovi namesti "bubble barriers" (zračnezavese ali pnevmatske roke). Sistem je uporaben tudi za disperzijo snovi (z uporabostisnjenega zraka v perforirani cevi), kjer sistem namestimo na dnu, okoli mestanesreče. Predlagani sistem je lahko fiksen ali nameščen v primeru razlitja. Veter,valovi in tokovi lahko vplivajo na učinkovitost tega sistema.

Metoda je uporabna v plitvih vodah za plavajoče snovi ali za njihovo razpršitev vvodi.

Primeri možnih aplikacij:


11

4.2.3. Sanacija razlitja z uporabo vpojnih vlaken iz polipropilena

Sistem predvideva razdelitev vpojnih vlaken po površini razlitja in nato odstranitevvpojnih vlaken. Sistem je primeren za skupino snovi tipa F (plavajoče snovi, ki neizhlapijo ali se ne pomembno raztopijo). Metoda ni uporabna na odprtem morju,močnem vetru ali velikih valovih. Prisotna so tveganja za zdravje, požar, eksplozijoin možnost potopa brisač. Na tržišču obstajajo različni absorbenti, med katerimi so najbolj učinkoviti izpolietilena.

Primer uporabe:

4.2.4. Sanacija razlitja z uporabo blazin, napolnjenih z vpojno snovjo

Po tem sistemu se na vodno površino, kjer je razlitje snovi skupine F (plavajočesnovi, ki ne izhlapijo in se ne pomembno raztopijo), položi absorbcijske blazine.Blazine so polnjene z majhnimi vpijajočimi delci (1 mm). Sistem ni uporaben naodprtem morju, pri močnem vetru, velikih valovih. Pri uporabi tega sistema ostajajotveganja za zdravje, požar in eksplozijo in možnost potopitve blazin.


12

4.2.5. Sanacija razlitij z uporabo vlečnih sistemov

Metoda obsega vlečenje plavajočih baraž za sanacijo zelo viskoznih snovi skupine F(ne izhlapijo in se ne raztopijo v vodi), ki so na površju. Postopek je primeren tudiza hitro pobiranje manjših paketov. Sistem »Scantrawl«, »Jackson Trawl« lahko filtrira vodo, težka olja pa zadrži vposebni fleksibilni vrečki. Posamezno vrečko se lahko nadomesti z drugo. Uporabatega sistema je hitra. Pri njeni uporabi ostajajo tveganja za zdravje, požar ineksplozijo.

4.2.6. Zajezitev plavajočih snovi z uporabo posebnih pregrad z zaščitnozaveso

Ta sistem je primeren v vodah, ki niso globoke in kjer ni močnih tokov. Pri baražah,ki nimajo zavese je lahko težava, da snov prehaja pod baražo. Zaveso je potrebnofiksirati na dno morja kot prikazuje slika na desni.

4.2.7 Sanacija plavajočih snovi s pomočjo baraž “booms” in posnemalnikov“skimmers”

Metoda vključuje sanacijo plavajočih snovi (skupina F) s pomočjo plavajočih baražin posnemalnika-skimmerja. S plavajočimi baražami se zadrži razlitje. Razlitje oljase lahko pobere z različnimi vrstami posnemalnikov. Pri sanaciji razlitja kemičnihproduktov (ne oljnatih) lahko naletimo na težave zaradi nizke viskoznosti snovi. Tesnovi se hitro širijo v obliki zelo tankega sloja na vodni površini. Kljub temu se lahkoveliko količino snovi sanira z uporabo posnemalnikov. Uporabi se lahko še različnesnovi, ki olajšajo postopek sanacije. Pri uporabi tega sistema so prisotna tveganja


13

za zdravje, morebitne požare in eksplozije. Valovi višine >1,5 in tok > 0,8 kn lahkozmanjšajo učinkovitost tega sistema sanacije.

4.2.8. Uporaba različnih vrst posnemalnikov “skimmers”

Posnemalniki se uporablja za snovi, ki plavajo na vodi, ki ne izhlapijo in se neraztopijo v vodi (skupina F): alfa-metil stiren, dipenten, etil heksanol, maščobnaolja, isodecanol, nonil alkohol, oktanol, ftalati, 1-2-3-trimetil benzen in viniltoluen.

Belt skimmmers Sorbent skimmers Vortex skimmers

S to vrsto posnemalnikov se sanira snovi tipa oktanol in dioktilftalat, vnekaterih primerih si lahko pomagamo z različnimi sorbenti.

S to vrsto posnemalnikov sesanira snovi tipa oktanol in dioktilftalat, brez predpredelave le-teh.

Za sanacijo lahkih naftnih proizvodov.

4.3. Snovi, ki se raztopijo v morju (skupina D)

Primeri: aceton, etanol, fosforna kislina, glikoli, izopropanol, metanol, metil etilketon, monoetil amin, raztopina natrijevega hidroksida, propionska kislina, propilenoksid, žveplova kislina, ocetna kislina, amonijev hidroksid (iz raztopljenegaamoniaka)

V primeru razlitja snovi, ki se raztopijo v vodi, je pomembno, da se spremlja njenakoncentracija. S spremljanjem koncentracije imamo nadzor nad gibanjem snovi.


14

Omogoča nam tudi oceno morebitnega tveganja za okolje, ribištvo, rekreacijskepovršine,…

V nekaterih primerih lahko pri razlitju v plitvih vodah uporabimo zmes različnihsredstev z namenom zmanjšanja učinkov na okolje.

Primeri takih sredstev:- sredstva za nevtralizacijo - aktivno oglje- oksidativna sredstva- reduktivna sredstva- kompleksanti- ionski izmenjevalci

Navedena sredstva za zmanjšanje vplivov razlitja se lahko uporabijo tudi popostopku rekuperacije razlitega medija, kadar se zbrana snov začasno nahaja v nekizbirni posodi. Aktivno oglje je učinkovit absorbent za organske snovi. Dodajanjesredstev za sanacijo razlitja se lahko uporablja za snovi skupine D in nekatere druge(skupina GD, ED, FED, FD in SD).

4.3.1. Zadrževanje raztopljene snovi v plitvi vodi z uporabo baraž

Metoda je uporabna v plitvih in mirnih vodah. Za zadrževanje raztopljenih snovi sepregrada z zaveso kot prikazujejo slike.

4.3.2. Sanacija razlitja snovi, ki je raztopljena v vodi z uporabonevtralizacijskih sredstev

Po tem postopku sanacije na razlitje dodajamo nevtralizacijsko sredstvo.Nevtralizacijsko sredstvo uporabimo v primeru razlitja kislin ali bazičnih snovi.Primeri: amonijev hidroksid, fluorosilicijeva kislina, fosforna kislina, raztopinanatrijevega hidroksida, propionska kislina, dušikova kislina, žveplova kislina inocetna kislina (skupina D).


15

Razlitja kislih ali bazičnih snovi povzročijo akutno škodo v kratkem času, saj jerazlitje skoncentrirano na majhni površini, ki se premika v vodi. Pri razlitjih vzaprtih, zajezenih vodah je ključna hitra lokalizacija razlitja in dodajanje sredstvaza nevtralizacijo.

RAZLITJE KISLINE RAZLITJE BAZIČNE SNOVISredstvo za nevtralizacijo:

Natrijev bikarbonat, NaHCO3

Sredstvo za nevtralizacijo:

Natrijev dihidrohen fosfat- NaH2PO4

Pred uporabo sredstev za nevtralizacijo se je potrebno posvetovati z organom zavarstvo okolja.

Za optimalno doziranje sredstva za nevtralizacijo, je potrebno vedeti količinorazlite snovi. pH morja je treba stalno spremljati.

V primeru razlitja amoniaka, en del izhlapi, drugi se raztopi in oblikuje v NH4OH.Spojina je morskemu/vodnemu okolju škodljiva.

Metoda ni uporabana pri razlitju na odprtem morju, globokem moju, močnih tokovihin vetru.

4.4. Snovi, ki se potopijo na dno morja (skupina S)

Snov, ki se potopi lahko onesnaži sedimente v morju. V teh primerih je potrebnodekontaminacijo skrbno načrtovati. Za sanacijo takih snovi se uporabljajo različnevrste drenažnih tehnik (pnevmatske, hidravlične, mehanske). Potapljači morajo bitiza tako delo opremljeni in razpolagati s potrebnimi informacijami.

5. Identifikacija razpoložljive tehnične opreme zaprimere ukrepanj v primeru razlitij

5.1. Autorità portuale di Venezia

Dobra praksa Opažanja1. 1.

Patruljiranje obsega pristaniških del sstani Gasilcev pristanišča v Benetkah (3 ×na teden, p o 4 ure, ki pokriva tretjinopovršine).

Spremljanje vodnih površin seizvaja s posebnimi, ustreznoopremljenimi čolni, ki imajo z GPS(Globalni pozicijski sistem) , k i


16

Detekcija razlitja in

informacije o razlitju v morju

2.Storitev "pomoč v sili" ( 24 ur na dan znamenom takojšnje intervencije v primerurazlitja ogljikovodikov v morje in opozorilao prisotnosti plavajočih ovir, ki bi lahkoogrožale plovbo);

V razpisni dokumentaciji je določeno karsledi v zvezi s 1. In 2. točko: spremljanje,čiščenje in dekontaminacija vodnih površinpristanišča, ki vključuje zbiranje odpadkov:plavajočih, pol potopljenih, trdnih snovi,organskih in anorganskih, katere koli vrste,konsistentnosti, porekla, ogljikovodiki indruge oljnate snovi, kot tudi zbiranje,nak ladanje , p revoz, skladiščenje inodlaganje teh odpadkov na odlagališčih aliavtoriziranih obratih za obdelavo ali sežig.Področje uporabe:- odsek Benetke-Marittima, vključno s

privezi v Marittimi, Santa Marti, SanBasiliu, nekdanji Adriatica pomolu,parku Briccole della Salute, SanBiaggiu, Ca` in Rivi Sette Martiri;

- O d s e k M a r g h e r a , v k l j u č n o sprivezikomercialno industriskegaobmočja V Margheri, Fusini inPristanišču San Leonardo.

Koncesionar se je zavezal, da bo začel sposopki sanacije in rekalamacije v 60minutah po poročanju o onesnažujočemdogodku, vsak dan do izteka koncesije.V p r i m e r u z a zn a n e p r i s o t n o s t iogljikovodikov, mešanic ogljikovodikov alidrugih prepovedanih snovi v pristaniškihvodah mora koncesionar takoj obvestitiPristaniško in Pomorsko upravo. Pomorskauprava sproži preiskavo za ugotavljanjeodgovornosti, sodeluje s pravosodnimiorgani, do loč i s troške sanacije inreklamacije, ki jih krije odgovorni zanastalo okoljsko škodo.

3.Videonadzor glavnih kanalov in bazenovpred komercialnim območjem pristanišča inrafinerijo (projekt saFE - Security andFacility Expertise)

S sistemom SaFE, varnostno osebje navhodih in v kontrolnih sobah (operativni inkontrolni prostori) lahko nadzira obsežnoobmočje na kopnem in v laguni, kar je zmorfološkega vidika še posebej zahtevno.Sistem je aktiven 24 ur dnevno, pošiljapodatke v realnem času iz vsega območja voperativni center. V operativnem centrupodatke obdelajo in shranijo. Le ti so na

beleži gibanje ladij in omogočaoddaljen vpogled v to gibanje.

Kamere omogočajo dnevni pogledna območja.


17

razpolago varnostnim organom. V primeruvarnostnih dogodkov, varnostno osebjelahko pravočasno obvesti policijo in jimpomaga pr i de lu, vse z namenomizboljšanja učinkovitosti intervencije.

4.Spremljanje vodnih poti od vhoda vpristanišče Lido, preko bazena San Marco(spremljanje s projektom HYDRA) doMarittime.

5.Varnostno osebje APV na kopenskem delupristanišča (inšpekci jski preg ledi 2×dnevno, 1× inšpekcijski pregled iz sobote nanedeljo).

6.Telefonska številka za nujne primere in/aliporoči lo o nesrečah (APV, pristaniškauprava )

7.O n l i n e sonde za kvalitativno inkvantitativno oceno odpadnih voda (pH,prevodnost, motnost) v pristaniščuMacroisola (aktivnosti v teku z SAFEPORT-WP5) - sonde v fazi namestitve.

Kamere omogočajo dnevni pogledplovnih poti. K a m e r e , k i s on a m e š č e n e n a Giudecchiomogočajo tudi nočno kontrolo.

Slaba vidljivost med večernimipregledi in ponoči.

Sonde omogočajo prepoznavoznačilnosti odpadnih voda. Prekodaljinskega upravljanja odkrivajom o r e b i t n e n e p r a v i l n o s t i vkanalizacijskih mrežah pristanišča.Ne ugotavljajo vrednosti posebnihparametrov.

2.

Previsione della diffusionedella sostanza sversata e

monitoraggio/zaustavitev izlitja, napoved

širjenja razlite snovi inspremljanje

Difuzijski model (SHYFEM - Finite ElementModel for Coastal Seas), ki ga je realiziralISMAR-CNR leta 2005.

Merilno omrežje za zbiranje podatkov o plimovanju v Občini Benetke – Istituzione Centro Previsioni e Segnalazioni Maree.Mreža je sestavljena iz 15 avtomatskih postaj. Sistem samodejno potrdi podatke samodejno potrjene s sistemom, ki prikazuje tiste vrednosti, ki so očitno napačne. Tehniki ICPSMja naknadno ročno odpravijo napake. Primerjava med sosednjimi postajami omogoča odkrivanje nedoslednih meritev v podatkovnem sloju.

Vremenske postaje ARPAV in EZI (on linepodatkov: izmerjena hitrost vetra, smervetra, temperatura, atmosferska stabilnostin tudi kemijske parametre)

Ta model omogoča, da izračunava hidrodinamične premike in s pomočjo dodatnih modulv oceni razpršenost raztopljenih snovi, izmenjavo toplote vodnega telesa, premike sedimentov in preko modela evtrofikcije kakovost vode. Zahteva usposobljeno osebje.

Uporabna za napovedovanješirjenja plinov, hlapnih snovi.

3. Operativni center družbe Gasilci pristaniščav Benetkah v Malcontenti, Benetke, kideluje 24 ur na dan.


18

priprava in aktivacija tehničneopreme in osebja

4.

Aktivnosti za zmanjšanjeposledic

Seznam dostopne opreme (obstoječe) zasanacijo na območju pristanišča:

Plavajoče brisače tipa Covalca off-shorerazličnih dimenzij:

-120 cm (100m);-100 cm (2550m);-60 cm (150m);-40 cm (200m).

Tipi pivnikov, ki jih je opredelil koncesionarza sanacijo "v razumnem znesku":

-Teraper;-Peroil W;-Vpojne brisače;-Vpojna črevesa za olje.

Protieksplozijske zračne črpalke (št. 4, 20ton/h)

Motokompresor (št. 1, 10 bar)

Cev (350m, premer 80 mm)

Potopna črpalka (št. 1, pretok 120/h)

Generator (1 h 40 kW)

Protipožarna črpalka (št. 1)

Nastavki za pivnike (n.2)

Vodna čistilna naprava (št. 2. 120 bar)

Plovila (opremljena s protieksplozijskimsistemom za preprečitev požara pri sanacijivnetljivih snovi): glej priloženo tabelo

Gasilci pristanišča v Benetkah so napodlagi posebnih letnih programihvključeni v redna usposabljanja zaukrepanje v pr imeru okoljskihnesreč.

5. Seznam dostopne opreme (obstoječe) zasanacijo na območju pristanišča:

Plavajoče zavese

Pivniki:- Teraper;- Peroil W;- Vpojne blazine;


19

Sanacija- Vpojna črevesa za olje.

Plovila

Vozila, ki se uporabljajo za začasnoskladiščenje onesnaževala

6.

Podrobna analiza vzrokovnesreče in spoznanja

Gas i l c i pr i s tan i šča v Benetkah soimplementirali sistem ravnanja z okoljem vskladu s standardi ISO 14001 in standardikakovosti ISO 9001.

/ Gasilci lahko na podlagi Sistemaokoljskega ravnanja presojajo uspešnostakcij, nastop morebitnih neskladij inanalizirajo posebne vzroke.

Rezultati presoj, analiz i np r i d o b l j e n i h i z k u š e n j vposameznem pristanišču, ki nisodostopni ostalim pristaniščem.

Seznam navtičnih sredstev pristanišča v Benetkah

IME TIP KAPACITETASKLADIŠČENJA

OPERATIVNA RAZDALJA

ECOLAGUNA 1 Moto cisterna 150 LOC. COSTECOLAGUNA 2 Moto barca 15 NAV. LAG.ECOLAGUNA 3 Moto cisterna 250 LOC. COST

ECOLAGUNA 4 FZ Moto cisterna 550 NAV. COST.ECOLAGUNA 5 chiatta 78 NAV. LAG.ECOLAGUNA 6 chiatta 1122 NAV. LAG.ECOLAGUNA 8 M/FO NIL NAV. LAG.ECOLAGUNA 9 M/FO NIL NAV. LAG.ECOLAGUNA 10 Moto cisterna 290 LOC. COSTECOLAGUNA 11 Moto cisterna 126.52 NAV. LAG.ECOLAGUNA 12 Moto cisterna 126.52 NAV. LAG.ECOLAGUNA 14 Motonave

/motorna ladja500 NAV. LAG.

AIRONE/HERON

Battellodisinquinante/ samočistilni

čoln

16 NAV. COST.

GABBIANO /GALEB

Battellodisinquinante/ samočistilni

čoln

3.5 NAV. LAG.

CANAL BIANCO/ BELI KANAL

chiatta/vlačilec 1500 NAV. LAG.

ECOLAG X4

Battello disinquinante/ samočistilni

čoln

3 NAV. LOC.

5.2. Luka Koper

Primer dobre prakse v Opažanja


20

pristanišču Koper1.

Detekcija razlitja ininformacije o razlitju v morju

V i d e o n a d z o r o b m o č j apristanišča.

Nadzor s strani varnostnegaosebja 24 ur/7.

On line senzorji (kot so pH, T,raztopljen kisik, prevodnost).

Senzorji za olje/nafto.

C e n t e r z a v a r n o s t – B S5979:2005, s sistemom CCTV.

Enotna telefonska številka zazagotavljanje informacij onesrečah in intervencijo.

Ne zajema celotnega območjapristanišča. Ponoči ne zaznarazlitja.

Ponoči ne zaznajo razlitja vmorju (n i vidno) . Niso vsepovsod in vseskozinameščeni.

Ni specifičen za vsako vrstosnovi. Lahko zazna razlitja nadoločenem območju ali zzamikom.

Lahko zazna razlitja nadoločenem območju. S ignalsproži alarm v varnostnonadzornem centru.

2.

Zaustavitev izlitja, napovedširjenja razlite snovi in

spremljanje

Difuzijski model ALOHA.

Multiple meteorološke postaje(on line podatki); hitrost in smervetra. Posaje so nameščene tudina dvihalih. Podatki on line sovidni na internetu.

Ekspertno tehnično osebje.

Zahteva usposobljeno osebje.Ni uporaben za simulacijogibanja razlitja na morju.ALOHA (Area Locations ofHazardous Atmospheres) jeeden od številnih modelov, ki seuporablja za analizo tveganjaali disperzije, ki obsegajo vseod strupenih plinov, požari,eksp loz i j . Vk l jučuje modeldisperzije, ki omogoča ocenorazpršenosti oblakov plina invrednosti eksplozije hlapov oz.njegovega nadtlaka.

Uporabna za napovedovanješirjenja plinov, hlapnih snovi.

Zahteva posebno usposabljanje.3.

Priprava in aktivacija tehničneopreme in osebja

Opozorilni sistem (telefonski)

P r i s o t n o s t o p e r a t i v n e g apristaniškega osebja za sanacijorazlitij "ne SEVESO" 24/7.

Prisotnost opreme v zabojnikihznotraj pristanišča. Zabojniki sopostavl jeni na pomolu vneposredni bližini morja – zaradihitre uporabe.

V pristanišču ni opozorilnesirene.

Z a h t e v a s p e c i f i č n o i nkontinuirano usposabljanje.


21

Letna realizacija suhih vaj.4.


O b s t o j e č a oprema zaintervencije n a o b m o č j upristanišča:

Plavajoče grede, ki so že v morjuoz. se jih naknadno spusti. (pribl.4,5 km.).

Večplatni posnemalniki Vikomaza sanacijo ogl j ikovodikov(razmaščevalec) (N1).

Po sema ln i k V i koma za zavsrkavanje (N1)

posnemalnik (N1).

NOFI 250 EP harbor buster (N1).

Ekološki čolni opremljeni zaintervencije (N3), ki se nahajajov pristanišču (tip Galeb 10,Omnia 10, 60, Galeb 7.7)

Tovornjak z rezervoarjem 5 m3 sčrpalko zmogljivosti 2,4 m3/min,s prot ipožarnim sistemom zzmogljivostjo 2,4 m3/min.

5.

Sanacija

Dostopnost opreme za sanacijon a o b mo č j u a l i v b l i ž i n ipristanišča.

Sistem začasnega skladiščenja(različne posode) zaonesnaževala (približno 100m3 vceloti).

Absorbcijski (vpojni) baraži alimateriali.

Vpojni prah.

Vpojni trakovi.

Dispergenti (s r e d s t v o zaodstranjevanje oljnih ostankov) zdvema razpršilnikoma

6.

Podrobna analiza vzrokov

Implementiran sistem ravnanjakakovosti v skladu s standardi ISO14001, EMAS, OHSAS 18001.

Računalniški sistem za beleženjedogodkov, analizo specifičnihvzrokov nesreče.

Analize in pridobljene izkušnje v posameznem pristanišču niso dostopni ostalim pristaniščem.

Pomombno je, da se s pomočjodobre anal ize tveganj inkontinuiranega ozaveščanjad e l a v c e v, o h r a n j a visoka


22

nesreče in spoznanja stopnja občutljivosti.

5.3. Chioggia

Primeri dobre prakse Opažanja

1.

Detekcija razlitja ininformacije o razlitju v morju

Opozorilna faza: takoj, ob obvestilu,iz katerega koli vira, v vsakemprimeru, k i bi lahko predstavljalnevarnost za onesnaženje. V tejfazi:

Preverja se točnost informacije preko naslednjih podatkov:1.1. izvor informacije1.2. ladja

1.2.1. ime1.2.2. tip1.2.3. nacionalnost1.2.4. nosilnost1.2.5. ime lastnika in

naslov1.3. območje ali infrastruktura1.4. položaj ladje (ladij)1.5. možen vzrok nesreče1.6. kvantiteta in vrsta tovora/

ali morebitnega razlitja1.7. obseg razlitja1.8. vremenske razmere in

napoved plimovanja1.9. druge uporabne

informacije2. opredelitev krajevne

prisotjnosti, ki določa: 2.1. izvidništvo s patruljnim

čolnom (ali zemljišče, če se je nesreča zgodila v bližini obale);

2.2. morebitno jemanje vzorcev (najmanj trije), ki jih je potrebno hraniti v primerni posodi za prevoz v laboratorij ARPAV, Pokrajinski odsek Benetke - Via Lissa n. 6 - Mestre-Benetke.

Faza nevarnosti: sproži začetekizvajanja operacij. Vodstvo oddelkaza p o m o r s t v o mo r a čim prejobvestiti Ministrstvo za okolje inprostor, Maricogecap - Centralniurad, Prefekturo in Direktorat zapomorstvo.

V zvezi z lokalizacijo ladje inopozorilnim sistemom za zgodnjeodkrivanje o n e s n a ž e n j a z

/ Podrobnejše informacije oorganizacijskih vidikih senahajajo v opisu dobre prakse"Organizacija in postopki prisanaciji razlitja" v WP 5.1.

Več informacij o tehničnihznačilnostih sistemalokalizacije nesreče/razlitjaso v opisu dobre prakse"Tehnologija za preprečevanjeonesnaževanja z ogljikovodiki"v WP 5.1.


23

ogljikovodiki, Luka Chioggiauporablja izključno sistem VTMIS(Vessel Traffic Monitoring andInformation System).Pristaniška uprava že več letuporablja sistem VTMIS, kar zanimapredvsem obalno območje.Poleg VTMIS se uporablja tudi sistemSIMNAV, ki ga upravlja MAV. Sistemje kompatibilen s sistemom MOSE inje na voljo različnim pristaniškimsubjektom na območju celotnegapristanišča (ki jih VTMIS ne pokriva).Sistem SIMNAV omogoča vpogled v“prometno sliko” na terminalih(mobilnih območjih?), med njihovogradnjo in obratevanjem. Vpogled vsliko imajo vsi pomembnejši subjekti(terminalisti), ki so vkljulčeni vproces opazovanja in upravljanjaladijskega prometa (Pristaniškauprava, Piloti, Luška Kapitanija,Terminalisti, itd.).

Pokrita območja se nanašajo naustje pr is tanišča Chioggia inobmočje pr istanišča, kjer senahajajo 3 službe:

Sede Capitaneria di Porto diChioggia;

Sede Corporazione Piloti di Chioggia;

Sede Azienda Speciale per ilPorto di Chioggia (ASPO).

Državni Obalna straža ima v primerunesreč posebnega pomena v lasti dveletali ATR 42 i n d v a Piaggio,opremljena z merilnimi napravamiza da l j in sko zaznavanje,multispektralnim skenerjem,i n f r a r d e č i m i i n s n e m a l n i m ikamerami.

Pri opisu kemično-fizikalnih lastnostionesnaževal je potrebno napisati:

vrsto morebitnega ogljikovodika

viskoznost točko pomika številko UN specifično ime in IMGD kodo vrsto morebitnega

zabojnikas čim boljšim opisom videza snovi:

tekočina plavajoče trdne snovi aglomeracije (aglomerati?) emulzije


24

obarvanost prisotnost pare

Kjer je mogoče, se opiše številke,k r a t i c e , identifikacije posod,pločevink itd.

Opis vremenskih razmer v faziizvidništva obsega:

smer in jakost vetra smer in jakost tokov stanje morja

Operativni načrt lokalne sanacije, vprilogi 4, navaja, da morajo biti vsizgoraj navedeni podatki vključeni vobvestilu o n e s r e č i (PollutionMessage – POLMES).

2.

Zaustavitev izlitja, napovedširjenja razlite snovi in

spremljanje

Operativna centrala MARICOGECAPspremlja premike in možen razvojonesnaženja preko satelitskihposnetkov in matematičnih modelovza napovedovanje, k jih pridobi odraznih nacionalnih in mednarodnihvirov. Vodja Pomorskega odseka lahko vdogovo ru s S .T.A . I . zah tevaposredovanje in uporabo letalObalne straže z a spremljanjemorebitnih aktivnosti.

Operativni načrt za lokalno sanacijo,priloga 10, opisuje tipične pogoje, kise nanašajo na:

Meteorološke in klimatske parametre

o klimoo padavineo vremenske pogoje-

prevladujoče vetrove

Stanje nebao oblačnosto megloo temperaturo

Stanje morjao plimovanjeo tokoveo sezonski odstotke

o stopnji valovanjamorja

Podlaga za napoved širjenja razlitesnovi so tudi podatki, ki so bilizbrani v fazi 1.

Obstajajo različne avtomatskepostaje, povezane v mrežo, zapridobivanje uporabnih podatkov za

V pristanišču Chioggia nioperat ivnega o rodja zanumerično modeliranje, ki bio m o g o č a l napovedovanjegibanja in širjenja razlitesnovi.

Sistem WP 5.3 bo zagotovilk o r i s t n e i n f o ma c i j e z aobogatitev in redifiniranjedobre prakse. Sistem upoštevar a z l i č n e scenarijenajverjetnejših nesreč vokviru določene dejavnosti, kiizhajajo iz podatkov WP 5.2.


25

napovedovanje širjenja onesnaževal:- mreža SAMANET (10

postaj), ki omogoča neprekinjeno spremljanje glavnih kemijsko-fizikalnih parametrov vode;

- mreža vremenskih postaj (4postaje) laguna - morje

- merilci toka na vhodu pristanišče

- Vremenska postaja / valovi/ tokovi/ oceanografska platforma CNR / ISMAR;

- regionalna mreža meteomorskih boj (3 postaje);

- ADCP ustje Luke Lido, ki ga upravlja ISPRA;

- ADCP ustje pristanišča Chioggia, ki ga upravlja beneški Center za pomorstvo.

Operativni načrt za lokalno sanacijov drugem delu določa tudi občutljivao b m o č j a , o b m o č j a p o s e b n evrednosti (3 poglavje) in tista, ki soogoržena (4 poglavje) in so vpristojnosti Pomorskega odsekaChioggie:

Peščene plaže: Območja biološke zaščite

"Tegnue" (zemljevid je v Načrtu, priloga 2);

Gojišča školjk (zmeljevid jev Načrtu, priloga 3)

V teritorialnih vodah se nahajata obrat za odvajanje utekočinjenega naftnega plina (Abibes) in obrat za uplinjanje;

Prisotnost obalnih odlagališč.

Pregled zemljevidov je predpogoj zaprevilnejše vrednotenje resnostiposledic nesreče.

3. V prilogi 5 Operativnega načrta zalokalno sanacijo je pojasnjenpostopek vpoklica tehničnegaosebja. Zahteva določa naslednjespecifikacije:

sredstva material osebje

Organe, ki jih je potrebno obvestiti


26

Priprava in aktivacija tehničneopreme in osebja

glede na različne kompetence in vireso:

- Gasilci;- Podjetje CASTALIA (po

pridobitvi dovoljenja od MATTM s predhodnim dogovorm);

- Koncesionar odogovren za vleko;

- Podjetje, ki je odgovorno za morske terminale;

- Podjetja, zadolžena za oskrbovanje z gorivom ali pretovarjanje naftnih derivatov

- Policija- Piloti Chioggie; - Čolnarji Chioggie- Kapetani ladij dotičnega

območja.

Gasilci pristanišča v benetkah ima narazpo l ago moto rno l ad jo zaodstranitev mineralnih olj iz morja.Motorna ladja je opremljena scisterno za naftne derivate PI>60 ×C. Plovi lo ima pogon z dvojnimpropelerjem, 152 ton, v dolžino meri34,5 m, širino 9,50 m in v višino 2,80m.Opremljena je z:

jeklene verige, dolžina 10 cm, kaliber 20.5 mm (predpisane);

visoko odporne jeklene verige, dolžina 10 cm, kaliber 20.5 mm (na ladji);

nšt. 3 privezne vrvi, dolžine120 cm, max. obremeintev 7050 kN;

št. 1 vlečna vrv, dolžine 180m, max. obremenitev 8100 kN;

Družba je sposobna opravljatinaslednje posebne storitve:

Prevoz vnetljivih tekočin s cisternami. Primerno za manj jedke tekočine s plameniščem nad 60 ° C in manjšim škodljivim učinkom za človeški organizem;Odstranjevanje oljnih ostankov iz morja in njihov prevoz, 2 cisterni DR in SN, ne glede na plamenišče.

4. V o k v i r u pomorskega odseka Analiza prenosa (s sistemom


27


delujejo 4 podjetja, ki izvajajoukrepe sanacije ali dejavnosti, ki sopovezane s skladiščenjem in oskrbogoriva. Podjetja skupaj razpolagajoz naslednjo opremo, namenjenozmanjšanju posledic:

Plavajoče zavese o Tip Manesmann, za

15 metrov zadrževanja, višina 20 cm, velikost paketa 1×1 m;

o Tip Covalca off-shore120 cm, dolžina 100 m “teraper”;

o Tip Covalca off-shore100 cm, dolžine 2550m “Peroil W”;

o Tip Covalca off-shore40 cm, dolžine 200 m“Salsicc, Olio Ass”;

o Tip Covalca off-shoreoff 60 cm, dolžine 150 m “Panne Ass”;

o Tip M3 plavajoči tekstil MB810, 15 m;

o N2 paketa plavajočihzaves Artec PN 2 dolžine 25 m;

o 1 paket plavajočih zaves Chemical cobra 20 m.

WP 5.2) potencialno škodljivihsnovi v okolju je pokazala, dadelež snovi pri pretovoru nes p a d a v s k u p i n oogljikovodikov, nimajo nitipodobnih lastnosti in tudi prirazlitju v vodi se obnašajodrugače (npr. plovnostOmenitije treba tudi razlitje večjekoličine gnojil, ki lahkoškoduje akvatoriju. Gnojila selahko tudi raztopijo al ipotopijo. / V primeru razlitjateh snovi s e j e t r e b ask l i cevat i na "MAR-ICENetwork", ki ga je razvilaEvropske a g e n c i j e z apomorsko varnost (EMSA) vsodelovanju s Kemičnoindustrijo CEFIC in Centeromza dokumentacijo in raziskavepri nenamernem onesnaženjuvoda (Cedre).EMSA je prav tako razvilasmernice, ki so zbrane v“Na č r t s a na c i j e z a r a d ionesnaženja z strupenimi inškodljivimi snovmi (HNS)”.Regional Marine PollutionEmergency Response Centre(REMPEC) je razvil on-linesistem za pomoč pri izbiriukrepov (postopkov) sanacijeglede na uhajanje nevarnihsnovi.Obenem je potrebno omeniti,d a Ministrstvo za varstvookolja in varstvo naravnihvirov še ne razpolaga s plovili,ki bi bila namenjena sanacijirazlitja s HNS; koncesionar, kije zadolžen za sanacijorazlitja ogljikovodikov jep r i č e l s p o s t o p k icertificiranja, preko RINA,nekaterih svojih plovil, kot»plovila za sanacijo razlitij sHNS « ( v i r : E M S A , 20 1 3»Inventory of EU MemberS t a t e s ’ P o l i c i e s a n dO p e r a t i o n a l R e s p o n s eCapacities for HNS MarinePollution 2013«).Specializirani kadri zasanacijo resnih incidentovz a r a d i o n e s n a ž e n a j a skemikalijami ( r a z e n vpristanišču Chioggia) so medGasilci.

5. V o k v i r u pomorskega odseka


28

Sanacija

delujejo 4 podjetja, ki izvajajoukrepe sanacije ali dejavnosti, ki sopovezane s skladiščenjem in oskrbogoriva. Podjetja skupaj razpolagajoz naslednjo opremo, namenjenosanaciji:

Pivnikio 60 kg zrnatih

pivnikov Ekoperl 33 (UNI 45), zbranih v 6 paketih po 10 kg;

o 24 kg zrnatih pivnikov Ekoperl 33 zbranih v tri pakete po 8 kg;

o 32 kg pivnika “Peroil W” zbranih v 3 paketih po 8 kg;

o 40 kg naravnih pivnikov za industrijsko uporabo (Drysol Sepiolite) zbranih v dveh paketih po 20 kg;

o 1 teleskopska palica za zbiranje zrnatih pivnikov;

o 1 gosta mreža za zbiranje Ecoperl 33 in podobnih produktov;

o 4 Protieksplozijske zračne črpalke 20 ton/h

o 1 motokompresor 10 bar;

o 350 m cevi s premerom 80 cm;

o 1 potopna črpalka 120 ton/h;

o 1 generator 40 ke;o 1 protipožarna

črpalkao 1 sistem za

protipožarne vaje;o 2 nastavka za pivnikeo 2 vodni čistilni

napravi 120 bar Disperzantri

o 200 litrov ECO 83 za ogljikovodike

6. Ob redkih nesrečah v pristanišču sose intervencije z baražami izkazalekot dovolj učinkovite.

Intervjuji z operativnim osebjem so


29

Podrobna analiza vzrokovnesreče in spoznanja

pokazali potrebo po izboljšanjupostopkov izdajanja dovoljenj zaopravljanje nalog v sili.

Še posebej je potrebno opozoriti, dado nekaterih zaostankov prihaja vfazi opredelitve odgovornosti priodločitvah, ki so vezane na stroškepriprave intervencij.

6. Zaključek

Ta dokument povzema izledke aktivnosti, ki so se odvijale v sklupu aktivnostiWP5.4. in WP5.5. Udeležena pristanišča smo pripravili skupen model zazmanjševanje onesnaženja v primeru razlitij v morje in tako pripomogli k zaščitiobalna območja in morski ekosistem. Pripravljen model obsega šet faz; najprej greza indentifikacijo razlitja, pridobitev vseh ključnih informacij o snovi in načiniizhajanja snovi, zmanjšanje iztekanja snovi in napovedovanje širjenja onesnaženjater monitoring, priprava opreme za intervencijo in aktivacija osebja zazmanjšanje vpliva onesnaženja, aktivnosti čiščenja onesnaženja in analiza vzrokovnastanka nesreče ter predlogi za izboljšanje. Zadnja faza, ki predvideva analizodogodka smo ugotovili, da bi bilo smiselno vzpostaviti skupen informacijski sistem,kjer bi pristanišča izmenjevala podatke o nesrečah predvsem iz vidika, da bi selahko ostala pristanišča naučila napak in predčasno preprečila podobne dogodke vsvojem pristanišču. V sklopu aktivnosti smo snovi razdelili glede na njihovefizikalno kemijske karatkteristike (G-plinska, GD plinska/topna, E hlapna, EDhlapna in topna, F plavajoča, FD plavajoča in hlapna, FED plavajoča, hlapna intopna, DE topna in hlapna, DE topna in hlapna, D topna, SD je deloma topna in sepotopi, S se potopi). V sklopu aktivnosti smo izdelali smernice za primernoukrepanje v primeru razlitja snovi v morje za vsako vrsto snovi posebej. Vzaključni fazi so pristanišča pripravila ukrepe, ki jih imajo vzspostavljene za


30

primere ukrepanja ob razlitju. Učinkovitost vpeljanih ukrepov pa posameznapristanišča preverjajo v sklopu suhih vaj, ki jih redno izvajajo. Dokumentpredstavlja metodologijo za pristanišča za pravilno ukrepanje v primeru razlitja ink izboljšanju obstoječega sistema ukrepanja s ciljem večje zaščite morskegaekosistema.

Documenti di riferimento: / Referenčni dokumenti:- http://www.osti.gov/22FF81C1-DCF8-481E-9B8E-

5C4D313E51E4/FinalDownload/DownloadId-0721E30D5B950202829CAB42BF54A613/22FF81C1-DCF8-481E-9B8E-5C4D313E51E4/energycitations/servlets/purl/78581-zy0iE2/webviewable/78581.pdf

- HELCOM Manual on Co-operation in Response to Marine Pollutionwithin the framework of the Convention on the Protection of the Marine


31

http://www.osti.gov/22FF81C1-DCF8-481E-9B8E-5C4D313E51E4/FinalDownload/DownloadId-0721E30D5B950202829CAB42BF54A613/22FF81C1-DCF8-481E-9B8E-5C4D313E51E4/energycitations/servlets/purl/78581-zy0iE2/webviewable/78581.pdf



Environment of the Baltic Sea Area (Helsinki Convention), Volume 2, 1December 2002

- Practical Guide for Marine Chemical Spills, REMPEC: http://www.rempec.org/admin/store/wyswigImg/file/Information%20resources/Guidelines/RIS%20D%2011%20-%20Chemical%20Guide%20with%20diagram.pdf

- http://www.rempec.org/rempec.asp?theIDS=2_130&theName=Documentation&theID=13&daChk=4&pgType=1

- 32


32

http://www.rempec.org/rempec.asp?theIDS=2_130&theName=Documentation&theID=13&daChk=4&pgType=1

http://www.rempec.org/rempec.asp?theIDS=2_130&theName=Documentation&theID=13&daChk=4&pgType=1

http://www.rempec.org/admin/store/wyswigImg/file/Information%20resources/Guidelines/RIS%20D%2011%20-%20Chemical%20Guide%20with%20diagram.pdf



opredelitev smernic za ukrepanje...

Documents