organizacija na pretprijatija

7/23/2019 ORGANIZACIJA NA PRETPRIJATIJA

1/219

UNIVERZITET " SVETI KLIMENT OHRIDSKI" - BITOLA FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO - OHRID

Prof. d-r Mitre Avramoski


2/219

Ohrid, 2000 godinaProf. d-r Mitre Avramoski

ORGANIZACIJANA PRETPRIJATIJATA

IZDAVA^ :

RECENZENTI :Prof. d-r Nikola AckoskiProf. d-r Radoslav Taneski

Tira` : 500 primerociISBN

PE^ATI :

Ne e dozvoleno kopirawe, umno`uvawe ilipresnimuvawe vo bilo kakva forma na ovaa kniga ili

2


3/219

del od nea bez prethodna pismena soglasnost odavtorot

Predgovor

Ovoj trud nastana kako rezultat na rabotata vrzu~ebnikot Ekonomika i organizacija na pretprijatijatanamenet za potrebite na studentite od nasokataosiguruvawe pri Fakultetot za turizam i ugostitelstvo voOhrid.

Me|utoa, voo~uvaj}i deka delot od organizacija na

pretprijatijata e potreben i za drugi studenti, osobeno za onieod nasokata turizam koi go prou~uvaat raboteweto naugostitelsko- turisti~kite pretprijatija, se odlu~iv da goizdadam kako poseben del. Vsu{nost , delot za organizacijatana pretprijatijata i pokraj neraskinlivata vrska so ekonomskiotaspekt na raboteweto na pretprijatieto pretstavuva posebnacelina.

Ova e eden od prvite trudovi vo na{ata zemja vo koj sepravat napori za prisposobuvawe kon novonastanatite izmeni

koi se slu~ija vo poslednava decenija kaj nas od aspekt naorganizacijata na pretprijatijata. Imeno, po 1990 godina vona{ata zemja nastanaa promeni koi zna~ea menuvawe naeden op{testveno-politi~ki sistem so drug op{testvenopoliti~ki sistem. Toa ne be{e samo raspa|awe na porane{na Jugoslavija vo ~ij sostav be{e i Republika Makedonija.Socijalisti~kata terminologija pove}e ne va`i i od koren seizmeni i raboteweto , a i samata organizaciona postavenostna pretprijatijata.

3


4/219

Poradi kratkoto vreme koe e izminato ottoga{ , a iporadi toa {to ova e s u{te period na nadminuvawe nastaroto i prifa}awe na novoto, vo na{ata zemja s u{te nepostoi nekoja pobogata literatura od oblasta naorganizacijata na pretprijatijata koja e prisposobena na noviteuslovi.

Zatoa se nadevam deka trudov }e bide od korist nesamo za studentite, tuku i za edna po{iroka ~itatelskapublika.

Inaku, trudot se sostoi od nekolku glavi. Vo prvata odniv se zboruva za poimot na pretprijatieto i za poimot,zada~ite, celite, razvojot, i podelbata na naukata za

organizacija na pretprijatijata. Isto taka, ovdeka serazgleduva i odnosot na naukata za organizacija napretprijatijata so drugite nauki i prakti~niot aspekt nanaukata za organizacija na pretprijatijata.

Vo vtorata glava se razrabotuva makro aspektot naorganizacijata na pretprijatijata kade me|u drugoto serazgleduvaat i vidovite pretprijatija.

Vo tretata glava pak, tema e mikro aspektot naorganizacijata na pretprijatijata, t.e. vnatre{nata organizacija

na pretprijatijata. Vo ovoj del podetalno se obraboteni sitefunkcii vo ramkite na organizacionata struktura napretprijatieto.

I vo ovaa prilika sakam da istaknam deka ne mo`e dastane zbor za idealna rabota, odnosno deka trudov i pokrajsite napori sekako deka }e ima i odredeni propusti. Zatoa, }eim bidam blagodaren na korisnicite dokolku dobronamernomi uka`at na niv so {to }e mi pomognat istite da giotstranam vo nekoe naredno izdanie.

Ja koristam prilikava da im se zablagodaram narecenzentite prof. d-r Nikola Ackoski i prof. d-r RadoslavTaneski za korisnite sugestii za vreme na pripremaweto iizrabotkata na trudov. Isto taka blagodarnost izrazuvam i nadrugite kolegi i prijateli koi moralno ili materijalno gopomognaa pripremaweto i izdavaweto na ovoj trud.

So po~it,

4


5/219

Vo Ohrid Prof. d-r MitreAvramoski juli, 2000 godina

GL. I. OP[TO ZA NAUKATA ZA ORGANIZACIJA NA

PRETPRIJATIJATA

1. Poim za pretprijatie

Vo ramkite na stopanstvoto t.e stopanskite dejnosti,proizvodstvoto na dobrata za zadovoluvawe na potrebite nalu|eto se vr{i vo stopanski subjekti koi pretstavuvaatorganizacioni edinici vo ramkite na stopanskite dejnosti .

Tie organizacioni edinici ili subjekti koi mo`at dabidat od najrazli~en organizacionen oblik so zaedni~ko imese poznati kako pretprijatija.

Potekloto na poimot pretprijatie odredeni avtori gopovrzuvaat so negovata glagolska osnova pretpriemam"spored {to poimot pretprijatie bi zna~el ne{to da sepretprieme, da se otpo~ne i zavr{i odredena rabota.1)

1

)

Pretpriema{tvoto vsu{nost pretstavuva " sevkupnost napretpriema~kite organizaciski, naso~uva~ki, rakovodni, upravuva~ki i

5


6/219

Inaku, vo literaturata moàt da se pronajdat pove}erazli~ni definiciiza poimot pretprijatie. Toa doa|a pred sekako posledica na promenite koi pretprijatieto gi trpi proa|aj}iniz odredeni fazi na svojot razvoj.

Spored francuzinot Ansiaks (Ansiaux) pretprijatieto epred s edna li~nost ili grupa lu|e koi raspolagaat so sredstvaza proizvodstvo i koi vrz sebe primaat odredeni rizici.2)

Pretprijatieto spored Kursel-Senej (Courcelle Seneuil)pretstavuva " ~ove~ka aktivnost {to ja sreduva upotrebatana raznite sili za ostvaruvawe na opredelena cel ".3)

âmpioni (G. L. Championu ) 4) veli deka pretprijatieto esamostoen finansiski organizam koj se osnova za da

proizveduva odredeni dobra ili uslugi za pazar.Spored angliskiot ekonomski re~nik5) pretprijatieto

izvr{uva stopanska dejnost koja vklu~uva rizik za vloèniotkapital i nade` za posakuvaniot profit.

Spored Marksisti~kata politi~ka ekonomijapretprijatieto e " forma na organizacija na op{testvenotoproizvodstvo ~ii celi, funkcii i struktura se usloveni sopostoe~kiot na~in na proizvodstvo.6)

Ovaa definicija na Marksisti~kata politi~ka ekonomija e

op{ta definicija za pretprijatieto koja sodrì vo sebe pove}eelementi.

Prvo, deka pretprijatieto e forma na organizacija naop{testvenoto proizvodstvo {to e sosema ispravno i vtoro,deka postoi povrzanost me|u pretprijatieto, negovite celi,funkcii i struktura i na~inot na proizvodstvo.

kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva pretpriema~ot. Toa e licekoe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot nastopanisuvawe vo odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost,

vnesuvawe inovatorski sfa}awa vo raboteweto, inicijativa, dinami~nost,smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost, Toj samostojno donesuva odlukivo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira proizvodnitefaktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi socelata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot moè da giprenese na drugi izvr{iteli.2 ) Spored M. Dautovi} , " Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a",Savremena administracija, Beograd, 1965 god., str. 10.3) Axi Mitreski K. , Taleska V., cit. delo, str.35.4 ) Grupa avtori, " Ekonomika privrednih organizacija ", Informator,Zagreb, 1988 g., str.26.5

)

Isto, str.26.6) Axi Mitreski K., Taleska V., cit. delo, str. 57.

6


7/219

Deka e i vtoriot aspekt to~en zboruvaat nizata definiciiza pretprijatieto koi moàt da se sretnat vo stru~nataliteratura kaj avtorite od porane{na Jugoslavija . Imeno, vopove}eto od niv se stava akcent na socijalisti~kiotsamoupraven karakter na pretprijatieto.7) Me|utoa, bidej}i zanas vo ovaa prilika tie ne se aktuelni }e navedeme samonekoi koi nastojuvaat ponepristrasno da go definiraatpretprijatieto.

Taka Kosti} @. pretprijatieto go definira kako zbir nalu|e koi koristej}i gi sredstvata za proizvodstvo, so svoiteorganizirani aktivnosti izvr{uvaat odredeni funkcii voprocesot na op{testvenata reprodukcija vo svojstvo na

organizirana samostojna ekonomska celina.8)Kaj Dragi~evi} A. ja sre}avame slednata definicija

"pretprijatieto e samostojna stopanska organizacija kojaizvr{uva odredena ekonomska dejnost zaradi zarabotka,odnosno ostvaruvawe zadovolitelen vi{ok na prihodi vosporedba so tro{ocite na raboteweto" 9)

Spored M. @aja 10) pretprijatieto e samostojnaorganizacija koja trajno izvr{uva odredena stopanska dejnostvo procesot na op{testvenata reprodukcija ( proizvodstvo,

kupoproda`ba na stoki i davawe uslugi na pazarot) zaradisteknuvawe dobivka. Po toa pretprijatieto se razlikuva oddrugite organizacii koi izvr{uvaat nestopanski dejnosti.

Spored drugi avtori 11) pretprijatieto e samostojnaekonomska i tehni~ka celina koja izvr{uva edna ili pove}e

7 ) Za socijalisti~koto pretprijatie vo porane{na Jugoslavija ili vodrugite zemji ima bogata literatura. Taka na primer, moè da sekonsultira "Ekonomika na organizaciite na zdruèn trud" od profesorite K.Axi Mitreski i V. Taleska, , potoa " Osnovi organizacije" na V. Kolari], @.

Kosti} i @. Stefanovi}, "Ekonomika privrednih organizacija" na grupaavtori ( A. jelavi}, M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J.[amanovi} i J. Vu{kovi}, potoa " Ekonomika preduze}a" na S. Kukole}a, "Ekonomika preduze}a" na D. Radunovi}, A. [ahbegovi] i M Vulovi}, "Osnovi ekonomike i organizacije" na S. Kukole}a i B. Stavri}, " Osnoviorganizacije preduze}a " na @. kosti}, " Organizacija i poslovawepreduze}a " na N. Jovanovi} i mnogu drugi.8 ) Kosti} @., " Osnovi organizacije preduze}a ", Savremenaadministracija, Beograd, 1973 god., str.6.9 ) Dragi~evi} A., " Leksikon politi~ke ekonomije", Informator, Zagreb,1983 god., str. 423.10

)

M . @aja, citiran trud, str. 13.11) Grpa avtori, cit. delo, str. 27.

7


8/219

stopanski dejnosti i vo soglasnost so postoe~kite zakonskipropisi ostvaruva odredeni stopanski i op{testveni celi.

I pokraj razlikite vo definiciite od niv moàt da sevoo~at i nekoi zaedni~ki obele`ja za pretprijatieto, a pova`nise : 12)

- pretprijatijata izvr{uvaat edna ili nekolku stopanskidejnosti,

- svojata dejnost ja izvr{uvaat postojano zaradiostvaruvawe ekonomski i op{testveni interesi,

- vo niv kako organizirana i samostojna ekonomska itehni~ka celina povrzani se lu|e, sredstva na trudot ipredmeti na trudot,

- se osnovaat spored vaè~kite zakonski propisi.Me|utoa, od razli~nosta na definiciite moè da se

zaklu~i deka pretprijatieto e sloèn i dinami~en sistem iistovremeno op{testveno-ekonomska i istoriska kategorijakoja gi sledi promenite vo razvitokot na op{testvoto i vosoglasnost so niv ja menuva i svojata sodrìna i svoitekarakteristiki . Ottamu, proizleguvaat i pogolemiot brojrazli~nosti vo definiraweto na negoviot poim.

Edna sintetizirana i seopfatna definicija za

pretprijatieto koja vo na{i dene{ni uslovi }e ni ovozmo inajdobro da ja sfatime su{tinata na pretprijatieto ni dava D.Bojaxioski. Spored nego 13)"Pretprijatieto e osnoven,bazi~en oblik na organizirawe na stopanskata aktivnost.Kako takov subjekt pretprijatieto pretstavuva samostojna 14)

stopanska i tehni~ko-tehnolo{ka celina vo sopstvenost naodredeni subjekti. Toa proizveduva proizvodi i uslugi za

12) Isto, str. 27.13

)

Bojaxioski D., Ekonomika na pretprijatie" , Ekonomski fakultet, Skopje,1999 god., str. 49.14 ) Vo ramkite na samostojnosta na pretprijatieto vleguvaatekonomskata i pravnata samostojnost.

Ekonomskata samostojnostse sostoi vo mo`nosta pretprijatietosamostojno da gi donesuva bitnite odluki vo svoeto rabotewe ifunkcionirawe. Toa se pred s odluki koi se odnesuvaat na proizvodstvoto(vid, koli~ina, kvalitet i asortiman), potoa odluki za snabduvaweto sopotrebni resursi, proda`bata na proizvodite , rasporedot na dobivkata i sl.

Pravnata samostojnost se izrazuva vo toa {to pretprijatietopretstavuva pravno lice i e nositel na site prava i obvrski vo pravniot

promet i samostojno odgovara i vospostavuva delovni odnosi so drugipretprijatija.

8


9/219

potrebite na pazarot, koristej}i odredeni resursi i snosuvaj}irizik, zaradi ostvaruvawe na dobivka i drugi ekonomski iop{testveni celi".

Vo sekoj slu~aj, moè da se konstatira dekapretprijatieto e eden sloèn organizam ( sistem) sostaven odsredstva, lu|e, procesi, odnosi i sl. koe kako forma naorganizacija na op{testvenoto proizvodstvo i op{testvenoekonomska i istoriska kategorija postojano e izloèno napromeni.

2. Poim , zada~i i cel na naukata za organizacija napretprijatijata 15)

Poimot organizacija 16) poteknuva od gr~kiot zbor "organon" {to zna~i pribor, alat. Ottamu i zborot organizamkoj pretstavuva ìvo su{testvo, edinstvena celina sosoodvetni delovi-organi, a i poimot organizacija koj e formiranvo vrska so zna~eweto i primenata na zborot organ iorganizam, odnosno vo smisla na nu`no povrzuvawe naoddelni delovi vo edna edinstvena celina.17)

Vo taa smisla terminot organizacija vo svoeto

po{iroko zna~ewe moè da se odnesuva na site ~ove~kiaktivnosti bilo da e toa organizacija vo me|unarodni ramki ilivo ramkite na edna zemja, stopanska oblast, granka,organizacija na pretprijatie ili oddelni negovi delovi.

Pokraj toa, terminot organizacija sluì i za izrazuvawena odredena ~ove~ka aktivnost vo smisla na organizirawe(organizacija na proizvodstvo, organizacija na nastavata ), no

15 ) Spored odreden broj na avtori , prou~uvaweto na problematikata od

organizacijata na pretprijatijata spa|a vo ramkite na naukata zaekonomika i organizacija na pretprijatijata kako edna celina. Kako takva,taa se zanimava so prou~uvawe na ekonomskite i organizacioniteproblemi na pretprijatieto opfateni vo naj{iroka smisla.16 ) Poimot organizacija e formiran vo 18 vek, a zborot po~nuva da sekoristi vo 19 vek. Spored Z. Vajner terminot organizacija za prv pat se

javuva vo Segurovata istorija za Napoleon vo koja se istaknuvasovr{enata organizacija na Napoleonovata vojska. Inaku, belgiecot Gironza prv pat vo 1874 godina objavil trud za organizacijata pod naslov "Organisation administrative ". ( Z. Vajner, " Principi organizacije i poslovawepreduze}a, Zagreb, 1965 god., str. 194.).17

)

N. Jovanovi}, " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremenaadministracija, Beograd, 1972 god., str.4.

9


10/219

moè da ozna~uva i struktura dobiena kako rezultat nanekoe organizirawe.

Ottamu, se javuvaat i razli~ni interpretacii za ovoj poim{to zavisi od priodot i na~inot na izu~uvawe na problemotod oblasta na organizacijata.

Taka spored d-r Mijo Novak , " organizacijata kakoop{ta kategorija e svesno zdruùvawe na lu|eto na koicelta im e so soodvetni sredstva da ispolnat odredeni zada~iso najmal moèn napor vo bilo koe podra~je naop{testveniot ìvot.".18)

Isto taka, organizacijata se sfa}a i kako svesna~ovekova aktivnost, kako sredstvo ili edno od sredstvaata

so koi se nastojuva da se ostvarat odredeni celi i zada~i. 19)Spored D. Nejkov pak, " organizacijata pretstavuva

zbir na sistematski povrzani oddelni delovi vo ednacelina, koja treba da bide sposobna vrz osnova na podelbatana trudot na nositelite i izvr{itelite da obezbedi ostvaruvawena celite na utvrdenata politika"20)

Vo taa smisla organizacijata moème da ja razberemekako organizacija na oddelno pretprijatie od bilo koja da estopanska oblast i granka , a i kako organizacija na bilo koja

nestopanska organizacija , ustanova i sl. ili kako organizacijana bilo koja druga celina sostavena od pove}e poedine~nidelovi, koi pokraj posebnite svoi celi, te`neat i konostvaruvawe na nekoja zaedni~ka cel.

Ottamu, proizleguva deka moème da zboruvame zamikro i makro aspekt na organizacijata. Kaj mikroaspektot stanuva zbor za organizacijata na oddelen subjekt21), dodeka kaj makro organizacijata za organizaciona

18

)

Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu ", Informator, Zagreb,1987 , str. 8.19 ) Inaku, organizacijata kako pat i sredstvo za postignuvawe naodredena cel so optimalno koristewe na trud i sredstva e stara kolku isamoto op{testvo, bidej}i ~ovekot otsekoga{ baral vo ramkite na svoitesposobnosti i raspolo`livi sredstva najdobar pat i na~in da go postigneona {to go sakal.20) Nejkov D., Politika na razvojot na turizmot vo Jugoslavija", Univerzitetvo Bitola, Bitola, 1983, str. 137.21)Taka , moème da zboruvame za organizacija na ugostitelsko-turisti~kipretprijatija, industriski pretprijatija, trgovski itn, potoa za organizacija na

strukovni organizacii ( zdruènija na ugostitelski pretprijatija, naturisti~ki agencii, na hotelierski organizacii, na restoraterski organizacii i

10


11/219

postavenost na pove}e takvi subjekti ili ~lenovi na ednacelina, odnosno za organizacija na celinata, za vrskite iodnosite koi postojat me|u oddelnite edinici (~lenovi). Taacelina moè da bide posebna stopanska dejnost ( pr.ugostitelstvoto), ili nestopanska dejnost ili pak nekoja pojavakako {to e turizmot.

[to se odnesuva konkretno do organizacijata napretprijatijata isto taka moàt da se spomenat pove}edefinicii.

Za Z. Vajner,"Organizacijata e sistematsko, planskokoordinirawe na lu|eto i sredstvata so cel da se regulira tekotna rabotata. Taa e zbir i sistem na tie regulirawa vo ramkite

na koj se odviva raboteweto na pretprijatieto, so skladnopovrzuvawe na lu|eto i sredstvata zaradi ostvaruvawe naodredena cel." 22)

@. Kosti} veli deka " Organizacijata na pretprijatijata eforma vo koja se izvr{uvaat procesite na rabota koipretstavuvaat sodrìna na raboteweto na pretprijatieto. Kako{to se formata i sodr inata sekoga{ nerazdelni taka iorganizacijata na pretprijatieto i izvr{nite procesi na trudot senerazdvojno povrzani vo delovniot uspeh na pretprijatieto.23)

No i kaj definiraweto na organizacijata vo pretprijatietopostojat razliki vo razbiraweto na ovoj poim. I dodeka vogornive definici se zboruva{e za organizacija na pretprijatietovoop{to, ima avtori koi organizacijata na pretprijatieto jaizedna~uvaat so terminot organizacija na rabotata.

Taka , D. Ore{~anin, veli " su{tinata na organizacijatana rabotata e vo toa {to taa gi usoglasuva predmetnite ili~nite faktori na procesot na rabota so ras~lenuvawe nacelinata na oddelni delovi i nivno povrzuvawe ( na rabotnite

operacii) vo eden efikasen sistem na rabota.24)

SporedA. Jaeger" Organizacijata na rabota e svesnodeluvawe na ~ovekot so koe se usoglasuvaat site faktori naproizvodstvo za da se postigne optimalen rezultat na

sl), organizacija na op{testveni organizacii bilo vo turizmot ili vo nekojadruga dejnost, organizacija na dràvnite organi itn.22) Z. Vajner, cit. delo, str. 196.23) @. Kosti}, " Osnovi organizacije preduze}a", Beograd, 1966 god.,str.3.24

)

D. Ore{~anin, " Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju",Beograd, 1957 god., str. 58.

11


12/219

rabotata na proizvoditelot so raspolo`livite sredstva za rabotai predmeti za rabota. So drugi zborovi, organizacijata narabotata e usoglasuvawe na li~niot ( subjektiven) imaterijalniot faktor na proizvodstvo so cel za postignuvawenajgolemi proizvodni efekti so najmali potro{oci na~ove~kiot trud i materijal ".25)

Me|utoa , fakt e deka organizacijata na rabotata epo{irok poim od organizacijata na pretprijatieto, bidej}i nao|aprimena vo edna po{iroka oblast vo odnos na organizacijatana pretprijatieto, bidej}i sekoja op{testvena aktivnost seizvr{uva vo nekoja organizaciona forma. No isto takaorganizacijata na rabotata moè da se tretira i kako potesen

poim od organizacijata na pretprijatieto dokolku pri toa semisli samo na organizacijata na rabotata vo proizvodnatafunkcija vo pretprijatieto.

Vo sekoj slu~aj smetame deka koga se zboruva zaorganizacijata na pretprijatieto posoodveten e terminotorganizacija na pretprijatieto bidej}i : 1. vo pretprijatieto imai drugi funkcii pokraj proizvodnata, pa terminot organizacijana rabotata moè da vnesuva nedorazbirawa i 2. samataorganizacija na rabotata e stara kolku i samata rabota i

~ove~koto op{testvo , a organizacijata na pretprijatietokolku i samoto pretprijatie.

Celta na nau~nata organizacija spored Kosti} e: 26)

- da gi otkrie zakonitostite koi vladeat so pojavitekoi se predmet na organiziraweto, kako i zakonitostite koivladeat so procesite vo koi se organiziraat odredenite pojavi,

- vrz osnova na niv da postavi zakoni po koi seodreduva optimalna organizacija vo konkretni uslovi odaspekt na konkretna cel,

- vrz osnova na tie zakoni da predvidi promena naefektite vo zavisnost od promenata na pojavata koja epredmet na organiziraweto i promena na postapkata voprocesot na organiziraweto, i

- da ovozmo i merewe na efektite na sekojaprimeneta organizaciona merka.

25 ) A. Jaeger i dr. " Priru~nik o organizaciji preduze}a", Zagreb, 1966god., str. 86.26

)

Kosti} @. , " Osnovi organizacije rada i sredstava u udruènom radu ",Beograd, 1983, str 11-36.

12


13/219

3. Razvoj na naukata za organizacija napretprijatijata

Naukata za organizacija na pretprijatieto erelativno mlada nauka koja se javuva duri kon krajot na 19vek. Za razlika od drugite nauki koi ve}e bile razvieni i davalesoodvetni rezultati, vo oblasta na organizacijata nemalo nekoiposeriozni nastojuvawa iskustvata i postignatite rezultati dase sistematiziraat so cel da se dojde do nekoi op{ti

zakonitosti i principi i do formirawe na ovaa nauka.Naukata za organizacija na pretprijatijata se razvila od

nau~nata organizacija na rabotata vo momentot kogametodite na nau~nata organizacija na rabotata gi prifatilepretprijatijata.27)

Spored toa, s do pojavata na pretprijatieto moèmeda zboruvame samo za nau~na organizacija na raboteweto.

Me|utoa, i na nau~nata organizacija na rabotata iprethodele odredeni iako dosta skromni i nedovolno

zabeleàni istraùvawa vo taa oblast. Taka, u{te daleku pred na{ata era vavilonskiot kral

Hamurabi ( 2285-2231 god. p.n.e.) se obiduval da vovedeplanirawe i kontrola na izvr{uvaweto na zada~ite, minimalninadnici, osposobuvawe, presmetka na tro{ocite i izgradba nakadrite.

Egipetskite piramidi i Kineskiot yid, isto taka te{kodeka moèle da se izgradat bez pravilno postavena i sloènaorganizacija na rabotata.

Gr~kiot filozof i vojskovoditel Ksenofon ( 4 v. p.n.e.)vo eden od svoite dokumenti go opi{uva na~inot na podelbana trudot vo rabotilnica za obuvki i ukaùva na prednostite naspecijalizacijata dokolku sekoj rabotnik izvr{uva samoodredeni operacii. Ova e vsu{nost i eden od najstarite pi{ani

27 ) Inaku, kako {to ve}e konstatiravme naukata za organizacija narabotata ima {iroko podra~je na primena i gi zafa}a site ~ove~kiaktivnosti kako proizvodni taka i neproizvodni. Ottamu, za nauka za

organizacija na pretprijatieto moème da zboruvame samo koga predmetna prou~uvawe e pretprijatieto i negovata organizacija.

13


14/219

dokumenti vo vrska so prou~uvaweto i organizacijata narabotata.

Vo periodot na feudalizmotima dosta malu trudovi odoblasta na organizacijata na raboteweto, a i tie {to se, sepovrzani so trgovijata bidej}i vo toa vreme taa bila inajrazviena dejnost. Od toa vreme ve}e gi spomenavme voprviot del od na{iov trud delata na Beno Kotruli}, LukaPa~ioli i dr. Vredno e da se dodade samo deka vo vrska soorganizacijata na rabota vo ova vreme zna~aen pridones dali Leonardo da Vin~i , nau~nik, konstruktor i umetnik( 1452-1519). Pokraj drugoto gi prou~uval i racionalnitemo`nosti za izvr{uvawe na procesot na rabota, gi oddeluval

pooddelni dvièwa i gi obeleùval so posebni simboli i gomerel vremeto na izvr{uvawe na oddelni raboti.

Golemi zaslugi za postavuvawe na nau~natametodologija i za definirawe na op{tite principi naorganizacijata ima i francuskiot filozof, matemati~ar i fizi~arRene Dekart (Rn Descartes ,1596-1650). 28)

Od vremeto na 17 i 18 vek, za vreme namerkantilizmot (sistem na dràvna politika) koga s u{tetrgovijata e glavna dejnost, a pokraj nea se razviva i

pomorskiot soobra}aj, treba da se spomene deloto na @akSavari ( Jacqus Savary ) " Sovr{en trgovec" . Vo ova vremedoa|a i do odredeni prou~uvawa i re{avawe na nekoiprakti~ni problemi od organizacijata za koi e zasluènfrancuskiot inèner i mar{al Voban ( vtora polovina na 17 v.).Toj nastojuval na prakti~en na~in da go odredi vremeto koe

28) Svoeto u~ewe koe treba da pridonese za razvoj na nau~nite metodi ifilozofijata Dekart gi formuliral vo ~etiri pravila . Toa se:

1. Pravilo na racionalna jasnost, spored koe ne{to {to ne e

dovolno jasno ne treba odnapred da se prifati kako to~no, s dodeka sodokumentacija istoto ne se utvrdi za sigurno.2. Pravilo na analiza, spored koe sekoj razgleduvan problem

prethodno treba da se razdeli na onolku elementi na kolku {to e mo`no ipotrebno za detalno zapoznavawe na tie delovi.

3. Pravilo na sinteza, spored koe se vr{i sreduvawe narazgleduvanite elementi vrz osnova na nivnata uslovenost, a so cel da seizvle~at zaklu~oci za prou~uvaniot problem.

4. Pravilo na kontrola, koe bara proverka na rezultatite odprou~uvaweto za da se izvr{i izbor na optimalno kone~no re{enie odpove}eto mo`ni.( N. Jovanovi}, cit. delo, str.12.). ( Ovie pravila me|utoa

se va`ni i za organizacijata voop{to i za definiraweto na nejzinite op{tiprincipi).

14


15/219

e potrebno za izvr{uvawe na osnovnite operacii kaj zemjeniteraboti zaradi odreduvawe na optimalnata dnevna zada~a narabotnicite, koe trebalo da posluì za popravilno i popravednopla}awe na rabotnicite.

Do sredinata na 19 vek karakteristi~no e {to prete`nose prou~uva trgovijata voop{to od aspekt na dràvata icelokupnoto stopanstvo, a mnogu pomalku pretprijatieto inegovata organizacija. Vo ovoj period soodveten pridones zarazvitokot na organizacijata imaat t.n. kameralisti koi vr{eleodredeni istraùvawa za organizacijata na javnata uprava ipostavile principi za administrativna organizacija i tehnika.

[to se odnesuva do organizacijata voop{to za ovoj

period zna~ajni se i K. Marks i F. Engels koi teì{teto gostavaat na socijalno-politi~kite problemi.

Od sredinata na 19 v. trud koj se odnesuva konkretnona organizacijata na pretprijatieto e trudot na Kursel-Senej(Courcelle-Seneuill) " U~ebnik za industriskite, trgovskite izemjodelskite pretprijatija" izdaden 1855 godina.

Potoa, od sredinata na 19 v., teì{teto naistraùvawata vo vrska so organizacijata se stava vrzekonomskata i tehni~kata strana na organizacijata na trudot

vo pretprijatieto. Za toa pridonesuva intenzivniot napredokna naukata i tehnikata, s pogolemata mehanizacija iavtomatizacija na proizvodstvoto koi go postavuvaatproblemot na unapreduvawe na vnatre{nata organizacija napretprijatieto i baraat podignuvawe na nivoto na organizacijana funkciite vo pretprijatieto. Toa pridonelo vo ekonomski iindustriski najrazvienite zemji da se javat i prvite nau~nitrudovi posveteni na problemite na organizacija na rabotata.Toa se Tejlor, Fajol, Ford i drugi.

Tejlor ( Frederick Winslow Taylor, 1856-1915) e eden odtvorcite na nau~nata organizacija na trudot. Toj prv izvr{ilsistematski istraùvawa vo ovaa oblast i dokaàl deka so noviracionalni metodi moè vo zna~itelna merka da se zgolemiproizvodstvoto i produktivnosta na trudot. Toj e tvorec i na

15


16/219

sistemot na nau~no rakovodewe29) i ja razrabotuvakoncepcijata za t.n. funkcionalen sistem na rakovodewe.30)

Rezultatite na negoviot trud izrasnale vo posebensistem i pravec vo oblasta na organizacijata na trudot podimeto "tejlorizam".31)

I pokraj golemoto zna~ewe na Tejlorovoto u~ewe,nemu mu se zabeleùva za pregolemoto potencirawe naorganizaciono-tehni~kiot aspekt vo rabotata, azanemaruvawe na socijalniot aspekt t.e. za pregolemoizma~uvawe na rabotnikot .

Vo sekoj slu~aj, moè da se re~e deka tejlorovitepostavki se mnogu va`ni i pretstavuvaat pojdovna osnova za

natamo{nite izu~uvawa vo oblasta na organizacijata i dekavo mnogu pridonele za natamo{niot razvitok na nau~nataorganizacija na trudot, a preku toa i do pojava na naukata zaorganizacija na pretprijatijata.

Tejlorovite teoretski koncepcii i prakti~ni metodinatamu gi razvile i usovr{ile negovite sledbenici F. Xilbret(Frank Gilbreth , 1868-1924), Henri Gant ( Henry Gantt , 1861-1919) i Harington Emerson ( Harrington Emerson , 1852-1931).

Henri Ford ( Henry Ford, 1863-1947) isto taka ima

zna~itelen pridones vo natamo{noto usovr{uvawe naorganizacijata na rabotata. No, za razlika od Tejlor toj e preds prakti~ar . Zasluèn e za voveduvaweto na veri`notoproizvodstvo,32 )odnosno specijaliziranata podelba na

29 ) Tejlorovite principi na nau~no rakovodewe se: 1. Zamena naizìveanite sfa}awa i zastareni metodi so novi sovremeni vo soglasnost sorazvitokot na naukata. 2. Nau~no odbirawe i postepeno izdignuvawe narabotnicite.3. Soedinuvawe na naukata i nau~no odbranite rabotnici.4.Raspredelba na vistinskata rabota me|u rabotnikot i rakovoditelot. (N.

Jovanovi}, cit. delo, str.15.).30) Ovoj sistem bara od rakovoditelite nivna specijalizacija po funkcii,kako i kaj rabotnicite vo ramkite na funkcijata izvr{uvawe. Za razlika odnego, kaj liniskiot sistem, sekoj rakovoditel treba vo izvesna merka dagi poznava site raboti vo pretprijatieto i da raspolaga so soodvetnouniverzalno znaewe.31 ) Rezultatite i dostignuvawata na Tejlor i Fajol vo istraùvaweto naorganizacijata na pretprijatieto ja so~inuvaat t.n. klasi~na teorija zaorganizacijata. Na ovaa teorija pripa|aat i pogolemiot broj sledbenici na

Tejlor i Fajol.32 ) Ford gi zadrùva osnovnite postavki na tejlorizmot, no teì{teto go

stava na pogolema primena vo proizvodstvoto na novite tehni~kidostigawa , odnosno vrz pointenzivno koristewe na mehanizacijata. Ford

16


17/219

rabotata i sinhronizacijata na rabotnite operacii, a vorakovodeweto se zalaga za ume{nost i li~no iskustvo narakovoditelite i smaluvawe na stepenite na hierarhija nanajmala mo`na merka.

Golem pridones za razvojot na naukata za organizacijana pretprijatieto ima Anri Fajol ( Henri Fayol, 1841-1925).33)

Poznat e po organizacionite principi 34)na rakovodewe ili kakotoj go vika administracija i koja spored nego e edna od {estefunkcii ili grupi raboti vo pretprijatieto. Imeno, tojcelokupnoto rabotewe vo pretprijatieto go deli na {est funkciii toa: tehni~ki raboti, komercijalni, finansiski, raboti naobezbeduvawe, smetkovodstveni i administrativni raboti.

Spored nego administracijata pretstavuva osnovna i najva`nafunkcija koja treba da osigura koordinacija i edinstvenodeluvawe na site drugi funkcii. 35) Administrativnata funkcijaspored nego gi vklu~uva slednite raboti : predviduvawe,organizirawe, komanduvawe, koordinacija i kontrola.

Pokraj toa za razlika od Tejlor, Fajol se zalaga zaliniskiot sistem na rakovodewe koj ovozmoùva jasnihierarhiski odnosi, bidej}i sekoj rabotnik dobiva naredbi i

ne gi propi{uva dvièwata na rabotnikot i nivniot redosled, tuku narabotnikot mu prepu{ta sam da gi usoglasi dvièwata sporedindividualnite mo`nosti, no strogo go utvrduva vremeto potrebno zasekoja operacija i voedno go sinhronizira.So toa go smaluva vremetopominato nadvor od proizvodstvo i obezbeduva racionalno koristewe narabotnoto vreme, za razlika od Tejlor koj nastojuval {to pointenzivno dago koristi vremeto provedeno vo procesot na proizvodstvo.33) Anri Fajol , francuzin, bil rudarski inèner. Rabotel na razni rakovodniraboti se do generalen direktor na koncern na industriski pretprijatija. Sezanimaval so prou~uvawe na razni problemi vo vrska so rabotata napretprijatieto, pred s od oblasta na organizacijata. Najgolem pridones vo

taa smisla mu e originalnata koncepcija za organizacija na pretprijatietoizloèna vo deloto " Op{ta i industriska administracija" objaveno 1916god.34) Organizacionite principi na rakovodewe na Fajol se 14 na broj itie se slednite: podelba na rabotata, avtoritet na rakovoditelot, disciplina,edinstvo vo upravuvaweto, edinstvo vo komanduvaweto, podreduvawe nali~nite interesi na interesite na pretprijatieto, pravi~no nagraduvawe napersonalot, centralizacija, hierarhija vo rakovodeweto, red, pravilni odnosime|u lu|eto, a osobeno me|u {efovite i podredenite, postojanost napersonalot, inicijativa i edinstven duh vo kolektivot.35) Negovoto zalagawe administracijata da ima isklu~iv tretman i primat

vo odnos na drugite funkcii vo pretprijatieto pridonelo celata taakoncepcija da dobie ime " administrativna doktrina".

17


18/219

upatstva za rabota od eden neposredno pretpostavenrakovoditel na kogo i mu odgovara za izvr{uvaweto nazada~ata.

Vo ponatamo{niot period vrz osnova na natamo{niotrazvoj na naukata i tehnikata, ulogata na organizacijata naglose zgolemuva. Posle Prvata svetska vojna nau~niteprincipi vo organizacijata dobivaat {iroka primena vo celaAmerika. Se formiraat duri i posebni instituti i biroa zaunapreduvawe na organizacijata na pretprijatieto, a nauniverzitetite se osnovaat {koli za izu~uvawe na novitemetodi na organizacija i rakovodewe "business school " i "managers school". Nau~nata organizacija nabrzo e prifatena i vo

evropskite razvieni zemji.Vo ovoj period se javuva i t.n. neoklasi~na teorija za

organizacija ( teorija na me|u~ove~kite odnosi). Za razlikaod klasi~nata teorija za organizacijata, kade vo centarot navnimanieto e formalnata organizaciona struktura napretprijatieto so to~no opredeleni zada~i, prava i obvrski nasekoja pozicija i rabotno mesto , kaj neoklasi~nata teorija vocentarot na site istra`uvawa vo organizacijata e ~ovekot. Kajklasi~nata teorija poedinecot kako ~len na pretprijatieto e

tretiran pred s kako objektiven faktor na proizvodstvo soista uloga i zada~a kako i sredstvata za rabota, t.e. kakosostaven i nerazdelen del na ma{inata, a se zanemaruvaniniza aspekti povrzani so subjektivitetot na rabotnikot, sonegovite `elbi, aspiracii, motivi i sl. Seto toa doveduva donamaluvawe na produktivnosta na trudot i efikasnosta naraboteweto.

Osnova~ na neoklasi~nata {kola e Elton Majo ( EltonMayo) spored kogo, vo sekoe pretprijatie pokraj formalnata

organizacija, lu|eto kako socijalni su{testva formiraat ineformalna organizacija ( neformalni grupi i neformalniodnosi), koja funkcionira na svoj specifi~en na~in usloven ododredeni socijalni i psihosocijalni odnosi.36) Osnoven zaklu~okna neoklasi~nata {kola e toa deka organizacijata napretprijatieto treba da se prilagodi na dejstvoto na socijalnitei psihosocijalnite faktori, da go demokratizira rakovodeweto ida gi pottikne poedine~nite inicijatvi. So zadovoluvawe nesamo na materjalniot interes na rabotnikot tuku i ostanatite

36) Bojaxioski D., cit. delo, str. 35.

18


19/219

interesi, ~uvstva, emocii , motivi i potrebi se postignuvaatpodobri rezultati od raboteweto.

Natamo{niot op{testveno ekonomski razvoj, osobenoposle Vtorata svetska vojna , doveduva i do pojavata nat.n. Moderna teorija za organizacijata. Toa goovozmoùva primenata na modelite za re{avawe na odredeniorganizacioni problemi i za iznao|awe na organizacionioptimumi i pojavata na elektronskite smeta~i, kompjuteritekoi moàt da obrabotat ogromen broj i najsloèni operacii. Natoj na~in tehnikata doa|a do izraz ne samo vo direktnotoproizvodstvo tuku i vo podgotovkata, kontrolata i vo samataorganizacija.37)

Osnovna karakteristika na sovremenata teorija naorganizacijata prestavuva sistemskiot priod konorganizacijata i vo soglasnost so toa tretmanot napretprijatieto kako sloèn, dinami~en, stohasti~ki i otvorensistem. Toa zna~i orientacija kon formirawe na dinami~nimodeli na organizacija na pretprijatijata koi vodat smetka zapojavata na postojani reorganizacii, za razlika od porano kogaedna{ utvrdenata organizaciona struktura ima{e relativnostabilen karakter.

Prestavnici na ovaa teorija se : êster Bernard, XorxHomans, Filip Selznik, Talkot Parsons i dr.

Me|utoa, ima avtori koi i denes na organizacijata i goosporuvaat karakterot na nauka. Taka E. Dassel ( Dasel) veli :"Organizacijata na pretprijatieto ne e nauka - taa e ve{tina;organizatorot treba da upotrebi niza postapki zapostignuvawe na edna cel. No sepak organizacijata moè dase potpira na izvesni zakoni od nau~en karakter".38)

No bez ogled na toa, vrz osnova na rezultatite na

teoretskite prou~uvawa koi denes postojat na poleto naorganizacijata na pretprijatijata i praksata na pretprijatijatakoi gi koristat tie rezultati, moè da se re~e dekaorganizacijata na pretprijatieto navistina se izdvojuva kakoposebna nauka.

Kako takva taa mu ovozmoùva na pretprijatijataprakti~no da gi primenat nau~nite soznanija i utvrdenite

37

)

Isto, str. 37-42.38) Spored K . Axi Mitreski i V. Taleska , cit. delo , str.5.

19


20/219

principi i zakonitosti so cel za obezbeduvawe na racionalnaorganizacija i ostvaruvawe na optimalni delovni rezultati.

Kako posledica na naukata za organizacija napretprijatieto, organizacijata na pretprijatieto vo praksa sejavuva vo dva vida i toa : kako proces na organizirawe i kakorezultat na toj proces. Kako proces na organiziraweorganizacijata vo pretprijatieto e trajna i te~e paralelno soraboteweto na pretprijatieto i pretstavuva zna~ajnakomponenta vo `ivotot na pretprijatieto. Kako rezultat naorganizirawe, organizacijata e privremena i pretstavuva ednaminliva sostojba koja vo pokratok ili podolg rok, pomalku ilipove}e odgovara na postojnite uslovi.

4. Podelba na naukata za organizacija napretprijatijata

Sli~no kako kaj ekonomikata na pretprijatijata i koga

stanuva zbor za organizacijata na pretprijatijata, taa mo`e dase posmatra kako op{ta i oddelni ( posebni) nauki naorganizacijata na pretprijatieto.

Op{tata nauka ima za zada~a da gi sledi i prou~uvazakonitostite od razvitokot i dejstvuvaweto na pretprijatijata{to se zaedni~ki za site pretprijatija.

Zada~a pak na oddelnite (posebni) nauki zaorganizacijata na pretprijatijata e pokraj zaedni~kitezakonitosti vo razvitokot i dejstvuvaweto na site pretprijatija,

da gi sledi i osobenostite- specifi~nostite na sekoe oddelnopretprijatie od opredelena stopanska dejnost ili granka.Taka, kako posebni nauki za organizacija bi gi imale

organizacija na industriski pretprijatija, organizacija natrgovski pretprijatija, organizacija na uslu`ni pretprijatija itn.

5. Odnos na naukata za organizacija na

pretprijatieto

20


21/219

so drugite nauki

Vo prviot del od ovoj trud ve}e zboruvavmepoop{irno za klasifikacijata na naukite, voop{to. Imaj}i gotoa vo predvid, lesno moème da dojdeme do zaklu~okotdeka organizacijata na pretprijatieto spa|a vo op{testvenitenauki, od niv vo ekonomskite i toa vo mikroekonomskitebidej}i gi prou~uva problemite vnatre vo pretprijatieto.

Pokraj toa, tamu konstatiravme deka takvotorazgrani~uvawe na naukite ne zna~i deka tie treba da sesfatat kako izolirani disciplini i sosema nezavisni edni od

drugi bidej}i i pojavite koi tie gi prou~uvaat ne se takvi. Novo sekoj slu~aj, koga se nabquduva konkretna nauka, taanema ist odnos i povrzanost so site nauki.

Vo taa smisla i za organizacijata na pretprijatijata moèda se kaè deka nejzinata vrska e pogolema so op{testveniteotkolku so prirodnite nauki, a pak vo ramkite naop{testvenite nauki sekako deka nejzinata me|uzavisnost epogolema so ekonomskite nauki i toa kako somakroekonomskite taka i so mikroekonomskite.

Od makroekonomskite nauki bliskosta e pogolemaso ekonomskata teorija, ekonomikata na zemjata,ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki itn.

Od mikroekonomskite disciplini najbliski naorganizacijata na pretprijataijata se ekonomikata napretprijatieto, delovnata politika, marketingot i dr.

No osven so ekonomskite nauki, organizacijata napretprijatijata e vo tesna vrska i so golem broj neekonomskidisciplini kako {to se sociologijata i anatomijata od

op{testvenite nauki i matematikata , fizikata, hemijata i sitegranki na tehnologijata od prirodnite nauki.No treba da se istakne osobeno bliskosta na

organizacijata na pretprijatijata so dve op{testveni nauki, atoa se psihologijata i fiziologijata. Duri, poradi spogolemoto izu~uvawe na psiholo{kite i fiziolo{kite faktorivo oblasta na organizacijata se javuvaat i novi nauki kako {tose industriskata psihologija i fiziologijata na trudot.39)

39

)

N. Jovanovi}, Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremenaadministracija, Beograd, 1972 god., str. 21.

21


22/219

Psihologijata primeneta vo organizacijata (t.n.psihotehnika) te`nee kon iznao|awe na takvi organizacioniformi vo procesot na trudot koi }e ovozmoàt najracionalnokoristewe na sposobnostite na rabotnicite. Ova e vosprotivnost so metodite na Tejlor koi te`neea kon izbor nanajsposoben rabotnik kon utvrdenata organizacija i postojniteuslovi na rabota. Imeno, psihotehni~kite metodi se koristatza utvrduvawe na psihomotornite reakcii, fizi~kite ipsihi~kite predispozicii za vr{ewe na odredeni raboti. Voorganizacijata na pretprijatieto psihotehnikata naj~esto sekoristi pri priemot na kadri zaradi odreduvawe nasposobnostite na kandidatot, a podocna za pravilen

raspored na rabotnicite na rabotnite mesta.Fiziologijata na trudot pak, so pomo{ na merewa

na energijata koja rabotnikot }e ja potro{i vo odredeniprocesi, treba da osigura ostvaruvawe na maksimalen efektso najmala potro{uva~ka na rabotna energija. Pri ova trebada se odredi do koja merka treba da se odi vo zgolemuvawena intenzitetot na trudot, bez toa da ima posledici po odnosna rabotnikot i negovata rabotna sposobnost. Celta pri ovatreba da bide obezbeduvawe na najpovolen odnos me|u

potro{enata energija i izvr{enata rabota, odnosno optimalenraboten efekt.

6. Organizacijata na pretprijatieto kakoprakti~na dejnost 40)

Organizacijata na pretprijatijata e istovremeno i

teoretska i prakti~na nauka.

40 ) êsto pati poimot organizacija se upotrebuva za ozna~uvawe i naprocesot na organizirawe na pretprijatieto, pa se veli organizacija napretprijatieto, i za vospostavenata organizaciona struktura, pa isto takase veli organizacija na pretprijatieto, i za naukata za organizacija napretprijatieto, pa se veli organizacija, a i za nau~nata organizacija natrudot, pa se veli organizacija. Isto taka kako {to vidovme ponapred sopoimot organizacija se ozna~uvaa i drugi raboti taka {to vo odredenislu~ai moè da dojde do nedorazbirawe. Me|utoa, smetame deka od

smislata na ona {to se zboruva, lesno moè da se odredi {to e vopra{awe.

22


23/219

Kako teoretska nauka taa gi povrzuvaorganizacionite iskustva na pretprijatijata, gi izdvojuvaop{tite zakonitosti i gi obop{tuva vo nauka, odnosno formirazaklu~oci zaedni~ki za site pretprijatija i vrz osnova na toarazrabotuva op{ti na~ela (principi) i metodi na racionalnaorganizacija.

Kako prakti~na nauka pak, se pokaùva prikoristeweto na taka postignatite rezultati od strana napretprijatijata vo organiziraweto na elementite na svoetorabotewe.

Organiziraweto na elementite pak, e prakti~nadejnost (proces) ~ii celi proizleguvaat od celite na

raboteweto na pretprijatieto koi kako konkretni zada~i seodredeni vo delovnata politika na pretprijatieto. Vsu{nost,site aktivnosti vo pretprijatieto se naso~eni kon ostvaruvawena celite na pretprijatieto, pa spored toa i organizacijata.

I bidej}i glavnata cel na pretprijatieto e ekonomskacel, odnosno, ima ekonomski karakter, toa i op{tata cel naorganizacijata vo pretprijatieto }e ima ekonomski karakter imora da bide taka postavena za da obezbedi najpovolnirezultati vo raboteweto.

Za taa cel treba da se vospostavi optimalnaorganizacija koja }e ovozmoì maksimalna primena naosnovnite ekonomski principi vo raboteweto sousoglasuvawe i racionalno koristewe na site faktori naraboteweto.

Pretprijatieto ne bi moèlo da funkcionira i da gi ostvarisvoite celi bez soodvetna organizaciona postavenost,bidej}i nu`no e sekoja rabota dokolku sakame da se realiziraza toa e potrebna i soodvetna organizacija. Od ova

proizleguva deka ekonomikata i organizacijata napretprijatieto se mnogukratno povrzani i me|usebno usloveni.Vsu{nost, ekonomskite celi na pretprijatieto ne moàt

da se realiziraat bez soodvetna organizacija nitu pak moè daima dobra organizacija bez pozitivni ekonomski efekti. Zatoacelite na organizacijata na pretprijatieto ne moàt da seoddelat od celite na ekonomikata, a kvalitetot naorganizacijata i uspehot na sekoja organizaciona merka seocenuva so ekonomski merila. Ottamu, ne se postavuva

pra{awe za potrebata i va`nosta na organizacijata, tuku

23


24/219

pra{awe za organizacionoto nivo koe treba da ovozmo`iostvaruvawe na odredeni ekonomski rezultati.

No, za dobra organizacija potrebno e celite da bidatrealno odmereni i jasno postaveni. Nejasni i nepreciznodefinirani celi vlijaat na kvalitetot na samata organizacija,doveduvaat do dezorganizacija vo rabotata na poedincite iceloto pretprijatie.

GL.II. MAKRO ASPEKT NA ORGANIZACIJATA NA

PRETPRIJATIJATA

24


25/219

1. Poim za makro organizacija

Pokraj raznite sfa}awa i primeni na poimot organizacijavo ramkite na samoto pretprijatie, organizacijata kako poim iprakti~na dejnost ima daleku po{iroko podra~je na primenai gi zafa}a site oblasti na proizvodnite i neproizvodnite~ovekovi aktivnosti. Od aspekt na pretprijatijata za nas ezna~ajno {to taa nao|a cel i na nivoto na granka na oddelnadejnost no i na cela dejnost, a i na celokupnoto stopanstvo vo

edna zemja pa i vo svetski razmeri.Ova proizleguva ottamu {to pome|u oddelnite

pretprijatija vo ramkite na edna granka ili dejnost ili odredenastopanska oblast postojat odredeni zavisnosti i me|usebnauslovenost. Koordinacijata vo rabotata na pretprijatijata odista granka, oblast ili celo stopanstvo e mnogu va`na za sitetie subjekti, no i za sekoe oddelno pretprijatie. Pri toa va`no ekako taa sorabotka me|u pretprijatijata }e se realizira i vokakvi organizacioni formi, dali zdruènija, komori ili ne{to

drugo.I za grupiraweto na pretprijatijata po oddelni granki i

dejnosti i oblasti, odnosno samata podelba na rabotata na~ovekot na oblasti, dejnosti i granki moème da re~emedeka e svoevidna organizacija na ~ovekovoto deluvawe.

Ottamu moème da zboruvame i za makro nivo naorganizacija na pretprijatijata koga ja razgleduvamenegovata pripadnost kon odredena granka i dejnost( odnosno koga ja razgleduvame podelbata po oblasti i

dejnosti), a i za mikro organizacija koga ja razgleduvamekonkretnata vntre{na organizacija na pretprijatieto.Ova vsu{nost e t.n horizontalna i vertikalna podelba na

trudot. Horizontalnata podelba na trudot go razdeluvastopanstvoto na delovi koi se razlikuvaat me|u sebe sporedvidot na krajniot proizvod, spored {to delovite nastopanstvoto se grupiraat vo dejnosti, granki, grupi ipodgrupi.41)

41

)

Za ova se veli u{te i deka e organizirawe na op{testvenatareprodukcija.

25


26/219

Vo vrska so toa na nacionalno nivo se donesuva iedinstvena klasifikacija . Spored na{ata Nacionalnaklasifikacija 42) na dejnostite imame 17 dejnosti :

1. Zemjodelstvo, lov i {umarstvo,2. Ribarstvo,3. Vadewe na rudi i kamen,4. Prerabotuva~ka industrija,5. Snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda,6. Grade`ni{tvo,7. Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na

motorni vozila, motocikli i predmeti za li~na upotreba i zadoma}instvata,

8. Hoteli i restorani,9. Soobra}aj, skladirawe i vrski,10. Finansisko posreduvawe,11. Aktivnosti vo vrska so nedvièn imot, iznajmuvawe i

delovni aktivnosti,12.Javna uprava i odbrana; zadol itelna socijalna

za{tita,13.Obrazovanie,14. Zdravstvo i socijalna rabota,

15. Drugi komunalni, kulturni, op{ti i li~ni uslu`niaktivnosti,

16. Privatni doma}instva so vraboteni lica,43)

17. Eksteritorijalni organizacii i tela 44)

42 ) Klasifikacijata na dejnostite se vr{i spored dejnosta {to ja vr{atsubjektite vo procesot na reprodukcijata. Se donesuva so cel za postojanoiskaùvawe i sledewe na rezultatite na op{testvenata reprodukcija. Sonea se propi{ani stopanskite i nestopanskite dejnosti, grankite kako igrupite i podgrupite vo koi se rasporedeni site subjekti. Klasifikacijata se

primenuva vo sistemot na informirawe vo dràvata, knigovodstvoto,statistikata i planiraweto.43 ) Ovde spa|aat privatnite doma}instva {to vrabotuvaat posluga kako{to se : sobarki, gotva~ki, kelneri, sobari, pera~ki, ~uvari, guvernantki,u~iteli, sekretarki itn.44 ) Ovde spa|a rabotata na me|unarodni organizacii kako {to se :Obedinetite nacii i nivnite specijalizirani agencii, regionalni tela itn.,Evropskata zaednica, Evropskoto zdruènie za slobodna trgovija,Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj, Sovet za carinskasorabotka, Organizacija na zemjite proizvoditeli i izvozni~ki na nafta, Me|unaroden monetaren fond, Svetskata banka i sl., a i aktivnosti na

diplomatsko konzularni pretstavni{tva koga pove}e gi koristi zemjata vokoja se locirani otkolku zemjata {to ja pretstavuvaat.

26


27/219

Za nas e bitno ovdeka {to ova pretstavuva odredenaorganizacija na pretprijatijata i toa makro organizacija kadepretprijatijata pretstavuvaat odredeni organizacioni edinici.

Kako horizontalna podelba na trudot se smeta ipodelbata na dejnostite po sektori za koe zboruvavme vouvodniot del.

Vertikalnata podelba na trudot pak go razdeluvastopanstvoto na posledovatelni samostojni stepeni nadovr{enost na proizvodite. Taka imame prv stepen surovini,poluproizvodi od I stepen, poluproizvodi od II stepen nadovr{enost itn. s do posledniot stepen kade imame finalenproizvod.

Vo vrska so organizacijata treba da se kaè i toa dekavo dene{ni uslovi ne se dovolni samo nacionalnite granicikako ramka za organizirawe. Pretprijatijata se organiziraat ipovrzuvaat i na me|unarodno nivo.

2. Vidovi pretprijatija

Sovremenoto pretprijatie e rezultat na edendolgotraen razvoen proces niz koj se menuvala kakostopanskata struktura na pretprijatijata taka i samoto nivnofunkcionirawe, nivnata sloènost i sl.

Podelbata na pretprijatijata moè da se izvr{i vrzosnova na pove}e kriteriumi, no pozna~ajni od niv se:

- vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata reprodukcija,odnosno spored funkciite vo procesot na

reprodukcijata (funkcionalno diferencirawe),- vrz osnova na goleminata,- vrz osnova na sopstvenosta na kapitalot, i- vrz osnova na organizacioniot oblik.

a) Vidovi pretprijatija spored ulogata voop{testvenata reprodukcija

27


28/219

Vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot naop{testvenata reprodukcija, vrz osnova na op{testvenatapodelba na trudot , tie moàt da se podelat na :

- proizvodni pretprijatija,- trgovski pretprijatija i- uslu`ni pretprijatija.

1) Proizvodni pretprijatija

Osnovna karakteristika na proizvodnite pretprijatijae {to vo niv se izvr{uva proizvoden proces koj ima zada~ada se proizvedat proizvodi za zadovoluvawe na potrebite za{iroka potro{uva~ka i potrebite za reprodukcija. Spored toa,teì{teto na procesot na rabota vo proizvodnite pretprijatija evo proizvodstvoto.

Me|utoa, vo proizvodnite pretprijatija se izvr{uvaat iraboti od stokoviot promet, kako {to se nabavka na

reprodukcioniot materijal i proda`ba na sopstvenite proizvodi.Vo koj odnos }e bidat proizvodnite i prometnite (trgovski) 45)raboti vo edno pretprijatie }e zavisi od pove}e faktori kako{to se tehnolo{kata specifi~nost na pretprijatieto,karakteristikite na proizvodot, karakteristikite na pazarot,nivoto na op{testvenata podelba na trudot i sl. 46)

So ogled na karakteristikite i specifi~nostite naprocesot na rabota koj se izvr{uva vo proizvodnitepretprijatija tie moàt da se podelat na : 47)

- pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i{umarstvoto,- pretprijatija od oblasta na ribarstvoto,- pretprijatija za vadewe na rudi i kamen,

45 ) Ova e edna od pri~inite poradi koi i na{iot Zakon za trgovski dru{tvasite pretprijatija gi podveduva pod poimot trgovski dru{tva.46 ) Taka na primer, nekoe proizvodno pretprijatie gi prodava svoiteproizvodi na trgovskata mreà, a drugo pretprijatie ima i sopstvenatrgovska mreà i svoite proizvodi gi prodava vo svoite prodavnici.47

)

Razgrani~uvaweto e napraveno spored na{ata najnova Nacionalnaklasifikacija na dejnostite.

28


29/219

- pretprijatija od prerabotuva~kata industrija,- pretprijatija od oblasta na snabduvawe so elektri~na

energija, gas i voda,- grade`ni{tvo, i- soobra}aj .

1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i{umarstvoto

1. Zemjodelskite pretprijatija vr{at raboti od

poljodelstvoto, ovo{tarstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto,livadarstvoto, odgleduvawe na stoka, , lov, ribolov,p~elarstvo, ìvinarstvo i prerabotka na zemjodelskiteproizvodi.

Zemjodelskoto proizvodstvo se karakterizira soodredeni specifi~nosti koi gi nema vo drugite sektori odstopanstvoto. Tie specifi~nosti se :

-biolo{kiot karakter na proizvodstvoto,-zemjata kako nezamenlivo sredstvo za rabota,

-naglasenoto vlijanie na prirodnite faktori,-heterogenost na zemjodelskoto proizvodstvo,-sopstvenite zemjodelski proizvodi sluàt kako surovina

za natamo{no sopstveno proizvodstvo.2. Pretprijatijata od oblasta na lovotse zanimavaat

so :- lov i fa}awe na divi ìvotni vo zamki zaradi dobivawe

na hrana, krzno i koà ili zaradi koristewe vo istraùvawa,zoolo{ki gradini ili kako doma{ni milenici,

- proizvodstvo na krzna, koì i sl,- obnovuvawe na postoe~kite i voveduvawe na novividovi dive~ i odgleduvawe na dive~.

3. Osnovna dejnost na pretprijatijata od oblasta na{umarstvoto e podignuvawe, odgleduvawe i eksploatacijana {umite. Pokraj toa, ovie pretprijatija se zanimavaat i soiskoristuvawe na sporedni {umski proizvodi : sobirawe nakori, smoli, {i{arki, èladi, pe~urki i sl .

29


30/219

1. 2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto

Ovie pretprijatija se zanimavaat so ulov na riba,mrestewe na riba i odgleduvawe na ribi.

Ulovot moè da bide ulov na riba vo moriwa, okeani,reki i ezera, potoa ulov na morski i slatkovodni mekoteli ilu{pari, ulov na vodeni ìvotni, morski eòvi i sipi. Isto takaovie pretprijatija se zanimavaat i so sobirawe na materijaliod more (prirodni biseri, sungeri, korali, algi i sl.).

Mrestili{tata i ribarskite farmipak se zanimavaatso proizvodsvo na ikra, odgleduvawe na riba i drugi vodeniìvotni.

1.3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen

Dejnosta na rudnicite i kamenolomite opfa}avadewe na minerali koi vo prirodata se javuvaat vo cvrsta( jaglen i ruda), te~na ( nafta) ili gasovita ( priroden gas)sostojba. Eksploatacijata moè da bide jamska , povr{inska iliod dup~ewa.

Pokraj toa, dejnosta na ovie pretprijatija gi opfa}a idopolnitelnite raboti okolu podgotovkata na surovi materijaliso cel za nivna proda`ba na pazarot : melewe, podgotovka na

rudata, otsoluvawe i oblagoroduvawe.

1. 4.. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija48)

48. Industrijata zaedno so rudarstvoto pretstavuva industrija vo po{iroka smisla na zborot i kako takva se deli na ekstraktivna i

prerabotuva~ka industrija. Ekstraktivnata industrija se zanimava sovadewe na rudi i drugi minerali od zemjata, a prerabotuva~kata gi

30


31/219

Pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija sezanimavaat so prerabotka na surovini od rastitelno,`ivotinsko i mineralno poteklo po mehani~ki ili hemiski patvrz osnova na tehni~ka podelba na trudot i vo golem obem. Toa zna~i deka vo industriskite pretprijatija se izvr{uvaproizvodstvo vo golemi koli~ini za pazarot. Samotoproizvodstvo se izvr{uva prete`no so ma{ini i vrz osnovana tehni~ka podelba vo pretprijatieto kade sekoj rabotnikizvr{uva soodvetna operacija.

Proizvodstvenite procesi se izvr{uvaat analiti~ki,

sinteti~ki i so prerabotka.Analiti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo toa

{to surovinite i materijalite za reprodukcija se razdeluvaat nanekolku ili pove}e razli~ni proizvodi ( pr. vo rafineriite odnafta se dobivaat razni proizvodi).

Sinteti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vohemisko i mehani~ko spojuvawe na surovinite,reprodukcionite materijali i polufabrikati za da se dobiefinalniot proizvod (pr. vo tekstilnite pretprijatija,

proizvodstvoto na {tofovi).Prerabotuva~kiot proces na proizvodstvo se sostoi

vo promenata na oblikot i namenata na nekoj odredenmaterijal za da se dobie nov proizvod koj }e ima podrugaupotrebna vrednost ( pr. vo pretprijatijata vo ma{inogradbataproizvodstvoto na ma{ini i alati).

So ponatamo{na primena na op{testvenata podelba natrudot vo ramkite na industrijata, se doa|a do natamo{nostesnuvawe na delokrugot na rabota na oddelni pretprijatija i

nivna specijalizacija vo proizvodstvoto, koe ima za posledicaformirawe na granki vo ramkite na sektorot industrija.

prerabotuva surovinite i poluproizvodite vo gotovi proizvodi. Predmet narabota na ekstraktivnata industrija se materijalnite blaga ( vo cvrsta,te~na i gasovita sostojba) koi gi nudi prirodata, a se nao|aat vo zemjata ilina nejzinata povr{ina i na koi u{te ne vlijael ~ove~kiot trud. Voekstraktivnata industrija spa|a vkupnoto rudarstvo i proizvodstvoto naminerali od mineralno poteklo. Ekstraktivnata industrija, {umarstvoto i

zemjodelstvoto slu`at kako surovinska baza za prerabotuva~kataindustrija.

31


32/219

Pretprijatijata koi pripa|aat na edna granka imaat pove}e me|usebni zaedni~ki tehni~ki i organizacioni karakteristiki.

Vo sektorot prerabotuva~ka industrija formirani seslednite granki na pretprijatija :

- proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun,- proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi,- proizvodstvo na koà i predmeti od koà,- prerabotka na drvo i proizvodi od drvo,- proizvodstvo na celuloza, hartija i proizvodi od

hartija : izdava~ka dejnost i pe~atewe,- proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno

gorivo,

- proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi ive{ta~ki i sinteti~ki vlakna,

- proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi odplasti~ni masi,

- proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali,- proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni

proizvodi,- proizvodstvo na ma{ini i uredi ,- proizvodstvo na elektri~ni i opti~ki uredi,

- proizvodstvo na soobra}ajni sredstva.Vo pretprijatija od prerabotuva~kata industrija spa|aat i

drugi pretprijatija koi se zanimavaat so prerabotka nasurovini i materijali , a koi ne se vklu~eni vo pogorenabroenite.

Spored namenata na proizvodot bez ogled nagrankata kon koja pripa|aat pretprijatijata, industriskitepretprijatija moàt da se podelat na pretprijatija odte{kata industrija koi proizveduvaat sredstva za

proizvodstvo i pretprijatija od lesnata industrija koiglavno proizveduvaat sredstva za {iroka potro{uva~ka.Vrz osnova na sloènosta na tehnolo{kiot proces,

industriskite pretrpijatija moàt da bidat specijalizirani ikombinirani. Specijalizacijata na pretprijatijata proizleguvaod natamo{nata op{testvena podelba na trudot i tehni~katapodelba na trudot.

Specijaliziranite pretprijatija se karakteriziraat popravilo so ednostaven tehnolo{ki proces, specijalizirana

oprema i proizvodstvo na srodni proizvodi, eden proizvod,

32


33/219

nekoj del od eden sloèn proizvod ili edna faza od nekojsloèn tehnolo{ki proces. Specijalizacijata moè da bidepredmetna ili specijalizacija za delovi. Kaj predmetnataspecijalizacija pretprijatijata vr{at specijaliziranoproizvodstvo na nekoi gotovi proizvodi, a kaj specijalizacijataza delovi tie izvr{uvaat specijalizirano proizvodstvo naoddelni fazi od tehnolo{kiot proces ili specijaliziranoproizvodstvo na delovi od nekoj proizvod.

Kombiniranite pretprijatija se vsu{nost golemisloèni industriski pretprijatija vo koi e soedinetoproizvodstvoto od razni industriski granki ili moèbi i sektoriod stopanstvoto.

Kombinacijata moè da odi po vertikala koga imamepovrzuvawe vrz osnova na posledovatelni fazi naproizvodstvoto ( pr. na rudnikot za èlezo se nadovrzuvatopilnica i valalnica na ~elik) ili po horizontala koga imamepovrzuvawe na pogoni od koi sekoj dava razli~en finalenproizvod.

1. 5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~naenergija,gas i voda

Ovdeka gi vbrojuvame pretprijatijata koi se zanimavaatsoproizvodstvo i distribucija na elektri~na energija, gas,parea i topla voda.

Vo ramkite na proizvodstvoto i distribucijata na

elektri~na energija spa|aat proizvodstvoto nahidroelektri~na energija ( hidrocentrali), proizvodstvoto natermoelektri~na energija ( termoelektrani), proizvodstvoto nadrugi vidovi energija ( nuklearni elektrani, gasni turbini, dizeli alternativno proizvodstvo na energija), potoa prenos naelektri~na energija i distribucija na elektri~na energija.

Vo ramkite na proizvodstvoto na gas idistribucija na gasoviti goriva spa|a proizvodstvoto nagas so karbonizirawe na jaglen od nusproizvodite vo

zemjodelstvoto ili od otpadoci i proizvodstvoto na gasoviti

33


34/219

goriva po pat na ~istewe, me{awe ili preku drugi procesi odrazli~ni vidovi gasovi vklu~uvaj}i i biogas.

Ovde vleguva i transportiraweto, distribucijata isnabduvaweto so gasoviti goriva od site vidovi niz sistemotna glavni cevki.

Me|utoa, ovde ne vleguva : proizvodstvoto na derivatiod nafta i rabotata na koksnite pe~ki koi se vklu~eni kajprerabotuva~kata industrija ( proizvodstvo na koks, derivatina nafta i nuklearno gorivo), potoa proizvodstvoto naindustriski gas koe e vklu~eno isto taka kaj prerabotuva~kaindustrija ( proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi ive{ta~ki i sinteti~ki vlakna) i transportot na gasovi niz

cevovodi ( osven niz glavnite cevki).Snabduvaweto so parea i topla voda go opfa}a

proizvodstvoto , sobiraweto i distribucijata na parea i toplavoda za greewe i podviùvawe na motori i drugi celi iproizvodstvoto i distribucijata na studena voda ili mraz zarazladni celi.

Vo ramkite na ovoj vid pretprijatija spa|aat ipretprijatijata koi se zanimavaat so sobirawe, pre~istuvawe idistribucija na voda za piewe i prehranbena voda.

1. 6. Grade`ni pretprijatija

Grade`nite pretprijatija vr{at raboti na proektirawe iizgradba na grade`ni objekti. Vo ramkite na ovie pretprijatijamoàt da postojat i razni pogoni kako {to se mehani~ka

rabotilnica za odrùvawe na sredstvata za rabota, pogon zabetonski elementi i razni zanaet~isko-grade`ni pogoni zamolerski i elektroinstalaterski raboti.

Specifi~nost na ovie pretprijatija e {to nivniotproizvod ( zgrada, most i sl.) e nepodvièn zaradi {to isredstvata za rabota i rabotnata sila se vo postojano dvièwe( od gradili{te do gradili{te).

Grade`nite pretprijatija s pove}e se specijaliziraat imehaniziraat taka {to spored tehni~kata opremenost s

pove}e se pribliùvaat kon industriskite pretprijatija. Onamu

34


35/219

kade {to e toa mo`no tie preo|aat na serisko proizvodstvo, avremeto na proizvodstvo na grade`nite objekti go skratuvaatpokraj drugoto i so industriskoto proizvodstvo na grade`nielementi.

Vo ovie pretprijatija gi vbrojuvame grade`nitepretprijatija za niskogradba ( pr. pretprijatija za izgradba napati{ta), grade`ni pretprijatija za visokogradba ( pr.specijalizirani pretprijatija za izgradba na re~ni brani),grade`ni pretprijatija za izgradba na mostovi, tuneli i dr.

1.7. Soobra}ajni pretprijatija

Soobra}ajnite pretprijatija vr{at raboti na prevoz nastoka i lu|e kako i prenos na vesti so pomo{ na specijalnisredstva.

Soobra}ajot vo su{tina pretstavuva prodol enie naprocesot na proizvodstvo zaradi {to i soobra}ajnitepretprijatija se tretiraat kako proizvodni pretprijatija. Ova

proizleguva ottamu {to stokata {to ja proizvela soodvetnafirma moè da se upotrebi duri otkoga }e pristigne namestoto na potro{uva~ka i {to vrednosta na stokata sezgolemuva za iznosot na transportnite tro{oci.

Zna~eweto na ovie pretprijatija vo stopanstvoto e votoa {to tie obezbeduvaat kontinuitet na op{testvenatareprodukcija i vlijaat vrz vremetraeweto na obrtot na obrtnitesredstva vo pretprijatijata od drugite granki i sektori nastopanstvoto.

Vo soobra}ajni pretprijatija koi izvr{uvaat transportgi vbrojuvame pretprijatijata od èlezni~kiot soobra}aj,pretprijatijata od drumskiot soobra}aj, pretprijatijata odpomorskiot soobra}aj, pretprijatijata od re~niot soobra}ajpretprijatijata od vozdu{niot transport.

Karakteristi~no za ovie pretprijatija e {to vostrukturata na elementite na proizvodstvo po praviloangaìraat vo golema merka osnovni sredstva, a isto taka itoa {to tie ne proizveduvaat uslugi sekoga{ koga sredstvata

im se vo dvièwe tuku samo koga vr{at prevoz na stoka i lu|

35


36/219

e. Vo ovie pretprijatija od posebna va`nost e nivoto naorganizacija na rabotata , a i mehanizacijata imodernizacijata na transportnite sredstva i opremata bidej}iod toa zavisi i brzinata i sigurnosta na soobra}ajot, a iekonomi~nosta na raboteweto.

Vo soobra}ajni sredstva koi vr{at prenos na vesti ipratki (telekomunikacii) gi vbrojuvame pretprijatijata napo{tensko-telegrafsko-telefonskiot soobra}aj iradioteleviziskite pretprijatija. Karakteristi~ni seorganiziraweto na rabotata , formiraweto na cenite i sl.

1. 8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{atproizvodstvo

Vo proizvodni pretprijatija vo po{iroka smisla nazborot moème da gi vklu~ime i zanaet~iskitepretprijatija koi vr{at proizvodstvo. Razlikata pome|uindustriskite i zanaet~iskite pretprijatija e vo toa {tozanaet~iskite pretprijatija proizvodstvoto go izvr{uvaat vomali koli~ini, nema detalna podelba na trudot, se raboti

glavno po nara~ka i imaat mal broj na vraboteni lica.

2) Trgovski pretprijatija

Trgovskite pretprijatija vr{at kupoproda`ba nastoka, odnosno kupuvaat stoka zaradi proda`ba ili izvr{uvaat

uslugi vo stokoviot promet t.e. vr{at posreduvawe i drugiuslugi. Spored toa, niv moème da gi podelime na trgovskipretprijatija koi vr{at kupoproda`ba na stoka i pretprijatija koivr{at uslugi vo stokoviot promet.

Trgovskite pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba moàtda bidat trgovski pretprijatija na golemo, trgovski pretprijatijana malo i trgovski pretprijatija na malo i golemo.

Trgovskite pretprijatija na golemo kupuvaat stokaod proizvoditelot i uvoznicite i ja prodavaat na trgovskite

pretprijatija na malo, na proizvodnite pretprijatija i na drugi

36


37/219

pretprijatija koi kupuvaat pogolemi koli~ini stoka. Oviepretprijatija naj~esto se specijalizirani.

Se javuvaatnaj~esto vo slednive slu~ai:- koga treba da ja prezemat stokata od pretprijatijata

koi izvr{uvaat uvoz so cel da ja prodadat na trgovskitepretprijatija na malo;

- koga treba da gi soberat proizvodite od brojniteproizvoditeli so cel da se sozdadat golemi zalihi od koi mo`atda se snabduvaat trgovskite pretprijatija na malo i razni drugiproizvoditeli. Toa se na primer trgovskite pretprijatija nagolemo koi vr{at otkup na zemjodelski proizvodi, otpad ilisli~no;

- koga trgovskite pretprijatija na malo kupuvaat stokavo pomala koli~ina od onaa koja ja ispora~uvaat fabrikite; i

- koga trgovskite pretprijatija na malo sakaat danabavat stoka so {irok asortiman, a fabrikite poedine~no neproizveduvaat taka {irok asortiman.

Trgovskite pretprijatija na malo nabavuvaat stokaod proizvoditelite ili od trgovskite pretprijatija na golemo ipreku svoite prodavnici ja prodavaat na potro{uva~ite. Oviepretprijatija mo`at da bidat specijalizirani i me{oviti.

Specijaliziranite trgovski pretprijatija na maloprodavaat stoka od edna struka ili na del od edna struka. Soova se zadovoluva potrebata na potro{uva~ite da imaatpogolem izbor na stoka od edna struka vo edna prodavnica.

Me{oviti trgovski pretprijatija na malo prodavaatstoka od pove}e struki. Poseben oblik na me{ovitipretprijatija na malo se univerzalnite stokovi ku}i vo koi seprodava stoka od pove}e struki i vo {irok asortiman.

Trgovskite pretprijatija na golemo i malo vr{at

kupoproda`ba i na golemo i na malo. Trgovskite pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviotpromet se: posredni~kite pretprijatija, komisionitepretprijatija, skladi{nite pretprijatija, {pediterskitepretprijatija, pretprijatijata za kontrola na kvalitetot ikvantitetot na stokata i pretstavni{tvata na stranskite firmi.

Predmet na rabotewe na posredni~kite firmi eposreduvawe, t.e. doveduvawe vo vrska na strankite koisakaat da kupat so strankite koi sakaat da prodadat stoka i

davawe izvestuvawa za sostojbata na pazarot.

37


38/219

Predmet na rabotewe na komisionite pretprijatija eproda`ba na stoka vo svoe ime i za smetka na komitentot(nalogodava~ot).

Predmet na rabotewe na skladi{nite pretprijatija eskladirawe i ~uvawe na stokata od komitentite, kako irabotite koi se vo vrska so smestuvaweto i ~uvaweto nastokata (tovarewe, istovarawe, isporaka na stokata i dr.).

Predmet na rabotewe na {pediterskite pretprijatijae isporaka i donesuvawe na stokata vo svoe ime i za smetkana komitentot.

Predmet na rabotewe na pretprijatijata zautvrduvawe na kvalitetot i kvantitetot na stokata e

kontrola na kvalitetot i koli~inata na stokata koe se izvr{uvavo ime i za smetka na komitentot.

Predmet na rabotewe na pretstavni{tvata nastranskite firmi e pretstavuvawe na stranskite firmi.

3) Pretprijatija za vr{ewe uslugi

Vo ovaa grupa gi vbrojuvame komunalnitepretprijatija za uslugi kako {to se: za vodovod, gradska~istota, oxa~arski uslugi i dr.

Isto taka vo ovaa grupa spa|aat i ugostitelskitepretprijatija ( hotelierstvoto i restoraterstvoto ).Hotelierstvoto nudi uslugi za smestuvawe , ishrana irazonoda vo hoteli, moteli, odmorali{ta, kampovi i sl, adodeka restoraterskite objekti nudat uslugi na hrana i pijalacii razonoda.

Ovdeka spa|aat i posredni~kite organizacii voturizmot (turisti~kite agencii) koi se zanimavaat soposreduvawe me|u korisnicite na ugostitelskite uslugi iugostitelskite pretprijatija, no i so organizirawe na patuvawa,izleti vo zemjata i stranstvo i sl.

Posebni vidovi uslu`ni pretprijatija se i bankite iosiguritelnite pretprijatija.

Bankite se pretprijatija koi za smetka na svoite klienti(ostanati pretprijatija i gra|ani) vr{at odredeni raboti kako {to

se: uplati vo korist na `iro-smetki , isplati na tovar na `iro-

38


39/219

smetki, prenos od edna na druga ìro smetka, davawe zaemi,krediti, pribirawe vlogovi na {tedewe i sl.

Osiguritelnite pretprijatija vr{at raboti vo vrska soosiguruvawe na imoti i lica, so isklu~ok na rabotite odsocijalnoto osiguruvawe.

Vo uslu`ni pretprijatija se vbrojuvaat i nekoipretprijatija ~ij predmet na rabota e specifi~en kako {to sepretprijatijata za prikaùvawe filmovi, proektantskitepretprijatija i drugi.

Vo uslu`ni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborotmoème da gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koivr{at uslugi.

b) Vidovi pretprijatija spored goleminata

Spored goleminata pretprijatijata moàt da sepodelat na mali, sredni i golemi. Me|utoa, ne postoi nekojsiguren kriterium za ovaa podelba taka {to za toa moè daposluì bilo brojot na vrabotenite, bilo vgradenata pogonskasila vo pretprijatieto, osnovnite sredstva, ostvareniot prihod,profitot i sl.

Me|utoa, nieden od spomenatite kriteriumi oddelnoprimenet ne moè da ni dade realna slika za goleminata napretprijatieto taka {to ovie kriteriumi ne moàt da seprimenuvaat sekoga{ i na site pretprijatija .

Taka na primer, ako ocenkata se zasnova na brojot narabotnata sila, pretprijatijata so avtomatiziranoproizvodstvo zaposluvaat pomalku rabotnici vo odnos napretprijatijata koi upotrebuvaat pomalku ma{ini, pa moè dase slu~i, edna golema hidrocentrala ili avtomatizirana

hemiska fabrika da dojde vo grupata na mali pretprijatija,dodeka nekoi rudarski ili tekstilni pretprijatija bi bileklasificirani vo grupata na golemi pretprijatija. Sporedprirodata na tehnolo{kiot proces, elektro-centralite ihemiskite fabriki baraat visok stepen na mehanizacija iavtomatizacija, taka {to skoro i da nemaat rabotnici voproizvodstvo, dodeka za rudarskite i tekstilnite pretprijatijapotreben e relativno golem broj na proizvodni rabotnici.Spored toa , brojot na rabotnici ne moè da sluì kako realna

osnova za podelba na ovie pretprijatija po golemina.

39


40/219

Isto taka i ostvareniot prihod i profit ne moàt dasluàt kako op{t kriterium bidej}i zavisat od uspe{nosta voraboteweto i vidot na dejnosta i sl. Zatoa, goleminata napretprijatieto ne moè da se poistovetuva so apsolutnatagolemina na bilo koj od spomenatite kriteriumi, a i site tiezaedno ne moàt da se zemat kako kriterium bidej}i tie nemoàt ni da se sobiraat.

Poradi ova kategorizacijata na pretprijatijata sporedgoleminata naj~esto se vr{i spored celta koja so toa trebada se postigne i sledstveno na toa se odreduvaat i merilataza podelba. Ubavo re{enie moè da bide i kombinacija napove}e kriteriumi ili koristewe na izvedeni pokazateli vrz

baza na tie kriteriumi. Vo razni zemji se koristat razli~nimerila vo zavisnost od ekonomskata sila, a moàt da sediferenciraat i spored vidot na dejnosta.

Podelbata na pretprijatijata na mali, sredni i golemipove}e e od konvencionalna priroda {to se zasnova istotaka na konvencionalni kriteriumi.

I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti inedostatociza koi }e stane zbor vo delot za organizacija nasredstvata.

Me|utoa, od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalnagolemina na pretprijatieto za koja isto taka }e zboruvame vodelot za organizacija na sredstvata.

v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nadsredstvataza proizvodstvo

Spored sopstvenosta pretprijatijata glavno moèmeda gi podelime na :- pretprijatija vo privatna sopstvenost, 49)

- pretprijatija vo dràvna sostvenost, 50)

- pretprijatija vo me{ovita sopstvenost.

49 ) Nekoi avtori ja izdvojuvaat i t.n. zadru`na sopstvenost duri i kogazboruvaat za pazarnite stopanstva, {to spored nas ne drì mesto, bidej}i ituka se raboti vsu{nost za privatna sopstvenost.50) Kaj nas porano postoe{e i t.n. op{testvena sopstvenost kade vsu{nost

ne se znae{e titularot na sopstvenosta ili so drugi zborovi s be{e se~ie ini~ie.

40


41/219

Vo ramkite na site ovie vidovi sopstvenosti moàt da sepojavat pretprijatija so razli~en organizacionen oblik.

g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniotoblik

1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot

1. Pretprijatijata vo privatna sopstvenost moàtda se javat vo razni organizacioni oblici i toa :

- kako inokosni pretprijatija (pretprijatija napoedinec)51) ,

- kako dru{tva ili kompanii , 52) i- kako zdruèni pretprijatija. 53)

Karakteristika na inokosnite pretprijatija e {to tie sevo sopstvenost na eden t.e. na poedinec. Nivnite sopstvenicisami go organiziraat raboteweto, so sopstven kapital i za

delovnite rizici odgovaraat so celiot svoj imot.Vo svetot postojat ~etiri osnovni vida na dru{tva t.e.

kompanii, a toa se : dru{tvo so neograni~ena odgovornost( javno trgovsko dru{tvo-ortaklak) , komanditno dru{tvo,akcionersko dru{tvo i dru{tvo so ograni~ena odgovornost. 54)

Javnite trgovski dru{tva ( ortaklak) vo razni zemjise javuvaat pod razli~ni imiwa. Taka vo Francija se sre}avaatpod imeto Socie,te,s ge,ne,rales ili Socie,te,s en nom collectif, vo Anglija

51

)

Kaj nas spored Zakonot za trgovski dru{tva toa e na primer trgovecpoedinec.52 ) Spored na{iot Zakon za trgovski dru{tva postoi mo`nost dru{tvo soograni~ena odgovornost da formira i edno lice {to ne soodvetstvuva nasamiot termin dru{tvo bidej}i poimot dru{tvo obi~no podrazbira pove}eod eden.53) Kaj nas vo vrska so ovaa problematika so Zakonot za trgovski dru{tvase voveduvaat terminite : dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajnou~estvo, mnozinsko u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe,zaemno u~estvo, zavisno, vladeja~ko dru{tvo , holding i dru{tva koidejstvuvaat zaedni~ki.54

)

Veqkovi} D., Nadvore{notrgovski i devizen sistem , Skopje , 1991god., str. 22.

41


42/219

partnership, avo Germanija handels gesellschaft.Tie pretstavuvaatnajstar oblik na zdruùvawe i se javuvaat u{te vo sredniotvek, a vo Italija u{te vo 12 vek kako semejni trgovskidru{tva.

Orta~kite dru{tva nastanuvaat vrz osnova nasloboden dogovor me|u dve ili pove}e lica. ^lenovite nadru{tvoto vo dogovorot slobodno gi utvrduvaat me|usebniteprava i obvrski, visinata na u~estvoto vo zaedni~kiot kapitalna sekoj ~len, u~estvoto vo odlu~uvaweto za rabotata,visinata i na~inot na u~estvoto vo ostvarenata dobivka itn.

Odnosite i odgovornostite na ~lenovite nadru{tvoto kon treti lica se striktno i rigorozno regulirani vo

zakonodavstvata na skoro site zemji. Kon doveritelite nadru{tvoto ~lenovite na javnite trgovski dru{tva odgovaraatli~no, solidarno i neograni~eno. 55)

Ovie dru{tva sekoga{ rabotat pod zaedni~ka firma ipreku edinstvena smetka. Imeto na firmata obi~no se sostoiod imiwata na site ortaci ( ako e nivniot broj mal) ili na nekoiod niv so dopolnitelni zborovi i kompanija , i sin i sl.

Komanditnite dru{tva ( taen ortaklak) se posloènvid na zdruùvawe i preoden oblik kon akcionerski dru{tva.

Imeto doa|a od italijanskiot zbor acomandite {to zna~i vlogvo smisla na glavnica. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,sen commandite, vo Anglija limited partnership ( ograni~enortaklak) , a vo Germanija Kommanditgesellschaft.

Komanditnite dru{tva imaat isti op{ti karakteristikikako i javnite trgovski dru{tva vo odnos na celite ireguliraweto na vnatre{nite odnosi. No postojat i brojnisu{tinski razliki. Kaj ovie dru{tva pokraj javnite ~lenovipostojat i t.n. tajni ~lenovi ili komanditori koi vnesuvaat

svoj kapital vo zaedni~kata firma, no ne se zabeleùvaat voregistarot i ne snosat solidarna i neograni~ena odgovornostkon doveritelite tuku samo do visinata na svojot vlog i neu~estvuvaat vo upravuvaweto so firmata. Nivniot udel vo

55 ) Li~nata odgovornostzna~i odgovornost na sekoj ortak oddelno.Solidarnata odgovornostzna~i odgovornost na sekoj ortak za site, {tozna~i deka doveritelite na firmata moàt da baraat od koj i da e ortak dago izmiri celiot iznos na obvrskata, bez ogled na visinata na negoviotudel, a reguliraweto na negovite odnosi so drugite ortaci e interna rabota

na firmata. Neograni~ena odgovornost zna~i deka sekoj ~len nadru{tvoto odgovara so celokupniot svoj imot.

42


43/219

ostvareniot profit e vo srazmer so visinata na vlogot i seregulira vo me|usebniot dogovor.

Poseben oblik na ovie dru{tva se t.n. komanditnidru{tva so akcii kade visinata na komanditniot kapitalodnapred se opredeluva i se deli na akcii koi moàt da bidat ipredmet na kupoproda`ba. Me|utoa, upravuvaweto go vr{at javnite ~lenovi i snosat solidarna i neograni~enaodgovornost, a tajnite ~lenovi imaat pravo da u~estvuvaatvo izbor na nadzorniot odbor i ~lenovite imaat uvid samo vobilansot na akcionerskiot del od kapitalot. Ovie dru{tva neizbiraat upraven odbor, tuku rabotite gi vr{at javnite ~lenovi.

Akcionerskite dru{tva pretstavuvaat

najrasprostranet oblik na dru{tva. Vo Francija tie senarekuvaat Socie,te,s anonymes ( S.A.) , vo SAD - Stock corporationili incorporated (Corp.) ili (INC.), vo Velika Britanija- Companylimited by shares ( Limited ili Ltd. ) , vo Germanija-Aktiengesellschaften ( A.G.) itn.

Iznosot na vkupniot osnova~ki kapital kaj ovie dru{tvae odnapred utvrden i podelen na pogolem broj ednakvi delovi( akcii- actions, shares, aktien) i se uplatuvaat vrz osnova najavno zapi{uvawe od strana na akcionerite (za akcionerskite

dru{tva koi se sli~ni so akcionerskite dru{tva od na{iotZakon za trgovski dru{tva pove}e }e stane zbor vo delot vokoj }e govorime za vidovite pretprijatija vo na{ata zemja).

Dru{tvata so ograni~ena odgovornost se razvileod akcionerskite dru{tva kako specifi~en vid na zdruùvawena kapital. Tie se javile najnapred vo Germanija- GesellschaftMit beschrankter Haftung ( G.m.b.H.), potoa vo Anglija - Privatelimited company, a podocna vo Francija - Socie,te, a,responsabilite,

limite,e (Srl).

Kaj ovie dru{tva vkupniot kapital ne e podelen naednakvi delovi, tuku se formira so vnesuvawe na kapital napogolem broj kapitalisti vo ista ili razli~na visina, vrz osnovana me|useben dogovor vo koj se utvrduvaat upravuva~kiteprava. Sekoj od ~lenovite odgovara solidarno, no do visinatana vloèniot kapital.

43


44/219

Kako zdruèni pretprijatija vo svetot poznati seslednite formi i toa: karteli, trustovi, koncerni i holdingkompanii. 56

Kartelite se zdruènija na pretprijatija od ista dejnostosnovani zaradi steknuvawe na monopolska polo`ba napazarot. Pretprijatijata ~lenovi na kartelot i ponatakaostanuvaat samostojni vo pogled na upravuvaweto,proizvodstvoto, komercijalnoto i finansiskoto rabotewe.Isklu~ok pretstavuva specifi~niot vid na kartel t.n. sindikatkade pretprijatijata ja gubat komercijalnata samostojnost.

Koncernite se zdruènija na pretprijatija od isti ilirazli~ni granki i dejnosti kade postoi cvrsto finansisko

povrzuvawe, a vo drug pogled pretprijatijata se samostojni.Upravuvaweto so koncernot se izvr{uva preku kapitalot,zaedni~ka uprava i sl. Za razlika od kartelot koj be{enaso~en kon pazarot, koncernot e pove}e naso~en konzaedni~kata organizacija, proizvodstvoto, upravata,finansiraweto i sl., a so cel za postignuvawe na poracionalnoproizvodstvo, zgolemuvawe na produktivnosta na trudot,ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto.

Trust e oblik na zdruùvawe kade pretprijatijata skoro

vo celost ja gubat svojata samostojnost. Nastanuva novopretprijatie so zaedni~ko rakovodstvo, a porane{nitesopstvenici stanuvaat akcioneri. Trustot te`nee konmonopolska polo`ba na pazarot preku sozdavawe navertikalno proizvodno povrzuvawe. Povrzuvaweto treba daobezbedi maksimalna produktivnost, ekonomi~nost irentabilnost so {to }e poevtini proizvodstvoto i }e sepostigne finansiska stabilnost.

Holding kompanii se sli~ni so koncernite, no se

zanimavaat isklu~ivo so upravuvawe so kapitalot.2.Pretprijatijata vo dràvna sopstvenostpostojatvo site dràvi so pazarna ekonomija, a predvideni se i sona{iot Zakon za trgovski dru{tva. Ovie pretprijatija obi~no sesre}avaat vo oblasta na odbranata (pretprijatija zaproizvodstvo na oru je i municija), potoa vo prometot sotutun ili alkohol i sl. , a zaradi obezbeduvawe na stabilnifiskalni izvori , potoa vo odredeni dejnosti kade treba da se

56

)

So zdruùvawe na pretprijatijata od pove}e zemji se sozdavaat t.n.multinacionalni kompanii.

44


45/219

za{titi javniot interes kako na primer elektrocentrali,vodovod, javen soobra}aj, dràvni èleznici , PTT i sl.

Ovie pretprijatija se javuvaat kako dràvni pretprijatijaso poseben status.

Dràvnite pretprijatija so poseben status se osnovaatso posebna odluka i so sredstva od dràvniot buxet. Voraboteweto ne gi po~ituvaat komercijalnite motivi.Opredeluvaweto na na~inot na nivnata rabota iupravuvaweto so niv e napolno vo ingerencija na dràvnataadministracija.

3. Pretprijatijata vo me{ovita sopstvenost sepretprijatija kade sopstvenosta e del privatna (na pravni i

fizi~ki lica), a del dràvna sopstvenost. Vo svetot tie se javuvaat kako me{oviti akcionerski dru{tva so akcii {topokraj dràvata gi zapi{uvaat i privatno pravnite i fizi~kitelica ili nastanuvaat so otkupuvawe na pogolem del od akciiteod nekoe privatno pretprijatie. Rabotat spored vostanovenitemetodi na privatnite pretprijatija, no upravuvaweto so niv govr{at soodvetnite dràvni organi ili od niv imenuvan upravenorgan. 57)

Nekoi avtori pod terminot me{ovita sopstvenost ja

podveduvaat i me{ovitata sopstvenost na doma{en i stranskikapital. Vo ovoj slu~aj me|utoa ne se raboti za me{ovitkapital spored sopstvenosta, tuku spored pripadnosta konodredena teritorijalna zaednica.

2. Oblici na pretprijatija vo makedonskotostopanstvo

Na{iot Zakon za trgovski dru{tva 58) site subjektikoi se zanimavaat so stopanska aktivnost gi ozna~uva kakotrgovci. Inaku, voobi~aeno e pod poimot trgovec da sepodrazbere lice angaìrano vo proda`ba na malo

57Takvi na primer kaj nas so Zakonot za trgovski dru{tva se t.n. dru{tva

so u~estvo na dràvata.58) Zakon za trgovski dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96

45


46/219

( prodavnica). No pri ozna~uvaweto na site subjekti kakotrgovci, pojdovna osnova e toa {to site subjekti bilo da sezanimavaat so trgovija na malo ili so trgovija na golemo , iliso proizvodstvo ili pak so uslugi, na odreden na~in seinvolvirani vo trguvawe (kupoproda`ba) na stoki ili uslugi.

Vo taa smisla pod poimot trgovec spored Zakonot esekoe pravno ili fizi~ko lice koe samostojno trajno vr{i nekojaod slednive dejnosti:

- kupuvawe i proda`ba na podvi`ni predmeti bezogled dali se prodavaat nepromeneti, obraboteniili preraboteni;

- trguvawe so hartii od vrednost;

- nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivnaobrabotka ili prerabotka za drugi, kako i zanaet~iskadejnost pod uslov raboteweto da go nadminuvaobemot na " pomal zanaet",

- bankarski dejnosti;- osiguruvawe;- prevoz na lica i stoki;- komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing;- trgovsko zastapuvawe i posreduvawe;

- ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativnadejnost, marketing ili vr{ewe na drugi trgovskiuslugi;

- proizvodstvo na filmovi, video-kaseti, audiovizuelnizapisi, softver, kako i drugi sli~ni dejnosti;

- izdava~ka i pe~atarska dejnost i drugi rabotipovrzani so trgovija so knigi i umetni~ki tvorbi, i

- kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nepodvi`niimoti so cel za proda`ba.

Pokraj toa, za trgovec se smeta i sekoe lice koe vo vidna zanimawe vr{i deloven potfat {to spored prirodata iobemot na dejnosta bara da bide organiziran i voden nana~in na koj se vodat trgovskite dejnosti.

Ne se smetaat za trgovci:- fizi~kite lica koi se zanimavaat so zemjodelska

dejnost (zemjodelci) ,- zanaet~iite i lica koi vr{at uslugi ili slobodni

zanimawa , osven ako nivnata dejnost mo`e da se

opredeli kako deloven potfat koj spored prirodata i

46


47/219

obemot bara da bide organiziran i voden na na~inna koj se vodat trgovskite dejnosti, i

- licata koi vr{at ugostitelski uslugi so izdavawe nasobi vo svoite `iveali{ta.

Zakonot razlikuva mal trgovec, trgovec poedinec itrgovski dru{tva.

2.1. Mal trgovec

Dejnosti koi se smetaat za dejnosti so mal obem (mal biznis , malo stopanstvo), na~inot na vodeweto natrgovskite knigi i sl. vo zavisnost od goleminata na delovniotpotfat vo soodvetnata dejnost se ureduvaat so posebenpropis na ministerstvoto nadle`no za rabotite na finansiite.

Toa se dejnosti so nezavisna sopstvenost i nezavisnosopstveno rabotewe na koe celta mu e pred s samataoperacionalizacija na dejnosta, odnosno profitot. Ovie trgovciu{te se narekuvaat mali firmi, mali pretpriema~i ili u{te i

organizacija na pretprijatija

Documents