10.4.2015

1

OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI

Alenka Kavčič-Čolić

Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center NUK

alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si

Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit II, NUK, 13.-14. 4. 2015

IV. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA V KNJIŽNICAH

1. Elektronski viri

2. Informacijska tehnologija kot orodje v knjižnicah

3. Knjižnični katalogi

4. Pomembni vidiki digitalne knjižnice

5. Internet in nove knjižnične storitve

6. Semantični splet in povezovanje metapodatkov

2 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

1. ELEKTRONSKI VIRI

1.1 OPREDELITEV

1.2 ZNAČILNOSTI

1.3 DELITEV

1.4 NOSILCI ELEKTRONSKIH VIROV

1.5 UPORABA 3 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

2

1.1 OPREDELITEV POJMOV

Elektronska publikacija je dokument, ki je objavljen v elektronski obliki in ga lahko preberemo le s pomočjo računalnika.

Elektronski viri (ISBD/ER) “obsegajo gradiva, s katerimi upravlja računalnik, vključno z gradivi, za katere je potrebna na računalnik priključena periferna oprema”.

Digitalni viri so podvrsta elektronskih virov; so vsebine zapisane v dvojiškem sistemu.

Digitalni objekt je samostojna intelektualna enota informacij v digitalni obliki, ne glede na vsebino ali format.

4 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

1.2 ZNAČILNOSTI ELEKTRONSKIH VIROV

dvojiški zapis na določenem nosilcu …

odvisni so od določene generacije informacijske tehnologije (IT)

dostop/uporaba le s pomočjo IT

življenjska doba krajša od analognih virov

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 5

1.3 OSNOVNA DELITEV DIGITALNIH VIROV

• Glede na dostop: lokalni dostop / dostop na daljavo

• Glede na oznako vira: – PODATKI (besedilni, numerični, slikovni, zvočni)

– PROGRAMI (sistemski, uporabniški, servisni)

• Glede na fizični nosilec zapisa: – MAGNETNI

– OPTIČNI

– NA OSNOVI ČIPOV

6 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

3

1.4 VRSTE FIZIČNIH NOSILCEV ZA SKLADIŠČENJE

ELEKTRONSKIH VIROV MAGNETNI DISKI

• hiter dostop do podatkov;

• kapaciteta več kot 2,5 TB

• (leta 2013 že 5TB);

• življenjska doba do 5 let.

MAGNETNI TRAKOVI • linearno skladiščenje;

• kapaciteta do 200 Gb;

• življenjska doba do 5 let (?30 let).

OPTIČNI DISKI

(CD/DVD)

• hiter dostop do podatkov;

• kapaciteta do 8GB

• življenjska doba do 100 let (?)

SPOMINSKE KARTICE (CF – compact flash; MS –

memory stick; SD – secure

digital ; EPROM, EEPROM…)

• hiter dostop do podatkov;

• kapaciteta do 16 GB (kmalu diski do

300 GB)

• življenjska doba pribl. 10 let 7 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

1.5 UPORABA ELEKTRONSKIH VIROV (1)

• Pogoji uporabe: brez pogojev / licenca

• Dostopnost: neomejena / omejena:

• Omejitve pri uporabi:

• logične (geslo, serijska številka, število dovoljenih

namestitev …)

• fizične (instalacijski CD-ROM, ena sočasna namestitev (deinstalacija), zaščitni ključ (ang.: dongle)

8 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

1.5 UPORABA ELEKTRONSKIH VIROV (2)

• Sistemske zahteve pri uporabi:

• STROJNA OPREMA (model računalnika, procesor, zvočna ali grafična kartica itd.)

• KAPACITETA POMNILNIKA (RAM, TRDI DISK)

• OPERACIJSKI SISTEM (DOS, WINDOWS, 95/98/NT/2000/XP, Vista . . .

• PROGRAMSKE ZAHTEVE (NETSCAPE 6.0, IE 7.0 ali višje, ADOBE ACROBAT READER, REALPLAYER, WORD for WINDOWS, QuickTime Player ...)

• PERIFERNA OPREMA (predvajalnik za videodisk, slušalke/zvočniki, mikrofon, miška, igralna palica, ...)

9

10.4.2015

4

2. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA KOT ORODJE V KNJIŽNICAH

2.1 Računalnik in deli računalnika

2.2 Strojna in programska oprema

2.3 Programska oprema za knjižnično poslovanje

2.4 Informacijsko-komunikacijska omrežja

10 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

2.1 RAČUNALNIK IN DELI RAČUNALNIKA

• Računalnik je orodje, sestavljeno iz strojne in programske opreme

11 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

(Vir: AnandTech.com (http://www.anandtech.com), dosegljivo 16. 3. 2014 na spletni str. http://images.anandtech.com/doci/5089/P9X79%20PRO_2D.jpg)

RAM

RAM

CPU

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 12

10.4.2015

5

Sestavni deli računalnika

• matična plošča

• centralna procesna enota (CPU)

• pomnilniki (RAM, ROM)

• trdi disk

• disketna enota

• CD-ROM ali DVD-ROM enota

• grafična kartica

• mrežna kartica

• zaslon

• miška

• tipkovnica

VPLIV NA ZMOGLJIVOST:

• Hitrost (> cca 4 GHz) in št.

(4-6) CPU + predpomnilnik

(CPU cache)

• delovni pomnilnik (RAM)

6 4 G B

• velikost trdega diska (2-3 TB)

• grafična kartica ima lastni

procesor in pomnilnik za

prikaz

• hitrost vodil (BUS)

Razvoj nanotehnologije

13

2.2 STROJNA RAČUNALNIŠKA OPREMA

• Centralna procesna enota (CPU)

• Vhodne enote: tipkovnica, miška, sledilna kroglica (trackball) in sledilna ploščica (touchpad), čitalec (scanner), mikrofon, svetlobno pero (light pen) …

• Izhodne enote: zaslon, tiskalnik zvočniki

• vhodno-izhodne enote: zaslon na dotik (touch screen), igralna palica (joystick), modem, digitalni fotoaparat, digitalna kamera …

14 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

2.2 PROGRAMSKA RAČUNALNIŠKA OPREMA

• Vrste programske opreme:

• sistemska programska oprema – omogoča nastavitve računalnika Operacijski sistem (Pr. DOS, OS/2, Windows, Unix, Linux …)

• programska orodja – aplikacije oz. aplikativna programska oprema (za urejanje besedil, delo s preglednicami, izdelavo računalniških predstavitev … itd.)

• programska oprema za knjižnice

15 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

6

2.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA KNJIŽNIČNO POSLOVANJE (1)

Omogoča avtomatizacijo naslednjih procesov:

• PRIDOBIVANJE KNJIŽNIČNIH GRADIV

• GRADNJA KATALOGOV (formalna in vsebinska obdelava)

• SISTEMI INFORMIRANJA (OPAC, različni viri informacij)

• IZPOSOJA

• POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM (EIS -> SIS) 16

2.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA KNJIŽNIČNO POSLOVANJE (2)

• DELUJE V MREŽI NA CENTRALNIH RAČUNALNIKIH (BIBOS, DABIS, ALEPH, TRIP, COBISS itd.)

• DELUJE NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH (Micro CDS/ISIS, ŠOLSKA KNJIŽNICA, VIR, MOLJ itd.)

17 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

2.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA KNJIŽNIČNO POSLOVANJE (3)

• INDIVIDUALNA

• KOOPERATIVNA – gradi skupina

* * *

• SPECIALIZIRANI SISTEMI – osredotočena na en proces

• INTEGRIRANI SISTEMI – zajema več procesov

18 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

7

Uporabniško prijazen sistem je:

•učinkovit

•enostaven

•prijeten za uporabo

19 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

2.4 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA

• LAN (Local Area Network) ali krajevno omrežje

• WAN (Wide Area Network) ali prostrano omrežje

• Telefonska omrežja

• za prenos računalnikovih podatkov potrebujemo MODEM

(MOdulator –DEModulator), ki digitalno obliko pretvori v

analogno

prenos zelo počasen

• ISDN (Integrated Services Digital Network) = linije so namenjene

prenosu digitalnih signalov, zato modem ni potreben.

Potrebujemo vmesnik za priklop tel. linije v računalnik.

• ADSL (Asymetric Digital Subscriber Line) – asimetrični digitalni

naročniški vod je najbolj razširjena tehnologija za hiter dostop do

spleta. Hitrost prenosa podatkov je bistveno večja.

• PSTN, UMTS, WAP, SMS … 20

Pogoji za priključitev na internet

• Računalnik z mrežno kartico

• modem ali ISDN vmesnik (lahko je že

vgrajen v računalnik; USB modem)

• optična ali telefonska povezava

• naslov IP

• programska oprema

• račun pri ponudniku internetnih storitev

21 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

8

Kaj je INTERNET?

• OMREŽJE, preko katerega dostopamo do različnih servisov:

• E-POŠTA (SMTP – Simple Mail Transfer Protocol)

• HTTP, HTTPS (Hypertext Transfer Protocol Secure …)

WWW (World Wide Web)

• IRC (Internet Relay Chat)

• FTP (File Transfer Protocol)

• SSH (HTTP ZA Lynux okolje)

• … itd.

22 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

3. KNJIŽNIČNI KATALOGI

3.1 Gradnja katalogov

3.2 Kooperativni katalog

3.3 COBISS

3.4 Novi koncepti katalogov

3.5 Retrospektivna konverzija katalogov

23 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

3.1 GRADNJA KATALOGOV

• SAMOSTOJNA / IZOLIRANA

• KOOPERATIVNA

PREDNOSTI in SLABOSTI

24 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

9

OPAC

Online Public Access Catalog • javni računalniški katalog

• več ravni zahtevnosti

• enostavnost : učinkovitost

• dodatne funkcije

• dodatne povezave

25 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Formati zapisa v katalogih

• CCF = Common Communication Format for Bibliographic Information – UNESCO/UNISIST (http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000924/092449eb.pdf)

• UNIMARC (Universal MARC - MAchine Readable Cataloguing)

• "dialekti"

• COMARC, MARC21 itd.

26 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

3.2 KOOPERATIVNI KATALOG

Kooperativna gradnja kataloga / katalogov:

• “vzajemni katalog”

• načelo enkratne obdelave

• globalen pregled nad viri

• koristi

• knjižnice

• uporabniki

27 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

10

Nekaj primerov kooperativnih katalogov

• 1971 – OCLC (http://www.oclc.org)

• 1979 - WLN – Washington Library Network Western Library Network (ZDA) (http://www.itcompany.com/inforetriever/utilwln.htm) OCLC

• OULCS – Ontario University Libraries Cooperative System

• COBISS

• etc. 28 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

OCLC (Ohio College Library Centre)

• 1971 ZAČETEK DELOVANJA – WorldCat + OCLC

• 1978 - 4,2 mio ZAPISOV • 1.600 KNJIŽNIC

• 2.190 TERMINALOV

• 1986 - 13 mio ZAPISOV • 6.000 ČLANIC

• 245 JEZIKOV (80% ANGLEŠKO)

• 1995 - 33 mio ZAPISOV

• 1999 - 47 mio ZAPISOV 29 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Vir: http://www.oclc.org/worldcat/statistics/default.htm, 9. 4. 2015 30 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

11

3.3 COBISS

Kratica za: Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (Cooperative Online Bibliographic System and Services)

1987 – „Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela sistem vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema in sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije“

IZUM = nosilec razvoja organizacijskih rešitev in pogramske opreme

1991 – IZUM promoviral sistem COBISS

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 31

Vir: http://www.cobiss.net/platforma_cobiss.htm, 13. 3. 2014

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 32

COBISS

• COBISS = KOOPERATIVNI BIBLIOGRAFSKI ONLINE SISTEM IN SERVISI

• COBIB

KOOPERATIVNA BIBLIOGRAFSKA ZBIRKA – KATALOG (ena od podatkovnih baz v COBISS)

• COMARC

(KOOPERATIVNI MARC) FORMAT – temelji na UNIMARC

33 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

12

Struktura zapisa v COMARC

Struktura:

• polje

• podpolje

Lastnosti:

• ponovljivost

• strukturirani podatki

• oznake elementov 34 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Primer zapisa v COMARC

35

COBISS.Net

Vir: http://www.cobiss.net/Projekt_COBISS-Net_2006_II_faza_si.pdf 36

10.4.2015

13

Vir: http://www.cobiss.net/platforma_cobiss.htm, 13. 3. 2014

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 37

COBISS.SI (http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/statistike_kazalci.asp - 9. 4. 2015)

Kazalci rasti 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Polnopravnih članic sistema COBISS.SI

375 390 399 420 432 433 437

- nacionalna, univerzitetne in visokošolske

70 74 76 82 84 81 81

- splošne 64 60 61 61 61 61 61 - specialne 124 124 121 125 128 126 126 - šolske 117 132 141 152 159 165 169

Število podeljenih licenc za vzajemno katalogizacijo

43 34 15 28 31 27 407 (COBISS 3)

Ocena števila končnih

uporabnikov servisov

IZUM

> 670.000 >

680.000 > 685.000 > 690.000 > 700.000 > 700.000

38

COBIB

Vir: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/statistike_kazalci.asp, 9. 4. 2015

Število bibliografskih zapisov v COBIB:

39 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

v vzajemni bazi COBIB.SI

3.400.000 3.600.000 3.792.960 3.980.959 4.161.126 4.353.887 4.525.508

v lokalnih bazah podatkov knjižnic

9.200.000 9.500.000 10.342.318 10.984.426 11.639.409 12.156.657 12.774.524

10.4.2015

14

3.4 NOVI KONCEPTI KATALOGOV: FRBR (FZBZ)

Vir: Functional requirements for bibliographic records : final report /IFLA Study Group on the Functional Requirements for BibliographicRecords / [International Federation of Library Associations and Institutions.IFLA Universal Bibliographic Control and International MARC Programme, Deutsche Bibliothek, Frankfurt am Main]. ⎯ München : Saur, 1998

(UBCIM publications ; N.S., Vol. 19) ISBN 3-598-11382-X

URL: http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr/frbr.pdf

pri razvoju koncepta sodelovala Zlata Dimec

prevod: FZBZ: Funkcionalne zahteve bibliografskih zapisov

je konceptualni enitetno-relacijski model

ločuje se od tradicije AACR2 in ISBD

katalog, ki naj bi sledil modelu FZBZ, bi uporabnikom omogočil celovitejši pristop gradivu in učinkovitejše iskanje

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 40

41

Vir: Functional requirements for bibliographic records : Final report. – The Hague : IFLA, 2009 (popravljena izdaja). Dosegljivo 12. 3. 2014 na spletni str. http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr/frbr_2008.pdf

DELO – abstraktni koncept, ki ni fizično opredeljen. Pr. Shakespearova drama Romeo in Julija

IZRAZNA OBLIKA dela: književno delo, gledališka drama, opera …

POJAVNA OBLIKA - izdaja ali prevod dela

ENOTA - Konkretni fizični izvod dela

FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records (=FZBZ – Funkcionalne Zahteve Bibliografskih Zapisov)

Vpliv FRBR na katalogizacijsko prakso

Resource Description and Access (RDA)

nastal na podlagi Angloameriških katalogizacijskih pravil (AACR2)

prva izdaja junija 2010

uporablja koncept FRBR

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 42

10.4.2015

15

3.5 RETROSPEKTIVNA KONVERZIJA KATALOGOV

• pretvorba podatkov

• celotni katalog : segment(i)

• časovni vidik

• vsebinski vidik

• uporabni(ški) vidik

43 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Različne metode retrospektivne konverzije

• skeniranje in OCR

• pretipkavanje - vnos

• prekatalogizacija

• prenos iz tujih katalogov

• konverzija iz lastnih elektronskih virov

VELIKE KOLIČINE PODATKOV - CENA

(Primer: http://www.nuk.uni-lj.si/moka/)

44 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 45 (Listkovni katalog knjižnice Univerze v Gradcu. Prevzeto dne 15. 3. 2012 s spl. str. http://webapp.uibk.ac.at/alo_cat/card.jsp?id=8455699&pos=10&phys= )

10.4.2015

16

4. POMEMBNI VIDIKI DIGITALNE KNJIŽNICE

4.1 Digitalna skladišča – repozitoriji

4.2 Protokol za izmenjavo metapodatkov (OAI-PMH)

4.3 Enotni označevalec vira (trajni identifikator)

4.4 Odprti dostop do znanstvenih objav

46 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

4.1 DIGITALNI REPOZITORIJ (digital repository) (1)

DIGITALNI REPOZITORIJ JE:

• računalniška aplikacija za digitalno

skladiščenje;

• podatkovno skladišče;

• orodje za upravljanje z dokumenti (DMS);

47 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

DIGITALNI REPOZITORIJ NI:

• spletni portal (npr. dLib.si)

• datoteke, spravljene na strežniku;

• zbirka digitalnih dokumentov.

4.1 DIGITALNI REPOZITORIJ (digital repository) (2)

48 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

17

Primeri digitalnih repozitorijev v svetu

• Fedora (Virginia University, ZDA) (http://www.fedora.info/about/)

• DSpace (MIT) (http://dspace.org/introduction/index.html)

• Alfresco (http://www.alfresco.com/products/document-management)

• DigiTool (ExLibris) (http://www.exlibrisgroup.com/digitool.htm)

• IBM (http://www-5.ibm.com/nl/dias/)

• ePrints (http://www.eprints.org/uk/) 49

50

4.1

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Zakaj potrebujemo digitalni repozitorij?

• upravljanje z dokumenti (različne izdaje, formati in podobno);

• standardiziran uvoz/izvoz in dostop do vsebin (bibliografskih podatkov in digitalnih objektov);

• sledenje spremembam vsebine; • vodenje kontrole in statistike uporabe vsebin; • skupna uporaba dokumentov; • za izvajanje procesov trajnega ohranjanja.

51 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

18

Repozitoriji se razlikujejo po:

• vsebini (ni jasnih pravil!),

• pokritosti,

• uporabniških skupinah,

• funkciji.

52 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

REPOZITORIJI ORGANIZACIJ (angl. institutional repositories)

• Združuje digitalno gradivo, ki ga ustvarja organizacija;

• običajno se uporablja za označevanje baz polnih besedil znanstveno-raziskovalne produkcije visokošolskih ustanov (pogosto so to skladišča za disertacije ali prispevkov na konferencah);

• lahko je tudi skladišče gradiva drugih organizacij (npr. elektronske založbe);

• napačno se enači z digitalno zbirko, ki je vsebina ali del vsebine repozitorija!

53 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

4.2 PROTOKOL ZA IZMENJAVO METAPODATKOV (OAI-PMH) (1)

• Protokol za izmenjavo metapodatkov – osnova za interoperabilnost med različnimi strežniki in digitalnimi skladišči (repozitoriji)

• OAI PMH = Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting -> razvil Open Archives Initiative

• Nastal l. 1999 zaradi težav z interoperabilnostjo med strežniki oz. digitalnimi repozitoriji Univerze v Gentu (Belgija) in Los Alamos National Laboratory (ZDA)

• glavni pobudnik Herbert Van de Sompel (Univerza v Gentu, Belgija)

• 2001 - prva različica 1.0 54 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

19

4.2 PROTOKOL ZA IZMENJAVO METAPODATKOV (OAI-PMH) (2)

• http://www.openarchives.org/pmh/

• XML osnova

• zahtevki in odgovori (XML dokumenti) se opravijo prek http protokola

• odpira vse metapodatkovne formate

• deli delo med ponudniki vsebin (digitalni repozitoriji) in ponudniki storitev (orodja za zajemanje metapodatkov)

55 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

MODEL OAI-PMH

Ponudnik podatkov

PP1

Ponudnik podatkov

PP2

Repozitorij podpira OAI Repozitorij podpira OAI

Ponudnik storitev

Zajem metapodatkov iz DP1 in DP2 ter ustvarjanje skupnega indeksa

Končni uporabnik

OAI-PMH OAI-PMH

56 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

VEČJE ŠTEVILO PONUDNIKOV PODATKOV IN STORITEV

PP1 PP2 PP3 PP4 PP5 PP6 PP7 PP8

PS1 PS2 PS3

OAI-PMH

57 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

20

VEČJE ŠTEVILO PONUDNIKOV PODATKOV IN STORITEV

PP1 PP2 PP3 PP4 PP5 PP6 PP7 PP8

PS1 PS2

A1

OAI-PMH

PS3

AGREGATOR

58 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

59 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

V ozadju normativna baza podatkov: za „magistrsko delo“ uporabi „ResearchTheses“

4.3 ENOTNI OZNAČEVALCI VIROV

Enotni označevalci digitalnih virov (trajni identifikatorji) se uporabljajo za nedvoumno označevanje in identifikacijo virov v računalniškem omrežju, ne glede na strežnik, na katerem je vir shranjen.

60 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

21

Ozadje

• URI (RFC1630, 1994) Uniform Resource Identifier:

• URL (Uniform Resource Locator) - RFC1738

• URN (Uniform Resource Name) - RFC1737

• URC (Uniform Resource Character) -

• URI ima svojo sintakso:

• ime sheme (npr. http);

• ime domene (www.cisco.com);

• lokacijo na strežniku (eu/partners/index.html).

mailto:mbox@domain

ftp://host/file

http://domain/path

file:/my/doc

http://my.domain/doc.

61 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Primeri enotnih označevalcev vira (1)

• URL: http://www.cisco.com/en/US/partners/index.html

• URN: urn:nbn:fi:tkk-004781

• PURL: URL. http://purl.oclc.org/

• Handle: hdl:4263537/4069 http://hdl.handle.net/4263537/4069

• DOI: doi:10.1000/182

• http://dx.doi.org/10.1000/182

• ARC: /…

62 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Primeri enotnih označevalcev vira (2)

Primeri ARK identifikatorjev

63 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

22

4.4 ODPRTI DOSTOP DO ZNANSTVENIH OBJAV

OPEN ACCESS = ODPRTI DOSTOP DO

ZNANSTVENIH OBJAV

Predvsem je nastal kot odgovor na

močan monopol tradicionalnih in vse

bolj prodornih sistemov publiciranja

znanstvenih revij.

64 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

POZOR!

• Običajno je prost dostop le do segmenta

repozitorija;

• ni nujno repozitorij v ozadju, ampak

združevalni iskalnik, ki zajema metapodatke iz

več repozitorijev (npr. OpenDaoire, DRIVER,

DIKUL), npr. s pomočjo protokola OAI.

Odprti dostop (open access) in repozitoriji

65 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

PROSTI ≠ ODPRTI DOSTOP

• PROSTI (brezplačen) DOSTOP

Celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika)

• ODPRTI DOSTOP

Celotno besedilo članka je brezplačno dostpno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in pri objavi v odprtodostopni znanstveni reviji založniku dovoli objavo. Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena na primer z licencami CC. Določi jih revija

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 66

10.4.2015

23

Vrste odprtega dostopa (1)

1. Zeleni odprti dostop – arhiviranje v repozitoriju:

• Samoarhiviranje (pre/postprintov, oboje)

• Repozitoriji določeni za posebne discipline

• Ne izvajajo recenzije

• Celotni repozitoriji podpirajo odprti dostop, lahko tudi s poštovanjem embarga

• Repozitorij podpira protokol OAI in je dostopen celotni znanstveni skupnosti

• Avtorji ne potrebujejo dovoljenje, da bi oddali svoj prispevek v repozitorij

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 67

Vrste odprtega dostopa(2)

2. Zlati odprti dostop - Objavljanje v odprtodostopnih revijah

• Prispevki imajo recenzijo

• Omogočajo dostop do člankov brez naročnine (stroške ne krije uporabnik)

• Uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži materialne avtorske pravice (primer licence CC)

• Večina brezplačno dostopnih znanstvenih revij trenutno še uporablja avtorskopravni model naročniških revij (avtor prenese mat. pravice založbi), zato jih bolj ustrezno poimenujemo prostodostopne revije.

• Različni modeli objav z/brez embarga, hibridni, …

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 68

Več o odprtem dostopu …

• http://openaccess.si :

• Peter Suber: Open access overview, 2004 (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm)

• Peter Suber: Open access, 2012 (http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262517638_Open_Access_PDF_Version.pdf)

• Bailey, Charles W., Jr.: Open access and libraries, 2006 (http://digital-scholarship.org/cwb/OALibraries2.pdf)

• Seminar Praktični vidiki odprtega dostopa, Ljubljana in Maribor, 20. 5. 2015

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 69

10.4.2015

24

5. INTERNET IN NOVE KNJIŽNIČNE STORITVE

5.1 Splet 2.0 in knjižnice

5.2 Semantični splet in povezovanje metapodatkov

70 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

5.1 SPLET 2.0 IN KNJIŽNICE

Opredelitev Spleta 2.0

DiNucci (1999): Fragmented Future – izr. prvič uporabila!

O'Reilly (2005) - 7 načel in praks, na katerih temelji splet 2.0:

1. splet je platforma

2. ustvarjamo kolektivno inteligenco

3. podatki so naslednji “Intel inside”

4. konec objave novih različic računalniških programov

5. uporaba enostavnih standardov in aplikacij

6. računalniški programi na vseh mogočih napravah

7. bogate uporabniške izkušnje

71 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Orodja spleta 2.0 (1)

• Blog = web + log

• RSS – Really Simple Syndication ali Rich Site Summary = XML format za razširjanje novic

• Flickr (photo), YouTube (video) iTunes (audio) za ustvarjanje multimedije

• Wiki – za ustvarjanje pisane dokumentacije različnih avtorjev – prvič ustvaril Ward Cunningham leta 1995. Imenoval ga je WikiWikiWeb po enem od avtobusov na Mednarodnem letališču v Honolulu. V havajščini “Wiki” pomeni hiter. (http://c2.com/cgi/wiki?WikiWikiWeb)

Wikipedija 72 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

25

Orodja spleta 2.0 (2)

• Bookmarks: Del.icio.us, PennTags

• Folksonomije

• Facebook

• Library Thing – katalogizacija knjig

• Mushup – kombinacija ali združitev dveh ali več spletnih storitev ali strani v/na eno spletno stran

• … itd.

(Več na URL: http://www.dlib.si/documents/2008/knjiznica2.jpg)

73 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Kaj je knjižnica 2.0?

• Termin je prvič uporabil Michael Casey v svojem blogu Library Crunch (2005-) in se nanaša na uporabo interaktivnih, medsebojno sodelujočih in multimedijskih spletnih tehnologij v knjižničnih storitvah in zbirkah.

Vir: Web 2.0 et Library 2.0. Biblioweb 2.0, obiskano 16.11.2007 na spletni strani: http://ecolebibdoc.blogs.com/biblioweb_20/services_web_20/index.html

Splet 2.0 + Knjižnica = Knjižnica 2.0

Knjižnica 2.0 vključuje storitve in tehnike Spleta 2.0

74 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Značilnosti knjižnice 2.0

• je virtualna spletna skupnost

• osredotočena je na uporabnika;

• uporabnikom omogoča multimedijsko izkušnjo;

• razvija se v skladu z inovativnostjo določene skupnosti;

• knjižničar lahko pospešuje ustvarjanje različnih vsebin, ni pa več odgovoren pri njihovem ustvarjanju;

• učno gradivo, napisano v Flashu z avdio in video vsebinami in z elementi kvizov in podobno;

• Knjižnica 2.0 ne loči med formati in način dostopa do digitalnih vsebin.

75 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

26

Razlike med tradicionalno knjižnico in Knjižnico 2.0

Tradicionalna knjižnica Knjižnica 2.0

Poudarek na iskanje informacijskih virov Poudarek na najdljivost informacijskih virov

Poudarek na dostop Poudarek na skupno uporabo (sharing)

Informacija je namenjena posameznikom Informacija je namenjena skupnosti

Referentna dejavnost preko e-pošte in Q&A strani

Referentna dejavnost preko chat-a - v živo

Učno gradivo v besedilu Učno gradivo s pomočjo interaktivnih računalniških programov in podatkovnih baz

Kontrolirane klasifikacijske sheme Dodajanje indeksov ali anotacij v kombinaciji z obstoječimi kontroliranimi kalsifikacijskimi

shemami

OPAC Poosebljen vmesnik družbene mreže, preko katere so dostopni viri oz. informacija o le-teh

Knjižnični katalog tradicionalnega gradiva Katalog verodostojnih in nezanesljivih fondov, spletnih strani, blogov, wikijev itd.

Webmastreji in seznami elektronskih pošt

Blogi, wikiji, RSS feeds

76

Posledice knjižnice 2.0 (1)

• Nove oblike publikacij na spletu – (kolaži starih in novih vsebin).

• Za uporabnike začetna iskalna točka po informacijskih virih ni več knjižnični katalog.

• Prodor novih tehnologij, ki temeljijo na odprto-kodnih standardov in omogočajo hitro publiciranje različnih vsebin (weblogs, RSS Feeds Podcasts, wikis), množično indeksiranje (social tagging) in medsebojno povezovanje ljudi (MySpace).

• Potreba po novih aplikacijah in vmesnikih, ki omogočajo različna poosebljanja pri dostopu do informacij in gradiva.

• Potrebe po prenosu večjih količin podatkov (širokopasovni internet).

77 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Posledice knjižnice 2.0 (2)

• Prilagajanje viewerjev za dostop do dinamičnih publikacij.

• Arhiviranje publikacij na spletu, ki so vse bolj minljive.

• Akademskim uporabnikom je potrebno omogočiti ustvarjanje anotacij in metapodatkov na digitalnih objektih - iskanje tudi po le-teh.

• Prisotnost e-učenja.

• Knjižnica 2.0 ima pomen družabne mreže vmestnik in dostop do nje prilagojen v obliki družabnih mrež (social networks).

78 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

27

5.2

79 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

80 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

81 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

28

82 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

83 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 84

5.2 SEMANTIČNI SPLET IN POVEZOVANJE METAPODATKOV

(SPLET 3.0 !)

10.4.2015

29

SEMANTIČNI SPLET

Osnovno načelo: „stroji bodo lahko razumeli naše informacije“…

… ampak ne v smislu umetne inteligence

Pri semantičnem spletu semantika je logični koncept, ki temelji na metapodatkovnem modelu oz. jeziku RDF (Resource Description Framework). RDF omogoča združevanje treh elementov, ustvarjanje ontologij in jezikov.

Na tak način lahko stroji `razumejo‘ naše informacije.

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 85

(Vzeto iz uvodne predstavitve Emmanuelle Bermes na URL: http://fr.slideshare.net/Figoblog/semantic-web-special-interest-group-meeting-ifla-wlic-2012 )

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 86

Kaj so ontologije?

• Ontologije sestavljajo izrazi, ki se uporabljajo za definicijo določenega področja znanja.

• Ontologije lahko primerjamo s kontroliranimi slovarji.

• V semantičnem spletu se z ontologijami semantično definirajo vrste konceptov (classes), odnosi med njimi in značilnosti ali atributi le-teh. Na tak način je možno ustvariti semantiko in sintakso denimo konceptov iz lingvistike in filozofije, katerih pomen se ne spremeni v kontekstu semantičnega spleta.

87 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

30

Del diagrama The Linking Open Data cloud diagram / Richard Cyganiak (DERI, NUI Galway) in Anja Jentzsch (Freie Universität Berlin). Dosegljivo na URL:http://en.wikipedia.org/wiki/File:LOD_Cloud_Diagram_as_of_September_2011.png

88 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Gradnja ontologij

NABOR ELEMENTOV V RDF

“John Smith živi v Berlinu”

Construct

RDF-element Del stavka

Entiteta

rdf:subject John Smith

Lastnost ali pripadnost

rdf:predicate živi

Entiteta

rdf:object V Berlinu

89 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

URI-ji so uporabljeni za identifikacijo oseb in določanje medsebojnih razmerij (Vir: Tom Heath and Christian Bizer (2011) Linked Data: Evolving the Web into a Global Data Space. Vzeto iz URL: http://linkeddatabook.com/editions/1.0/

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 90

10.4.2015

31

@prefix rdf: <http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#> . 2 @prefix rdfs: <http://www.w3.org/2000/01/rdf-schema#> . 3 @prefix dcterms: <http://purl.org/dc/terms/> . 4 @prefix foaf: <http://xmlns.com/foaf/0.1/> . 5 @prefix rel: <http://purl.org/vocab/relationship/> . 6 7 <http://biglynx.co.uk/people/dave-smith.rdf> 8 foaf:primaryTopic <http://biglynx.co.uk/people/dave-smith> ; 9 rdf:type foaf:PersonalProfileDocument ; 10 rdfs:label "Dave Smith's Personal Profile in RDF" ; 11 dcterms:creator <http://biglynx.co.uk/people/nelly-jones> ; 12 13 <http://biglynx.co.uk/people/dave-smith> 14 foaf:isPrimaryTopicOf <http://biglynx.co.uk/people/dave-smith.rdf> ; 15 rdf:type foaf:Person ; 16 foaf:name "Dave Smith" ; 17 foaf:based_near <http://sws.geonames.org/3333125/> ; 18 foaf:based_near <http://dbpedia.org/resource/Birmingham> ; 19 foaf:topic_interest <http://dbpedia.org/resource/Wildlife_photography> ; 20 foaf:knows <http://dbpedia.org/resource/David_Attenborough> ; 21 rel:employerOf <http://biglynx.co.uk/people/matt-briggs> . 22 23 <http://biglynx.co.uk/people/matt-briggs> 24 rel:employedBy <http://biglynx.co.uk/people/dave-smith> . 91

Povezani in odprti podatki (Linked open data)

• Linked data – povezani podatki – ni nujno, da so prosto dostopni (tudi povezava v okviru RDF ali SPARQL)

• Open data – odprti podatki – ni nujno, da so povezani

• Linked open data – povezani in odprti podatki

izhodišče za semantični splet

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 92

Povezovanje metapodatkov

POMEN:

Večja izkoriščenost obstoječih metapodatkov

Večja najdljivost informacij na spletu

Semantično povezovanje področij na osnovi obstoječih medsebojnih razmerij (RDF)

OSNOVA:

Strukturirani podatki v HTML, ki jih zaznajo spletni brskalniki

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 93

10.4.2015

32

Povezovanje metapodatkov

4 NAČELA (Tim Berners-Lee: Linked data, 2006):

• Uporabi URI-je (Uniform Resource Identifiers = Enotni označevalnik vira) za identifikacijo stvari (things) na spletu

• Uporabi http URI-je tako, da se te stvari lahko citirajo oziroma preverijo

• Omogoči relevantno informacijo o stvari, na katero kaže njen URI z uporabo standardnih formatov, kot je RDF/XML.

• Dodaj povezave na druge, vsebinsko ali formalno povezane URI, ki omogočajo odkrivanje povezanih informacij na spletu.

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 94

Kako poteka povezovanje metapodatkov?

Trajni identifikatorji (URI)

http protokol (Hypertext Transfer Protocol) univerzalni protokol za dostop

HTML (Hypertext Markup Language) splošno uporabljen format za prenos vsebin na spletu

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 95

http://marc-must-die.info/index.php/MARC_to_RDF_mapping

Vir: Richard Wallis: Library Linked Data Progress. URL: http://fr.slideshare.net/rjw/library-linked-data-progress

A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 96

10.4.2015

33

Vir: Gordon Dunsire : Application of IFLA Namespaces A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 97

Vir: Gordon Dunsire : Application of IFLA Namespaces 98 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Vir: Gordon Dunsire : Application of IFLA Namespaces 99 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

10.4.2015

34

Vir: Gordon Dunsire : Application of IFLA Namespaces 100 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Vir: Gordon Dunsire : Application of IFLA Namespaces 101 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015

Ko

mp

leks

no

st s

tru

ktu

re

Obsežnost zajetega področja

ONTOLOGIJE

TEZAVER

KLASIFIKACIJE

NOMENKLATURE

FOLKSONOMIJE

Hierarhija, ekvivalentnost in določene asociacije

Določena hierarhija, ekvivalentonst in asociacije

Hierarhija in ekvivalentnost

ekvivalentnost

Brez posebnih medsebojnih povezav

Vir: Weller, K. (2010): Konwledge representation in the social semantic web, str. 208 102 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015