pahipodiji (pachypodium lindl.) na madagaskarju adenium...

GLASILO DRU[TVA PRIJATELJEV KAKTUSOV SLOVENIJE4 (1): 1-20 (2001)

Pahipodiji (Pachypodium LINDL.) na MadagaskarjuAdenium obesum ssp. swazicum (STAPF.) ROWL.

Povest o dobrem pejotlu, 4. del

Glasilo dru{tva prijateljev kaktusov SlovenijeJournal of the Friends of Cacti Society of SloveniaISSN 1408-5984

Glavni in odgovorni urednik / Editor-in-Chief: Iztok Mulej <[email protected]>

Uredni{ki odbor / Editorial Board: Darko Dolenc <[email protected]>

dr. Marjan Donko <[email protected]>

Zvone Rov{ek <[email protected]>

Jure Slatner <[email protected]>

dr. Matija Strli~ <[email protected]>

WELWITSCHIA je naslednik glasila Kaktusi in druge so~nice, ki je izhajalo od januarja 1972 do decembra 1997. Izdajaga dru{tvo prijateljev kaktusov Slovenije. Prispevki v glasilu niso honorirani. Avtorske pravice zadrìjo avtorji, ki dajejodovoljenja za reprodukcijo, delno ali v celoti. Izraèna mnenja in stali{~a so mnenja avtorjev prispevkov in ne odraàjo nu-jno tudi mnenja uredni{kega odbora. Slikovnega gradiva ne vra~amo. Glasilo izhaja {tirikrat letno, praviloma v marcu, ju-niju, septembru in decembru. Glasilo je brezpla~no in ga dobivajo vsi ~lani dru{tva prijateljev kaktusov Slovenije.

WELWITSCHIA is the official journal of the Friends of Cacti Society of Slovenia and was published from January 1972till December 1997 as 'Kakteje in druge so~nice'. Four issues are published per annum, in March, June, September andDecember. Authors of individual contributions are copyright owners and a permission must be obtained from them priorto reproduction in any form, either in part or as a whole. The journal welcomes contributions dealing with all aspects ofbotany or horticulture of cacti and other succulents, exotic and alpine plants. Please direct all inquiries regarding manu-script submission, society membership or advertising to the editor-in-chief, DPKS, Na trati 2, 4248 Lesce, Slovenia.

NAVODILA ZA AVTORJE: V glasilu objavljamo predvsem prispevke, ki se ti~ejo botanike ali hortikulture kaktusov indrugih so~nic, eksoti~nih ter alpskih rastlin. Strokovni teksti naj imajo povzetek (100-200 besed) in naj sledijo uveljavl-jeni obliki, kar velja tudi za literaturne navedbe. Rokopise po{ljite na naslov uredni{tva: DPKS, Na trati 2, 4248 Lesce aliv elektronski obliki na enega od gornjih naslovov. Strokovne tekste pregledata vsaj dva ~lana uredni{tva ali zunanjisodelavec. Poleg strokovnih so dobrodo{li tudi vsi prispevki, ki se ti~ejo vpra{anj dru{tva in ~lanstva ter odmevi,razmi{ljanja in izku{nje gojiteljev po Sloveniji.

SESTANKI DRU[TVA so drugi petek v mesecu, razen julija in avgusta, v Ljubljani, v pritli~ni predavalnici srednje grad-bene in ekonomske {ole, Dunajska cesta 102, vsakokrat ob peti uri popoldne. Na sestanke ste vabljeni vsi, ~lani in ne~lani.Slednji lahko izrazijo èljo po v~lanitvi tudi pisno na naslov uredni{tva revije ali elektronski naslov.

Elektronska po{ta/E-mail: [email protected]

INTERNET/URL: http://www.dpks-drustvo.si/

PREDAVANJA predstavijo na dru{tvenih sestankih ~lani dru{tvaali vabljeni predavatelji.

11. januar 200215. februar 2002 namesto 8. februarja, ko je praznik8. marec 200212. april 2002

NASLOVNICA:

ûdovit primerek rozetastega pahipodija (Pachypodium rosulatumvar. gracilius) v pogorju Isalo v ju`nem delu centralnega Mada-gaskarja. Bohotni cvetovi so v pravem nesorazmerju z grobo trna-to obrambo in spominjajo na cvetove oleandra, s katerim je vrstav o`jem sorodstvu. Eden od avtorjev prispevka o pahipodijih jih jelahko ob~udoval avgusta 2000. (Foto: M. Strli~)

FRONT COVER:

A beautiful specimen of Pachypodium rosulatum var. gracilius inthe Isalo mountains, in the Southern part of the central Madagas-car. The exuberant flowers are in a true contrast with the rough ar-mory and are reminiscent of the flowers of oleander, to which thespecies is closely related. One of the authors of the text on mada-gascan pachypodiums had the opportunity to observe them in Au-gust 2000. (Photo: M. Strli~)

Naslov/Address: DPKSNa trati 24248 LESCESLOVENIA

WELWITSCHIA 4 (1) 2001 1

UvodnikPrva {tevilka letnika 2001 - spet z zamudo.

Ta {tevilka glasila je precej tematsko obarvana.Posve~ena je druìni pasjestupovk (Apocy-naceae). Z besedilom in dvema barvnima fo-tografijama je predstavljen predstavnik roduAdenium. V glavnem tematskem sklopu pa no-vo ime med avtorji prispevkov podrobno pred-stavi pahipodije z Madagaskarja. Zraven jeseveda tudi nekaj barvnih fotografij, ki jih je vnaravi posnel Matija.

Da pa je tematska {tevilka zaokroèna, stapredstavljeni {e dve knjigi o pohipodijih oz.pahipodijih in adenijih, ki sta iz{li istega leta.Primerjava se nam kar ponuja.

V tej {tevilki nadaljujemo, tokrat è ~etrti~, mito pejotlu. Vendar kaj takega ne poskusite sami.U~inek pejotla je na nas bojda precej huj{, kotna Indijance.

Na{ stripovski glavni junak se tokrat prvi~sre~a s problemom gojenja kaktusov. Le kajdela narobe?

Ostale rubrike so ve~ ali manj stalni spremlje-valec na{ega glasila. V Sliki in besedi so pred-stavljeni {tirje kaktusi in dve so~nici.Pogledamo, kaj so pisali v na{em glasilu pred~etrt stoletja. In zaklju~ujemo s skokom v na{gorski svet. Barvna slika, ki je objavljena vAlpskem koti~ku je reprodukcija iz dobrihsedemdeset let stare knjige.

Staro leto je za kaktusarje minilo brez huj{ihpretresov. V dnevnem ~asopisju je bil objavljen~lanek o dru{tvu in kaktusih. @al se novinarjine ozirajo na na{e popravke, tako da se v~lanku pojavlja kar nekaj neumnosti. Tudi fo-tografija je bila slaba. Bolje bi bilo, da bi ob-javili kar na{e fotografije.

V novem letu bomo posku{ali zmanj{ati zamu-do pri izdajanju glasila. Ko to berete, je vpripravi è naslednja {tevilka.

Za konec pa èlim vsem ~lanom veliko veselja,osebne sre~e in zdravja v letu 2002, predvsempa veliko uspeha pri gojenju rastlin, velikocvetja in ~im manj izgub.

Iztok Mulej

VSEBINA (CONTENTS):

V SLIKI IN BESEDI

CACTI AND SUCCULENTS IN PORTRAIT

stran (page): 2

ALPSKI KOTI~EK

ALPINE CORNER

PRED 25 LETI SMO PISALI

25 YEAR AGO WE WROTE

stran (page): 16

KNJI`NA POLICA

BOOKSHELF

stran (page): 14

Bo{tjan Kalamar:

Povest o dobrem pejotlu - 4. del

The Good Old Peyote Story. Part 4.

stran (page): 4

Matija Strli~:

Adenium obesum ssp. swazicum (STAPF.)ROWL.

stran (page): 6

Janez Kadivec, Matija Strli~:

Pahipodiji (Pachypodium LINDL.) naMadagaskarju

The Madagascan pachypodiums (Pachypodium)

stran (page): 7

Zvone Rov{ek:

Kaktus

The Cactus.

stran (page): 18

Marija Prelec:

Alpski zvon~ek

The Alpine Snowbell

stran (page): 19

2 WELWITSCHIA 4 (1) 2001

V SLIKI IN BESEDI

Coryphantha runyonii BRITTON & ROSE - run-jonova korifantaSinonim: Lepidocoryphantha runyonii (BR. & R.)BACKEBERG

ZDA (Teksas - Starr County)

Coryphantha runyonii se pona{a s ~udovitim {krlatnorde~im cvetjem. Ime je dobila po Robertu Runyonu,ki je v letu 1921 odkril tudi novo vrsto eskobarije, oberastlini pa sta Britton in Rose leta 1923 imenovala ponjem. Raste v Starr County v severnoameri{kem Tek-sasu, kjer pade temperatura tudi pod -10 °C. Goji se vprepustnem mineralnem substratu, ki lahko vsebujetudi dele` grobega apnenca. V na{ih zbirkah je red-kost in se ve~inoma raz{irja vegetativno, cveti pa boljredko.

Zvone Rov{ek

Mammillaria gracilis 'Blooming Red' - ne`narde~ecveto~a bradavi~arkaV prej{nji {tevilki glasila je bil predstavljen zanimivkultivar ne`ne bradavi~arke s sne`nobelimi bodicami(M. gracilis 'Arizona Snowcap'). Nekaj posebnega jetudi ta rde~e-cveto~i kultivar.

Oblika rasti je enaka kot pri osnovni vrsti. Stranskipoganjki poènejo blizu vrha stebla. Bodice so boljgoste in dalj{e kot pri M. gracilis. Obrobne bodice sobele in razporejene glavni~asto, osrednje bodice pa sorjave.

Kot è ime pove, so cvetovi rde~i. Cveteti za~nekonec avgusta in cveti do oktobra ali novembra. Cve-tovi so bolj redki, saj sta na enkrat odprta le dva cve-tova, kak{en ve~ ali manj.

Kot njen mnogo bolj znani sorodnik, tudi ta kultivarni zahteven za vzgojo. Gojimo ga kot vse ostale manjzahtevne kaktuse. Razmnoùjemo ga s potaknjenci, kise radi ukoreninijo.

Iztok Mulej

Euphorbia polygona HAW. - mnogorobi mle~ekJu`noafri{ka republika (Vzhodna kapska provinca)Ta prelepa stara vrsta mle~ka raste omejeno po strmihkremenastih skalah skupaj z alojami v precej dolgihpasovih od centralnega dela populacije med Uiten-haagom in Bathurstom, proti zahodu pa sega v KougaMountains in zahodno od Hankeya v vzhodni Kapskiprovinci v Ju`noafri{ki Republiki. Znanih je {e nekajdrugih nahajali{~, kaè pa precej{njo variabilnost.Temnozelena rastlina je na videz podobna E. feroxBOISSIER, s katero pogosto raste na istih rasti{~ih in juje v~asih te`ko razlo~evati, zraste pa kar ~ez meter vvi{ino. V njej se ponekod zaraste parazitski Visciumminimum. Zaradi skrajne podobnosti se utegne E. fer-ox uvrstiti kot podvrsta E. polygona.Za vzgojo je dokaj nezahtevna. êprav v naravi rastena kremen~evih skalah, v kulturi dobro uspeva v bo-gatem humusnem substratu. Raste poleti in takratpotrebuje kar dosti vode. V toplih mesecih se lahkogoji tudi zunaj, kjer dobi zelo mo~ne bodice inrde~kasto povrhnjico.

Zvone Rov{ek


Sulcorebutia tarijensis RITTER - tarijska sulkore-bucijaBolivija (Tarija)

Kot è ime pove, je doma v bolivijski pokrajini Tari-ja, zahodno od istoimenskega mesta na nadmorskivi{ini 2500 m. Rastlina je kroglaste oblike. V~asih serazra{~a, v~asih ostane sama. Telo je temno zelenebarve. Bodice so razporejene glavni~asto (pektinatno)in so rjave barve. Cvet ima do 3 cm premera in jekarminasto rde~e barve. Grlo cveta je rumeno.

Rastlino na sliki sem na{el pred leti, ko sem {el na re-den mese~ni obisk k Hrovatinu. Takoj mi je padla vo~i s temno zelenim telesom in ~udovitimi, boljrde~imi kot rjavimi bodicami.

Kaktuse se goji enako kot vse vi{inske rebucije insulkorebucije. Zalivamo jih od spomladi do jeseni, vnajhuj{i poletni pripeki in pozimi pa jih pustimo suhe.Rastejo lahko na direktnem soncu. Razmnoùjemo jihs potaknjenci in semeni.

Iztok Mulej

Pseudopectinaria malum LAVRANOS - jabol~napsevdopektinarijaSinonim: Echidnopsis malum (LAVRANOS) BRUYNS

Etiopija, Kenija, Somalija

P. malum je zanimiva so~nica z afri{kega roga.Uvr{~ena je v skupino stapelij. Ju`noafri{ki botanikPeter Bruyns jo je uvrstil v rod Echidnopsis, ~eprav sepo obliki stebel in cvetov razlikuje od ostalih pred-stavnikov tega rodu.Rastlina ima plaze~a, obi~ajno {estrebrna stebla, ki sodebela nekaj ve~ kot pol centimetra. V naravi jih je vsu{nem obdobju te`ko opaziti, ker so rjavkasta steblaskrita v prahu. Po deèvnem obdobju stebla ozelenijoin iz njih poènejo ~udoviti rde~kasto rjavi cvetovi,àmetasti na otip. Mene spominjajo na fige, druge natoplozra~ne balone. Ven~ni listi so popolnoma zrasli,le na vrhu ima cvet zvezdasto odprtino zaopra{evalce.Mnoì se s semeni ali s stebelnimi potaknjenci, kipoènejo korenine vzdol` leè~ih stebel. Rastlina jete`ka za vzgojo. Pozimi se rada izsu{i, zato jomoramo zelo previdno vlaìti.

Iztok Mulej

Gymnocalycium carminanthum BORTH & Koop-karminastocvetni gimnokalicijArgentina (Catamarca - Sierra de Ambato)Karminasto rde~ cvet je posebna zna~ilnost tegaprelepega gimnokalicija, ki so ga na{li v Sierra deAmbato v Argentinski provinci Catamarci. Za gojen-je dokaj enostavna vrsta ima àmetno povrhnjico, kardaje è tako lepi rastlini {e bolj `lahten nadih. Kratkebodice so upognjene navznoter, zato je rastlinaprimerna tudi za tiste, ki se boje bolj trnatih rastlin.Vro~ino in sonce prena{a malo bolje kot njegoviUrugvajski bratranci, vendar ga je bolje gojiti malozasen~enega. Ime izvira iz latinske besede carmínus,kar po na{e pomeni karminast in anthus, kar pomenicvet. Raste na nadmorski vi{ini okoli 2000 metrov inprenese kar do 10 stopinj pod ni~lo.

Zvone Rov{ek


ê smo v prej{njih ~lankih malo obdelalizgodovino, je vsekakor upravi~eno vtaknitiradovedne nosove v sedanjost. V ZDA, deèlineomejenih mo`nosti, imajo poleg sr~kanihvatikanskih podru`nic tudi The Native AmericanChurch, torej nekako cerkev domorodcev vgrobem prevodu.

V teh hramih veselja in bo`je modrosti upora-bljajo pejotl v obredih, ki se od do sedaj opisanihv marsi~em lo~ijo, so si pa v okviru te cerkve, tu-di med razli~nimi plemeni, izjemno podobni, kerorganizacija ni plemenskega zna~aja in so se po-samezne razlike zabrisale tekom let. Pri moder-nem ("ful kul in" v govorici dana{nje internetmladine) obredu ne gre za romanje, lov alipodobna, nekako preìveta dejanja askeze oziro-ma skrbi za dobro plemena, temve~ za no~nosre~anje v primerni zgradbi.

Kot pri raznih drugih veselih opravilih, imajoudeleènci obreda predigro. Roko na srce, gre zapripravo na sam obred. Nekatera plemena {e ved-no vklju~ujejo romanje v obred, a je romanjesamo precej manj zapleteno kot pri mehi{kih In-dijancih, nekatera pravila pa so nespremenjena.Tudi tem rev~kom so tekom romanja ènski ~ariprepovedani, hrane ne smejo soliti in v skupini nesme biti ènsk, ki so v ob~utljivem delu meseca.

Po romanju se pri~nejo priprave na celono~nosre~anje, ki so od plemena do plemena nekolikorazli~ne. Sre~anje poteka v pejotl-tipiju (peyotetipi), torej v vsem dobro znanemu koni~astemu{otoru (tipi-koni~asti {otor), ki ima v tem primerumalce druga~no ime in zanimiv namen. Pejotl-tipi postavijo le za ta sre~anja, ga okrasijo sprimernimi simboli in postavijo na izbranomesto. Nekatera plemena uporabljajo kar kolibenamesto {otora, drugi pa se sre~ajo pod milimnebom.

Obred ponavadi vodijo {tirje izbranci: vodja aliroad-chief, bobnar, skrbnik cedre ali cedar-manter skrbnik ognja ali fireman. Vodja ni duhovnik

temve~ le vodja sestanka, ki nadzoruje postavitevoltarja in poskrbi za vse ritualne pripomo~ke.

Ve~ina oltarjev je oblikovana kot izboklina v ob-liki polmeseca z brazdo od enega do drugega kra-ka polmeseca, ki predstavlja pejotlovo pot, po ka-teri morajo potovati verniki, da spoznajo pejotl.Ponavadi postavijo oltar za vsak obred posebej inga po obredu poru{ijo.

Zakaj pa sploh pripravijo tak, kot bomo videli,dokaj zapleten obred? Razlogov je ve~, naj-pogostej{i so pro{nja za ozdravitev ali zahvala zale-to, molitev za druìnske ~lane, ki so od{li nasluènje voja{kega roka, praznovanje rojstnegadneva, blagoslov za osebo v teàvah,…

Osnovni prerijski obredPoteka v tipiju, v katerem se udeleènci zberejokmalu po son~nem zahodu in posedejo v krogu.Vodja obreda poloì velik kos posebej izbranega(seveda posu{enega) pejotla na sredino oltarja. Toje O~e-pejotl, kateremu so tekom obredaposve~ene pesmi in molitve. Takoj, ko je O~e-pe-jotl poloèn na oltar, se obred lahko za~ne.

Vodja vzame tobak in koruzno li~kanje, zvije cig-areto in poda tobak na svojo levo. Tobak takoobkroì skupino in vsak si pri tem zvije cigareto.Medtem skrbnik ognja vzame posebno dimnopalico, jo delno poloì v ogenj, da pri~ne en delgoreti, upihne plamene na koncu palice in dobilepo àre~i naravni vìgalnik. Dimno palico natopoda vodji, ki si z njo pri`ge cigareto in kot prejtobak, poda palico naokoli, da si vsi udeleèncipri`gejo svoje smotke.

Vodja pri~ne z molitvijo, ki ji vsi sledijo bodisinaglas, bodisi potiho. Po molitvi v ti{ini ugasne-jo cigarete na tleh in ogorke poloìjo na oltar. Sle-di blagoslavljanje s kadilom in podajanjeàjbljeve vejice. Vodja ali pa oskrbnik cedrevzame nekaj zdrobljene cedrovine in jo potresepo ognju, pri ~emer se razvije prijetno di{e~ beldim, v katerem vodja blagoslovi pejotl in àjbelj.

Povest o dobrem pejotlu 4. del

The Good Old Peyote Story. Part 4.

Cerkev ameri{kih indijancev (The Native Ameri-can Church) v svojih zanimivih obredih, na pose-bej za to dolo~enih mestih, uporablja pejotl. Tiobredi trajajo celo no~ in so izrednega pomenaza udeleènce, saj poleg ostalega tekom obredaza to dolo~ena oseba izvaja tudi zdravilne rituale.

In their interesting ceremonies, members of theNative American Church use peyote at specificplaces. The ceremonies may take the whole nightand bear enormous importance for every partici-pant, as healing rituals are an important part.

Klju~ne besede:Cerkev ameri{kih indijancev, pejotl, osnovni pre-rijski obred

Keywords:The Native American Church, peyote, The BasicPlains Ceremony

Bo{tjan Kalamar


Kmalu sledi podajanje àjbljeve vejice in pejotla,ki si ga vsak vzame iz posebne vre~e. Kon~no jetu na vrsti uìvanje rastlinice, ki jo mi, bledoli~niosebki gojimo in fotografiramo v rastlinjakih. êkomu med obredom postane zaradi uìvanja pe-jotla slabo, lahko zapusti tipi in se vrne, ko sepo~uti bolje.

Ko so vsi dobili svojo porcijo pejotla, oskrbnikcedre vrè {e ve~ cedrovine na ogenj. V dimuvodja sedaj blagoslovi palico, peresa in ropotuljo,narejeno iz bu~e. Bobnar v dimu blagoslovi bob-narsko pal~ko in pri~ne bobnati. V tem trenutkupri~ne zganjati hrup {e vodja s svojo ropotajo~obu~ko in zapoje {tirikrat "Otvoritveno pesem".

ê ste mislili, da je hrupa konec, ste se bridkozmotili. Bobnar in vodja sedaj izmenjata glas-bene pripomo~ke in bobnar zapoje {tiri pesmi, kise seveda navezujejo na pejotl. Ropotuljo dobinato oskrbnik cedre in od~ivka zopet {tiri pesmiob bobnanju vodje ali bobnarja. To se nato po-navlja, dokler vsak udeleènec ni pri{el na vrsto.Sledi {e nekaj molitve do polno~i, ko se obredspremeni.

Vodja ali oskrbnik cedre vrè nekaj kadila naogenj in povabi vse prisotne na blagoslov z di-mom. Skrbnik ognja nato vzame pi{~alko izorlove kosti, odide iz tipija in zapiska enkrat navsako stran neba, nakar se vrne v {otor, kjer vod-ja zapoje {tirikrat "Polno~no pesem". Sledi malomorje piskanja, zvijanja cigaret, molitev, pitjavode in ponovnega uìvanja pejotla. PoPolno~nem obredu lahko udeleènci zapustijo{otor, da se malo pretegnejo in oddahnejo od vsehsilnih blagoslovov.

Od za~etka obreda je minila è malodane celano~ in kmalu se pri~ne daniti. Ob prvi jutranjisvetlobi so zdaj è dodobra zakajeni in s pejotlomnaphani veseljaki ponovno v {otoru, kamor jimna znak vodje ènska prinese vedro vode. Kajmislite, kak{en znak da vodja? [tiri piske napi{~alko iz orlove kosti seveda. Vodja {e zapoje{tiri "Jutranje pesmi", malo pocopra okoli oltarja,nakar si Evina potomka zvije cigareto, jo kadi,moli in poda vodji ter obema oskrbnikoma. V temtrenutku lahko vodja ali kateri drugi izbranec iz-vaja zdravilne obrede na morebitnih prisotnih

Slika 1: Osnovni prerijski obred (narisal Bo{tjan Kalamar).

LEGENDA:1 ropotulja ob bobnarju2 àjbelj3 palica4 vre~ke s pejotlom in kadilom5 vodja ali Road Chief

6 skrbnik cedre ali Cedar Man7 oltarna tkanina8 O~e Pejotl na vejici àjblja9 pejotlova pot

10 ogenj11 dimna palica

12 voda13 koruza14 meso in sadje15 oltarna tkanina16 prina{alka vode17 skrbnik ognja


Ko è rodu pahipodijev namenjamo toliko pros-tora v {tevilki, ki je pred nami, pa namenimo parbesed {e adenijem. V rodu je od ene do devetvrst, ki jih bolj skromni botaniki obravnavajo kotpodvrste debelega adenija (A. obesum), mnenje,ki mu sledimo tudi tu. Adeniji so zna~ilni za na-jbolj neprijazne in su{ne pokrajine povsod v pod-saharski Afriki, v pasu od Senegala do Eritreje,na ju`nem delu Arabskega polotoka, vklju~no z

jemenskim otokom Sokotra, na katerem se bo-hoti v ujetni{tvu ena najredkej{ih podvrst, soko-transki adenij. Od Somalije je rod na{el pot daljeproti jugu v pasu vse do Ju`noafri{ke republiketer Namibije. Za~uda jih na Madagaskarju, kjernajdemo toliko vrst pahipodijev, ni. Razlika medrodovoma, ki jo opazimo na prvi pogled, je goto-vo ta, da pri adenijih prilisti niso preobraèni vtrne. Cvetovi so ve~inoma rde~i, ro`nati, celoskoraj popolnoma beli. Struktura cveta se odpahipodijev tudi nekoliko razlikuje - pra{nice sopreoblikovane tako, da se v obliki odlakanih nitiraztezajo vse do grla cveta. Semena so podolgo-vata, s ~opkom dla~ic na vsaki strani.

Sok adenijev je strupen: uporabljajo ga bodisi vzdravilskih pripravkih v tradicionalni medicini,bodisi kot strup za pu{~ice, zlasti böhmov adenijv Namibiji. Pri presajanju nekoliko previdnosti

bolnikih. Ko zdravilec zaklju~i z obredom, pris-otni pijejo vodo iz vedra.

Pri nekaterih plemenih se z vstopom ènske v{otor pri~ne zajtrk, sestavljen iz mesa, sadja inkoruze, pri drugih pa zajtrk po~aka, dokler vsi nepopijejo vode. Nato vodja zapoje {tiri "Zaklju~nepesmi". Ritualne pripomo~ke zdaj pospravijo, sajse je formalni del obreda zaklju~il. Vsi se sprosti-jo, smehljajo, pogovarjajo, pojejo,... Medtem po{otoru kroì hrana in voda, vsak si postreè polastnih èljah. Po zaklju~ku zajtrka, skrbnik og-nja odpelje prisotne iz {otora, podre se oltar inugasne ogenj ter zloì {otor.

Kasneje istega jutra organizator sre~anja pripravi{e veliko pojedino za sodelujo~e in njihovedruìne, kar pomeni, da se v poznem popoldnevu

odpravijo domov temeljito spitani, dobro spo~itiin duhovno bogatej{i. Ne smemo pozabiti, da sotaki obredi izjemnega pomena za Indijance, sajomogo~ajo spro{~anje jeze, potla~enih ~ustev,krepijo kulturno zavest in so zdravilne narave.Cela zadev{~ina se sli{i veliko bolje kot na{ezamreène sobice s sitnim osebjem in napisompsihiatrija nad vhodom. Tipi prav sr~kano di{i,dobi{ koruzo, pejotl in obisk deklice, cigarete invodo. Je potrebnih {e ve~ argumentov? Ja, ~istoza konec: kaj mislite, koliko Indijancev kon~a napsihiatriji? Zelo malo, razen v kak{nempogro{nem filmu.

Bo{tjan KalamarKoro{kega bataljona 5

SI – 1231 LJUBLJANA ^RNUÊ

Adenium obesum ssp. swazicum (STAPF.) ROWL.


Pahipodiji (Pachypodium LINDL.) na Madagaskarju The Madagascan Pachypodiums (Pachypodium LINDL.)

Tokrat smo pod drobnogled vzeli rod pahipodijev(Pachypodium), to~neje madagaskarske vrste.Seveda gre za rod, ki je vedno bolj in boljpriljubljen in katerega predstavnike najdemo vskoraj vsakem rastlinjaku. Zato posku{ava av-torja razbliniti nekaj dvomov in razjasniti nekajneresnic, povezanih s "teàvnim" gojenjem vrst.Resda to rastlinje potrebuje nekoliko toplej{epogoje, ki jih v Sloveniji lahko zagotovimo le zogrevanjem, a nas zato nagradijo z bogatim inrazko{nim cvetjem. Pri pregledu vrst avtorja sle-diva stari razdelitvi na skupine po barvi cvetov, kipa, vsaj v grobem, rod dovolj dobro razdeli tudiglede na tip rasti. Avtorja se nagibava k boljumirjenemu poimenovanju, saj so nedavne eks-pedicije na Madagaskar odkrile vrsto zanimivihnovih populacij.

This time, we took a clos-er look at the genus Pachypodium, particularlythe Malagasy species. The species have cer-tainly gained a permanent position in our green-houses and have become what one would call"permanent guests". Therefore, the authorsstrived to clear some doubts and unveil some lit-tle known truths about their "difficult" culture.True, in Slovenia one needs a heated green-house to keep the plants safely, but their floralsplendour is convincing. The overview ofspecies follows the old classification into sec-tions according to the flower colour, which over-laps with the differences in habit well enough.Regarding the taxonomy of the recently foundpopulations in Madagascar, the authors try tokeep a more conservative view.

Janez KadivecMatija Strli~

tako ne bo odve~. Adenijem so kljub ~udovitimcvetovom vrata v cvetli~arne {e vedno nekolikopriprta. Razlog je enostaven: nekoliko bolj soob~utljivi od pahipodijev, zlasti od lamerejevega,zato jih v cvetli~arnah najdemo cepljene na ole-ander, ki je bolj neob~utljiv na stoje~o mokroto.To pa àl rastlinam odvzame eno izmed najlep{ihlastnosti - namre~ zanimiv na~in rasti z odebelje-nim steblom (deblom), t.j. kaudeksom.

Svazijski adenij je morda najla`ji za vzgojo inkot vse vrste uìva v vsem soncu in toploti, ki jusploh lahko nudimo. Poleti bo hvaleèn zaob~asno gnojenje in da rastlina ne odvrè listov,je lahko zemlja ves ~as nekoliko navlaèna. Po-

zimi naj bo na toplem, pri okoli 10-12 °C in~eprav podvrsta razvije nekoliko odebeljeno ste-blo, ostane grmi~aste rasti in nima obse`nih za-log vode. Zato ji pozimi sem ter tja namenimokanec vode, da se korenine ne izsu{ijo popolno-ma. Kot ime pove, je raz{irjena v republiki Svazi,a tudi v sosednji ju`noafri{ki pokrajini KwazuluNatal. Od tipske podvrste se razlikuje po oblikirasti ter po nitih, podalj{kih pra{nic, ki pri tejvrsti ne doseèjo ustja cveta. Poleg tega jeven~na cev gladka in ni porasla z dla~icami. Zaza~etnika pa je ta podvrsta verjetno najla`ja.

tekst in foto: Matija Strli~

Pahipodiji iz druìne pasjestrupovk (Apocy-naceae) so lesnate so~nice z odebeljenimi stebli,doma v stepah, savanah in gozdovih, pa tudi vgoratih podro~jih, kjer jih najdemo na skalnatihrasti{~ih. Pri nekaterih vrstah deblo lahkodoseè 13 m vi{ine, pri drugih spet ostane prit-likavo in v vi{ino skoraj ne rastejo. Rod jeraz{irjen v Ju`noafri{ki republiki, Namibiji, An-goli, Lesotu, Mozambiku, Zimbabveju in Mada-gaskarju. Na tem otoku so precej raz{irjeni,ponekod tudi lokalno pogosti, in so doma pov-sod, kjer ni premokro, izjema je le ozki tropskipas vzdol` vzhodne obale.

Rastline tega rodu ve~ina gojiteljev prepozna poodebeljenih deblih in mo~nih trnih. Ti so v dvo-jicah, kadar gre za preobraène priliste, prinekaterih vrstah pa v trojicah, pri ~emer je tretji,osrednji, obi~ajno nekoliko kraj{i in je verjetnopreoblikovan stranski poganjek. Tu in tam serazvije ve~ osrednjih trnov, ki se razvijejo naizredno skraj{anem poganjku, t.i. brahiblastu.

Zgradba cvetov je za pasjestrupovke zna~ilna(oglejte si morda bolj dostopne cvetove oleandraali zimzelena). So pet{tevni, z zelenimi, pri dnuzraslimi ~a{nimi in ìvo obarvanimi ven~nimi

Klju~ne besede:pahipodiji, pasjestrupovke, Madagaskar, Pachy-podium, Apocynaceae

Keywords:pachypodiums, the periwinkle family, Madagascar,Pachypodium, Apocynaceae


listi. Tudi ven~ni listi so delno zrasli in tvorijocevasto pladnjast cvet. Plodnica ima dva plodnalista, ki se pri vrhu zlijeta v vrat pesti~a in braz-do bobni~aste oblike, ki je receptivna s spodnjestrani, kjer je tudi mo~no lepljiva. Pribli`no vvi{ini brazde ali nekoliko pod njo izra{~ajo naven~ne liste prirasli pra{niki, katerih kratke inmo~ne niti in suli~asto oblikovane pra{nice sooblikovane tako, da jemed njimi le pet ozkihre`. Niti so na notranjistrani opremljene zlaski, ki so obrnjeniproti dnu cveta.Pra{nice so odprtenavznoter nastalegatulca in na vrhu nimajopodalj{anih izrastkov,ki bi segali v grlo cve-ta, kar je zna~ilnost so-rodnega in prav takodobro znanega roduAdenium. Grlo je boljali manj raz{irjeno inomogo~a dostop ra-zli~nim ùèlkam,vendar le tiste pridejo

do nektarja na dnu cveta, katerih sesalo seèskozi eno od petih ozkih re` med pra{nicami,mimo peloda in brazde. Na ta na~in cvet tudiopra{ijo: na sesalo se oprime pelod, ki ga vnaslednjem cvetu s sesala ostrgajo laski pra{nihniti in tako pelod obstane na lepljivi brazdi. Pravtako cvetove tudi opra{ujemo: priskrbimo si dol-go ravno dlako, s katero seèmo globoko skozi

Slika 3: [e nezreli plodovi geayevega pahipodija (P. geayi) v gozdovihsu{nega ju`nega Madagaskarja, v okolici kraja Tulear (foto M. Strli~).

Slika 2: Prerez cvetnega odevala rozetastega pahipodija (P. rosulatum). Lepo so vidne dla~ice, kiotrejo cvetni prah s sesala obiskujo~e ùèlke na brazdo (foto: M. Strli~).


reè v cvetove razli~nih rastlin. Pahipodiji nam-re~ praviloma niso samoplodni, {e manj pasamopra{ni, kot so nekdaj mislili. Na sliki jeprerezan cvet, na katerem so vse strukture razenplodnice lepo vidne, zlasti pa svetle~a brazda,preoblikovane pra{nice z izrastki v grlu cveta terpra{ne niti z laski, ki kaèjo proti dnu. Semenaso opremljena z laski, razvr{~enimi v oblikienojnega cofa. Tudi v tem se razlikujejo odadenijev, saj imajo ti na semenih po dva cofalaskov.

M. Pichon (1949) je rod razdelil v tri podrodovepredvsem na osnovi barve cvetov, Chionopodi-um z belimi cvetovi, od madagaskarskih torejambongen{ki (P. ambongense), decaryjev (P. de-caryi), lamerejev (P. lamerei), rutenbergov (P.rutenbergianum) in geayev pahipodij (P. geayi);podrod Chrysopodium sestavljajo nizko rasto~erastline, ki se razra{~ajo predvsem v {irino,cvetijo pa rumeno ali redkejo belo s predstavni-ki kratkostebelni (P. brevicaule), gostocvetni (P.densiflorum), horomben{ki (P. horombense) inrozetasti pahipodij (P. rosulatum). Podrod Por-phyropodium zdruùje vrste z rde~imi cvetovi zrumenim vratom. V ta podrod spada baronovpahipodij (P. baronii). Dana{nji avtorji in poz-navalci rodu to delitev opu{~ajo, so pa kljubtemu deljenega mnenja glede {tevila vrst, saj jih

Rowley (1999) priznava 14, Rapanarivo et al.(1999) pa kar 23. Oglejmo si jih podrobneje, povrsti.

V prvo skupino bi lahko na{teli vrste, ki so porasti in barvi cvetov zelo podobne. Vse imajorumene cvetove, bolj ali manj kratke in mo~neveje in po dvoje bodic. Medtem ko kratkostebel-ni pahipodij hitro prepoznamo è po obliki,lahko ostale lo~imo ve~inoma le po cvetovih:gostocvetni je edini s pra{nicami dalj{imi odven~ne cevi, horomben{ki ima zvon~aste cve-tove s petimi izrazitimi prekati, rozetasti pa imacvetove z dolgim, bolj ali manj ozkim ven~nimtulcem brez prekatov. Ena opisana variacija imacvetove slonoko{~ene barve (P. rosulatum var.eburneum).

Kratkostebelni pahipodij(Pachypodium brevicaule BAK.)Za kratkostebelni pahipodij je zna~ilna nepravil-na razra{~enost s kroglastimi, mo~no skr~enimivejami. Rastlina doseè obi~ajno 10-40 cm, a tu-di do 1 m v {irino in do 25 cm v vi{ino, vendarje vedno zna~ilno {ir{a kot visoka, po ~emer jolo~imo od vseh ostalih vrst è na prvi pogled.Rastlina ima sivo-srebrno plutasto lubje. Izrednoskraj{ane veje so zelo goste. Listov je malo, soovalne oblike, 1-3 cm dolgi in 1 cm {iroki,

Slika 4: Krasen razgled rozetastega pahipodija (P. rosulatum var. gracilius) na skalni pe~ini pogorjaIsalo na ju`ni polovici otoka Madagaskar (foto M. Strli~).


mo~no dlakavi na obeh straneh. Rumeni cvetovise pojavijo na koncu su{nega obdobja. Raste nakremen~asti podlagi na nadmorski vi{ini med1300 in 1900 m, izpostavljen soncu in lahkobrez teàv prenese visoke temperature, celo do50-60 °C. Srebrna povr{ina rastline odbijeve~ino svetlobe in tako zavaruje rastlino predvro~inskimi po{kodbami. Kratkostebelnipahipodij raste v vi{ino zelo po~asi, le nekajmilimetrov na leto. Zato pa lahko postanejoprimerki zelo {iroki. Meristem osrednjih vejlahko odmre, tako da rastlina izgleda kot kamen.Kadar ni olistana, jo je zato v naravi te`ko najti.

Kratkostebelni pahipodij je ena najbolj nenavad-nih in zanimivih madagaskarskih so~nic in gapogosto najdemo skupaj z vrsto mle~ka Euphor-bia quartziticola. Rastline je te`ko dobro gojiti,vzgojiti pa jih je mogo~e samo iz semen. Kerrastejo po~asi, traja precej ~asa, da vzgojimo lepprimerek. Zato pa je zadovoljstvo toliko ve~je.Kratkostebelni pahipodij izmed vseh pahipodi-jev zacveti najmlaj{i, saj cveti è pri velikostiokrog 2 cm, ki jo doseè v pribli`no enem letu.Rastline, ki sem jih (J. K.) posejal decembra, socvetele pomladi ~ez leto in pol.

Gostocvetni pahipodij(Pachypodium densiflorum BAK.)Gostocvetni pahipodij pogosto raste v velikihskupinah na pobo~jih granitnih gora. Vejiti sepri~ne po 3-5 letih po prvem cvetenju. Cvetoviso oran`no rumeni in imajo konice pra{nicdalj{e od ven~ne cevi (lastnost, ki jo delijo le {ez geayevim pahipodijem), so lahko zelo razli~noveliki in dosegajo od 1,5 cm do 3 cm {irine.Raz{irjen je v osrednjem Madagaskarju na nad-morski vi{ini 200-1750 m, najdemo pa ga lahkotudi v gorovjih povsod po osrednjem Mada-gaskarju. Nekateri avtorji razlikujejo tudi var.brevicalyx, ki naj bi imela nekoliko kraj{o ~a{oin venec, odtod tudi ime.

Horomben{ki pahipodij(Pachypodium horombense POISS.)Rastline te vrste so na zunaj zelo podobne roze-tastemu pahipodiju, vendar imajo druga~e ob-likovan venec. Ta je mo~no raz{irjen, ~a{ast.Rastline zrastejo do 70 cm v vi{ino in do 1,5 mv {irino. Veje so debele, nepravilne oblike in re-lativno kratke. Listi so jaj~aste oblike, 2-8 cm

dolgi in 1-3 cm {iroki. Premer rumenega cvetadoseè do 5 cm. Horomben{ki pahipodij imasocvetja z najdalj{imi peclji v rodu. Na Mada-gaskarju ga lahko najdete na jugu centralnegaplatoja v pogorju Horombe.

Rozetasti pahipodij (Pachypodiumrosulatum BAK.)Najdemo ga lahko na nadmorski vi{ini 100-600 m na {irokem obmo~ju od severa (Antsohi-hy) do jugozahoda Madagaskarja (sever-novzhodno od kraja Tolanaro). Zaradi zelo ra-zli~nih ekolo{kih pogojev v tem {irokem ob-mo~ju ima rozetasti pahipodij ve~ variacij inform, ki jih nekateri avtorji vodijo kot vrste, sepa prete`no razlikujejo po barvi cveta oz. nji-hovi bolj ali manj intenzivni rumeni barvi.Nekoliko se razlikujejo tudi po obliki rasti, ven-dar tudi bolj drobnjakarski avtorji priznavajo, daje "vrste" v nekaterih primerih nemogo~e raz-likovati, saj so znane populacije z vmesnimilastnostmi. Zato je morda najbolje, da zaenkratsledimo Rowleyevi (1999) klasifikaciji, doklerne zvemo kaj ve~ o raz{irjenosti in karakteris-tikah posameznih populacij. Tako zaenkrat raz-likujmo var. rosulatum, var. gracilius (z neko-liko bolj gracilnimi, t.j. tanj{imi vejami), var. in-opinatum ("nepri~akovani"), var. eburneum (sslonoko{~eno belimi cvetovi), var. cactipes (zbolj trnatimi vejami), fa. bicolor (s cvetovi znekoliko svetlej{im grlom). Res pa je, da so tudimeje s kratkostebelnim pahipodijem zabrisane,a je slednja vrsta le bolje lo~ena zaradi svojeminiaturnosti, ~eprav so znani (vzgojeni) kriàn-ci npr. z rozetastim pahipodijem. Vsekakor greza kompleks vrst z mnogimi oblikami. Rozetastipahipodij uspeva v podobnih pogojih kot gos-tocvetni in horomben{ki pahipodij. Listi sojaj~aste oblike, razli~ne velikosti, do 8 cm dolgiin do 4 cm {iroki, temno zelene barve. Cvetoviso rumeni in dolgi do 5 cm.

V drugo skupino uvrstimo drevesaste vrste z be-limi cvetovi. Vse doseèjo ve~metrskerazse`nosti, seveda v vi{ino. So lahko prepoz-navne, tudi ko niso v cvetju. Najmanj{i je am-bongen{ki, ki doseè do 2 m, spoznamo ga poozki ven~ni cevi in bodicah v dvojicah, nekolikove~ji je decaryjev pahipodij, ki ga takoj spoz-namo po tem, da je skoraj neoboroèn, zelokratke bodice so namre~ le kak milimeter dolge


in le na mladih poganjkih. Lamerejev pahipodijima po dvoje bodic in en trn ter zeleno lubje,geayev po dve bodici in trn ter sivkasto lubje tertudi o`je liste, sicer sta zelo podobna po rasti.Rutenbergov pahipodij ima najbolj klasi~nodrevesasto obliko, v bodice pa sta spremenjenapo dva prilista.

Ambongen{ki pahipodij(Pachypodium ambogense POISS.)Ambongen{ki pahipodij se je prvi~ pojavil vzbirkah so~nic leta 1989, ko so ga nabrali trgov-ci z rastlinami v narodnem parku Tsingy deNamoroka, blizu Soalala, edinem znanem naha-jali{~u. Na àlost je bilo nabiranje sicer dovolje-no, a zbiralci ne bi smeli zavestno kupovatirastlin iz narave. Po drugi strani tega po~etja do-ma~inov nih~e ne nadzoruje in na va{kih tr`nic-ah pogosto vidimo naprodaj rastline iz narave,pa ~etudi gre za za{~itene rozetaste pahipodije.Rastejo v skupinah, podobno kot gostocvetnipahipodij. Na pogled je zelo podoben de-caryevemu pahipodiju, a se razlikuje po gostemtrnju. Ima stekleni~asto obliko, zraste pa do 2 mvisoko in 40 cm {iroko. Obi~ajno se glavno de-blo razveji na ve~ tanj{ih vej. Listi so jaj~asteoblike do 3-9 cm dolgi in 2-3 cm {iroki. Cvetoviso beli.

Decaryjev pahipodij (Pachypodiumdecaryi POISS.)Rastlina ima stekleni~asto obliko, najdete pa jona apnen~astih pobo~jih gozdov v Montagnesdes Francais in Falaise de l'Ankarana, na nad-morski vi{ini okrog 500 m. Izjemoma so brezbodic, ki kmalu odpadejo in jih lahko najdemole tik pod vrhovi vej v parih. Zrastejo do 2-4 mvi{ine ter do 50 cm {irine. Listi so dolgi 3-12 cmter {iroki 1,5-5 cm. Beli cvetovi merijo do 12 cmv premeru, ven~ni listi so mo~no asimetri~ni,dolgi do 5 cm in {iroki do 3 cm. Razvr{~eni so vgostih socvetjih. Rodu Adenium je navidez soro-den zaradi "odsotnosti" bodic (pravzaprav sozgolj zelo kratke - 2 mm - in kmalu odpadejo), ase bistveno razlikuje po tem, da pra{nice nimajopodalj{anih izrastkov, ki bi segali v grlo cveta.Tako morda predstavlja vmesni ~len medrodovoma. Rod Adenium sicer nima pred-stavnikov na Madagaskarju. Imenuje se po od-kritelju M. Decaryu, ki je odkril to in {e mnogodrugih endemitov s tega zanimivega otoka.

Lamerejev pahipodij (Pachypodiumlamerei DRAKE)Vrsta je znana ne le vsem ljubiteljem kaktusovin so~nic, temve~ tudi skoraj sleherni gospodin-ji pod imenom madagaskarska palma. Tudi vvsaki cvetli~arni jo najdete in je prav verjetnoena izmed najbolj pogosto prodajanih so~nic nasvetu! Morda jo preka{a le kak Gymnocalyciummichanovichii, saj veste, "ve~nocveto~i" kaktus,ali kaj podobnega. Kakorkoli, opi{imo jo neko-liko podrobneje, saj je le redkokateri bralecvidel tudi cveto~e drevo. In je kaj videti: cvetovimerijo do 6 cm v premeru in ve~ in so sne`no-bele barve z rumenim grlom. Rastline vzcvetijo,ko doseèjo kak meter v vi{ino, kar je ob opti-malni negi lahko dose~i v petih letih ali prej,torej v na{i srednjeevropski klimi v kakem letuali treh ve~. Listi so 25-35 cm dolgi in do 2,5 cm{iroki, odrasle rastline pa doseèjo do 8 m z de-blom do 60 cm premera. Najdemo jih na jugu injugozahodu Madagaskarja na zelo raznolikihtleh, kar morda razloì dejstvo, da so tako pri-lagodljivi vsem mogo~im napakam gojiteljev.Tudi tu je z vrstnim imenom ovekove~eno imenajditelja, Lamera.

Geayev pahipodij (Pachypodiumgeayi COST. & BOIS)Spada med ve~je vrste, ~eprav je v mladosti nalas podoben lemerejevemu. Od njega se razliku-je po àmetnem lubju in po dolgih in tankih lis-tih, katerih listni rob je zavihan. Po drugi straniso cvetovi popolnoma druga~ni in, kot smo èomenili, s pra{nicami, ki segajo izven ven~negatulca, ki je sicer bele ali zelenobele barve.Raz{irjen je na jugu Madagaskarja, kjer ga naj-demo posejanega po gozdovih, kjer prevladujeDidierea madagascariensis in kjer dosega 10 mvi{ine. Debla so cigarasto oblikovana in le nesamem vrhu nosijo redek splet debelih vej. Vse-bujejo lahko celo ve~ kot 90 % vode! Vrsta jepoimenovana po odkritelju, M. Geayu.

Rutenbergov pahipodij(Pachypodium rutenbergianumVATKE)Rutenbergov pahipodij je poimenovan po od-kritelju, ima bele cvetove in ga lahko najdete naseveru Madagaskarja. Raste v listnatih goz-dovih, savanah in apnen~astih pogorjih. Drevesa


zrastejo do 12 m visoko, deblo pod vejami imav~asih zna~ilno stekleni~asto ali cigarasto ob-liko, {irine do 1 m, zgoraj je ob~utno o`je. Listiodpadejo, dolgi so do 16 cm in do 4,5 cm {iroki.Cvetovi so 2-4 cm dolgi in do 4-6 cm {iroki.Poznamo dve variaciji, var. sofiense, raz{irjen vobmo~ju Ambongo-Boina, v zgornjem delu rekeSofia, kjer raste na gnajsastih ali apnen~astih ob-mo~jih na nadmorski vi{ini do 600 m. Listi sojaj~aste oblike, z o`jim delom pri peclju, 12-16 cm dolgi in 5-7 cm {iroki. Cvetovi so pravtako beli. Druga variacija je var. meridionale("ju`ni") in ga najdemo ju`no od kraja Mahajan-ga na zahodni strani otoka na nadmorski vi{ini40-700 m.

V tretjo skupino lahko uvrstimo le baronovpahipodij, ki ima rde~e cvetove. Je manj{a vrsta,sicer doseè tudi do 2 m, a redko. Bodice so vparih.

Baronov pahipodij (Pachypodiumbaronii COST.)Tudi sicer so primerki te vrste pravi baroni, sajso precej nezahtevne rastline, cvetijo in ostanejomajhne (tudi v naravi ne preseèjo 2 m) in ima-jo za razliko od ostalih vrst izjemoma rde~e cve-tove. Cvetovi merijo do 6 cm v premeru in ima-

jo rumeno grlo, listi pa merijo 1,5-9×3-18 cm.Variacijo baronii najdemo na omejenem po-dro~ju v pokrajini Ambongo-Boina na severuMadagaskarja, nekoliko manj{o var. windsoriipa celo samo na eni sami gori z imenom Wind-sor Castle na samem severu otoka, odkoder jetudi è skoraj popolnoma izginil zaradi preve~zagretih nabiralcev. Po drugi strani pa je var. ba-ronii ogroèna zaradi poìgalni{kega poljedelst-va. Bo sploh kaj ostalo za zanamce?

GojenjePrav nenavadno je, kako zelo prilagodljive sovrste tega rodu. Vse madagaskarske vrste raste-jo predvsem v poletnem ~asu, ko zlasti vson~nih dnevih potrebujejo tudi veliko vode, anikoli toliko, da se prst ne bi v nekaj dneh popol-noma posu{ila. Zato naj bo rahla in dobro pre-pustna. V takih razmerah prenesejo {e tako in-tenzivno son~enje, ki tudi pospe{i cvetenje. Amedtem ko z gojenjem poleti ve~inoma ni teàv,veliko rastlin stori àlostni konec pozimi.Nekatere vrste, zlasti lamerejev, rutenbergov ingeayev lahko pri primerni temperaturi (pono~inad 15 °C) in vlagi rastejo tudi pozimi, sicer najmirujejo pri vsaj 10-12 °C in le ob ob~asnemvlaènju zemlje, da se korenine popolnoma ne

Slika 5: Kljub temu, da so rastline za{~itene, prebivalci revnega juga izrabijo vsako priliko zazasluèk. Tile primerki so bili naprodaj za kakih 150 SIT (foto M. Strli~).


izsu{ijo. Pri teh pogojih odvrèjoliste. Pri ni`ji temperaturi lahkoprezimi gostocvetni (najni`ja no~na5-10 °C), vi{jo no~no temperaturo(vsaj 12-15 °C) pa potrebujejo am-bongen{ki, baronov, kratkostebelniin rozetasti pahipodij. Vsaj 15 °Cminimalne no~ne temperature potre-buje decaryjev pahipodij. Ve~ina tehvrst pri ob~asnem vlaènju ne izgubipopolnoma vseh listov med prezi-movanjem. To je tudi znak, da je ko-reninski sistem {e funkcionalen in dasi bodo rastline pomladi hitro opo-mogle. V nobenem primeru se steblorastline pozimi ne sme izsu{iti do temere, da postane mehko in zgubano- ve~inoma to pomeni odmrtje ko-renin in pomladansko gnitje.

Presajamo lahko letno, a ob primernistopnji pazljivosti, saj so koreninekrhke in se rade lomijo. Rastlini pus-timo nekaj ~asa, da si od {oka opo-more in po tednu v senci jo lahkoponovno zalijemo.

Ob primerni vzgoji in ~e jih lahkopozimi dobro grejemo, se pahipodijirazvijejo v izredno lepe in dekora-tivne rastline, ki lahko tudi v poso-dah doseèjo metrske velikosti. Zatoso drevesaste vrste, ki tudi hitrorastejo, priljubljene v zimskih vr-tovih. Po~asi rasto~e grmaste vrstesicer lahko bogato cvetijo, a redkodoseèjo velikost manj{e lon~nice in jih zatolahko uspe{no gojimo kot sobne rastline na do-bro oson~eni okenski polici. Madagaskarskipahipodiji imajo zato svetlo prihodnost, ~e è nev naravi, pa vsaj v rastlinjakih.

Literatura:

Rauh W. (1995): Succulent and xerophytic plantsof Madagascar, vol. 1, Strawberry Press.

Lavranos J. J. (1996): "Pachypodium", Cactus andSucculent Journal, vol. 68, 171-176.

Lavranos J. J., Rapanarivo S. H. J. V. (1996): "Newdiscoveries in Pachypodium (Apocynaceae) fromMadagascar", Cactus and Succulent Journal, vol.69: 227-232.

Hewitt T. (1993): The complete book of Cacti &Succulents, Dorling, Kindersley.

Rowley G. (1999): Pachypodium and Adenium,The cactus file handbook no. 5, Cirio Publishing,Holbury.

Rapanarivo S. H. J. V., Lavranos, J. J., Leeuwen-berg A. J. M., Röösli W. (1999): Pachypodium(Apocynaceae). Taxonomy, habitats and cultiva-tion, Balkema, Rotterdam.

Slika 6: Lamerejev pahipodij (P. lamerei) je nezahtevna rastlina - è v severni [paniji ga lahko gojijo kar na prostem

(foto: M. Strli~)

Janez KadivecZlato poje 2/3

SI – 4000 KRANJE-mail: [email protected]

Matija Strli~Hrenova 12

SI – 1000 LJUBLJANAE-mail: [email protected]


Knjiga pred nami je neke sorte raz{iritevRowleyevega priro~nika iz leta 1983, davno po{leknjiìce, ki se jo je dalo dobiti le {e v obliki slabihfotokopij. Za tiste ~ase je bila precej naprednapredstavitev dveh rodov, {e danes zaèljenih vskoraj vsaki zbirki, tedaj pa, si lahko slikovitopredstavljamo, so redki uvozi po{li, {e preden sojih spravili z medcelinske ladje na suho. Ni dvo-ma, obilno trnata drevesa, grmi~ki ali pa celo bre-zobli~ne gmote, ki ob skrbni vzgoji presenetijo s~udovitimi cvetovi, podobnimi oleandrovim, sokaj hvale`ne rastline, ~eprav nekatere vrste {edanes predstavljajo marsikateremu gojitelju neu-doma~ljive, pa ravno zato toliko bolj privla~nemadagaskarske divjake.

Avtor nekako kljubuje, pa naj bo upravi~eno aline, Lavranosovim definicijam pred kratkimopisanih novih vrst in vse, lepo po vrsti, kot sohi{e v Trsti, pomete na nivo podvrst in variacij, P.bicolor celo omeni le kot formo. Rowley je torejeden izmed tistih umirjenih taksonomov, kivna{ajo nekoliko miru med zbiratelje s svojimkonzervativnim pristopom, a na ta na~in sevedamanj{ajo kos poga~e vrtnarijam, ki bi rade pro-dale ~im ve~ "vrst", pa ~eprav gre le za rastline zdrugega konca istega hriba. Koliko je njegovpristop upravi~en, se bo izkazalo skozi ~as, dejst-vo pa ostaja, da kakega ve~jega pregleda nad vari-

abilnostjo vrst v naravi, ki smo ga od knjige in odavtorja, ki samozavestno zanika novo opisanevrste, pri~akovali, enostavno ne ponuja. Sicer pa,kot nas opozori naslov, gre za gojiteljevpriro~nik.

Nekatere vrste se uspe{no prebijajo v tisto sre~noali nesre~no skupino rastlin, ki jih ima naprodajskoraj vsaka cvetli~arna in kaè, da bomo kmaludobili vse mogo~e kriànce s cvetovi barve in ob-like po èlji. Prav absurdno je, da rastline, ki sotako raz{irjene po zbirkah, v naravi po~asi izumi-rajo zaradi poìgalni{ke poljedelske (ne)kulture.

Hja. Ravno besedica raz{iritev, ki se mi je za-pisala v uvodnem stavku dana{nje predstavitve jetisto, kar je pri knjigi nekoliko mote~e. Prav zatose ponuja primerjava knjige z Lavranosovimi~lanki, ki so iz{li v zadnjih dveh ali ve~ letih naisto temo v reviji ameri{kega kaktusarskegadru{tva. Na 80 straneh, torej ne gre ravno za knji-go debelu{ne sorte, je Rowley raz{iril prej{njebesedilo, uporabil stare skice, a vendar dodal pre-cej novega slikovnega materiala. Fotografije soseveda odli~ne in vredne izdatka, a kljub vsemuostane grenak priokus, da gre tako reko~ za - dé-ja vu. A vreden nakupa, saj starega priro~nika nive~, na revijo pa tudi ni naro~en vsak...

Matija Strli~

KNJI`NA POLICA

Gordon Rowley:

"Pachypodium & Adenium.

The Cactus File Handbook no. 5"

80 strani, 119 barvnih fotografij in skic,

jezik: angle{ki,

trda vezava, 19 × 27 cm,

Zaloìla: The Cactus File, CirioPublishing Services, 1999,

ISBN: 0 9528302 7 2,

ISSN: 1363-5727,

neto cena: 25,00 GBP.


Ko v istem letu na isto temo izideta knjigi ra-zli~nih avtorjev, se ponudi naravnost {olskaprimerjava. Kajti kako druga~e bi ti dve knjigisploh {e lahko obravnavali?

In ~e sem si pri Rowleyevi knjigi dovolil nekolikojamranja, da dandanes knjiga pride na polico, neda bi prinesla kaj bistveno novega razen dobrihfotografij, potem si isto lahko dovolim tudi tu.Medtem ko so vsi {tirje avtorji znani kot velikipopotniki in poznavalci ekologije in rasti{~, bi odnjih pri~akovali kaj ve~ kot ponovno na{tevanjevrst, s to razliko, da jih je sedaj 23. V istem letuimamo torej prilo`nost v dveh razli~nih knjigahpreu~evati razli~na mnenja, kajti ~e bi {lo za ar-gumente, potem bi razprava slejkoprej dobi(va)laepilog. Vendar ne! V klju~u ter pri opisih na ve~mestih poudarijo, da so posamezne "vrste" te`korazlo~ljive, npr. rosulatum, cactipes, gracilius,inopinatum, eburneum ali bicolor, ter da celo ob-stajajo vmesne oblike. Po drugi strani bi Rowleypri svojem za nekatere {irokosr~nem pogledu nataksonomijo lahko podal razloge, zakaj npr. sma-tra brevicaule za lo~eno vrsto od rosulatum. Pasmo torej tam, kjer smo bili, in vemo popolnomaisto.

Bistvena razlika "Pachypodium (Apocynaceae) -Taxonomy, ecology and cultivation" od "Pachy-podium & Adenium. The Cactus File Handbookno. 5" je skrita è v naslovu. Prva ponuja pregledtaksonomije, ekologije in (nekaj malega resda tu-di) hortikulture, medtem ko je druga predvsempriro~nik za gojitelje. Tudi razmerje barvnih fo-tografij 80:120 kaè na to. Knjiga Rapanariva insodelavcev je soliden taksonomski pregled z vse-mi lastnostmi, ki bi jih kot taka morala imeti: bib-liografijo vrst, sinonimiko, na{tetimi preiskovan-imi ìvimi in herbarijskimi primerki in podobno.In ker se zdi, da je zvezda stalnica fraza "potreb-nega je ve~ terenskega dela", se upravi~enovpra{ujemo, zakaj si avtorji niso vzeli nekolikove~ ~asa in izdali knjigo {ele ~ez nekaj let, pa za-to tedaj bolj{o... Kajti nekoliko ve~ odli~nih fo-tografij iz narave je znamenje, da so avtorji dobripoznavalci rasti{~.

Kakorkoli, resen poznavalec rodu bo verjetno {eenkrat segel v èp, kak manj zagnan pa bo predodlo~itvijo - katero od dveh? Torej bolj tehni~entaksonomski pregled ali bolj poljuden priro~nikza gojitelje. Odgovor prepu{~am vam.

Matija Strli~

S. H. J. V. Rapanarivo, J. J. Lavranos, A.J. M. Leeuwenberg in W. Röösli:

"Pachypodium (Apocynaceae) -Taxonomy, ecology and cultivation"

150 strani, 80 barvnih fotografij, 33 skic,

jezik: angle{ki,

trda vezava, 20 × 28 cm,

Zaloìla: Balkema Publishers, 1999,

ISBN: 9054104856,

neto cena: 33,00 GBP.


Mammillaria scrippsiana (BR. & R.)ORC.Telo te bradavi~arke je kroglasto do kratkocilindri~ne oblike in do 6 cm visoko. Teme jepoglobljeno (vdrto) in volnato. Bradavice sorazvr{~ene v spiralastih vrstah v razmerju13:21, modro zelene barve. Posebno zanimivaje barva, ki je te`ko zasledimo pri ostalih vrstahmamilarij. Oblika bradavic je skoraj ovalna,dolge so od 8-10 mm in vsebujejo mle~ni sok.Areole so ravno tako skoraj ovalne oblike, pred-vsem mlade kakteje imajo zelo veliko volne.Aksile so zelo volnate. Robnih bodic je od 8-10in so 6-8 mm dolge nitke, iglaste in pokon~neter trde. Vrhovi bodic so bledo rde~e barve.Srednji bodici sta dve 8-10 mm dolgi, debeloiglaste oblike pokon~ne in gladke ter rjavebarve. Cvetovi so {iroko-lijakaste oblike in 15mm veliki. So zelo lepi, ro`nato rde~kastebarve, na robovih nekoliko temnej{i. Pra{niki sotudi ro`nat rde~kaste barve. Sade` doseè 10mm in je zelo tanek, hru{kaste oblike.

Domovina te kakteje je v Barranci de Guadala-jara, raz{irjena je v dràvi Jalisko. Iz semena jeni te`ko vzgojiti, saj obi~ajno zelo dobro kali.Rastlina raste na za~etku dokaj hitro, kasneje serast nekoliko ustavi. Raste posamezno, lahko pase tudi razra{~a, tako da doseè zelo lepo ve-likost. Priporo~ljivo je, da se po potrebi rahloovlaì samo telo rastline. Posebno je to dobro vrastlinjakih. Za tiste, ki pa ga nimajo, najvseeno normalno zalivajo tudi v najve~ji pripe-ki, vendar po mo`nosti ne direktno na glavo.Pozimi jo drìmo pri temperaturi od 6-10 °C inje ne smemo zalivati. Zemlja naj bo pe{~enoilovnata, kateri dodamo zelo malo {ote. Me{an-ica zemlje pa naj bo dobro propustna.

Brlan Stane

Mamillopsis senilis (LODD.) WEB.Rastlina se zdaj imenuje Mammillaria senilis,vendar je bolj poznana pod starim imenom.Raste v ve~jih gru~ah posameznih rastlin. Do-movina tega kaktusa je Mehika v pokrajinahChihuahua, ju`ni Durango, Nayarit in Oaxaca

na nadmorski vi{ini 2500-3000 m. Neredko gapozimi prekrije celo sneg, kar pa rastlini ne {ko-duje.

Steblo rastline je sprva okroglo, kasneje papostane cilindri~no. Iz areol izra{~a do 40obrobnih ravnih bodic sne`no bele do rahlo ru-menkaste barve. Osrednje bodice, 5-6 jih je, sodalj{e in prav tako ravne, le najdalj{a med njimije zakrivljena v kavelj.

Cvetovi so kar veliki, dolgi do 7 cm, oran`norde~e do rahlo vijoli~ne barve s temnimi proga-mi.

Rastlino gojimo v obi~ajni me{anici za kaktuse,poleti jo redno zalivamo in gnojimo, pozimi joimamo na suhem in hladnem mestu.

Joè Igl

Zakaj mi kaktusi no~ejo cveteti -nadaljevanjeDrugi vaèn faktor, ki vpliva na mnoì~nostcvetenja kaktusov, je zadostna starost posamez-ne vrste. Ta meja je za vsako druìno kaktusovrazli~na: nekatere vrste (bradavi~arke, rebucije)za~no cveteti, ko so stare eno leto ali pa malove~. Nekatere vrste pa v zbirkah obi~ajno splohne cvetijo, ker zahtevajo preveliko starost in stem tudi preobseènost, da bi si jih spla~alo go-jiti. Zato je dobro, da se è ob nakupu kaktusovodlo~ite, kak{ne vrste kaktusov èlite kupiti. êse è zadovoljite z lepoto bodic in razpredeno"vato" okoli njih, potem pri nakupu ne potrebu-jete kak{nega posebnega poznavanja vrst.

Druga~e pa je, ~e od njih èlite {e rano cvetje.Zato se pri nakupu odlo~ite najprej le za tiste, naki jih ne boste ~akali celo desetletje, da vam bo-do prvi~ zacveteli.

Mislim, da je za~etnike bolje, da se pri nakupukaktej najprej odlo~ijo za zgodaj cveto~e vrste,ki jih bodo tako lahko prej razveseljevali s cve-tovi. Ponavadi so tak{ne vrste tudi bolj odpornein neob~utljive za vzgojo, kar je seveda v velikoprid neizku{enemu zbiralcu. Z njimi se bo za~elnavajati na pravilno oskrbo rastlin.

PRED 25 LETI SMO PISALI

[tevilka 7, september 1974


Leto zaèetka cvetenja Rod veèina izjeme

Barva cvetov Velikost cveta [mm]

Astrophytum 4 rumena 60 Brasilicactus1 6 rumena, zelena, rdeèa 16 Cleistocactus 4-5 rdeèa, oranžna 12 Copiapoa 7 rumena, oranžna 35 Coryphantha 6 rumena, bela, rdeèa 90 Dolichothele2 3-4 rumena 30 Echinocereus 4-5 8 roza, rdeèa, karmin, rumena,

zelena 30

Echinofossulocactus3 5-6 bela, vijolièna 60, 120, 20 Echinopsis 5 8 bela, roza rdeè, rdeèa 110, 200 Ferocactus 12 roza, rumena 40 Frailea 4 rumena 35 Gymnocalycium 3 6 rdeèa, rumena, bela, roza 40 Lobivia4 4 rumena, rdeèa, karmin, roza,

vijolièna 50

Mammillaria 2-3 5 roza, rdeèa, karmin, rumena, bela

15, 30

Melocactus 10 rdeèa 20 Neochilenia5 5 roza 40 Neoporteria 6 rdeèa 40 Notocactus1 3-4 rumena, rdeèerumena 50 Opuntia 12 5 rumena, rdeèa, bela 30, 100 Parodia 3-4 rumena, rdeèa, oranžna 30 Rebutia 1-3 5 rdeèa, rumena, karmin, roza,

bela 30, 55

Thelocactus 4 karmin, vijolièna 60 Zygocactus6 3 karmin 45

Tabela 1: Najbolj raz{irjeni rodovi, za~etek cvetenja, barva in velikost cvetov

S~asoma se lahko odlo~ite tudi za zahtevnej{evrste, saj boste `e lahko kos vsem njihovimposebnostim. Pri teh vrstah je cvetnost {e velikobolj odvisna od pravilnega gojenja, in je zatopotrebno nekoliko poznati pogoje v katerihrastejo v domovini.

Za ehinocereje je va`no, da jih v avgustu skorajni~ ne zalivamo, ~e ho~emo dose~i, da nam bo-do naslednje leto bogato cvetele. Ta ~as sovpadaz su{no dobo v domovini, kjer ne pade dalj ~asaniti kaplje de`ja. ^e ne bi upo{tevali te"muhavosti", prav gotovo tudi pravega cvetenjanaslednjega pomladi ne bi do~akali.

To je samo ena od mnogih posebnosti, ki jomoramo neobhodno upo{tevati pri razli~nihrodovih kaktusov.

1 Parodia2 Mammillaria3 Stenocactus4 Echinopsis5 Neoporteria6 Schlumbergera


Ob koncu vam posredujemo {e razpredelnicovseh najva`nej{ih in najbolj raz{irjenih rodovkaktusov, ki vam je lahko vsaj delno v pomo~ prinabavi novih rastlin. V tabeli so tudi podatki obarvi in velikosti cvetov in o tem, kdaj lahko

pri~akujete prve cvetove. Ker se posameznevrste v rodovih precej razlikujejo med seboj, sopodatki vzeti v povpre~ju.

Janko Jam{ek


ALPSKI KOTI~EK

Alpski zvon~ekThe Alpine Snowbell

Marija PrelecOpisana je gorska rastlina alpski zvon~ek (Sol-danella) iz druìne jegli~evk (Primulaceae). VSloveniji rastejo tri vrste tega rodu: Navadni alp-ski zvon~ek (S. alpina), nizki alpski zvon~ek (S.pusilla) in najmanj{i alpski zvon~ek (S. minima).Vsi imajo pri tleh roìco majhnih, okroglastih,pecljatih, vedno zelenih in usnjatih listov. Spom-ladi, ob tale~em se snegu, iz korenin poènejocvetna stebelca. Najve~ji navadni alpski zvon~ekraste na apnen~astih tleh. Druge vrste so manj{ein uspevajo na malo bolj kislih tleh. Alpskizvon~ki so raz{irjeni predvsem v Evropi odPirenejev do Karpatov in Balkana.

Klju~ne besede:alpski zvon~ek, Soldanella, Primulaceae,Slovenija

The snowbells (Soldanella) in Slovenia are short-ly described: the common alpine snowbell (S.alpina), the low alpine snowbell (S. pusilla) andthe smallest alpine snowbell (S. minima). Theevergreen leaves of all species are arranged inrosettes, the laminas are orbiculate and leathery.In the spring, as the snow melts, peduncles bear-ing flower buds appear. The common alpinesnowbell, the biggest of all species, can be foundon calcareous ground.The smaller species prefermore acidic substrates. The main distributionarea is in Europe, in mountainous regions fromthe Pyrenees to Carpathians and the Balkans.

Klju~ne besede:snowbell, Soldanella, Primulaceae, Slovenia

Naj je zima se tako mrzla in sneèna,ko vsa narava otrpla `di pod njenimledenim oklepom, se mora nazadnjeposloviti. Pomladno sonce za~ne raz-tapljati sneg najprej v dolinah, potempa vse vi{je v gore. Zelenje in cvetje, kije samo ~akalo nove pomladi, se zbudiiz otrplosti, poganja brste in odpiraprve drobne cvetove. ê bi imeli u{esaprav naravnana, bi gotovo sli{ali tudinjihov vesel smeh in vriskanje.

Med rastlinice, ki prve proslavijo novopomlad v gorah, sodi ne`na gorskacvetka alpski zvon~ek. ê le more, pre-dre tale~i se sneg in kar med poslavlja-jo~imi se sneìnkami razpre vijoli~nakrilca majhnih, ljubko narezljanih cve-tov. Na{e slovenske gore krasi nekajvrst tega rodu. Alpski zvon~ek (Sol-danella) spada v druìno jegli~evk(Primulaceae). V daljnem obdobju ter-ciarja se je bojda razvil iz takratnihgozdnih jegli~ev. Med nastajanjemgorovij, kot so Alpe, in v ~asu polede-nitev se je morala rastlina, ne samo ta,prilagajati spremembam klime in nad-morske vi{ine. Preìvela je in je zdajraz{irjena v {irokem pasu od dolin domeje ve~nega snega. Ker je snegu tesnoza petami, ji pravijo tudi cvetlica

Slika 7: Navadni (S. alpina) alpski zvon~ek (levo) in nizki (S.pusilla) alpski zvon~ek (desno)


tale~ega se snega. Tudi moje sre~anje z njo je bi-lo prav tam, ob robu snega, ki se je sredi poletjaè ste`ka upiral vro~emu soncu. Ne glede nakoledar - kjer se cedi v tla sne`nica, tam je pom-lad in z njo alpski zvon~ek.

Najbolj znana vrsta alpskega zvon~ka je navadnialpski zvon~ek (Soldanella alpina). Rastlina imapri tleh roìco vedno zelenih pecljatih listov. Tiso debeli, usnjati, okroglo ledvi~aste oblike{irine okrog l,5 cm, ki je ob peclju sr~astozarezana. Spomladi poèno iz korenin cvetnastebla vi{ine 5-15 cm z dvema ali tremi cvetovi.Cvet je pove{en - odtod ime zvon~ek. Cvetnivenec je lijakaste oblike, iz petero vijoli~nih krp,ki so do polovice narezljane v ne`ne resice, zno-traj pa imajo majhne luske. Med petero pra{nikije videti dolg pesti~. Navadni alpski zvon~ek us-peva na apnen~astih tleh v vla`nih legah,pa{nikih in sne`nih dolinicah. Najdemo ga vna{ih alpskih gorstvih in na notranjskemSne`niku.

Druga v Sloveniji rasto~a vrsta je nizki alpskizvon~ek. (Soldanella pusilla), ki je v celotimanj{i od navadnega. Listi so {iroki le do 1 cm,cvetno steblo dolgo le 10 cm in nosi le po encvet. Cvetni venec je valjasto zvonast, narezljando ~etrtine, najve~ tretjine cveta. Je svetlej{e,

ro`nato vijoli~ne barve. Raste na maloapnen~astih, bolj kislih tleh kot redka rastlina vJulijcih in Karavankah. Precej bolj pogosta je vSloveniji vrsta najmanj{i alpski zvon~ek (Sol-danella minima). @e ime pove, da je {e manj{i odnizkega, le do 6 cm vi{ine. Je svetlo vijoli~ne dobele barve. Najdemo ga v vseh alpskih gorstvihSlovenije, pa tudi na Ko~evskem in v Trnovskemgozdu. âs cvetenja je odvisen od lege rasti{~a,kar velja za vse tri, v Sloveniji rasto~e vrste, odaprila pa vse do septembra

Rod alpskega zvon~ka obsega vsega sedem vrst.Najve~ pozornosti je deleèn navadni alpskizvon~ek, najve~ji, najbolj opazen in raz{irjen poevropskih gorstvih od Pirenejev preko Alp doKarpatov in Balkana. Rad ima dovolj vla`na ap-nena tla do pH 8 prete`no na vi{ini 1500-2800 m.Manj{i nizki alpski zvon~ek je rastlina bolj kislihtal do pH 6. Posebno pogost je na Balkanu indrugih predelih vzhodne Evrope. Zelo jeodporen na fiziolo{ko su{o, ki ponekod traja do10 mesecev v letu. Podobno kisla tla si izbira na-jmanj{i alpski zvon~ek, katerega obmo~je segaod nas proti zahodu in je Slovenija le njegovvzhodni rob. Soroden mu je avstrijski alpskizvon~ek (Soldanella austriaca), ki raste v SVdelu Alp do Dunaja. Tudi gorski alpski zvon~ek(Soldanella montana) je za kislo. Njegovo ob-mo~je je ê{ki les in vzhodno od njega.

Slovenija je s tremi vrstami alpskega zvon~ka,cvetlice gorske pomladi, kar bogata. Vsako letoznova okrasi precej{en del na{ih hribov. Takokrhka in ne`na na pogled, a obenem ~vrsta. Vdolgih obdobjih vsakr{nih klimatskih spremembutrjena in vsemu hudemu prilagojena. V sebizdruùje lepoto in ìvljenjsko mo~. Kar za zgledbi si jo morali vzeti. Literatura:

Martin~i~, A. in dr. (l999): Mala flora Slovenije,Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana, str. 406,

Hegi G. in dr. (l980): Alpska flora, DZS, Ljubl-jana, str. 136,

Lippert W. (l987): Alpsko cvetje, Cankarjeva za-lo`ba, str. 18,

Wendelberger Z. (l986): Alpenblumen, BLV Ver-lagsgesellschaft München, str 96,

Laku{i} R. (l982): Planinske biljke, Svjetlost,Sarajevo, str. 80.

Marija Prelec Verov{kova 50

SI - 1000 LJUBLJANA

Slika 8: Navadni alpski zvon~ek (S. alpina)narisala Marija Prelec

Organizacija za projektiranje in izvedboin`eniringa, hidrotehni~nih objektov,~istilnih naprav in drugih nizkih gradenjSloven~eva 951000 LJUBLJANA

tel.: (01) 560 37 00(01) 560 37 20

fax: (01) 568 45 02

Gostocvetni pahipodij (P. densiflorum) z debelej{imi vejami se na videz komaj razlikuje od rozetastega.[ele cvetovi so nekoliko druga~ni (foto M. Strli~).

Cvetovi vsem znane "madagaskarske palme", oz. lamerejevega pahipodija (P. lamerei), od blizu (foto M. Strli~).

pahipodiji (pachypodium lindl.) na madagaskarju adenium...

Documents