penzioner + br. 38 · 2018. 3. 20. · ci na institucii, na gradona~al-nici i na poedinci, ne treba...

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

VO OVOJ BROJ...[ESTA SEDNICA NA IO NA SZPM

SE]AVAWA NA:DU[KO [URBANOVSKIANDON MARKOVSKIDU[AN PERESKISLAVE LAZAREVSKI

str. 11

str. 6 i 7

str. 5

16 septemvri 2011 godinaGodina IV, broj 38

ZDRAVSTVO

IZBORZABAVA

NASTANI

str. 16

PANORAMA

str. 20

INTERVJU SOPRETSEDATELOTNA R. MAKEDONIJAPROF. D-R\ORGE IVANOV

ZNAÂJNIZAKLUÔCI ZA NATAMO[NODEJSTVUVAWE

CELOVEÊREN KONCERT PO POVODJUBILEJOT

PENZIONER

str. 3

str. 2 Dvaesetgodi{ninata odproglasuvaweto na ne-zavisnosta na Republi-

ka Makedonija so dostoin-stvo i gordost se odbeleàvo zemjata i vo stranstvo, se-kade kade {to ima makedon-ski dràvjani. Proslavata iodbeleùvaweto na ovoj go-lem jubilej e ubav povod zapotsetuvawe na Referendu-mot od 8 septemvri 1991 go-dina koga makedonskite gra-|ani pozitivno se izjasnijaMakedonija da bide samos-tojna i nezavisna dràva,svesni deka nezavisnosta isamostojnosta se najgolemotoi najvisokoto dostignuvawena sekoj narod, na sekoja zem-ja.

Vekovnata èlba i son namnogu generacii stana i estvarnost. Me|u niv se i oko-lu 280.000 penzioneri koi sosite gra|ani na RepublikaMakedonija mu se raduvaat naovoj golem jubilej, bidej}i itie vo dvedeceniskiot peri-

od zaedno so niv minuvaa nizrazvojot na Dràvata, nizproblemite i uspesite, niz

tranzicijata... Se raduvaa nanezavisnosta, no i u~estvu-vaa vo sovladuvawe na isku-{enijata i predizvicite odsekojdnevjeto, davaj}i svojpridones vo granicite nasvoite mo`nosti bidej}i itie kako i site koi ìveat vozemjata i nadvor od nea, po-sakuvaat sigurna i perspek-

tivna dràva. Penzioneritese nadevaat vo godinite koidoa|aat deka nivniot ìvot

}e bide podobar i podosto-instven, deka }e se najdatre{enija za nivnite proble-mi vo ramkite na Nacional-nata strategija za stari licakoja e podgotvena vo duhot naevropski standardi.

Pokraj ovoj zna~aen jubilej,godinava, penzionerite sp-loteni vo Sojuzot na zdruè-

nija na penzioneri na Make-donija, proslavuvaat u{teeden golem jubilej, a toa e 65godini od penzionerskotoorganizirawe vo Makedonija,koj go odbeleàa so pove}eprigodni manifestacii. Voznakot na proslavata i odbe-leùvaweto na ovie dva ju-bileja se odràa 9-tite pored Regionalni revii na pes-ni, muzika i igri i 16-titeRepubli~ki penzionerskisportski natprevari. Sve~e-nosti ima{e i vo zdruèni-jata na penzioneri: celove-~eren koncert vo Probi{tip,penzionerska sredba vo Ku-manovo i Kavadarci i drugi.

Isto taka, po povod 65 go-dini od penzionerskoto or-ganizirawe na 20 septemvriDenot na penzionerite naMakedonija, vo Domot na ARMvo Skopje, }e se odrì i Sve-~ena akademija pod pokrovi-telstvo na pretsedatelot naRepublika Makedonija, \orgeIvanov.

Neka ni se ~estiti i dvatajubileja. Neka ni e ve~na Ma-kedonija.

Dragi Argirovski

êstit Jubilej Makedonijo!

str. 14

OD SRCE ZAGOLEMITE JUBILEI

RAZGOVOR SO\OR\I SERAFIMOV

str. 21

str. 23

str. 24

str. 17

INTERVISTË MEKRYETARIN E SHP SARAJ RUFAT RAMADANI

str. 18

Izleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

Na treti i ~etvrti sep-temvri se odràa u{tedve revii na pesna,

muzika i ora vo Ki~evo i voMakedonska Kamenica. Na nivu~estvuvaa 14 zdruènija so

golem broj u~esnici. Se pe-e{e, svire{e i igra{e nana~in na koj umeat samo pen-zionerite. Druèweto be{e

pogolemo zaradi faktot {toreviite se odràa vo ~est na65 godini od penzionerskotoorganizirawe vo Makedonija

i 20 godini od samostojnostana na{ata dràva.

I vo Makedonska Kamenicavo znakot na jubileite seslave{e. Ima{e atraktivnodefile niz gradot vo koe

u~estvuvaa site zdruènijaod ovoj region, a potoa seodrà revijata vo prijatenambient, so ubavi pesni i so

rasko{ni nosii od rodnitekrai{ta.

Poop{irno za dvete reviina 12 i 13 strana.

16-ti Republi~ki penzionerski sportski natprevari 2011

Godinava po {esnaesetti pat se odràa Republ~ki penzi-onerski sportski natprevari, vo kompleksot "Livadi{ta”kraj Struga, kraj prekrasnoto Ohridsko Ezero, vo organi-

zacija na SZPM i Komisijata za sport i rekreacija, a dobardoma}in be{e Zdruènieto na penzioneri od Struga.

I ovoj pat penzionerite se pokaàa kako vistinski borci, nona sportski plan, na sportsko natprevaruva~ko pole. Se boreaenergi~no i bez da se {tedat za da postignat podobri rezul-tati, za sebe, za svojata ekipa, za svoeto zdruènie. Se nat-prevaruvaa uporno, ~esno i bezpo{tetno kako {to se borea voizminatite 65 godini za re{avawe na problemite na pen-zionerite i site stari lu|e vo zemjata, za dostoinstven ispokoen ìvot vo tretoto doba.

I kako i sekoga{, pobedi nivnoto iskustvo, znaewe i mudroststeknati niz godinite. I site slavea: i pobednicite i nepo-bednicite, i naviva~ite i gostite, a najve}e slave{e sevkup-niot pobednik Zdruènieto na penzionerite na Ohrid iDebrca koe ima{e najdobri rezultati i go dobi preodniotpehar koj li~no im go vra~i pretsedatelot na SZPM, DragiArgirovski.

Kako se odvivaa natprevarite, poop{irno na strana 8 i 9.

DENOT NA PENZIONERITE NA MAKEDONIJA 20-ti SEPTEMVRI

I JUBILEJOT 65 GODINI OD PENZIONERSKOTO ORGANIZIRAWE

NA SEGA[NITE I IDNITE PENZIONERI IM GO ÊSTITA SZPM

U{te dve revii, dva bisera odpenzionerite za jubileite

JUBILEI PENZIONER plus septemvri 20112

Izvr{niot odbor na Sobra-neto na SZPM na 25 avgust2011 godina ja odrà svoja-

ta 6-ta sednica na koja pret-sedatelot Dragi Argirovski vosvoeto izlagawe istakna deka voseptemvri, kako mesec na nezav-isnosta na RM i 65 godi{ninataod penzionerskoto organizirawevo Makedonija, SZPM }e ima

zbogateno aktivnost, posebno is-taknuvaj}i deka na 20 septemvripod pokrovitelstvo na pret-sedatelot na dràvata \orgeIvanov vo Domot na ARM vo Sko-pje }e se odrì Sve~ena akade-mija. Na site aktivnosti vo se-ptemvri na Sve~eni sednici naSobranija na ZP, na piknik sred-bi, na bawska rekreacija, nahumanitarni aktivnosti, pri ko-risteweto na besplaten avto-buski prevoz i na ìcnicata voSkopje, vo sekojdnevnata rabotana klubovite na penzionerite{irum na{ata zemja i vo drugiaktivnosti vo tekot na septem-vri, se o~ekuva da bidat opfate-ni i aktivirani nad 100.000 pe-nzioneri, {to e nov mese~en re-kord vo akcijata "Od Vas za Vas”.

Pretsedatelot Argirovski is-to taka, potseti deka dodeluva-weto na jubilejnite blagodarni-ci na institucii, na gradona~al-nici i na poedinci, ne treba dabide samo priznanie za nivnataistaknata sorabotka i aktiv-nost, tuku i pottik za novi anga-ìrawa vo interes na penzione-rite. Isto taka potencira{e tojdeka vakvite blagodarnici sedodeluvaat za prv pat vo isto-rijata na Sojuzot, poradi {to ispisokot e pobroen. Potoa serazvi diskusija od prisutnite.

Vo svojata diskusija Ramiz]azimovski re~e deka sporednego treba da se izgotvi Pravil-nik za nagradi. Voedno toj pred-loì se zaloì dobitnik na

blagodarnica da bide i pretse-datelot Dragi Argirovski, koj voizminatite deset godini e tvo-rec na podlistokot "Penzioner-ski vidici” i na vesnikoit "Pen-zioner plus”, kako i na nekolkupublicisti~ki knigi so penzion-erska problematika, so {to do-prinese, za prv pat vo istorija-ta, ovaa masovna organizacija da

dobie svoja zasluènaafirmacija, a so {tobea pottiknati brojninovi aktivnosti i sezgolemi rejtingot naSojuzot i na celata pop-ulacija od treto doba.Za ovoj predlog se za-loìja i Zore Mickos-ki, Dan~e Daskalov-ska, Zdravko Petkov-ski, Nijazi Xeqiqi,

\or|i Serafimov, Spiro Niko-lovski, Stojan Nastevski iBesnik Pocesta.

Na sednicata be{e usvoen iPredlog Pravilnikot za arbi-traà i se odlu~i javnata dis-kusija vo ZP da trae do krajot naseptemvri 2011 godina. Suges-tiite i predlozite od javnatadiskusija da bidat razgledaniod Pravno-ekonomskiot forum,a potoa Pravilnikot za arbitra-à da bide usvoen na sednica naIzvr{niot odbor na SZPM.

Obrazloènie na Izve{tajotza finansiskoto rabotewe naSZPM za prvoto polugodie 2011godina dade Done Nikolovski,pretsedatel na Nadzorniot od-bor na SZPM, pri toa davaj}i po-zitivna ocena za rabotata naSojuzot.

U~estvuvaj}i vo diskusijata poizve{tajot, Besnik Pocesta,potpretsedatel na Sobranietona SZPM naglasi dekaIzve{tajot zasluùvapodr{ka, posebno bidej}ise rabotelo vo uslovi nazgolemena aktivnost.Potpretsedatelot na IOMetodija To{evski in-formira{e za nastojuva-weto da se re{i proble-mot za obezbeduvawe nadeloven prostor naSZPM, za {to e ostvarenai sorabotka so ZP Cen-tar.

Vo vrska so Dogovorot za sora-botka so vesnikot na albanski

jazik "Koha”, potpretsedatelotna Sobranieto na SZPM Pocestajavno se zablagodari na site zapoddr{kata da se objavuva mese-~en prilog za penzionerite voovoj vesnik, bidej}i toa }e pri-donese za podobro informirawena ~lenstvoto i po{iroko, zaaktivnostite na SZPM.

^lenovite na IO bea informi-rani za Odlukata na ZP Bitolaza vra}awe vo SZPM, kako i zapredlogot za dvaica ~lenovi odZP Bitola vo Sobranieto naSZPM, od koi eden za ~len na IO,kako i po eden ~len vo Pravno-ekonomskiot forum i Komisijataza kultura. Vo Qubqana na 28 i29 septemvri }e se odrì "11Festival treto ìvotno doba” nakoj dokolku so Institutot "He-vreka” se obezbedat potrebnitesredstva, }e u~estvuva sostavotod 7 gajdaxii na KUD "Veseli pe-nzioneri” na ZP Probi{tip, adelegacijata }e ja predvodi \or-|i Serafimov zaedno so Alek-sandar Zahariev, Milevka Zdra-vkovska i d-r Ilija Gligorov.

Na sednicata stana zbor i zanovoto priznanie na vesnikot"Penzioner plus” so koe vesnikotdobi ISSN broj od Me|unarodniotsistem za podatoci na pub-likacii, koj se vodi vo bazata napodatoci vo Pariz.

Vo vrska so povikot od Insti-tutot za Demokratija za obuka zakoristewe na EU proekti, seprepora~a da apliciraat pove}ezdruènija na penzioneri, bide-j}i so pogolema iskoristenost naEU fondovite moè da se obez-bedi podobra idnina na penzio-nerskite organizacii.

Da zabeleìme oti bea done-seni mo{ne va`ni odluki i ver-

ificirani bea zgolemenite ak-tivnosti i pozitivni rezultati.

K.S. A.

[estta sednica na IO na SZPM

Zna~ajni odluki i verificirani pozitivni rezultati

Po povod jubilejot 65 godini od penzionerskotoorganizirawe vo Makedonija se dodeluvaat blagodarni-ci na:

Organizacii i institucii:

Ministerstvo za trud i socijalna politikaMinisterstvo za zdravstvoFond za penzisko i invalidsko osiguruvawe na

MakedonijaFond za zdravstveno osiguruvawe na MakedonijaSojuz na sindikati na MakedonijaSojuz na borcite na Makedonija

Sojuz na penzionerite na SlovenijaMatica na penzionerite na HrvatskaSojuz na penzionerite na SrbijaSojuz na penzionerite na AlbanijaEvropski institut Hevreka QubqanaCrven krst na Republika MakedonijaMakedonski centar za me|unarodna sorabotkaNacionalen sojuz na invalidite na trudot na RMSojuz na invalidi na trudot i korisnici na invalid-

ska penzija na RMSojuz na invalidski penzioneri na MakedonijaSojuz na zdruènijata na penzionerite na SkopjeMakedonska Televizija - SkopjeGrafi~ki centar SkopjeUniverzitet "Treto doba”

Gradona~alnici:

Koce Trajanovski, pretsedatel na ZELS igradona~alnik na Skopje

Vladimir Todorovi}, gradona~alnik na op{tinaCentar

Sokol Mitrovski, gradona~alnik na op{tina \or~ePetrov

Ratko Dimitrovski, gradona~alnik na op{tinaKo~ani

d-r Argetim Fida, gradona~alnik na op{tina Debard-r Robert Velkov, gradona~alnik na op{tina

Radovi{Aleksandar Petreski, gradona~alnik na op{tina

OhridZoran Damjanovski, gradona~alnik na op{tina

KumanovoToni Tonevski, gradona~alnik na op{tina Probi{tipStev~e Jakimovski, gradona~alnik na op{tina

Karpo{Marjan Risteski, gradona~alnik na op{tina PrilepPetre Latinovski, gradona~alnik na op{tina ButelZoran Zaev, gradona~alnik na op{tina StrumicaSadi Bexeti, gradona~alnik na op{tina TetovoArsen~o Aleksovski, gradona~alnik na op{tina

Kriva Palanka

52 Zdruènija -~lenki na SZP

Istaknati ~lenovi na SZPM:

Du{ko [urbanovski, Andon Markovski, Dragi Argi-

rovski, Besnik Pocesta, Vite Isjanovski, potshumno,Peco Todorovski, potshumno, êdo Georgievski, potshu-mno, Traj~o Stojanov, potshumno, d-r Nikola Stoja-novski, Vasko Kaleski, \or|i Serafimov, Pavle Spa-sev, Done Todorovski, \or|i Trp~eski, Rufat Ramada-ni, Dim~e Apostolski, Ramiz ]azimovski, Arsen Ilie-vski, Dimitrija Bogatinovski, Jovan Dupkarski, Zdrav-ko Petkovski, Qubica Kuzmanovska, Spiro Nikolovski,Milevka Zdravkovska, Miroslava Petrovska, SpiridonNikolovski, Qubomir Naumovski, Nurie Kadriu, Bor~eJosifovski, Du{an Pereski, d-r Krsto Angelovski,Aleko Petanovski, Nikola Nikolovski, Asim Jusuf,Petar Tagasoski, Traj~a Jankovski, Slave Lazarevski,Pando Ba~anoski, potshumno, Todor Aksentiev, pot-shumno, Mom~ilo Markovski, potshumno, Qubomir\or|iev, Dor~e Krstevski, \urica Ristoski, NijaziXeqiqi, Metodija Novkovski, Mihail Kralev, Kiril\or|ioski, Jovan Ginovski, Jovan Eftimov, MladenPetrov, Ilija Pemov, Nikola Kalpa~ki, VidanKonevski, Najdo Eftovski

Blagodarnici na novinari:

Aleksandar Dimkovski - "Nova Makedonija”, Cve-tanka Ilieva - MTV "Treto doba”, Kalina S. Andonova- "Penzioner plus”, Boàna ]ulafkova, Radio Gold,@aklina Mu~eva - Alfa TV, Violeta Petkovska -Skajnet, Vjolca Sadiku - Koha, Sneàna Kutuzovska -Informator - PIOM, Milan Axieski - TV Sonce,Nata{a Andreeska, Makedonsko radio, Dragi Stalev-ski,Makedonsko radio, Tome Angelovski - "Penzionerplus” SZPM

Denovive delegacija na rakovostvo na SZPM predvodenaod pretsedatelot Dragi Argiroski, a vo koja bea pot-pretsedatelot na Sobranieto Besnik Pocesta, pot-

pretsedatelot na Izvr{niot odbor Metodija To{evski,sekretarot na SZPM Stanka Trajkova go poseti ZP Ohrid iDebrca.

Na sredbata pretsedatelot na Izvr{niot odbor \or|iTrp~eski gi informira{e gostite za organizacionatapostavenost naZP, na~inot iizborot na ~le-novite na orga-nite i telata,n a g l a s u v a j } ideka pri izbo-rot se vodelosmetka eden~len da ne bideizbran na dvefunkcii, odno-sno da nemaakumulacija na funkcii, i deka site nositeli na funkciitei telata se so visoko obrazovanie. Isto taka, Trp~eski,posebno se osvrna na temite za koi se raspravalo na orga-niziranite tribini vo gradskite i ruralnite sredini. Vodiskusijata toj gi istakna i aktuelnite zada~i na zdruèni-eto i zalo`bite koi treba da se aktueliziraat i re{avaat vosodejstvo na SZPM i lokalnata samouprava..

Potoa so svoi izlagawa se vklu~ija pretsedtaelot naSobranieot na ZP Marinela Jovanovi}, sekretarot StefanVladimiorv, pretsedatelot na Aktivot na èni RuàBaleska, upravitelot na Klubot na penzioneri Jon~ePetreski, portparplot Krste Spaseski, delegatot i ~len naIO Zore Mickoski i drugi gi zapoznaa gostite so aktivnos-tite i problemite vo oblastite vo koi dejstvuvaat tie.

Otkako, prestavnicite na ZP na Ohrid i Debrca gi iznesoasvoite aktivnosti, predlozi i barawa, pretsedtaelot naSZPM Dragi Argiroski, najprvo se zablagodari i iskaàzadovolstvo od sredbata.

- Ovaa sredba, potencira{e pretsedatelot Argiroski, eod golemo zna~ewe za nas, biodej}i od poblisku i neposred-no se zapoznavme so site aktivnosti i problemi {to gi imaZP. Pretsedtaelot Argiroski, informira{e za ostvarenitekontakti so Ministerstvoto za trud i socijalna politikaokolu otvorenite pra{awa za podobruvawe na standardot napenzionerite, za neophodnosta i potrebata kako da sepodobri sorabotkata so Lokalnata samouprava, za griàtakon starite i osamenite penzioneri osobeno vo ruralnitesredini i potseti na Programata za 2012 godina "Aktivnostareewe# kako i na drugi programski aktivnosti. Na sredba-ta so rakovodstvoto na Ohridskoto zdruènie na penzioner-ite , pretsedatelot Argiroski, informira{e i za Programataza odbeleùvawe na jubilejot 65 godini od SZPM koja }e seodrì na denot na penzionerite 20 septemvri so Sve~enaakademija, pod pokrovitelstvo na pretsedetelot naRepublika Makeodnija \orge Ivanov.

Na rabotnata sredba me|u delegacijata na SZPM i ZP naOhrid i Debrca, bea iniciran i razmeneti mislewa okolupra{awata za Solidarniot fond, za~lenuvaweto vo SZPMna stranskite penzioneri, funkcioniraweto i sorabotkataso SZP na invalidskite i trudovite penzioneri, kako i mnogudrugi pra{awa od ìvoten interes na penzionerite.

K.Spaseski

Delegacija na SZPM vo rabotna poseta na ZP Ohrid i Debrca

BLAGODARNICI

INTERVJUPENZIONER plus septemvri 2011 3

Ovaa godina slavime dva zna~ajnijubileja: 20 godini od nezavisnosta naRepublika Makedonija i 65 od penzio-nerskoto organizirawe vo na{ata zem-ja. Gospodine Pretsedatele, kakva eVa{ata ocenka za pridonesot na gene-raciite od tretata doba vo dosega{ni-ot razvoj na na{ata dràva?

- Ova e navistina prazni~na godi-na za Republika Makedonija. 20 godi-ni nezavisna makedonska dràva, 20godini demokratija i sloboda, se go-lem uspeh na na{eto vreme. Toa euspeh na edna nova makedonska gene-racija, no toa e uspeh koj se potpirana postignatoto od prethodnite gene-racii Makedonci. Dene{niot uspehnema{e da bide vozmoèn bez po`r-tvuvanosta na ilindencite. Nema{eda bide vozmoèn bez Narodnooslo-boditelnata borba protiv fa{isti~-kata okupacija, koja za prvpat gi udritemelite na dene{na Makedonija.Ovoj uspeh, proglasuvaweto na neza-visnosta od Jugoslavija i sozdava-weto na demokratska dràva, nema{eda bide vozmoèn nitu bez golem brojuspesi i vloèni napori, za gradewena instituciite na Makedonija, zapromovirawe na na{ata ekonomija,kulturnite vrednosti, sportskite us-pesi. Zatoa, denes moème da zaklu-~ime deka golem broj golemi i mali~ekori od pove}e makedonski genera-cii, i od golem broj na{i gra|ani, do-vedoa do dene{niot jubilej na slo-bodna Republika Makedonija. [to seodnesuva do jubilejot koj go praznuvaVa{ata organizacija, jas od se srce Vi~estitam i gi pozdravuvam Va{iteaktivnosti za zastapuvawe na pravatai interesite na penzioniranite gra-|ani na Republika Makedonija.

Populacijata od tretata doba imaspecifi~ni potrebi, taa povrzuva naj-malku tri genaracii vo griàta zaobezbeduvawe na egzistencijalnitepotrebi vo sekojdnevniot ìvot. [tomislite gospodine Pretsedatele, dokoja mera dràvta }e moè da gi reali-zira merkite od Nacionalnata strate-gija za starite lica vo Makedonija?

- Nacionalnata strategija sodrìmnogu vredni i pozitivni celi, ne-koi ve}e se realizirani, nekoi se re-aliziraat. Strategijata pravilno i

precizno gi locira problemite koise postaveni pred postarite genera-cii i predviduva humana i solidar-na politika. Smetam deka e dobropro{iruvaweto na pravoto na zdrav-stvena za{tita kon postarite genera-cii, kako eden ~ekor za otstranuvawena opasnosta, licata koi se najmnoguizloèni na zdravstveni problemida ostanat bez zdravstvena za{tita.Obvrskata za postepeno zgolemuvawena penziite, koja dosledno se sprove-duva i pokraj te{kata ekonomska kri-za, isto taka pridonese za odrù-vawe na ìvotniot standard na sta-rosnite i invalidskite penzioneri.Osobeno se va`ni reformite vozdravstvoto i negovata modernizaci-ja, imaj}i predvid deka i sostojbatavo zdravstvoto direktno se odrazuvana kvalitetot na ìvotot i dostoin-

stvoto na postarite gra|ani. Svedocisme i na golem broj drugi merki sokoi im se ukaùva pomo{ na gra|ani-te od tretata doba vo nivnite zdrav-stveni potrebi ili za nivno podobrovklu~uvawe vo sekojdnevniot ìvot.Republika Makedonija odrùva sis-tem na institucii za zgriùvawe nalicata od tretata doba koi ne moàtda se griàt samite za sebe, sistemkoj ne e dovolno razvien kako {to bimoèlo. Jas, sepak, bi apeliral dosite gra|ani da bidat svesni deka

dràvata ne moè i ne treba da bidezamena za iskonski dokaànata in-stitucija na semejstvoto. Site drà-vni strategii, site vloùvawa voFondot za penzisko i invalidskoosiguruvawe, se bezna~ajni dokolkuse naru{i semejnata struktura na gra-|anite. Vnimanieto, griàta koja me-|usebno si ja posvetuvaat ~lenovitena edno semejstvo e nezamenliva ineprocenliva. Cvrstinata na semej-stvoto e edna va`na makedonska tra-dicija, za àl, donekade naru{ena vominatoto, koja mora da se vospostavi.Griàta za starite lica e na{aobvrska, vra}awe na dolgot {to goimame kon na{ite roditeli, na{itebabi i dedovci.

Penzionerite vo Makedonija se ~uv-stvuvaat deka se nao|aat na marginitena op{testvoto vo mo`nosta da se

vklu~at vo op{testvenite iekonomskite tekovi nadràvata. [to mislite,zo{to e toa taka?

- Sovremenite op{tes-tva se soo~eni so ednakriza koja dopira i do po-lo`bata na postarite li-ca vo op{testvoto. Nieimame iskonska obvrskaza grià kon postarite,obvrska koja vsu{nostpretstavuva vra}awe nadolgot {to generaciitekoi doa|aat go imaat kongeneraciite koi bile

pred nas. Sepak, semejstvoto e voo~igledna kriza, a jasno e dekadràvnite sistemi za poddr{ka napostarite lica ne moàt da opstojatbez semejstvoto. No, va`no e {to smeposveteni na iznao|awe re{enie nasite problemi so koi sme soo~eni,{to otvoreno zboruvame za niv i jassum ubeden deka kako op{testvo }enajdeme re{enie za problemite prednas. Sprovedeni se re{itelni re-formi vo penziskiot sistem za da bi-deme sigurni deka sistemot }e moèda opstoi, i deka }e prodolì da bi-de vaèn izvor na sigurnost za pen-zionerite. Se borime protiv zlou-potrebite na sredstvata koi seizdvojuvaat za penziska za{tita, zada bideme sigurni deka tolku pot-rebnite sredstva, koi celoto op{te-stvo gi izdvojuva, zavr{uvaat tamu

kade {to navistina se potrebni. Seraboti na podigawe na svesta kaj gra-|anite za va`nosta od za~uvuvaweili vra}awe na semejnite vrednosti.Rabotime na sozdavawe mo`nosti zaprosperitet na site gra|ani vo op-{testvoto {to, sekako, }e se odrazipozitivno i na penzionerite i lica-ta od tretata doba. Neprifatliva inesfatliva e situacijata koja ja ima-me vo golem broj semejstva, kade pen-zionerite so svoite penzii se posta-vuvaat kako glaven izvor na prihodi.Toa e obratno postavuvawe na rabo-tite. Nie morame da imame ekonomskimo`nosti za mladite generacii damoàt samite da se izborat za svojuspeh i prosperitet, i da bidat pot-krepa za postarite generacii, a neobratno. Pritoa, mo`nosta licata odtretata doba da najdat svoja pozitiv-na i polezna uloga vo ramkite na se-mejstvoto, dali se raboti za pomo{vo doma}instvoto ili vo semejniotizvor na egzistencija, e osobeno va`-na za za~uvuvawe na ~uvstvoto na sa-modoverba i li~en uspeh. Dràvatatuka moè da pomogne so krajno flek-sibilni zakoni i regulativi za da seovozmoì vklu~uvawe na postaritegra|ani, vo soglasnost so nivniteèlbi i mo`nosti vo ekonomskiotìvot. Toa e ne{to {to bi bilo vopolza i na op{testvoto i na samitepenzioneri.

Penzionerite vo mnogu prilikiistaknuvaat deka bi sakale da izlezatod ìvotot od ovoj svet so soznanie de-ka imeto pod koe go pominale ìvotni-ot vek }e ostane ve~no. Kolku se real-ni mo`nostite razgovorite za sporotokolu imeto da se prekinat bez posle-dici?

- Makedonija e soo~ena so mnogurealni predizvici za podobruvawena ìvotniot standard, za osovreme-nuvawe na politi~kiot sistem isli~no, no i so eden isklu~itelno go-lem, no krajno nerealen i iraciona-len problem, a toa e sporot za imeto.Ovoj problem se provlekuva dolgovreme, toj proizleze od nemirnitedenovi na raspadot na Jugoslavija ina {ireweto na nacionalizmot nizBalkanot. Iznenaduva toa {to tokmuGrcija, koja e zemja-~lenka na EU i naNATO, nekako najte{ko izleguva odnacionalisti~kiot zanes od minato-to, i dodeka drugite balkanski zemjise otvoraat za sorabotka i za nadmi-nuvawe na nanesenite {teti, Grcijase u{te te{ko se opredeluva za otvo-renost kon sosedite. Makedonija ere{ena ova pra{awe da go re{i, predse, bidej}i gr~koto protivewe na na-{ite integrativni procesi e pre~kaza ekonomski razvoj, pre~ka za isko-ristuvawe na polniot potencijal nana{ite gra|ani, na na{ite kompanii,na na{ite umetnici, sportisti. Se-pak, jas moàm da im pora~am na sitegra|ani na Republika Makedonija dabidat spokojni, deka vo pristapu-vaweto kon ova pra{awe nikoga{ ne-ma da se prifati re{enie koe }e seodrazi vrz slobodno izbraniot iizgradeniot makedonski identitetna na{ite gra|ani. Tokmu zatoa, sekoemo`no re{enie na sporot }e se stavina referendum pred gra|anite, kakonajvisok i vrven demokratski sud.@alno e {to vo mediumskiot prostori vo Makedonija i vo Grcija, ima pol-no {pekulacii, nevistini i zloupot-rebi, od najrazli~ni pobudi. Ednos-tavno, postoi ramka za razgovori soGrcija i re{enieto moè da se pos-tigne samo vo taa ramka, bez promenina Ustavot i bez da bidat dopreniidentitetskite odrednici.

Vo lu|eto od tretata doba e akumu-lirano ogromno iskustvo i intelektua-len potencijal. Praktikata pokaùvadeka dràvata toa ne go koristi do-

volno. Zo{to?- Nie kako op{testvo morame da

bideme svesni deka dene{nata gene-racija penzioneri vloìla golemvlog vo izgradbata na Makedonija. Ideka pomladite generacii se blago-darni za toa. Sekoj penzioner vo Re-publika Makedonija, kako i sekoj gra-|anin na Makedonija, treba da nao|ana~ini kako polezno da go upotrebisvoeto vreme, kako da dade pridoneskon svoite najbliski, kon zaednicatavo koja{to ìvee, svojot grad, svoja-ta op{tina, verska zaednica.Op{testvoto mora maksimalno da gokoristi naplasteniot intelektualenpotencijal i znaewe na penzioneri-te. Jas doa|am od akademskata zaed-nica kade {to takvoto odnesuvawe eimperativ.

Kako ja ocenuvate aktivnosta naSZPM kako najbrojna nevladina i mul-tietni~ka organizacija?

- Nie sme soo~eni so situacija vokoja standardot na starosnite iinvalidskite penzioneri drasti~noopadna, so na~inot na koj be{e spro-vedena tranzicijata. Ekonomskata de-vastacija niz koja pominavme, dol-gotrajnata visoka stapka na nevrabo-tenost i na siva ekonomija, propastana golem broj zna~ajni industriskiobjekti, seto toa udri vrz standardotna celoto naselenie, a razbirlivodeka ranlivite kategorii kako {tose penzionerite se prvi na udar.Standardot na penzionerite, na li-cata na dràvna penzija, e direktnopovrzan so brojot na vrabotenite gra-|ani, so viso~inata na nivnite plati,so zdravjeto na ekonomijata vo celi-

na. Dobro e {to zakrepnuvaweto naekonomijata na koe sme svedoci seodrazuva i vrz standardot na penzio-nerite, {to ne se zaboraveni vo tojproces, i va`no e tuka da ima aktiv-no zdruènie na penzionerite da gizastapuva interesite na svoite ~le-novi.

Verojatno vo ovoj sve~en mig zadràvata i za penzionerite, }e sakatene{to da im pora~ate na sega{nite i naidnite penzioneri? Povelete.

- Bi sakal da ispratam poraka naoptimizam i samodoverba. Doverbavo sebe i vo svoite sposobnosti, kojaproizleguva od kolektivniot uspehkoj kako op{testvo go postignavme ikoj go praznuvame na jubilejot na ne-zavisnosta, kako potvrda deka, se-pak, moème da uspeeme. Kako drà-ven vrv, kako odgovorni politi~ari,rabotime na toa da se postavat teme-lite na prosperitetna i stabilnadràva, vo koja sekoj gra|anin }e mo-è da ja najde svojata sre}a i li~enuspeh. Za penzionerite, toa zna~i sta-bilnost i odr`livost na instituci-ite za me|ugeneraciska solidarnost,i mo`nost sekoj od nas da zaraboti ida za{tedi dovolno za da bide spo-koen vo svojata starost i da uìva voplodovite na svojot trud.

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik

na vesnikot "Penzioner plus”

Intervju so Pretsedatelot na Republika Makedonija prof. d-r \orge Ivanov

Griàta za starite lica e obvrska na site i na dràvata

\

\

\

REKLAMI PENZIONER plus septemvri 20114

NASTANIPENZIONER plus septemvri 2011 5

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina IV - broj 38 septemvri 2011 god.

BESPLATEN MESEÊN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)

Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiQubomir \or|ievPavle SpasovSofija SimovskaMilan DimitrovskiE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska-Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka Ilieva, urednik,Baki Bakiu,Kostadinka Kajmakoska,Fruska Kostadinovska

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeTelefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Na 13 avgust vo ìvopisniot ambient kraj reka-ta P~iwa, vo rekreativniot memorijalen cen-tar Pelince, se odrà golem penzionerski so-

bir. Na sredbata zedoa u~estvo okolu 1200 penzione-ri re~isi od site zdruènija od cela Makedonija,kako i od sosedna Srbija, od Vrawe i od Jabuka.Sredbata be{e organizirana vo ~est na 65 godini odpenzionerskoto organizirawe vo Makedonija i 20 go-dini od nezavisna Republika Makedonija. Doma}in iorganizator na ovoj masoven penzionerski sobir be-{e Zdruènieto na penzioneri od Kumanovo koe eedno od najaktivnite vo Sojuzot na zdruènijata napenzioneri na Makedonija, a ~ii{to aktivnosti irezultati se poznati i nadvor od dràvata, za {tosvedo~at mnogubrojnite nagradi i priznanija. Zatoa i

ne be{e ~udno ili neo~ekuvano {to penzionerskatasredba be{e ubavo osmislena i organizirana.

Posetitelite, se razbira onie koi sakaa i koi beavo fizi~ka kondicija, ja posetija megaliskata opser-vatorija Kokino, arheolo{ki lokalitet koj so svoeto

zna~ewe i va`nost svedo~i za postoewe na civili-zacii na ovie prostori koi znaele da go merat vre-meto, pa duri i da gi nabquduvaat yvezdite. Na ovaaprastara opservatorija se vr{ele i razni obredi za{to svedo~at mnogubrojnite arheolo{ki naodi.

Penzionerite go posetija i Memorialniot muzej koje izgraden kako beleg na Prvoto zasedanie na AS-NOM, koe se odràlo vo manastirot Prohor P~iwskikade {to se udreni temelite na na{ata dràva, to-ga{na Narodna Republika Makedonija.

Posetitelite na sredbata gi pozdravi pretseda-telot na ZP Kumanovo Spirko Nikolovski posaku-vaj}i im veselo i nezaboravno druèwe vo prekras-niot ambient.

Od imeto na Sojuzot, gostite gi pozdravi i pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovski, koj me|u drugo-to re~e:

- Raduva faktot {to ne ima vo olku golem broj. Va-{eto druèwe, pesna i oro se dokaz deka ovaa popu-lacija e se u{te aktivna i polna so energija. Sitevie, iako vo tretata doba od ìvotot, ste sfatiledeka druèweto i veselbata se izvori na zdravje iubavo raspoloènie. Sobrani na ova mesto i po po-vod na ovie zna~ajni jubilei, vie ste primer za pom-ladite generaci i kako treba da se saka svojata zem-ja, kako treba da se ìvee.

Da ste zdravi i ìvi i da se druìte na u{te mno-gu vakvi sredbi.

Se zae~i pesna, se razvi oro. Taka be{e do pop-ladnevnite ~asovi koga golemiot broj avtomobili,kombiwa i avtobusi gi vratija penzionerite vo niv-nite mesta na ìveewe.

K.S.Andonova

Sredba vo Pelince vo ~est na dvata jubileja

Vo ramkite na vzaemnata so-rabotka, Zdruènieto napenzioneri od Bitola be{e

doma}in na zbratimenite zdru-

ènija na penzioneri na gradotVrawe i Poàrevac. Posetatabe{e realizirana na 29 i 30 juliso delegacija od po dvaeset ~le-na od dvete zdruènija od Repub-lika Srbija.

Dvodnevniot prestoj se odvi-va{e po prethodno podgotvenplan i programa, predvodena odMarika Ilijevska i Slobodan-ka Stoj~evska.

Otkako gostite bea pre~ekanipo na{iot star dobar obi~aj soleb i sol, tie vo predve~ernite~asovi imaa mo`nost da go pros-ledat defileto na u~esnicite nakulturno umetni~ki dru{-tva na manifestacijata,,Ilindenski denovi# koe seodviva{e po [irok Sokak.

Iskaùvaj}i blagodar-nost za srde~niot priem,pretsedatelot na Zdruè-nieto na penzioneri odVrawe Zoran Aleksi}, is-kaà ogromna blagodarnosti zadovolstvo od prodol-ùvaweto i prodlabo~u-vaweto na sorabotkata na na{itezdruènija. Blagodarnost za is-krenoto gostoprimstvo izrazi iMoma Dejanovi}, pretsedatel naOkru`niot odbor na penzioneriod Poàrevac.

Pretsedatelot na IO nz Zdru-ènieto na penzioneri Bitola,Tome Iliovski, vo svoeto obra-}awe, posakuvaj}i im prijatenprestoj, izrazi podgotvenost zaponatamo{na sorabotka.

- Ova e eden od na~inite zasozdavawe mostovi na prijatel-stvo i sorabotka pome|u na{itenarodi, a kako pouka i poraka zaidnite generacii. Dolgogodi{na-

ta vrska koja ja neguvaat penzio-nerskite zdruènija na tritegrada, e primer kako treba da seodnesuvaat i drugi zdruènija, a

se so cel namaluvawe na ja-zot na nepoznavawe na sose-dite i prijatelite okolu nas,- naglasi pretsedatelotIliovski.

Vtoriot den po programatagostite go posetija anti~kiotlokalitet "Heraklea - Lin-kestis#, Zavod i Muzej vo Bi-tola.

VOZVRATNA POSETAVO VRAWE

Pri proslavata na praznikotPreobraènie na 18 i 19 avgustkoj se slavi vo Vrawe RepublikaSrbija, pokaneti bea delegaciina Zdruènijata na penzioneri odBitola, Ohrid i Kumanovo.

Sobirot na penzionerite orga-niziran od Zdruènieto na pen-zioneri Vrawe be{e po povod ivo ~est na 65 godi{ninata odpenzionerskoto organizirawe voSrbija.

Vakvite sredbi sekako deka semo`nost i za drugaruvawe, za

razmena na iskustva i sogledbi zanovi formi na sorabotka.

Dvodnevniot prestoj delegaci-ite na penzioneri od Bitola,Ohrid i Kumanovo go iskoristijaza razgleduvawe na kulturnoistoriskite spomenici na Vrawei poseta na istoriskiot manastirProhor P~inski.

- So sekoja nova sredba postoimo`nost za prodlabo~uvawe nasorabotkata na pove}e poliwa,{to o~igledno e ostvarlivo.

Se na se, edno ubavo druèwe ime|unarodna sorabotka zaprimer.

D.T. K.S. A.T.

Druèwe i me|unarodnasorabotka za primer

Na po~etokot na juli godina-va, vo gradot pod Markovitekuli, vo Prilep se odrà

36-ot me|unaroden festival naizvorni pesni i instrumenti "PeceAtanasovski#. Nad 200 u~esnici odMakedonija i stranstvo nastapijaso izvorni vokalni i instrumen-talni izvedbi, a ~lenovite na KUD"Veseli penzioneri# od Probi{tipse pretstavija so splet ora voizvedba na grupata gajdaxii vopridru`ba na tapan, dve soloizvedbi na gajda, edna vikoe~ka iedna pesna na ma{kata peja~kagrupa. Probi{tipskite gajdaxii jadobija doverbata da go otvoratFestivalot so himnata "Otidovselo Dolneni", za {to bea burnopozdraveni od publikata.

Ovoj me|unaroden festival naizvorni pesni i instrumentiuspe{no ja prodolùva èlbata nana{iot virtouz na gajda Pece Ata-nasovski, so edinstvena cel da seza~uvaat vrednostite na makedon-skiot folklor preku starite pes-ni i instrumenti i da se pottiknatmladite generacii vo neguvawetovakov vid muzicirawe.

^lenovite na KUD "Veseli pen-zioneri” stanaa dobitnici na ednaod ~etirite presti`ni nagradi zanajuspe{en nastap i dolgogodi{nou~estvo na festivalot. Nagradatabe{e u{te edno od brojnite fes-tivalski priznanija, koja od ~le-novite na dru{tvoto i Zdruèni-eto na penzionerite be{e primenaso golemo voodu{evuvawe.

"Gajdata na Pece” mu be{e dode-lena na Ernesto Fi{e od Holan-dija, dolgogodi{en prijatel na"Veselite penzioneri” so koi jaizu~uva{e ve{tinata na svirewemakedonski ora so makedonska gaj-da.

Vakvite nagradi, navistina ra-

duvaat, no istovremeno i obvrzu-vaat za u{te pogolemo angaì-rawe vo istraùvaweto i negu-vaweto na na{iot folklor i tra-diciite - pesnite, orata, obi~ai-te za da ne se zaboravat.

Isto taka, "Veselite penzione-ri# od Probi{tip u~estvuvaa i name|unarodniot festival "Ilin-denski denovi 2011# koga se pret-stavija so eden mo{ne star i re~i-si zaboraven obi~aj "Sedenka voMartinovi no}i" i so siot sjajblesnaa pred bitolskata publikai ìri komisijata, za {to bea nag-radeni so dolgotrajni aplauzi.Suvereno vladeeja na scenata imo{ne avtenti~no go prikaàaobi~ajot, orata i pesnite od pro-bi{tipsko. Tie, so izvorniotfolklor, po~nuvaj}i od nosiite,pesnite, orata i neodminlivitegajdaxii, bea vistinskiot biser nafestivalot. Zadovolstvoto odnivniot nastap ne go krieja nitu~lenovite na ìri komisijata, aspored zborovite na pretsedate-lot na Komisijata, nagradite go-dinava bea dodeleni na grupi iKUD dru{tva, koi dosega ne bilenagraduvani so cel da se stimuli-raat za istraùvawe na na{etofolklorno bogatstvo.

M. Zdravkovska

ZP Probi{tip

Nagradi, priznanija i druèwe

Aktivot na èni pri Zdruè-nieto na penzionerite voTetovo be{e doma}in na ve-

}e tradicionalna sredba na pen-zionerki od Makedonija. Sredbatase odrà na 25 juni vo lokalitetot

"@i~arnica#. Sofija Simovska,pretsedatel na Aktivot na ènipri ZP Tetovo veli deka vakvisredbi vo Tetovo se odrùvaatnad desetina i pove}e godini."Osven druèwe, ovie sredbi ima-

at karakter da sezapoznaat so zna-menitostite na re-gionot vo koj seodrùvaat, da gopro{irat prijatel-stvoto me|u penzio-nerkite i da pomi-nat den bez drugigriì so koi seoptovareni penzio-nerite#, veli Si-movska.

Za sredbata vo Tetovo pokanetibea site zdruènija na penzioneriod Makedonija. Pove}eto se ody-vaa, iako celiot mesec juni ima{ezgusnata programa na razni aktiv-nosti na penzionerite. Gostite oddrugite gradovi gi posetija isto-riskite znamenitosti na Tetovo,kako [arenata xamija, Arabatibaba te}e, manastirskiot kom-pleks "Sv. Atanasie# vo Le{ok,Popova [apka, i drugi. Od gostite,najbrojno, nad 50 dojdoa od ZP"Karpo{# Skopje.

Posetitelite na sredbata gi za-bavuva{e estradniot umetnikDragi{a Avramovski so negoviotorkestar.

S. Dimoski

Tetovo

Tradicionalna sredba na penzionerki od Makedonija Zdruènieto na penzioneri"Karpo{# na 16.06.2011 godi-na organizira{e poseta na

Spomen ku}ta, Manastirot i Ko-nacite na na{ata Pop Ikona To{eProeski.

So tri avtobusi od po 50 penzi-oneri se trgna rano sabajle i popatot so nemir vo du{ata za nep-

rebolenata zaguba, a voedno i ra-dost deka }e se poseti Crkvata -Manastirot koj To{e so ogromna

qubov go grade{e, a neumolivatasmrt go spre~i da go izgradi. Pa-tot od Skopje do Manastirot gopominavme brzo. Koga se iska~iv-me na 1600 metri nadmorska visi-na pred nas se pokaà velelepnozdanie - Crkvata "Sv. Preobra-ènie”. Site so golema vozbuda jarazgleduvaa Crkvata, a na{iot

Hor vo spomen i qubov kon To{eizvede nekolku horski pesni.

Na vra}awe od Manastirot seposeti Spomen ku}ata na To{ekade bea izloèni predmeti odnegoviot kratok ìvot. Poslepet~asovnata poseta na Manas-tirot i Spomen ku}ata, ru~ekotvo Hotel "Panorama”, trite av-tobusi trgnaa kon Skopje, a pa-tem penzionerite ja komentiraa

posetata koja }e ostane nezabo-ravna.

Jovan Ginovski

Penzioneri od "Karpo{“ vo posetana Spomen ku}ata na To{e Proeski

\

\

\

SE]AVAWA PENZIONER plus septemvri 20116

Na 20 ceptemvri - Denot napenzionerite na Makedoni-ja so prigodni sve~enosti

penzionerite }e go odbeleàt go-lemiot jubilej - 65 godini od pen-zionerskoto organizirawe vozemjata. Na ovoj den 1946 godinadonesen e prviot Zakon za pen-zisko i invalidsko osiguruvawevo novata Federativna zaednicana jugoslovenskite narodi -DFRJ. Sobranieto na SZPM vo1998 godina so Statutot na Soju-zot go utvrdi 20 septemvri za Denna penzionerite na Makedonija.

Prvite podatoci za penzioner-skoto organizirawe vo Makedoni-ja, gi sre}avame vo dale~nata 1950godina. Vo toa vreme vo Makedoni-ja imalo 3.736 penzineri koi seorganizirani vo Republi~kiot od-bor na penzioneri vo ramki nasindikatite na Makedonija. Sozgolemuvawe na brojot na korisni-cite na penzija raste i interesotna penzionerite za sozdavawe na“svoja” organizacija. Postepeno,Republi~kiot odbor na penzione-rite dobiva status na kolektiven~len na Sojuzot na sindikatite naMakedonija, a vo 1980 godina naKongresot na sindikatite, penzio-nerskata organizacija da stane sa-mostojna posebna gra|anska asoci-jacija.

Vo 1986 godina Republi~kiotodbor na penzionerite go odbele-à Denot na penzionerite na Ma-kedonija. Vo taa godina imalo122.800 korisnici na penzija odkoi 46.126 starosni, 30.184 inva-lidski i 30.090 korisnici na se-mejna penzija.

Vo 2009 godina brojot se zgole-muva na 278.000 korisnici. Vo ovojperiod se formiraat zdruènijana penzioneri za oddelni gradovi.Taka {to denes samo vo SZPM imanad 50 zdruènija vo koi ~lenuva-at re~isi site korisnici na pen-zija, osven 32.000 koi se organizi-rani vo tri drugi sojuzi i toa: So-

juz na invalidi natrudot, Sojuz na inva-lidi na trudot i ko-risnici na invalid-ska penzija i vo Sojuzna invalidski penzi-oneri. Vo 10 op{tiniinvalidskite penzio-neri se zaedno sozdruènijata na pen-zionerite ~lenki naSZPM.

So zgolemuvawe nabrojot na penzionerite raste iinteresot za nivno pokvalitetnoorganizirawe. Ustavot na Repub-lika Makedonija so ~len 20 napenzionerite, kako gra|ani, im ga-rantira pravo na osnovawe zdru-ènija na gra|ani za za{tita iunapreduvawe na ekonomskite, so-cijalnite i drugi prava i slobod-no pristapuvawe i istapuvawe voistite. Ustavnoto pravo e normi-rano so Zakonot za zdruènija nagra|anite. So Statutot na SZPM seutvrdija organite, celite, formi-te i oblicite na me|usebno zdru-ùvawe i druèwe. Penzioner-skoto zdruùvawe i organizirawedobiva vo kvalitet. Novite sod-rìni go pravat ìvotot na penzi-onerite posodràen i poubav!

Kako rezultat na toa se odrù-vaat sekoja godina revii, sportskinatprevari i drugi formi na dru-èwa, koi so sekoja godina se s¢pomasovni, bidej}i penzioneriteu{te vo 1996 godina “zdrav duh vozdravo telo” i vo soglasnost so to-ave}e 16 godini se odrùvaat Re-publi~ki penzionerski sportskinatprevari.

Isto taka, SZPM od 2003 godinae nositel i na organizacijata naodrùvawe Revii na pesna, muzikai igra.

Pokraj reviite, se odrùvaat idrugi sredbi od site delovi naMakedonija, koi imaat kulturno-zabaven karakter kako {to se:kulturni sredbi od jugozapadniot

del na Makedonija,"Blakceto na baba” tra-dicionalno sekoja godi-na vo organizacija na ZPVeles, "Tomina nedela”vo organizacija na ZPVinica, mini “Poetskarevija” vo organizacijana ZP Kumanovo, ~ii~lenovi formiraa i"Penzionerska dramskasekcija” koja e dostaaktivna i koja podgotvi

dve pretstavi: dramata “Len~e Ku-manov~e” i komedijata “[uti i ro-gati” koi gi prikaàa vo oddelnizdruènija na penzioneri vo Ma-kedonija. Penzionerite - ~lenovina zdruènijata vo ramkite na So-juzot na zdruènija na penzionerina Makedonija, prezemaat aktiv-nosti i od humanitaren karakter.Dodeluvaat ednokratna pari~napomo{ na ~lenovi koi se vo te{kamaterijalna polo`ba, na penzio-neri so najnizok iznos na penzija,potoa dodeluvaat novogodi{nipaketi so prehranbeni produkti isredstva za higiena, ispra}aatsvoi ~lenovi na bawsko lekuvawei drugo. Aktivite na èni se istotaka mnogu aktivni. Tie, bolnite istarite penzioneri gi posetuvaatvo nivnite domovi ili vo gerijat-riskite i penzionerskite domovi.

SZPM kako asocijacija na 55zdruènija na penzioneri so 230000 ~lenovi potpi{a "Memorandumza rabotewe” so Vladata na Repub-lika Makedonija vo 2006 godina,potoa "Memorandum za sorabotka”so ZELS, isto taka potpi{a i “Me-morandum za sorabotka” so repub-li~kiot Crven krst, so RO na Soju-zot na borcite od NOAVM, so FPI-OM. So obie institucii sozdadenise osnovi za sorabotka na sood-vetno nivo.

Treba da se istakne i faktotdeka SZPM vo poslednite godininastojuva da go zbogati informi-raweto na penzionerite, no i na

celata javnost za se ona {to e pov-rzano so ìvotot na penzionerite.Za taa cel vo po~etokot se izdava-{e dodatokot "Penzionerski vi-dici” vo "Nova Makedonija”, a odpred ~etiri godini se izdava bec-platniot vesnik “Penzioner plus”,koj e pomesten i na veb-stranica-ta na Sojuzot. Sekoja godina se pe-~atat i informativni bilteni zapenzionerskite Regionalni fol-klorni revii i za sportskite pen-zionerski natprevari. Informi-raweto se odviva i preku elek-tronskite i pi{anite mediumi nalokalno i nacionalno nivo.

Isto taka, SZPM vo periodot odposlednoto sve~eno odbeleù-vawe na Denot na penzionerite od1996 godina do denes, poveduvaainicijativi pred Vladata i predpratenicite vo Sobranieto na R.Makedonija za unapreduvawe iza{tita na pravata od penziskotoi invalidskoto osiguruvawe izdravstvenata za{tita, bidej}i votranzicioniot perod od 1991 godi-na, koj za àl s¢ u{te trae, ima go-lem odraz vrz penzionerskiotstandard. Da se potsetime deka: vo1993 godina se donese Zakon zaisplata na plati i penzii so kojpenziite se namalija za 8%.Ustavniot sud go oceni kako neus-taven i go ukina. So promena nauslovite za indeskacija - usogla-suvawe na penziite im se na{tetina penzionerite. Kako posledicana vakvite merki prose~nata pen-zija vo odnos na prose~nata platavo 2010 godina, padna od 77,1% vo1992 godina na 49,5%, a se ukina iisplatata na dodatokot "K-15”, seukina besplatnoto zdravstvo, seprenesoa na drugi subjekti upravu-vawata na penzionerskite domovi.Penzionerskite odmorali{ta iklubovite na penzioneri im se da-doa na FPIOM, se ukina Fondot zaop{testven standard pri FPIOMod koj se dava{e subvencii na pen-zionerite za koristewe na baw-sko-klimatski odmorali{ta, kakoi pravoto na otpremnina na semej-stvoto na po~inat penzioner odFondot za zdravstvo, se ukinapravoto na u~estvo na pretstavni-ci na penzionerite vo rabotata na

Upravniot odbor na FPIOM. SZPM inicira{e pred Vladata

i pred pratenicite na Sobranietoso Zakonot za rabotni odnosi, dase propi{e penzionerite da u~es-tvuvaat vo rabotata na Ekonom-sko-socijalniot sovet zaedno soSindikatot, taka {to ova telo bise vikalo "Tripartiten plus” pougledot na golem broj zemji odEvropa. Za àl, toa do denes ne seostvari!

I pokraj seto ova, i pokraj gole-miot broj restriktivni merki nadràvata, na {teta na penzione-rite, vo 2008 godina, vrz osnova nazakonsko ovlastuvawe, Vladatadonese odluka za vonredno usogla-suvawe na penziite za 21,66%"degresivno” davaj}i prioritet nanajniskite penzii.

Nepravedno i neto~no bi biloda ne se spomene i ona {to go nap-ravi Vladata i vo pozitivna naso-ka. Taka, vo 2010 godina i ovaa go-dina na 10.000 penzioneri so naj-nizok iznos na penzii Vladata naRM im odobri besplaten sedum-dneven prestoj za rekreacija votermalnite bawi vo Makedonija, agradona~alnikot na Skopje imobezbedi besplaten prevoz vogradskiot soobra}aj i vo ì~nica-ta na Vodno na postarite penzio-neri od 64 odnosno 62 godini napenzionerkite, sekoj vtornik i pe-tok. Takvi obidi ima i vo nekoidrugi gradovi vo dràvata.

SZPM se vklu~i i vo raspravatapo nacrtot na "Nacionalnata dol-goro~na strategija za starite li-ca” na Vladata. I na krajot, kakodolgogodi{en poznava~ na ovaaproblematika smetam deka smeizolirani od op{testveniot ì-vot vo dràvata, iako postoi zatoa pravna osnova vo Strategijatana Vladata za sorabotka so nevla-diniot sektor. Veteranite na tru-dot, kako {to miluvaat da se na-rekuvaat penzionerite, se lu|e sobogato ìvotno, stru~no i rabotnoiskustvo, pokraj nivniot pridonesvo razvitokot na zemjata, moàt seu{te da pridonesuvaat za dobrotona gra|anite na Makedonija.

Du{ko [urbanovski

Se}avawe na Du{ko [urbanovski, pretsedatel na SZPM od 2002 -2011

Vo presret na golemiot penzionerski jubileji Denot na penzionerite - 20 Septemvri

Komisijata za kulturno-zabaven ìvotpri SZPM, {to ja formira Izvr{niotodbor na Sojuzot na penzionerite, na

edna od prvite nejzini sednici go razgledakulturno-zabavniot ìvot vo zdruènijatana penzionerite i konstatira deka vo pogo-lem del od niv, zaostanuva ovaa aktivnost,nasproti drugite aktivnosti.

Donesena e odluka od 2003 godina, sekojagodina da se odrùva Revija na folklorniansambli, pea~ki grupi i instrumentalisti,za {to se formira i Organizacionen odborna ~elo so Du{ko [urbanovski. Komisijataza kulturno-zabaven ìvot vo sostav: Du-{an Pereski, Milevka Zdravkovska, SpirkoNikolovski, Miroslava Petrovska i NurieKadriu izraboti i propozicii za u~estvo nareviite, kako i uslovi za u~estvo i odrù-vawe na Revijata. Otkako bea izvr{eni pot-rebnite podgotovki i organizacija, donese-na e odluka Prvata revija da se odrì voZdruènieto na penzionerite vo Probi{tipkade ima solidno KUD koe dolgi godini ne-guva folklor i u~estvuva na folklornitepriredbi, pa duri i na festivali.

Na 12 noemvri 2003 godina vo Probi{tipse odrà prvata regionalna revija, na kojazedoa u~estvo devet zdruènija, so 196u~esnici vo programata i okolu 500 gleda~ivo salata na Kulturniot dom. Pred toa be{eotvorena bogata izlo`ba na ènski rakot-vorbi. Na ovaa prva regionalna revija, kojase prifati mo{ne dobro be{e izvedenglavno izvoren folklor.

Vtorata revija na folklorni ansambli,pea~ki grupi i instrumentalisti, se odràvo tri regioni i toa [tip, Veles i Kumano-vo vo septemvri i oktomvri 2004 godina. Naovaa revija zedoa u~estvo 24 penzionerskizdruènija, odnosno tripati pove}e odprvata revija. Vo sekciite na programataima{e okolu 500 ~lenovi, a vo salite prog-ramata ja gledaa okolu 1500 penzioneri idrugi gra|ani. Konstatiran e napredok i vokvalitetot.

Tretata regionalna revija se odrà vo ju-ni-juli 2005 godina, na koja na trite regio-nalni centri i toa Tetovo, Negotino i Ko~a-ni, vkupno zedoa u~estvo 32 zdruènija, sookolu 700 u~esnici vo programa. Regional-

nite revii bea poseteni i gledani od nad1500 penzioneri i drugi prisutni.

Po uspe{noto odrùvawe na trite revii,se donese zaklu~ok da se odrì prva Repub-li~ka folklorna penzionerska revija.Stru~nata komisija koja gi slede{e reviitena ~elo so prof.d-r \or|i \orgiev-etnolog,napravi selekcija na pea~ki grupi zaodrùvawe na Republi~kata revija. Taka soodluka na na Organizacioniot odbor revija-ta se odrà na 7.10.2005 godina vo Univer-zalnata sala-Skopje. Toa be{e impozantenpenzionerski spektakl. Na reviojata zedoau~estvo 15 penzionerski zdruènija, sookolu 300 izveduva~i na programata. Repub-li~kata revija ja sledea okolu 2000 gleda-~i. Toga{niot pretsedatel na SZPM Du{ko[urbanovski, izjavi deka vaka }e go podzap-reme stareeweto na penzionerite. Prof.d-r \or|i Georgiev vo komentarot za Revijatare~e deka ova e solidna interpretacija naizvoren folklor. êstitki i iskaùvawaima{e i od penzioneri, pretsedateli nazdruènija i drugi prisutni.

So odluka na organizacioniot odbor, ~et-vrta folklorna revija se odrà vo 3 regio-nalni centri i toa Sveti Nikole, Veles iGostivar, a Strumica i Prilep bea doma}i-ni na me|uregionalni centri. Na regional-nite revii vkupno zedoa u~estvo 28 zdruè-nija, 850 u~esnici vo programata i prisutni1600 posetiteli, a na dvete me|uregionalni27 zdruènija so 300 izveduva~i i 1500 gle-da~i.

Petata penzionerska folklorna mani-festacija (revija) se odrà vo Ohrid, Kuma-novo, Valandovo i [tip. Kako posebnaodlika na ovaa revija be{e kvalittet, ma-sovnost, dobra organizacija i golema poseta.Na ovaa revija zedoa u~estvo 28 zdruèni-jaso 620 u~esnici vo programata i pred po-ve}e od 2000 gleda~i. Vo Ohrid nastapi izbratimenoto zdruènie od Stara Zagora-Bugarija. Na revijata vo Valandovo domini-raa pove}e starogradskite pesni. Vo [tipse odrà i defile na u~esnicite niz ulici-te na gradot, so aplauzi od gra|anite.

Vo 2008 godina se odrà {estata regio-nalna revija na pesni, muzika i igri vo Ra-dovi{, Ki~evo, Gevgelija, Ko~ani i vo res-

toranot “Hanibal”vo Skopje so vkupno30 zdruènija i 50izveduva~i i okolu2000 gleda~i.

Sedmata revija seodrà vo pet regio-nalni centri itoa:Probi{tip, Te-tovo, Kru{evo, Ka-vadarci i Berovo.Reviite se odràa vo juli-septemvri 2009godina. Na ovie revii bea prisutni, odnosnozedoa u~estvo 37 zdruènija na penzioneri-te, so 250 u~esnici vo programata, a beasledeni od nad 2500 gleda~i. Posebnoimponiraa orkestrite so izvorna muzika,oblekata na u~esnicite i masovnosta na po-setata.

Vo 2010 godina osmata revija na makedon-skoto folklorno i etni~ko bogatstvo na Re-publika Makedonija se odrà vo mesecitejuni, juli i septemvri.

Revijata se odrà vo Sveti Nikole, Pri-lep, Vinica, na ezeroto Treska vo Skopje ivo Strumica. Na ovie 5 regionalni reviizedoa u~estvo 39 penzionerski zdruènijaili petpati pove}e od prvata revija vo 2003godina vo Probi{tip. Na revijata u~estvo voprogramata zedoa 340 penzioneri, a progra-mata ja sledea okolu 2000 penzioneri od koisamo vo Prilep okolu 680 prisutni. Vo Pri-lep kako gostin nastapi zdruènieto od[tip, a vo Strumica od "Gazi Baba”.

Vo 2011 godina, se odrà Devetata revijana folklorno-umetni~kite muzi~ki samo-dejnosti na penzionerite od Republika Ma-kedonija. Revijata se odrà vo organizacijana SZPM i Komisijata za kulturno zabavenìvot. Ovaa revija godinava se odrà vo petregioni i toa Valandovo, vo Domot na ARMvo Skopje, vo Kriva Palanka, Ki~evo i voMakedonska Kamenica. Na revijata zedoau~estvo 43 penzionerski zdruènija, sou~estvo na nad 900 u~esnici, a revijata be-{e sledena od nad 2.800 gleda~i. I godina-va dojde do izraz porastot na kvalitetot naizvedbite i masovnosta na u~estvotot. Ovaazna~i deka devetgodi{nata tradicija davase podobri rezultati.

Za site zdruènija koi zedoa u~estvo voreviite, SZPM izgotvi i dodeli priznanija.Priznanijata gi primija pretstavnici odzdruènijata, bea vra~eni od pretstavnicina Komisijata za kulturno-zabaven ìvot iOrganizacioniot odbor. Zdruènijata napenzionerite gi zbogatija vitrinite so u{teeden dokument za nivnata aktivnost.Kakotraen dokument se i kolor Biltenite soprikaz na reviite.

Za odbeleùvawe e deka vo nekoi odzdruènijata kade {to ima{e interes iuslovi, u~esnicite na revijata oble~eni vonarodni nosii, zedoa u~estvo vo defilea poglavnite ulici. Tie bea do~ekani so golemiaplauzi. Vo nekoi zdruènija kako Kumano-vo, Probi{tip i drugi bea organizirani iizlo`bi od narodni rakotvorbi koi beaizvonredno interesni i razli~ni, a na sve-~enite otvorawa na reviite vo pove}e gra-dovi pokraj pretstavnicite na SZPM govo-rea i gradona~alicite.

R e k a p i t u l a c i j aRevii ZP u~esnici posetiteli

Prva 9 196 500Vtora 24 500 900Treta 32 700 1500Rep.revija 15 300 2000êtvrta 28 650 1600Me|ureg. 27 300 1500Petta 28 620 2050[esta 30 516 2000Sedma 37 250 2500Osma 39 340 1980Deveta 43 900 2800

Vkupno 312 5272 19330

Po odrùvawe na reviite i drugite for-mi vo u~estvoto, za site prisutni, be{eorganizirano zaedni~ko druèwe, so pesna,oro i ru~ek. Druèweto minuva vo op{ta ve-selba na prisutnite, razmena na iskustva ipozdravi so muzi~ki to~ki.

Kako rezultat na toa na devette revii2003-2011 godina brojot na u~esnicite be{ezgolemen, taka {to okolu 95% od zdruèni-jata u~estvuvaa na reviite, {to e impozan-teno i zasluùva sekakvo pozitivno priz-nanie.

Komisija za kulturno zabaven ìvotporane{en pretsedatel -Du{an Pereski

Penzionerskite revii na pesni, muzika i igri ja vozobnovijafolklornata tradicija vo Republika Makedonija

\

SE]AVAWAPENZIONER plus septemvri 2011 7

Po penzioniraweto, vo vto-rata polovina na 1992 go-dina slu~ajno se sretnav so

pretsedatelot na SPM, a na kra-jot na mart 1993 bev izbran zapotpretsedatel na SPM. Toga{,spored Fondot na PIOM ima{eokolu 210.000 penzioneri, no, nese znae{e kolku penzioneri pla-}aat ~lenarina, bidej}i ~lenuvaamal broj i pla}aa ~lenarina vo"ogranocite”. Sojuzot, ima{e me-se~en prihod od 20 do 24.000 de-nari. Ovie sredstva ne bea do-volni za tekovnite tro{oci.

Vo toa vreme, vo Sojuzot na

penzionerite bea za~leneti 34registrirani zdruènija. Istitesimboli~no davaa i sredstva voSojuzot. Imaj}i ja predvid sosto-jbata vo Sojuzot, dojdov do ideja imu ja predloìv na pretseda-telot Vite Isjanovski i pobaravda razgovarame so direktorot naFondot za penzisko osiguruvaweKiro Zrmanovski. Pretsedate-lot se soglasi i vo tekot na raz-govorot se dogovorivme da odr-

ìme 2 konferencii, vo Stru-mica i vo Bitola.

Na konferencijata vo Strumi-ca, koja se odrà vo Kulturniotdom, prisustvuva{e i direktorotna Fondot, Kiro Zrmanovski i beaprisutni skoro site penzioneriod toj kraj. Nim im se objasni kojae celta na sostanokot i bea za-pra{ani dali se soglasuvaat daim se zadrùva od penzijata ~le-narina od 10 denari za ak-tivnosti na zdruènijata i 100

denari za Solidarniot fond (zapogrebni tro{oci). Penzioneriteednoglasno go prifatija pred-logot.

I vo Bitola se odrà sli~ensostanok na koj prisutnite pen-zioneri se soglasija so predlogotza zadrùvawe sredstva od penz-ijata.

Za ova pra{awe, Sojuzot zaka-à sednica na Sobranieto na kojase zaklu~i, do 15 januari 1993 go-dina sekoe zdruènie da dostaviodluka za soglasnost za zadrù-vawe na sredstvata od po 110 de-nari od penzija. So isplatata najanuarskata penzija, se sprovedoaodlukite i od sredstvata {to gidobija zdruènijata mu prefrlaana Sojuzot okolu 8%.

Vo po~etokot pogrebnite tro-{oci se ispla}aa preku ZOILMakedonija, a po nekolku mesecitro{ocite gi ispla}aa zdruè-nijata. Pogrebnite sredstva bearazli~ni i se dvièa od 15-25.000 denari.

So re{avaweto za za~lenuva-weto na penzionerite vo zdruè-nijata i re{avaweto na samofi-nansiraweto, sostojbata vo or-ganizacijata, zna~ajno se izmeni.Redovno se ispla}aa tekovnitetro{oci na zdruènijata i naSojuzot. So isplata na pogrebnitesredstva, se re{i mnogu vaènproblem na mnogu semejstva.

Po zavr{uvaweto na godinata,pokraj odlukite na zdruènijata,Sojuzot izgotvi Spogodba i soFondot, koj }e gi re{ava prob-lemite i dilemite, bidej}i nemazakonska osnova Fondot da vr{izadrùvawe na tie sredstva.

So "Zakonot za zdruènija ifondacii” se re{i za~lenuvawe-to na penzionerite i na~niotkako da se zdruùvaat. Site sta-tuti treba{e da bidat vo soglas-nost so Zakonot. Vo toa vreme iSojuzot go izmeni Statutot inamesto SPM, stana SZPM.

Po nekolku godini se donesenova odluka za zadrùvawe na

sredstvata, vo koja be{ekaàno zadrùvaweto dabide 140 denari, od koi120 denari za Solidar-niot fond i 20 denari za~lenarina.

Pred 3 godini se done-se nov zakon, so koj Fon-dot za penziskoto i in-validskoto osiguruvawese ovlastuva da vr{i za-drùvawe na sredstvatai isplata na pogrebnitetro{oci vo visina od

30.000 denari na semejstvoto napo~inatiot. Od po~etokot na 2011godina ~lenarinata od 20 sezgolemi na 30 denari. So toa, segamese~noto zadrùvawe od penzi-jata iznesuva 150 denari.

Organizirawe kolektivniigri na penzionerite na

MakedonijaPo inicijativata na Zdruè-

nieto na penzioneri od Ohrid, seorganiziraa prvite Penzionerski

sportski natprevari vo 1996 go-dina. Na niv bea prisutni okolu140 penzioneri, od koi 40 nat-prevaruva~i i 100 naviva~i.

Po odrànite prvi penzioner-ski natprevari, vo Sojuzot napenzionerite na Makedonija seprezedoa {iroki aktivnosti zapokvalitetno organizirawe naslobodnoto vreme na penzioner-ite. Zna~ajno mesto zazedoa spor-tskite aktivnosti, koi pred seodgovaraa na vozrasta na ovaapopulacija.

Penzionerskite sportski nat-prevari stanaa tradicionalnamanifestacija i sekoja godinaraste{e brojot na sportisti ibrojot na naviva~i. Manifesta-cijata be{e prifatena od sitezdruènija, ~lenki na SZPM.

So ogled na golemiot interes,sekoe zdruènie izrazi èlba dau~estvuva na sportskite penzion-erski natprevari i Izvr{niotodbor donese odluka vo Makedo-nija da se formiraat 8 regioni iso toa da se ovozmoì sekoezdruènie da u~estvuva vo prvred na Regionalnite sportskinatprevari, a pobednicite vo 9disciplini da u~estvuvaat naRepubli~kiot penzionerski nat-prevar.

Pokraj sportskite manifesta-cii, se pojavi i interes za orga-nizirawe kulturno-zabavni re-vii. Prvata revija se odrà 2003godina vo Probi{tip. I reviitestanaa tradicija.

Obezbeduvawe donacii iedukacija na kadrite

Za uspe{na rabota na Sojuzot ina zdruènijata zna~ajni bea idobienite donacii. Preku Make-donskiot centar za me|unarod-na sorabotka dobivme donaciiod slednite donatori:

Evropskata me|ucrkovnahumanitarna organizacija, sosedi{te vo Amsterdam, Holan-dija, dobivme 12 kompleti za 12aktivi na ènite vo zdruènija-ta. Eden komplet sodrì: 1 tele-vizor, 1 radiokasetofon, 1 kom-plet pribor za kafe - ~aj i kom-plet pribor za ru~awe. Oviekompleti bea dodeleni na 12zdruènija, i toa na: Karpo{,Gazi Baba, Veles, Negotino,Bitola i drugi.

Vtorata donacija se sostoe{eod 34 telefoni i minitelefons-ka centrala za Sojuzot i 3 mobil-ni telefoni. Telefonite beadostaveni do 34 zdruènija.

Tretata donacija se sostoe{eod telefaksi i istite bea dode-

leni na nekolku zdruè-nija.

êtvrtata donacijabe{e avtomobil {kodafelicija, koj be{e dode-len na Sojuzot.

Pettata donacija be-{e izgradba na sanita-rii vo odmorali{teto voKatlanovo, na Gradskiotsojuz.

Humanitarnata organizacija\akonija od Germanija, odnosnogradot Nirnberg obezbedi sred-stva vo visina od 40.000 germans-ki marki, za izrabotka na pokri-vna konstrukcija na Penzioner-skiot dom vo Gevgelija. Prekuovaa organizacija se napravija i 4sanitarni jazli vo Bitola.

Za ovie donacii, izgotviv pred-proekt, so naslov "Jaknewe nakapacitetot na zdruènijata iSojuzot”.

Makedonskiot centar za me|u-narodna sorabotka obezbedi:

Rekonstrukcija na Penzio-nerskiot dom vo Tetovo, izgradbana posebna prostorija za ve`ba-we, instalacii za greewe i drugo.

Rekonstrukcija na elektri~-na instalacija vo Penzioner-skiot dom vo Gostivar.

Rekonstrukcija na sanitar-nite jazli i adaptacija na fasa-data na Domot na penzionerite voKi~evo.

Donacija za novoizgradeniotklub vo s. Labuni{ta. Se obezbe-di kompleten mebel za kancela-rijata.

Se obezbedi donacija od 20aparati za kopirawe i istite beadodeleni na zdruènijata.

Za Sojuzot se obezbedi do-nacija od 1 televizor, radiokas-etofon, stolici, telefaks ikompjuter.

[panskata humanitarna or-ganizacija izvr{i rekonstruk-cija na Domot na penzioneri voSveti Nikole, naedno i vo Domotna penzioneri vo Strumica kade{to se izgradi i instalacija zaparno greewe.

So "Proksima” (me|unarodnapolicija) imavme sorabotka idobivme 1 kompjuter za Sojuzot.

Od USAID (amerikanska orga-nizacija) dobivme 10 kompjuteriza 10 klubovi vo 10 zdruènija.

Od Evropskata agencija za re-konstrukcija i Danskiot sovetza begalci so poseben proekt za"Jaknewe na kapacitetot na zdru-ènijata i na Sojuzot” i za edu-kacija na kadrite, obezbedivme25 kompjuteri i 6 telefaksi i seodràa i 3 seminari.

Danskiot Sovet za begalci gorealizira{e proektot i istiotni obezbedi u~estvo na Me|unar-odniot kongres na stari lica voKopenhagen - Danska. Na Kongre-sot bev so toga{niot pretsedatelna Sojuzot, Du{ko [urbanovski.

Od prestojot vo SADVo 1999 god. 21 den prestojuvav

vo SAD, spored odnapred utvrde-na programa. Najnapred dve nede-li imavme predavawe na Ekonom-skiot fakultet vo Sirakuza.Celta na obukata be{e edukacijana kadrite za rakovodewe so ne-vladini organizacii. Predava-wata traeja dve nedeli, sekoj denpo 12 ~asa i istite bea od najra-zli~ni oblasti. Po zavr{uvawe-to na programata, go posetivmeVa{ington, kade {to bevme gostina nekolku nevladini organiza-cii.

Na moe barawe ja posetivmenajgolemata penzionerska orga-nizacija vo Va{ington. Vo Orga-nizacijata bevme primeni od di-rektorot za me|unarodni odnosi,g-|ata Elizabeta Mil~en. Razgo-vorite bea srde~ni na zadovol-stvo na dvete strani. Vo nea ~le-nuvaat 33 milioni penzioneri, od23 dràvi. Organizacijata imasvoja zgrada i ima 1500 vrabotenilica. Tie pokaàa interes zana{ata organizacija, za nejzinatapostavenost, za razvojnite pro-grami, za sorabotkata so drugiteorganizacii i so vlasta. Sekojpenzioner - ~len na organizaci-jata, pla}a po 8 dolari mese~no.Imaat 440 ogranoci vo SAD.

Po posetata na Va{ington, oti-dovme vo Wujork. Tamu posetivmenekolku nevladini organizacii i

bevme primeni i vo ON, kade {toni priredija sve~en ru~ek. Na moebarawe se sretnavme so ra-kovoditelot na Oddelot za griàna starite lica. Od nego doz-navme deka Makedonija vo svojst-vo na ~lenka na ON ima potpi-{ano:

Deklaracija za pravata napacientite.

Deklaracija za grià nastarite lica.

Ovaa programa be{e finansir-ana od SAD. Na krajot na eduka-cijata, ni bea dodeleni serti-fikati za uspe{no zavr{ena obu-ka, a od Belata ku}a ni podarijara~ni ~asovnici.

Ovie spomeni ukaùvaat dekapenzionerite od mnogu zemji so-rabotuvaat vo interes na pen-zionerskoto dvièwe vo svetot.

Se}avawa na Andon Markovski, doaen na penzionerskoto organizirawe i funkcionirawe vo Republika Makedonijapotpretsedatel na SPM od mart 1993 do mart 2008 god.

Formiraweto na Solidarniot fond - zna~aen beleg na razvojot

Celi dve decenii Slave Laza-revski od Tetovo e vklu~envo rabotata na penzioner-

skata organizacija. Ne samo {to giznae nivnite problemi i potrebi,tuku re~isi na polovinata od nad11.500 penzioneri vo tetovskiotkraj im gi znae imiwata, pa i do-ma{nite sostojbi. A kako toa ne bigo znael koga od vkupno 25 godinipenziski period, samo pet ne bilvo strukturite na ovaa asocijacija,dva mandati se nao|al na potpret-sedatelska dol`nost i u{te tolkubil na prvata pozicija na Iz-vr{niot odbor na ZP Tetovo. Etezatoa, koga }e se spomene imetoSlave Lazarevski, toa e isto kakoda ste go spomenale Zdruènietona penzionerite. Poradi vozrastai zdrastvenata sostojba na pos-

lednite izbori e osloboden od na-jodgovornite dol`nosti, ostanu-vaj}i i natamu ~len vo Sobranieto.

Inaku, Slave Lazarevski e vis-tinska enciklopedija koga stanuvazbor za penzionerskata organiza-cija. Sostojbite vo Tetovo gi znaena prsti, ne samo od vremeto koga ebiran vo organite, tuku i porano.Taka, toj se se}ava za vremeto kogazdruènieto imalo restoran, avto{kola so instruktori penzioneri,potoa na prviot statut donesen1992 godina i u{te mnogu drugi ra-boti.

"Imavme 5-6.000 ~lenovi vo ne-kolku ogranoci. Potoa brojot napenzionerite se zgolemuva{e, adenes dostignuva od 11.500, vo 21ogranok. Vo 1993 godina, povedov-me inicijativa za solidarno osi-

guruvawe, {to be{e prifatena vocelata dràva”, - veli Lazarev-ski.

Ovoj na{ akti-vist tvrdi dekanajgolema dobiv-ka za tetovskitepenzioneri e iz-gradbata na Do-mot, so pomo{ naIOM i MCMS.Re~isi istovre-meno bila reali-zirana i inicija-tivata za osno-vawe klubovi napenzioneri voogranocite.

Vo godinitekoga neposredno rakovodel so ZPTetovo, tetovskite penzioneri

u~estvuvale na site sportski nat-prevari - sekoga{ so najmasovni inajkvalitetni ekipi. Taka ZP Te-tovo osum pati bil apsoluten po-

bednik na republi~-kite igri.

"Imavme i me{anhor, muzi~ka grupa,orkestar, koi beapostaveni na dobro-volna osnova. Po-docna sostojbite seizmenija. U~estvu-vavme na site vidovikulturno-zabavni idrugi manifestacii,na razni drugi formina rekreacija, raz-noli~uvaj}i im goìvotot na penzio-nerite. Tuka spa|aati mnogubrojnite ek-

skurzii niz site poznati istoris-

ki i kulturni centri vo zemjata,potoa vo sosednite Srbija, Bugari-ja, Grcija, a poslednive nekolkugodini i vo Albanija i Kosovo.Vospostavivme tesni vrski somnogu zdruènija se so namera dagi zbogatime aktivnostite”, kaù-va Lazarevski.

Tetovskiot Lazarevski se pri-setuva i na drugi sodrìni naaktivnost, na golemata sorabotkaso organite i telata, na me|useb-noto razbirawe. Toj veli deka ZPTetovo ve}e 10 godini kontinuira-no dodeluva ednokratna pari~napomo{ na najranlivata kategorijapenzioneri, bile ispra}ani pen-zioneri na bawsko i klimatskolekuvawe i u{te mnogu sodrìni,koi pretstavuvale osnova da sekonstatira deka ZP Tetovo e ednood najaktivnite vo dràvata.

S. Dimoski

Niz se}avawata na Slave Lazarevski

\

\

SPORT PENZIONER plus septemvri 20118

16-ti REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO "LIVADI[TA” - STRUGA

Sportuvawe i druèwe za jaknewe na zdravjeto

Vo znakot na odbeleùvawetona dvojniot ubilej 20-godi{-ninata od osamostojuvaweto i

65-godi{ninata od penzionerskotoorganizirawe, Sojuzot na zdruè-nijata na penzionerite na Makedo-nija, vo prisustvo na okolu 1100penzioneri i gosti, na 10 septem-vri, na sportskite tereni vo kom-pleksot „Livadi{ta” pokraj Ohrid-skoto Ezero kaj Struga, pod spon-zorstvo na Komercijalna banka -Skopje, gi organizira{e 16-te Re-publi~ki penzionerski sportskinatprevari 2011.

Na sve~enoto otvorawe na igriteu~esnicite, gostite i prisutnite,

na makedonski i na albanski jazik, gi po-zdravi i im posaka dobredojde doma}inotLiman Poloàni, pretsedatel na Zdru-ènieto na penzionerite na Struga i Ve-v~ani. Toj na natprevaruva~ite im posa-ka uspe{no natprevaruvawe i druèwe, ana site dobro zdravje i dolg ìvot. Pritoa posebni pozdravi upati na pretse-datelot na SZPM Dragi Argirovski,potpretsedatelot na Sobranieto BesnikPocesta, potpretsedatelot na Izvr{ni-ot odbor Metodija To{evski, sekretarotna IO Stanka Trajkova i ~lenovite naIO, kako i na Naziv Deljani, pretseda-tel na Konfederacijata na penzioneri odPogradec - Republika Albanija.

Vo ime na SZPM igrite gi pozdravipretsedatelot Dragi Argirovski koj gonaglasi zna~eweto na manifestacijatakoja pretstavuva svoevidna penzionerskaOlimpijada na koja se neguvaat sport-skite aktivnosti za za~uvuvawe i jakne-we na zdravjeto, no i na duhot i memori-jata kaj postarite. Toa pridonesuva zapozdravo i poubavo stareewe na ovaa po-pulacija. Na vakvata sportska aktivnostna vozrasnite posebna naglaska dava iEvropskata Unija proglasuvaj}i ja 2012godina za godina na Aktivno stareewe ina me|ugeneraciska solidarnost i sora-botka za stari lica.

- Ovie natprevari se vo znakot nadvata golemi jubilei koi gi slavat pen-zionerite so site gra|ani. Na natpre-varite treba da se ~uvstvuva sportskiotduh vo ramkite na poznatoto pravilo naosnova~ot na modernite Olimpiski igri- baronot Pjer de Kuberten - „va`no e dase u~estvuva, a neka pobedat najpod-gotvenite i najdobrite”. I ne samo toa.So vakvoto masovno druèwe na pen-zionerite na Makedonija se ovozmoùvanivna relaksacija, zgolemena me|usebnadoverba na zdruènijata i na ~lenstvoto,podobra sorabotka so lokalnata samoup-rava, natamo{no splotuvawe na me|una-cionalnite odnosi i sozdavawe prijatnaatmosfera koja pottiknuva novi posti-gnuvawa vo interes na dràvata i na pe-nzionerite, - re~e pokraj drugoto Argi-rovski i gi proglasi igrite za otvoreni.

Potoa, na~inot na sproveduvaweto nanatprevarite vo 11 sportski disciplini:strela{tvo, {ah, pikado, tegnewe jaè,tr~awe, frlawe |ule, skok od mesto,tabla, domino, dvoboj i troboj, go objasniZdravko Petkovski, pretsedatel na Ko-misijata za sport i rekreacija na SZPM,koj istakna deka pobedata i porazotsekoga{ odat zaedno, no goleminata nau~esnicite e vo toa da nau~at i da znaatda se raduvaat i na uspehot na rivalite.

Na natprevarite u~estvuvaa 384 nat-prevaruva~i od 40 zdruènija od site 8regioni, od koi 200 vo ma{ka i 184 voènska konkurencija. Najdobri rezultativo ekipna i poedine~na konkurencija po-stignaa sportistite od Zdruènieto napenzioneri „Ohrid i Debrca”, na koi kakosevkupen pobednik im pripadna preod-niot pehar. Vo imeto na SZPM, peharot imgo vra~i pretsedatelot Dragi Argirov-ski.

Igrite zavr{ija vo besprekorna orga-nizacija, vo fer-plej natprevar, vome|usebno po~ituvawe i korektno odne-suvawe na u~esnicite i vo vesela i pri-jatna atmosfera. Svoj pridones na igritedade i voditelkata Vesna Ba{tovanska.

Mendo Dimovski

Liman Poloàni Dragi ArgirovskiZdravkoPetkovski

Pikado

Pikado

\ule

SPORTPENZIONER plus septemvri 2011 9

16-ti REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO "LIVADI[TA” - STRUGA

Od site u~esnici na natprevarite najradosni se pobednicite. Iska~uva-weto na pobedni~koto mesto, proglasuvaweto i medaqite se posebnidoìvuvawa. Na 16-tata "penzionerska olimpijada” vo sportsko-rekre-

ativniot centar Livadi{ta kaj Struga, na 10 septemvri 2011 godina, vo vkupno11 disciplini, na pobedni~kiot tron se iska~ija 19 prvaci. Na najdobrite voekipnite i poedine~nite disciplini vo ma{ka i ènska konkurencija im beavra~eni bronzeni, srebreni i zlatni medaqi. Dodeleni se i specijalni priz-nanija za najdobri poedinci vo strela{tvo, {ah i pikado. Mnogu zna~ajno ivredno priznanie - preoden pehar, pridruèn so pehar za trajna sopstvenost,dodelen e na najuspe{noto zdruènie. Iako igrite se odvivaa pod mototo"va`no e da se u~estvuva”, natprevaruva~ite vloùvaa maksumum sportski duhi sposobnosti za da postignat najdobri rezultati.

Ekipni disciplini vo koi se natprevaruvaa, bea strela{tvo, {ah, pikado itegnewe jaè. Vo strela{tvo, so vozdu{na pu{ka vo ènska konkurencijapobedi ekipata na ZP Ohrid pred ZP Kumanovo i ZP Centar - Skopje, dodekavo ma{ka konkurencija zlatnite medaqi gi osvoija u~esnicite od ekipata naZP Ohrid, srebreni ZP OVR - Skopje i bronzeni ZP Ko~ani. Medaqite givra~ija \or|i Serafimov i Stojan Nasteski, ~lenovi na IO na SZPM.

Vo {ah vo ènska konkurencija zlatni medaqi osvoi ekipata na ZP Centar- Skopje, srebreni na ZP Ohrid i bronzeni na ZP Tetovo, a kaj maìte najdo-bra be{e ekipata na ZP [tip, pred ZP Resen i ZP Ko~ani. Medaqite gi vra~ijaDone Todorovski ~len na IO na SZPM i Nade`da Dav~eva.

Vo pikado za osvoeno prvo mesto zlatni medaqi dobi ekipata na ZP Tetovo,srebreni ZP Sveti Nikole i bronzeni ZP Kumanovo, a vo ma{ka konkurencijanajdobra be{e ekipata na ZP Prilep, pred ZP Zletovo i ZP SolidarnostAerodrom. Medaqite gi vra~ija Rufat Ramadani, ~len na IO na SZPM i Qup~oNaumovski, ~len na Odborot na RO^SF.

Vo tegnewe jaè natprevaruva~ite demonstriraa visoko nivo na sila iizdr`livost. Od ènskite ekipi na prvo mesto se plasira i zlatni medaqiosvoi ekipata na ZP Tetovo, srebreni medaqi ZP Probi{tip i bronzeni ZPMakedonska Kamenica. Od ma{ka konkurencija zlatni medaqi osvoi ekipatana ZP Ko~ani, srebreni ZP Gazi Baba i bronzeni ZP Tetovo. Medaqite givra~ija Metodija To{evski potpretsedatel na IO na SZPM i Stanka Trajkovasekretar na SZPM.

Vo poedine~nite disciplini vo domino, vo ènska konkurencija zlatenmedal osvoi Nadica \urovska od ZP \or~e Petrov, srebren Miropa Ivanova odZP Makedonska Kamenica i bronzen Naumka Penezi} od ZP Ohrid. Kaj maìtenajdobar be{e Blagoja Bogoevski od ZP Demir Hisar, pred Usein Useini od ZPTetovo i Akif Capa od ZP Debar. Medaqite gi vra~i Aleksandar Zahariev~len na IO na SZPM.

Vo tabla - èni zlaten medal osvoi Stojanka Atanasova od ZP Del~evo, sre-bren Ivanka Miceva od ZP Prilep i bronzen Sneàna Atanasovska od ZPSveti Nikole. Kaj penzionerite najdobar be{e Ilija Risteski od ZP Kru{evo,pred Dimitar Lazarevski od ZP Peh~evo i Ilija Velkov od ZP SolidarnostAerodrom. Medaqite gi vra~i Jovan Eftimov, ~len na IO na SZPM.

Vo tr~awe -èni (na 60 metri) zlaten medal osvoi Blagica Markuleska odZP Ohrid, srebren Pavlina Kam~eva od ZP Strumica i bronzen Blagica Mihovaod ZP Ko~ani. Vo ma{ka konkurencija na 80 metri, najdobar be{e Mico Mic-koski od ZP Prilep, pred \or|i Jovanov od ZP Radovi{ i Blaè Srbinovskiod ZP Ohrid. Medaqite gi vra~ija Adem Osmanfari i [aban Sabriu ~lenovina IO na SZPM.

Vo frlawe |ule - èni najdobra be{e Marija Karakami{eva od ZP Bog-danci, pred Elena Apostolovska od ZP Kumanovo i Gorica Kostovska od ZPCentar - Skopje. Pobednik vo ma{ka konkurencija be{e Branko Po~u~a od ZPDojran, pred Miralem Bilalovi} od ZP Ohrid i Dimko Mijaleski od ZPPrilep. Medaqite gi vra~i Du{an Ristovski ~len na IO na SZPM.

Vo skok od mesto, soglasno Pravilnikot se natprevaruvaat samo maì. Zla-ten medal osvoi Nikola Donev od ZP Negotino, srebren Tomislav Panevski odZP Kumanovo, a bronzen Miroslav Kuzmanoski od ZP Prilep. Medaqite givra~i Ramiz ]azimovski ~len na IO na SZPM.

Kompleksnata disciplina troboj sodrè{e tri disciplini i toa tr~awe na80 m., skok od mesto i frlawe |ule. Vo nea se natprevaruvaa samo maì. Najmnogubodovi i zlaten medal osvoi Sime Cvetkoski od ZP Prilep, srebren \or|iJanevski od ZP Ohrid, a bronzen Aleksandar Efremovski od ZP Kumanovo.

Disciplina dvoboj sodrì dve disciplini i toa tr~awe na 60 m. i frlawe|ule. Vo nea se natprevaruvaa samo èni. Najmnogu bodovi i zlaten medalosvoi Sofka Jovanova od ZP Veles, srebren, Qupka Trifunoska od ZP Ohrid,a bronzen, Slavica Lamba{a od ZP Kumanovo. Medaqite za troboj i dvoboj givra~i \or|i Andonov ~len na IO na SZPM.

Sve~eno bea proglaseni i najdobrite poedinci vo strela{tvo, {ah i pikadovo ma{ka i vo ènska konkurencija. Najdobar strelec vo ènska konkurencijabe{e Sneàna Milo{eska, a vo ma{ka Cvetko Poposki, dvajcata od ZP Ohrid.Najdobra {ahistka be{e Lidija Kizova od ZP Centar - Skopje, a najdobar{ahist \or|i Kuka od ZP Ohrid. Vo pikado najdobri bea Du{ka Ivanovska odZP Tetovo i Boìn Taleski od ZP Prilep. Posebnite pehari na najdobrite imgi vra~i Besnik Pocesta, potpretsedatel na Sobranieto na SZPM.

Na ovaa "Penzionerska olimpijada” sevkupen pobednik stana Zdruènietona penzioneri Ohrid i Debrca.

Preodniot pehar kako i pridru`niot za trajna sopstvenost, na pretse-datelot na ZP Ohrid i Debrca, Gor|i Trp~eski, im gi vra~i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski.

Osven natprevaruva~kiot del sredbata obiluva{e so prijatelsko drugaru-vawe i proslavuvawe so pesni i igri vo duhot na 65 godini od penzionerskotoorganizirawe vo Makedonija i 20 godini nezavsnost na na{ata dràva.Fotografii: Zoran Andreeski od Trio Marketing Ilija Gligorov

Najuspe{ni u~esnicite od ZP Ohrid i Debrca

Domino

Domino

Dvoboj

Troboj

Tabla

Tabla

Skok Tr~awe Tr~awe

[ah

[ah

Strelawe

Strelawe

Tegnewe jaè

Tegnewe jaè

Najdobri poedinci

Sevkupen pobednik

INFOPENZIONER plus septemvri 2011 11

Na 29, 30, 31 juli i na 1 av-gust 2011 godina, vo Bitolase odrà tradicionalen

republi~ki festival na narod-ni pesni i igri "Ilindenski de-novi”. Na festivalot {to seorganizira{e vo ~est na dvojni-ot makedonski Ilinden i na ju-bilejot 20 godini samostojna inezavisna Republika Makedo-nija u~estvuvaa folklorni an-sambli od Avstralija, Meksiko,Polska, Romanija. Slovenija,Hrvatska, Bugarija, Grcija, Tur-cija i od Makedonija.

Gostinskite grupi i ansambliso revijalnite nastapi go zboga-tija sodrìnskiot del od fes-tivalot, a doma{nite bea sle-deni od budnoto oko na ìri ko-misijata koja gi ocenuva{e nas-tapite. Dobredojde vo gradot naDragor, so èlba prijatno da se~uvstvuvaat i ubavi spomeni daponesat doma, na u~esnicite imposaka Bor~e Dimitrievski, di-rektor na Centarot za kultura, aigrite za otvoreni gi proglasiBlagoja Taleski, gradona~alnikna Bitola. Prvite dva festi-

valski denan a s t a p i j afolklornoigrupi, a na 31juli se odràve~er na tra-dicionalnamuzika, igra istarogradskapesna. Belegna festiva-lot dadoa ipridru`nitemanifesta-cii "Eho na damarite” i seminarna tradicionalna muzika i igra.

Kumanovska penzionerska gru-pa pri KUD "\oko Simonovski”nastapi na vtorata ve~er. Predfestivalskata publika go pre-zentira{e narodniot obi~aj"Pro~ka vo kumanovskiot kraj”peej}i gi pesnite "Trgnala Len-ka# i "Dano mori Dan~e”. Niz ko-reografska postavka na MarjanBo{kovski bea prezentiranilokalni obi~ai kako {to sekarlave{nica, lamkawe na jajce,prostuvawe na pomladite konpostarite. Bea izvedeni orata

"P~iwsko”, "Sino} si selo pro-{eta”, "Tiv vetar poduna”.

@iri komisijata nastapot vi-soko go oceni. Edinstvena zabe-le{ka be{e {to trebalo da imapomalku zboruvawe, a pove}efolklor. Istata ve~er DostanaIvanova i Dobrila Janeva vo"Eho na damarite” nastapija soizvornata pesna "Ni{na se ni{-na Nede”.

Festivalot "Ilindenski de-novi” be{e zatvoren so koncertna ansamblot na narodni pesni iigri "Tanec”.

T. Anti}

Na "Ilindenski denovi” vo Bitola

Dostojno prezentirawe na narodnite obi~ai

Vo koordinacija so centrala-ta na Crveniot krst na Ma-kedonija, vo narednite dve

godini vo Skopje, Veles i KrivaPalanka }e se implementira pro-ektot: “Nega na stari lica vo do-ma{ni uslovi” so finansiska pod-dr{ka od avstriskiot Crven krst iAvstriskata agencija za razvoj.

Proektot go realiziraat dvae-setina volonteri, prete`no sred-no{kolci od medicinskite para-lelki i gimnazijalki od Veles, akoordinator e mladiot d-r Mar-tin Haxi-Naumov, kako i istraù-va~ot od Filozofski fakultet,profesorkata po gerentologijaSun~ica Dimitrijoska.

Vo ekipata u~estvuvaat i dvemedicinski sestri za da se spro-vede {to pouspe{no davaweto po-mo{ na {eesetina stari lica. ]eim se meri krvniot pritisok, {e-}erot vo krvta, }e im se obezbedikontakt so mati~niot lekar, a ka-ko najva`no od se }e bide psihoso-cijalnata poddr{ka i ku}nata po-mo{, koja im e osobeno potrebna nalicata koi ìveat osameni i na-pu{teni, a se smesteni vo domovi,kako {to e slu~ajot i vo Veles.

Zaradi griàta kon svoite sta-nari, Zdruènieto na penzioneriod Veles vospostavi kontakt sokoordinatorot na proektot d-rMartin Haxi-Naumov. Nekolkumladi volonteri i profesorkataSun~ica so koordinatorot, pose-tija pove}e stanari od vele{kiotPenzionerski dom kade {to vodea

poedine~ni razgovori so sekoe li-ce. Kako generalna konstatacija,zaklu~il timot oti: licata imaatpotreba, i toa mnogu pogolema, odblaga nasmevka i “sladok muabet”.

Ne se znae{e koj e pozadovoleni posre}en od ovie sredbi - dali

primatelite na uslugi, osamenitei iznemo{teni lica, ili tie {togi davaa uslugite - sredno{kolci,idni medicinski sestri i lekari,kako i nivnite mentori.

- Sinko, Gospod zdravje da imdava na decava {to ni gi dove-dovte vo poseta, - ni re~e babaDan~e.

- Eden kup lekarstva ne }e nipomognea kolku {to ni pomognanivniot topol zbor, - se nadov-rza dedo Dimitrija, dodavaj}i: -Ni vetija deka }e ne posetuvaatedna{ nedelno. So netrpenie gi~ekame! Ova ne go o~ekuvavme ni-tu od na{ite najbliski. Gospodda ve blagoslovi i vas i niv zadobrinata {to ni ja pravite.

Vele Aleksoski

Volonteri na Crveniot krst vo Veles

So blaga nasmevka i ubav zbor- do podolg ìvot

Vo ramkite na Programata za2011 godina vo zdruènie-to na penzioneri od Sveti

Nikole se odvivaat pove}eaktivnosti. Me|u drugoto na 29avgust be{e poseten manastirotSv. Joakim Osogovski, kade bea ipenzionerite od gradot doma}in,Kriva Palanka, od Lozovo, Pro-bi{tip, [tip, Kumanovo, Veles,Prilep i drugi. Osven penzione-ri koi dominiraa so brojnost,bea i dosta mladi lu|e, a ima{ei dosta deca. So eden zbor ovabe{e me|ugeneracisko druèwe.

Kako {to e poznato, manasti-rot e smesten na padinite naOsogovskite planini na mestotovikano Babin Dol, na severois-tok na R. Makedonija. Vo ti{ina-ta na manastirskiot prostor seme{a{e pesnata na pticite i{umoleweto na stoletnata {umaso glasovite na mnogubrojniteposetiteli koi dojdoa od celataMakedonija, da uìvaat vo ovaanevidena ubavina, a verniciteda se poklonat i odadat po~it naSv. Joakim.

Golemata manastriska crkva,monumentalna kamena gradba, vo

seta svoja ubavina gi gu{na site,a mnogumina velat deka taka epreku cela godina, samo se menu-va ambientot i posetitelite.

Manastirot bil izgraden odmonahot Teofan od Ov~e Pole napo~etokot od 12 vek, a tuka semo{tite na Sv. Joakim Osogovskipo koj go nosi imeto. Niz vekovimanastirot doìvuval i usponii padovi, a mnogu pati bil i raz-ru{en.

1847 god. Stefan Mladenov odKriva Palanka so ogromni mat-erijalni sredstva u~estvuva voizgradbata na golemata crkvaposvetena na Sv.Joakim Osogov-ski i do denes manastirot gozadrùva toj izgled. Malata ma-nastriska crkva e posvetena nara|aweto na Presveta Bogorodi-ca i poteknuva od 11 vek. Pokrajcrkvata ima izvor za koj se veru-va deka vodata e lekovita.

I na ovaa penzionerska sredbapenzionerite se druèa, se rek-reiraa, se relaksiraa i se vese-lea bidej}i i ovoj pat ne izasta-na i muzika, i pesna, i ora...

Vukica Petru{eva

Poseta na manastirot Sv. Joakim Osogovski

Po povod 20-godi{nina-ta od osamostojuvawetona Republika Makedo-

nija i 65-godi{ninata od po-~etokot na penzionerskotoorganizirawe vo RepublikaMakedonija, a vo ramkite namanifestacijata "Kulturnoleto” na lokalitetot "Trikru{i” vo Dra~evo, vo op{ti-nata "Kisela Voda” ~lenovi-te na folklornata sekcija naZP "Kisela Voda” odrà ce-

love~eren koncert predpove}e od 2.000 posetiteli.Na koncertot bea izvedenipove}e ora prosledeni somuzika od penzionerskiotsostav, a isto taka beaispeani nekolku pesni, koine potsetija na na{eto mi-nato. Nastapot be{e burnopozdraven od posetitelite,a voedno be{e snimen i odMakedonskata televizija.

Slobodan Ilievski

Vo organizacija na Zdruèni-eto na penzionerite odop{tinata Berovo vo holot

na Srednoto op{tinsko u~ili{te"Aco Ruskovski” se odrà koncertna koj u~estvuvaa penzioneri od[tip, Ko~ani i Berovo. Koncertote vo ramkite na me|usebnatasorabotka na zdruènijatana penzionerite od ovie 3op{tini.

Prisutnite imaa mo`nostda vidat del od bogatstvotona makedonskata narodnamuzika koe penzioneriteuspe{no go prenesoa. Sepak,vistinsko iznenaduvawebe{e krajot na koncertotkoga nastapi grupata "Do-mingo rosos” od Zdruènie-to na penzionerite od Ko~ani.Ovaa grupa ja neguva meksikan-skata muzika, a za pogolemiot delod publikata toa be{e mo`nostda se potseti na vremeto na niv-nata mladost. Na binata sino}a

prozvu~ea evergrinite od meksi-kanskoto podnebje koi {to zaprvpat bile izveduvani pred 5 - 6decenii, no se aktuelni i denes. Isamata grupa "Domingo rosos”odbeleùva zlaten jubilej - 50godini aktivnost.

Inaku, koncertot be{e i mo`-nost za penzioenrite da drugaru-vaat i da razmenat del od iskus-tvata vo sekojdnevniot ìvot.

Dragi Rolevski

Koncert na penzionerite

Novoizbranoto rakovodstvona Zdruènieto na penzio-neri od Gevgelija predvo-

deno od pretsedatelot na Izvr{-niot odbor Risto Tanelov, e mo{-ne uspe{no .

Okolu 200 penzionerki i penzi-oneri imaa retka mo`nost da goposetat Spomen domot na To{eProeski vo Kru{evo.

- Potpi{avme i Memorandum zarazbirawe i u~estvo na penzione-rite vo site organi na Sobranie-to vo op{tinata Gevgelija, porazgovorot so Gradona~alnikotIvan Frangov, a }e se vklu~ime ivo organiziraweto na Klubot za

mladi penzioneri kaj selotoSmokvica. Zamislena e i prekug-rani~na sorabotka so penzione-rite od gr~kata strana so posebenakcent na naselenite mesta Po-likastro i Bojmica. ]e vosposta-vime i tesna sorabotka so penzi-onerite od sosednite op{tiniDojran, Bogdanci i Valandovo, a}e startuvame so organizirawetona prviot natprevar vo {ah na 10tabli so sosednite op{tini - re-~e pretsedatelot Tanelov.

Vo na{eto najju`no letuvali{-te Star Dojran, letuvaa penzione-ri koi gi otvorija vratite na svo-ite vikendici. Raduva faktot

{to po mnogu godini DojranskotoEzero e prepolno so voda, a lo-kalnata samouprava navreme gizavr{i site podgotovki so koiStar Dojran i ezeroto blesnaa vosvojot sjaj.

Pokraj Dojran, gra|anite i pen-zionerite od Gevgelija, Valando-vo i Bogdanci i ova leto imaaprekrasna mo`nost da go posetatle~i{teto "Smrdliva voda” naKoùf Planina, potoa mestataKru{a i Poljana, kako i manasti-rot "Sv.\or|i”. Site ovie mesta sekako izmisleni za pro{etka irekreacija na penzionerite odokolnite gradovi, no i po{irokood Makedonija.

T. Kusenikov

Aktivnosti na site strani

^lenovi na Zdruènieto napenzionerite Solidar-nost-Aerodrom i na Soju-

zot na borcite i gra|anite pro-dolùva~i na tradiciite, voramkite na programata za 2011godina ostvarija ednodnevnokulturno-istorisko patuvawevo strumi~kiot region. Pritoa

posetija spomen obele`ja odistoriskoto minato, a se zapoz-naa i so rakovodstvoto na SBMStrumica predvodeno od TrajkoMicev. Teì{na aktivnost naova patuvawe be{e priemot kajgradona~alnikot na op{tinaStrumica, Zoran Zaev. Toj gi za-pozna gostite so osnovnite po-datoci za op{tinata, koja vpro-~em se vbrojuva pome|u najrazvi-

enite, kako i so planovite zanejzin natamo{en razvoj. Grado-na~alnikot Zaev iznese vidu-vawa za sostojbata vo penziski-ot sistem vo Makedonija i jaistakna potrebata za podobrosproveduvawe na pra{awata zapenzionerite osobeno za usog-lasuvaweto na penziite, soli-darnost i zaedni~ki soìvotpome|u generaciite. Koga zboru-

va{e za istoriskoto minato, tojnaglasi deka e opravdan piete-tot koj se manifestira kon mno-gute zna~ajni li~nosti i slu~u-

vawa od dale~noto i bliskotominato.

Vo Strumica be{e poloènosveò cve}e na monumentalniotspomenik na na{iot golem kul-turen deec i revolucioner GoceDel~ev i organizirano go raz-gledaa muzejot vo koj golem vpe-~atok ostavaat postavkite koinepobitno gi prikaùvat revo-lucionernite slu~uvawa od

I l i n d e n s k o t ovostanie i heroj-skata borba, voNOAVM. Domaki-not Mo{o Laza-revski od ZPStrumica pri-donese zaedni~-kiot ru~ek vopenzionerskiotrestoran da po-mine vo prijatnaatmosfera. Naova patuvawe senapravi i posetana Kole{inskite

vodopadi koi se vbrojuvaat vopogolemite prirodni ubavini nana{a Makedonija.

I.G.

Srde~na sredba vo Strumica

Celove~eren koncert po povod Jubilejot

REVII PENZIONER plus septemvri 201112

Vo organizacija naSZPM i vo znakot naodbeleùvaweto na

65-gdi{ninata od po~etokotna penzionerskoto organizi-rawe, na 3-ti septemvri, vosalata na Centarot za kul-tura „Ko~o Racin” vo Ki~evo,be{e odràna Devettataregionalna revija na pesni,muzika i igri, na koja u~e-stvuvaa zdruènijata napenzioneri od: Ki~evo, Kru-{evo, Makedonski Brod,Prilep, Debar, Ohrid i De-

brca, Demir Hisar i Gostivar kakogostin. Doma}in na ovaa kulturnamanifestacija na penzioneritebe{e Zdruènieto od Ki~evo koese pokaà kako dobar organizatori pridonese u~esnicite dostoin-stveno da se pretstavat, a gostiteprijatno da se ~ustvuvaat.

Po~etokot na Revijata, na sve~enna~in go najavi horot na ZP Pri-lep so peewe na Himnata, a potoa,pretsedatelot na Zdruènieto -doma}in, Qubomir Lukaroski gipozdravi gostite, u~esnicite iprisutnite izrazuvaj}i blagodar-nost i zadovolstvo za prisustvotona pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski i na potpretsedate-lite na Sobranieto i Izvr{niotodbor, Besnik Pocesta i Metodi-ja To{evski, kako i gradona~al-nikot na Ki~evo Blagoja Despo-toski.

Vo ime na organizatorot SZPM,na u~esnicite i prisutnite na ma-kedonski i na albanski jazik im seobrati potpretsedatelot naSobranieto Besnik Pocesta, kojgo naglasi zna~eweto na Revijatai na Sojuzot vo neguvaweto i za~u-vuvaweto na kulturnoto bogatstvoi narodnite tradicii na Republi-ka Makedonija i od aspekt na gra-deweto i jakneweto na multikul-turalizmot.

- Zatoa od se srce ve poddrù-vam i vi poèluvam da se zabavu-vate i da se druìte za da ni bidedenot vesel i da imate podobrozdravje i podolg ìvot, - re~e Po-cesta.

Izrazuvaj}i zadovostvoto {to jaima taa ~est da ja proglasi Revija-ta za otvorena, gradona~alnikotBlagoja Despotoski na site im go~estita dvojniot jubilej: 20-go-di{ninata od osamostojuvaweto naRepublika Makedonija i 65-godi-{ninata od penzionerskoto orga-nizirawe vo Makedonija, posa-kuvaj}i im dobro zdravje i dolg ì-vot na penzionerite i im oddadepriznanie za ona {to go sozdale i{to go ostavile na dràvata.

- A nie pomladite, kako re~e toj,}e u~ime od vas i ova {to go pra-vite sega, }e bide na{ patokaz.

Potoa, nastapija u~esnicite i,kako edvaj da do~ekaa da ja prika-àt svojata podgotvenost i inven-tivnost vo dolovuvaweto na pes-nata, na muzikata, na poezijata, naigrite, na instrumentite i nanosiite, za da gi iskaàt poavte-nti~no izvornite obi~ai i tradi-ciite, kako obele`je na svojotidentitet i na kulturnoto bogats-vo, od koe treba da se napojuvaatidnite generacii i koe treba da seneguva i qubomorno da se ~uva.

Priznanija na zdruènijata-u~esnici im vra~i potpretse-datelot na IO na SZPM, MetodijaTo{evski, a Revijata uspe{no javode{e Miki Petrevski.

M.D.

Ki~evo: Devetta regionalna revija na pesni, muzika i igri

Patokaz za idnite generacii

ZP Ki~evo

ZP Prilep

ZP Makedonski Brod

ZP DemirHisar

ZP Ohrid i Debrca

Vra~uvawe prznanija

ZP Gostivar

ZP Prilep

ZP Kru{evo

ZP Debar

QubomirLukaroski

Besnik Pocesta

BlagojaDespotoski

REVIIPENZIONER plus septemvri 2011 13

Na 4-ti septemvri, vo kino-salata vo Makedonska Kamenica se odrà Devettataregionalna revija na pesni, muzika i igri, na koja doma}in be{e Zdruènieto napenzioneri od op{tinata. Na ovaa kulturna manifestacija na penzionerite

u~estvuvaa zdruènijata od: Ko~ani, Berovo, Vinica, Peh~evo, Del~evo i MakedonskaKamenica. Pred po~etokot na Revijata u~esnicite prodefiliraa niz gradot razgledu-vaj}i gi ubavinite na ova rudarsko mesto i pretstavuvaj}i im se na gra|anite.

Dobredojde na gostite i u~esnicite, ubavo raspoloènie i dobro druèwe prv imposaka, pretsedatelot na Zdruènieto doma}in, Vidan Konevski. Toj izrazi posebnozadovolstvo {to na ovaa sredba se prisuteni pretsedatelot na SZPM Dragi Argirov-ski i gradona~alnikot na Makedonska Kamenica Darko Mitevski. Pritoa, toj iskaàblagodarnost za pomo{ta i poddr{kata {to im ja davaat Rakovodstvoto na SZPM ilokalnata samouprava sodrugite pravni subjekti vogradot.

Vo svoeto obra}awe grado-na~alnikot Mitevski istakna dekaza Op{tinata e ~est {to tokmuovoj nastan se slu~uva kaj niv i da-de vetuvawe deka i vo idnina }esorabotuva so Zdruènieto i }epomaga vo podobruvaweto naìvotot na penzionerite.

Proglasuvaj}i ja revijata zaotvorena, pretsedatelot na SZPMDragi Argirovski se osvrna nazna~eweto na ovaa manifestacijai go oceni napredokot vo orga-niziraweto i zbogatuvaweto nasodrìnite. Toj istakna deka vogodinata koga ja odbeleùvame 20godi{ninata od nezavisnosta naRepublika Makedonija i 65 godiniod penzionerskoto organizirawevo Makedonija, vo organizacija naSZPM se odràni pet revii napesni, muzika i igri: vo Valandovoso u~estvo na 7 zdruènija napenzioneri, vo Domot na ARM voSkopje so 13, vo Kriva Palanka so9, vo Ki~evo so 7 i vo MakedonskaKamenica so 6 zdruènija. Zna~i,vkupno se pretstavija 43 na{izdruènija, {to e re~isi za petpati pove}e od prvata revija voProbi{tip, na koja vo 2003 godinau~estvuvaa samo 9 zdruènija, nokoi zasluùvaat po~it za zarodi-{ot na edna ubava penzionerskatradicija. Napredokot e eviden-ten. Ovaa revija {to se odrùva voovoj prijaten ambient vo Make-donska Kamenica }e pretstavuvau{te eden biseren gerdan naniànod nezaboravni pesni i ora, koipenzionerite mudro gi ~uvaat odzaborav. So ovie folklorni reviiSZPM nastojuva da go so~uvaizvornoto tvore{tvo i da se raz-vivaat kulturnite vrednosti nasite narodi koi ìveat vo Make-donija. Na reviite se otkrivaatraznite narodni pesni i igri iobi~ai koi pridonesuvaat za ob-novuvawe i za zbogatuvawe nafolklornata riznica, no na nivpenzionerite i se dru`t, relak-siraat i rekreiraat, {to e mnogubitno za aktivno starewe vo tre-toto ìvotno doba. I ne samo toa.Su{tinata na za{titata na ovakulturno nasledstvo leì i vopodigaweto na svesta kaj javnostaza vekovno postoewe na ovoj vidkultura na ovie prostori, {to emnogu zna~ajno i za za~uvuvawe na

kulturniot identitet - istakna toj. Na festivalski uredenata scena se pretstavija pove}e peja~ki grupi, horovi i instrumen-

talisti od penzionerskite zdruènija od ovoj region. Se dobi vpe~atok deka na{ite pen-zioneri oble~eni vo koloritni narodni nosii so srce i so du{a gi igraa i gi peeja tradi-cionalnite narodni pesni. Nastapot na u~esnicite be{e prosleden so golem interes i zado-volstvo na prisutnite, a so svoite izvedbi burni aplauzi i voodu{evuvawe predizvikaa igostite i doma}inite.

Priznanija na zdruènijata - u~esnici im vra~i sekretarot na IO SZPM, Stanka Trajkova,a revijata uspe{no ja vode{e Pavlina Georgieva od Makedonska Kamenica.

M.D.

Makedonska Kamenica: Devetta regionalna revija na pesni, muzika i igri

Folklorna pletenka od muzika, pesni i ora

Defile

ZP Berovo

ZP Del~evo

ZP Peh~evo

ZP Makedonska Kamenica

ZP Ko~ani

ZP Vinica

ZP Ko~ani

Vidan KonevskiDarko Mitevski

DragiArgirovski

TRIBINA PENZIONER plus septemvri 201114

So predvidenite vkupni pri-hodi so Buxetot na Fondot za2012 godina vo iznos od47.034,95 milioni denari seo~ekuva redovna isplata napenziite i realizacija na dru-gite prava od penziskoto iinvalidsko osiguruvawe sog-lasno zakonskata regulativa

Buxetot kako instrument zafinansirawe na funkciite naFondot na PIOM, go reflekti-ra kontinuitetot za obezbedu-vawe sredstva za isplata napenziite i podigawe na ìvot-niot standard na korisnicite napenzija i ima silno ekonomsko isocijalno zna~ewe kako del odekonomskata politika na drà-vata.

Ottuka, Buxetot na Fondot epodgotven soglasno dobieniteglavni nasoki za podgotvuvawena predlog - buxetskata pres-metka za 2012 godina od Minis-terstvoto za finansii, o~ekuva-nite makroekonomski indikato-ri za razvojot na Republikata,dostignatite i o~ekuvanite noviobvrski na Fondot {to proizle-guvaat od sproveduvaweto napenziskoto i invalidsko osigu-ruvawe soglasno zakonskata re-gulativa, kako i nasokite na

Upravniot odbor na Fondot zaprioritetnite celi i zada~i {totreba da se ostvarat vo rabotatana Fondot vo 2012 godina.

Od pogornoto proizleguva dekaprioritetni celi vo rabotewetona Fondot vo 2012 godina }e bi-dat: obezbeduvawe sredstva zaredovna isplata na penziite koi}e se ostvaruvaat so namalenastapka na pridones, podobru-vawe na materijalnata i soci-jalnata sigurnost na korisnicitena penzija preku usoglasuvawe napenziite, soglasno zakonskitepropisi, kako i redovno i navre-meno dobivawe na podatocite nauplatenite pridonesi od UJP,zaradi nivna navremena raspre-delba pome|u dràvniot i pri-vatnite penziski fondovi.

Isto taka, soodvetno i nu`novnimanie }e bide posveteno i nanaplatata na zaostanatite dol-govi za neplaten pridones zak-lu~no so 2008 godina so preze-mawe merki na prisilna napla-ta, efikasnoto i blagovremenoostvaruvawe na pravata od PIO,primenata na Proektot za teh-ni~ka poddr{ka za dizajnirawena novite delovni procesi zaostvaruvawe na pravata iisplata na penziite, so cel ce-losna avtomatizacija vo donesu-

vaweto re{enija i isplata napenziite, kako i unapreduvawetona informati~kiot sistem kakotehni~ka poddr{ka vo sprovedu-vaweto na penziskoto i inva-lidsko osiguruvawe.

Treba da se istakne deka Bu-xetot na Fondot na PIOM givklu~uva prihodite od pridone-site, sredstvata od Buxetot naRepublikata, od akcizite nanaftenite derivati, proda`ba-ta na akcii i udeli i dividenda,kako i drugi prihodi, a vo ras-hodniot del se vklu~eni rashodiza penzii i nadomsetoci, prido-nes za zdravstveno osiguruvawe,tranzicioni tro{oci, tro{ociza platite na vrabotenite, ka-pitalni rashodi i drugi tro{ociza sproveduvawe na penziskoto iinvalidsko osiguruvawe.

Vkupnite prihodi na Fondotna PIOM za 2012 godina se pla-nirani vo iznos od 47.034,95 mi-lioni denari, vo koj iznos domi-nantno u~estvo imaat izvorniteprihodi koi se zastapeni so60,1% i sredstvata od Buxetotna Republikata so u~estvo od37,7%.

No, treba da se istakne dekaporadi namaluvawe na stapkatana pridonesot se namaluva iu~estvoto na izvornite prihodi

vo vkupnite prihodi na Fondot.Taka, vo 2009 godina koga stap-kata na pridones za penzisko iinvalidsko osiguruvawe be{e19,0%, u~estvoto na izvorniteprihodi iznesuva{e 63,8%, a vo2012 godina e namaleno i izne-suva 60,1%.

[to se odnesuva, pak, do vkup-nite obvrski na Fondot na PIOMza 2012 godina, se planiraat voiznos od 47.034,95 milioni de-nari. So ovie sredstva }e sevr{i redovnata isplata na pen-ziite na site korisnici na pen-zija, kako i za novite korisnicikoi pravoto }e go ostvarat vo te-kot na 2012 godina; prenesuvawena pridonesite na individual-nite smetki na ~lenovite naprivatnite penziski fondovi;pla}awe na pridonesot zazdravstveno osiguruvawe na ko-risnicite na penzija; isplata nanadomestocite od invalidskotoosiguruvawe, isplata na platana vrabotenite, kapitalni ras-hodi i drugi tro{oci za sprove-duvawe na penziskoto i inva-lidsko osiguruvawe.

Vo 2012 godina se planira zaisplata na penziite da se potro-{at sredstva vo iznos od37.432,74 milioni denari ili79,6% od vkupnite rashodi.Ovie rashodi se odnesuvaat zasite vidovi penzii, i toa: zaisplata na redovnite penzii,minimalnite zemjodelski pen-zii, za voenite penzii, kako i zaisplata na penziite vo stran-stvo i za isplata na penziite zanovite korisnici na penzija.

Rashodite za isplata na re-dovnite penzii vo 2012 godina sepredviduvaat vo iznos od36.887,74 milioni denari i toaza postojniot broj na korisnicina penzija i za noviot broj koipravo }e ostvarat vo 2012 godi-na, kako i za usoglasuvawe napenziite. Vo 2012 godina rasho-dite za penzii se planiraat dase zgolemat i toa: po osnov nausoglasuvaweto na penziite za0,6% od 1 januari i za 3,2% od 1juli 2012 godina i priliv na no-vi korisnici od 1,2%.

Na krajot na 2012 godina sepredviduva brojot na korisnici-te na penzija vo Republika Ma-kedonija da iznesuva 280.710 ko-risnici, ili pove}e za 3.055 ko-risnici, odnosno za 1,1%. Odovoj broj se planira 1.973 koris-nici da ostvarat pravo na sta-rosna penzija, 242 korisnici nainvalidska penzija i 840 koris-nici na semejna penzija.

I vo 2012 godina se o~ekuva daprodolì pozabavena dinamikana porast na brojot na korisnicina penzija {to se ostvaruva ve}enekolku godini nanazad kako re-zultat na ostvaruvawe pravo napenzija isklu~ivo so ispolnu-vawe na starosnata granica.

Na krajot, da go dodademe i toadeka prose~nata penzija vo de-kemvri 2012 godina se planirada dostigne iznos od 11.010 de-nari ili za 4,0% pove}e vo spo-redba so minatata godina.

m-r. Sneàna Kutuzovska

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOMDONESEN BUXETOT NA FONDOT ZA 2012 GODINA

Ekonomi~no rabotewe za realizacija naplaniranite finansiski rezultati

Vo ovoj tekst penzionerite,obvrznicite za pla}awepridones za penziskoto i

invalidskoto osiguruvawe i id-nite penzioneri }e bidat infor-mirani za Statutarnata odluka zaizmenuvawe i dopolnuvawe naStatutot na Fondot na PIOM,objavena vo Slu`ben vesnik naRepublika Makedonija, broj22/2011 godina.

Ovie izmeni se zna~ajni bidej-}i se menuva postojniot ~len 46koj sega sodrì 9 stavovi vo koise utvrduvaat site slu~ai na do-nesuvawe re{enie vo upravnapostapka od oblasta na penzis-koto i invalidskoto osiguruvawe.

Pra{aweto na nadle`nosta,principno, e regulirano vo ~le-not 135 vo ZPIO kade {to eutvrdeno deka pravata od PIO seostvaruvat vo Fondot, ako vo negoosigurenikot bil posleden patosiguren po osnova na rabotenodnos ili po druga osnova na osi-guruvawe na teritorija na RM.Fondot e nadleèn za re{avawei za pravata od PIO koga tie seostvaruvaat i vrz osnova na me|u-narodni dogovori za socijalnoosiguruvawe.

Vo ramkite na Fondot, realna-ta i mesnata nadle`nost poblis-ku e regulirana so ~lenot 46 odspomenatata Statutarna odluka,koj glasi:

“Re{enie za pravo od penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe voprv stepen po ovlastuvawe na di-rektorot na Fondot, donesuva ra-kovoditelot na Podra~nata edi-nica na Stru~nata slu`ba naFondot na ~ie podra~je osigure-nikot bil posleden pat osiguren.

Re{enie za prava od penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe zaosigurenicite od ~len 11 stav 1to~ka 2 od Zakonot za penziskotoi invalidskoto osiguruvawe, do-nesuva rakovoditelot na Podra~-nata edinica na Stru~nata slu`-ba na Fondot vo gradot Skopje.

Re{enie za pla}awe na pris-tignatiot pridones i presmetanakamata donesuva ovlasteno licevo Podra~nata edinica na Stru~-nata slu`ba na Fondot {to vr{ikontrola na presmetaniot i upla-ten pridones.

Re{enie za povrat na pove}e

ili pogre{no uplaten pridones zapenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe, za period do 31 dekemvri2005 godina, donesuva rakovodi-telot na Podra~nata edinica nateritorijata kade e sedi{teto naobvrznikot za pla}awe na prido-nes.

Re{enie za povrat na pove}eili pogre{no uplaten pridones zapenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe, za period po 1 januari2006 godina, donesuva direktorotna Fondot na penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe na Make-donija.

Povratot na pove}e ili pog-re{no uplaten pridones od 1 ja-nuari 2009 godina do Upravata zajavni prihodi i po re{enie odUpravata, so poseben akt go vr{iFondot.

Re{enie za pravo od penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe voprv stepen so primena na me|una-rodni dogovori za socijalno osi-guruvawe, donesuva ovlasten ra-botnik vo Centralata na Stru~-nata slu`ba na Fondot.

So ovlastuvawe na direktorotna Fondot, re{enie za pravo odpenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe vo prv stepen so primenana me|unarodni dogovori za soci-jalno osiguruvawe i izvestie zaevidentiran stranski penziskista`, donesuva rakovoditelot naPodra~nata edinica na Stru~nataslu`ba na Fondot na ~ie podra~-je osigurenikot bil posleden patosiguren ili postojano ìvee.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj~len, po ovlastuvawe na direkto-rot na Fondot, sekoja filijalamoè da vr{i raboti od nadle`-nost na druga filijala na na~in ipostapka regulirani so posebnoupatstvo doneseno od direktorotna Fondot.”

Analiziraj}i ja sodrìnata na~lenot 46 od spomenatata Statu-tarna odluka so koja se vr{atizmeni i dopolnuvawa na Statu-tot na Fondot, proizleguva sled-noto:

Prvo, dobro e {to se navedenisite situacii na donesuvawe re-{enija vo prv stepen od penzisko-to i invalidskoto osiguruvawe, aosobeno sozdavawe pravna osnovavo stavot 9 na ~lenot 46, da mo-

àt filijalite me|u sebe da sipomagaat vo izvr{uvaweto na ra-botite, odnosno sekoja Filijalada moè da vr{i raboti od nad-le`nost na druga Filijala. Cel-ta na ova re{enie e da se postig-ne pogolema aùrnost vo ostvaru-vawe na pravata od PIO, kako ina drugi raboti {to se izvr{uva-at vo Fondot, bidej}i ne e istobemot na rabota vo pomala nas-prema pogolema filijala. Ova re-{enie bi trebalo da najde mes-to i vo aplikaciite koi se ko-ristat vo sekojdnevnoto rabo-tewe na Fondot. Penzioneritetoa }e go po~uvstvuvaat kakounapreduvawe na raboteweto voStru~nata slu`ba na Fondot.

Vtoro, vo ~lenot 46 se ureduvadeka re{enie donesuva Podra~-nata edinica na Stru~nata slu`-ba na Fondot (osven vo stavot 9), aosigurenikot, odnosno penzione-rot, baraweto za pravo od pen-ziskoto i invalidskoto osiguru-vawe }e mora da go podnese do so-odvetnata filijala spored pos-lednoto osiguruvawe, iako vo~lenot 46 e utvrdeno deka re{e-nie donesuva Podra~nata edini-ca. Me|utoa, vo preambulata nare{enieto }e stoi deka nego godonesuva rakovoditelot na fi-lijalata, {to vo sistematizaci-jata na Stru~nata slu`ba na Fon-dot (organizirana po vertikala) eutvrdeno deka Stru~nata slu`baima filijali i delovnici. Ovapra{awe bi trebalo da se re{i(aktite da se usoglasat) i pove-}e nema da se sozdava zabuna kajsega{nite i idni penzioneri.

Treto, mislam deka situaciiteod stavot 4 i 5 se od preoden ka-rakter i tie od nomo-tehni~kiaspekt bi trebalo da najdat mes-to vo preodnite i zavr{niteodredbi, bidej}i dolgoro~no do-nesuvawe re{enie vo upravnapostapka za uplaten pridones e vonadle`nost na Upravata za javniprihodi.

Na krajot vo Statutarnataodluka vo ~lenot 54 po stavot 2 edodaden stav 3 vo koj se utvrduvadeka Podra~nata edinica na Fon-dot {to go donesuva re{enieto zapovrat na pogre{no ili pove}eplaten pridones e dol`na daobezbedi kontrola na re{enie zapovrat na pogre{no ili pove}eplaten pridones, so {to se zajak-nuva dosega{nata regulativa zakontrola na sekoe re{enie done-seno vo upravna postapka.

Stanka Trajkova

Izmeni i dopolnuvawa na Statutot na Fondot na PIOM

Telefon za kontakt: (02) 3103-152

Odborot na registrira-nata organizacija za so-lidarni sredstva i

~lenarina, pod rakovodstvona novoizbraniot pretsedatelMetodija To{evski, na 7-mi

septemvri odrà sednica nakoja rasprava{e za aktuelnipra{awa i problemi okolupribiraweto, raspredelbata itro{eweto na sredstvata odsolidarniot fond za posmrtnapomo{ i ~lenarinata. Vo ras-pravata u~estvuvaa site pri-sutni ~lenovi na Odborot, akonstruktivnite diskusii beapreto~eni vo zaklu~oci koidavaa nasoki vo re{avawetona problemite.

Pokraj drugoto, be{e kon-statirano deka najgorlivproblem pretstavuva neto~na-ta i neusoglasenata evidenci-

ja za ~lenstvoto vo zdruèni-jata i sojuzite. Be{e istakna-to deka se u{te i Fondot naPIOM nema izvr{eno razgra-ni~uvawe na spisokot na pen-zionerite spored novata no-

menklatura naop{tinite, anitu pak zdru-ènijata ima-at soodvetnametodologijaza utvrduvawena brojnosta.Zatoa, Odbo-rot ja prifatiOdlukata zaregulirawe nabrojnosta na~lenstvoto i

za na~inot na presmetuvawe iraspored na sredstvata od~lenarina koja im pripa|a nazdruènijata i sojuzite iutvrdi metodologija za godi{-no usoglasuvawe i aùrirawena evidencijata na ~lenstvo-to. Isto taka, zazede stav zare{avawe na sporovite okolubrojnosta na ~lenstvoto porazni osnovi, duri so vklu~u-vawe na Arbitraà, a usvoizaklu~oci i po drugi pra{awavo vrska so ~lenarinata isredstvata za solidaren fondi posmrtna pomo{.

M.D.

Sednica na Odborot na registriranata organizacijaza solidarni sredstva i ~lenarina

Zna~ajni zaklu~oci zanatamo{no dejstvuvawe

REKLAMIPENZIONER plus septemvri 2011 15

SOGLEDUVAWA PENZIONER plus septemvri 201116

Istorijata gi beleì nastaniteza da ostanat zapameteni i dapotsetuvaat na slu~uvawata

koi ostavile neizbri{livi tragi zadsebe. Goleminata na datumite e u{tepoveli~estvena so odminuvaweto navremeto i so vreùvaweto vo kolek-tivnata memorija na site generacii.Ostana zabeleàno deka na 20 sep-temvri 1946 godina, so donesuvawetoZakon za penzisko i invalidsko osi-guruvawe vo na{ata zemja se pojavijaprvite penzioneri, koi formiraasvoja organizacija i dejstvuvaa voramkite na toga{ edinstvenite sin-dikati vo Makedonija. [eeset i petgodini pominaa od penzionerskotoorganizirawe, a SZPM go odbeleù-va ovoj datum kako po~etok na svoetonastanuvawe. Od godina vo godina sezgolemuva{e ~lenstvoto na Sojuzot,narasnuvaj}i do 230.000 ~lenovi, kojkako samostojna, nevladina i nepo-liti~ka organizacija raste{e, serazviva{e i ostava{e tragi i vorazvojot na Dràvata.

Vo misijata za za{tita i unapredu-vawe na zaedni~kite celi i intere-si na korisnicite na penzija vo Re-publika Makedonija SZPM beleìmo{ne visoki dostignuvawa tokmuovaa godina, koja ja zapo~na i }e jazavr{i so zgolemeni aktivnosti vosite oblasti na svoeto angaìrawe.Vo znakot na golemiot Jubilej seodràa izborite, a novite rakovod-stva so novi impulsi i krajna posve-tenost trgnaa vo ostvaruvaweto naambicioznata programa. Rezultatitese pokaàa. Vo ispolnuvaweto na os-novnata cel - sozdavawe podobrasocijalna sostojba na penzionerite,bea prezemeni merki za dejstvuvawepreku organite i telata na SZPM sopoveduvawe inicijativi i vlijanievrz dràvnata politika, ne samo zazgolemuvawe na penziite, tuku i zapodobruvawe na drugite osnovi koigi namaluvaat tro{ocite i go podig-nuvaat kvalitetot na ìvotot. Te-ì{teto na dejstvuvaweto Sojuzot gonaso~i kon re{avaweto na najgorli-vite problemi vo tretata ìvotnadoba, za da obezbedi pogolema soci-jalna sigurnost i podostoinstven

ìvot na ~lenstvoto. Se u{te ne seiscrpeni site instrumenti za vlija-nie i dejstvuvawe, no rakovodstvotona SZPM e podgotveno da u~estvuvavo rabotata na nekoi dràvni organi,vo sovetite i komisiite, da davainicijativi, sugestii i predlozi zadonesuvawe i dopolnuvawe zakonskiregulativi {to se od interes za pen-zionerskata populacija.

Uspesite osobeno se zabeleìtel-ni vo oblasta na sopstvenoto iska-ùvawe na Sojuzot vo organizi-raweto aktivnosti koi relaksiraat,duhovno zbogatuvaat, go za~uvuvaat izacvrstuvaat zdravjeto i go olesnu-vaat stareeweto. Vo ispolnuvawetona evropskata inicijativa i zalo`baza "aktivno stareewe#, po~esno mestoim pripa|a na sportsko-rekreativ-nite aktivnosti, koi niz regionalni-te sportski natprevari, uspe{no serealiziraa i so najvisoki rezultati,vo znakot na Jubilejot, na Republi~-kite sportski igri, ostavija beleg zapametewe. Veli~estveni bea i Regi-onalnite revii na pesni, muzika iigri, na koi, u~esnicite go pokaàa igo prikaàa bogatstvoto na na{atatradicija, koja se neguva i prenesuvaod koleno na koleno. Vo taa misijaneizmerliv e pridonesot na najvoz-rasnata generacija koja i ovoj patvnese nov kvalitet i vo organizi-raweto i vo odrùvaweto na mani-festacijata.

Sojuzot so site sili nastojuva vopraktika da obezbedi maksimalnavklu~enost i opfatenost na ~len-stvoto vo razni aktivnosti za vo ce-lost da se ostvari mototo "od niv zaniv# za racionalno koristewe nasredstvata {to gi izdvojuvaat penzi-onerite za ~lenarina. U{te mnoguuspesi moàt da se nabeleàt vo ju-bilejnata godina na SZPM, so afir-macijata na Organizacijata von Zem-jata, so pro{iruvaweto i zacvrstu-vaweto na sorabotkata so srodni so-juzi od sosedstvoto i so drugi aktiv-nosti.

Vo istorijata na SZPM i ovaajubilejna godina }e bide vpi{ana ka-ko mo{ne zna~ajna i plodna.

Mendo Dimovski

Od svoj agol

Vo znakot na Jubilejot

Zdruènieto na penzionerite na Op{tinaSaraj e formirano vo 2007 godina. Zarazvojniot pat i za aktivnostite na

Zdruènieto razgovaravme so pretsedatelotRufat Ramadani.

Pretsedatele Ramadani, Zdruènietona penzionerite na Op{tina Saraj ~ij{torakovoditel ste Vie, e relativno mlado.Kako se rodi idejata za negovo formirawei na koi te{kotii naidovte?

Idejata za formirawe na Zdruènieto serodi spontano po barawe na nekoi ~lenovi. Dospomenatata godina, penzionerite na ovapodra~je bea vo sostavot na ZP na Karpo{. Serazbira deka sekoj po~etok ima svoi te{ko-tii. Treba{e da se napravi Statut, Programaza rabota, da se registrira vo Centralniotregistar, da se izberat organi i tela na Zdru-ènieto itn. Vo sorabotka so nekoi entuzijas-ti toa be{e realizirano i deneska toa fun-kcionira normalno kako i site drugi zdruè-nija vo Makedonija.

Pri osamostojuvaweto, dali e napravendelben bilans so zdruènieto od koe izle-govte?

Za àl, delbeniot bilans do den-deneskane e napraven. Po osamostojuvaweto na na{e-to zdruènie, nie vo usmena i pismena formaim predloìvme na ZP na Op{tina Karpo{ dase napravi toa. Za àl, ne naidovme na razbi-rawe. Imame podneseno tu`ba do Osnovniotsud Skopje 2, kade {to se vodi postapka. Do-sega se odràni 9 ro~i{ta. Glavnata raspra-va e zakaàna na koja }e se prezentira fi-nansiskiot izve{taj od sudski ve{tak. Sme-tame deka sporot }e go dobieme, bidej}i argu-mentite se na na{a strana.

Kolku broi ~lenstvoto na Zdruènietoi kako e organizirano?

Zdruènieto na penzionerite na Op{tinaSaraj broi 1560 ~lenovi (starosni i semejni),od 24 naseleni mesta vo aktuelnite granicina Op{tina Saraj.

Spored Statutot, Zdruènieto kako i dru-gite zdruènija vo SZPM, gi ima site organi itela: Sobranie, Izvr{en odbor, Nadzorenodbor, Statutarna komisija i nekolku komi-sii, a vo nego ima i tri ogranoci: Saraj, Kon-dovo i Bukovi}.

Kakva e informiranosta na ~lenstvoto?Informiraweto na ~lenovite za aktivnos-

tite i za rabotata na Zdruènieto se vr{iprvenstveno preku ~lenovite koi se izbrani ikoi prisustvuvaat vo rabotata na organite itelata na Zdruènieto. Potoa, preku istak-nuvawe oglasi na javni mesta kako: u~ili{ta,

prodavnici, ugosti-telski objekti, xamii,ambulanti, apteki idrugo.

Kakva e sorabot-kata na Zdruènietoso SZPM, so drugitezdruènija, so lo-kalnata samoupravai so elektronskite i pi{anite mediumi zainformirawe?

Sorabotkata so SZPM i so Gradskiot sojuzvo koi na{eto zdruènie ima svoi pretstav-nici e mnogu dobra. So drugite srodni zdru-ènija isto taka. So lokalnata samoupravat.e so Op{tinata Saraj, vo 2009 godina imamepotpi{ana spogodba za sorabotka koja seodviva odli~no i na zadovolstvo na dvetestrani.

So sredstvata za informirawe, posebno sovesnikot "Penzioner plus# odli~no sorabotu-vame, osobeno poslednata godina. Vesnikotiformira{e i za aktivnostite na na{etozdruènie i smetame deka istiot odigra mno-gu zna~ajna uloga i vo informiraweto zaaktivnostite, problemite, te{kotiite i sev-kupniot ìvot na penzionerite vo RepublikaMakedonija.

Koi aktivnosti gi ima ostvareno Zdru-ènieto vo ovaa godina?

Ovaa godina, na{eto zdruènie, go usoglasiStatutot na Zdruènieto so noviot Zakon zazdruènija i fondacii i denes toa rabotispored usvoenata programa. Vo tekot na ovaagodina, so dva avtobusa be{e organiziranizlet vo Mavrovo. Vo grupi, bea izvedeni ipiknici vo priroda. Eve treta godina kakoZdruènieto organizira grupno letuvawe voDra~ so poprifatlivi ceni za penzionerite.

Odràni se lokalni sportski natprevaripo site disciplini so ekipi i poedinci. Oniekoi osvoija prvi mesta u~estvuvaa na regio-nalnite sportski natprevari koi se odràavo mesec juni, a kade {to doma}in be{e ZPTavtalixe. U~estvuvavme i na revijata napesni, ora i muzika koja se odrà vo Skopje, nakoja doma}in be{e ZP na voenite penzioneri.Na istata u~estvuvaa dvajca kavalxii od na-{eto zdruènie koi izveduvaa Dervenski me-los. Zdruènieto aktivno e vklu~eno i voodbeleùvaweto na 65 godini od organizi-raweto na penzionerite vo Makedonija, prekumanifestaciite koi po toj povod gi organizi-ra SZPM.

Intervjuto go vode{eBaki Bakiu

Intervju so pretsedatelot na ZP na Op{tina Saraj, Rufat Ramadani

Odli~ni aktivnosti za samo dve godini postoewe

- So koi aktivnosti Ko~an-skata penzionerska organiza-cija se vklu~uva vo odbeleù-vaweto na 65 godini od penzio-nerskoto organizirawe vo Ma-kedonija?

Ovoj jubilej na{eto Zdruèniena penzioneri go odbeleùva soslednite aktivnosti: Programa-ta zacrtana za godinava ja rea-lizirame vo celost, bidej}i ce-lata godina e jubilejna. Vo sog-lasnost so toa }e u~estvuvame vosite aktivnosti {to gi organizi-ra Sojuzot na zdruènijata napenzionerite na Makedonija, avo dekemvri }e se odrì i sve-~ena sednica na Sobranieto naZP Ko~ani.

- Kako ~len na Izvr{niot od-bor na SZPM koj e Va{iot pri-dones za razre{uvawe na pos-tojnite problemi i pra{awaod ìvotot na penzionerite?

Moeto ~lenstvo vo Izvr{niotodbor na SZPM za mene pretsta-vuva ~est i priznanie, no i gole-ma obvrska i odgovornost predcelokupnoto ~lenstvo ne samo voZP Ko~ani tuku i pred celoto~lenstvoto na SZPM, bidej}i vrzosnova na Statutot na SZPM,Izvr{niot Odbor i drugite or-gani i tela na Sojuzot imaat zazada~a da gi tretiraat i da gire{at najbitnite pra{awa napenzionerite. Toa se: podobru-vawe na ìvotniot standardpreku zgolemuvawe na penziite,

navremena isplata na istite,podobra zdravstvena za{tita,obezbeduvawe redovni lekar-stva od pozitivnata lista, iz-gradba na penzionerski domovi idrugo.

Paralelno so ova, gi organizi-rame zaedni~kite aktivnosti imanifestacii na kulturno-za-baniot i sportskiot ìvot napenzionerite, se so cel da imbide pokvaliteten i posodràenìvotot na lu|eto od tretatadoba.

- Do sega Ko~ani nema penzio-nerski dom koj e neophodno po-treben za penzionerite od gra-dot. Do kade se aktivnostitena ovoj plan?

So mojot izbor za pretsedatelna IO na ZP Ko~ani prva iosnovna zada~a mi be{e da seprezemat site merki za obezbe-duvawe uslovi za podgotovka na~lenstvoto za re{avaweto naprostornite problemi za rabotana Zdruènieto, obezbeduvaweuslovi za treninzi za realiza-cija na godi{nite programi. Si-te ovie raboti nie vo ZP Ko~anigi realiziravme vo najtesna so-rabotka so gradona~alnikot naOp{tina Ko~ani Ratko Dimit-rovski i Lokalnata samopuprava.So poseben dogovor go re{ivmeprostornoto pra{awe, zamena nastarite i tesni prostoriite sonovi vo porane{niot Protivpo-àren dom.

Sledniot ~ekor {to zaedni~kigo prezedovme so gradona~alni-kot i Lokalanata vlast e obez-beduvawe prostor za izgradba naPenzionerski dom. Vo lokalite-tot Kasarski krug vo Ko~ani, nasevernata strana od spomenatiotlokalitet, najgolemata parcelaod 8.500 metri kvadratni e na-menata za izgradba na Penzio-nerski dom. Lokacijata e izvon-redna so site re{eni infras-trukturni potrebi: pat, struja,voda, kanalizacija. Za realiza-cija na ovaa aktivnost IO na ZP

Ko~ani formira stru~na komi-sija koja gi prezema site aktiv-nosti za izrabotka na tehni~ka-ta dokumentacija. Domot na pen-zionerite vo Ko~ani }e ima re-gionalen karakter i smetame de-ka vo negovoto celosno zavr{u-vawe }e se vklu~at op{tinskitezdruènija na penzioneri od re-gionot, Op{tina Ko~ani, Drà-vata i sekako donatori i drugisponzori, bez ~ija pomo{ ne }emoè da se izgradi ovoj potrebenobjekt.

Kiro Gerasimov

Razgovor so \orgi Serafimov, ~len na Izvr{niot obor na SZPM i pretsedatelna ko~anskata penzionerska organizacija

Pred novi zna~ajni zada~i

Vo organizacija na Zdruènieto na penzione-rite na Op{tina Ko~ani na 11 avgust seodrà tretiot tradicionalen sobir na pen-

zionerite od isto~niot i centralniot del na Ma-kedonija i na istiot u~estvuvaa zdruènijata napenzioneri od : Kriva Palanka, Kratovo, Kumano-vo, Sveti Nikole, Probi{tip, [tip, Del~evo, Ma-kedonska Kamenica, Vinica, Veles, Kavadarci,\or~e Petrov-Skopje i Ko~ani, so vkupen broj na1300 penzioneri i penzionerki.

U~esnicite na sredbata najprvin gi pozdravigradona~alnikot na Op{tina Ko~ani, Ratko Di-mitrovski, koj ja istakna uspe{nata sorabotka sopenzionerskoto zdruènie od Ko~ani. Prisutnitegi pozdravi i Dragi Argirovski, pretsedatel naSojuzot na penzionerite na Makedonija, koj obra-}ajki im se na prisutnite im go ~estita jubilejot65 godini penzionersko organizirawe i im posakadobro zdravje i uspe{na rabota na op{tinskitepenzionerski zdruènija. Vo imeto na domakini-te zboruva{e \orgi Serafimov, pretsedatel naKo~anskata penzionerska organizacija.

U~esnicite na ovoj tret tradicionalen sobir go

posetija manastirot "Sveti Pantelejmon#, voshi-tuvajki se na vrednite freski i ikoni od sredi-nata na 19 vek, delo na poznatiot slikar Dimit-rija Andonov Papradi{ki. Vo manastirskiot do-vor se igra{e i pee{e do docna ve~erta. Dru-èweto, pesnata, oroto i zaedni~kite muabeti }eostanat vo spomenite na penzionerite, bidejkimnogumina od niv pokaàa interes povtorno dadojdat vo selo Pantelej i da uìvaat vo prirod-nite ubavini na ovoj kraj na dofat na Ko~ani.

K.Gerasimov

Sredba na penzionerite kaj manastirot vo Pantelej - Ko~ansko

\

PANORAMAPENZIONER plus septemvri 2011 17

Koga Dimitar Miladinov1848. god. u~itelstvuva voOhrid, u~enik mu e idniot

slaven poet, oven~an so lovorovvenec i tituliran kako VtorHomer. Da, toa e Grigor Prli-~ev, roden 1830 g. vo Ohrid. Po-docna, triesetgodi{niot studentpo medicina na Univerzitetot voAtina, na anonimniot konkursza poema, 1860 g., ubedlivo }epobedi so poemata "O, Armato-loz” (Sedrarot), najvrednotodelo na prerodbeni~kiot 19. vek.Napi{ana e na besprekoren gr~kijazik, jazikot na koj se {koluvali kogo go vladeel sovr{eno. Bilnegov vqubqnik poradi anti~-kata literatura. Otkako veleu-~enite ~lenovi na konkursnatakomisija uvidele deka ne stanu-va zbor za Grk, kako {to veruva-le za laureatot, tuku deka nagra-data oti{la vo pogre{ni race,ne go oven~ale na sobirot so lo-voroviot venec. Po 3 dena go po-vikale v kancelarija i lukavo mupredloìle da odbere dali sakada studira na Oksford ili voBerlin na dràven tro{ok.Slavodobitnikot u~tivo ama re-zolutno }e odgovori deka morada se vrati vo Ohrid. "Nu`datavelika e da idam doma”. VoAvtobiografijata }e gi doobjas-ni asimilatorskite nameri na,navidum, {tedrata ponuda: "Uz-nav oti celta im be{e da me po-svetat na gr~ka slu`ba”. ]e mugo predadat venecot, i polovina-ta od pari~niot iznos, oti vto-rata polovina, ako pobedi, soposebno pismo ja zave{tal zanekoj siroma{en student. Iako isamiot ìveel vo postojana beda,}e re~e: "Dobro e {to ne se za-poznavme so toj bogoslov. ]e sesre}avavme ovde sekoj den i }ese sramuvavme eden od drug”.

Smrtta na Miladinovci za ko-ja, so iskreno àlewe go infor-mira eden |akon na ruskata crka-va, dlaboko }e go trogne... Vo Av-tobiografijata pi{uva: "Moetosrce go kolne{e gr~koto duho-venstvo. Si gi pribrav rabo}eto.Poemata Skenderbeg mu ja osta-viv na g-din Sapunxiev, go po-moliv da i ja predade na Komi-sijata ne podocna od 13 fevruarii trgnav so tvrdo re{enie daodmazdam ili da ginam za Mi-ladinovci”.

Vra}aweto vo Ohrid e po~etokna te{ka golgota na velikot po-et. Najnapred, godina dena u~i-telstvuva vo Tirana oti e bez

skapan gro{. Se vra}a vo Ohridi... koj da gi dobroi site mestakoi mora da gi menuva progonuvanod gr~kiot vladika Meletija.Toga{ sfa}a deka duhovno rop-stvo pod Grcite moè da imapopogubni i potrajni posledi-ci od turskoto ropstvo koeiako e dolgotrajno, po svojatapriroda e vremeno. Energi~nose bori vo ohridskite hramovibogoslu`bata da se vr{i na cr-kovno - slovenski jazik. Nasta-vata vo u~ili{tata isto taka.Taa akcija po~nuva da zaìvuva,nasproti negoviot panslavis-ti~ki son: da sozdade seslove-nski jazik, eden vid slovenskiesperanto, koj ne gi dava o~eku-vanite rezultati. ]e go testiraso prevod na svoite dela, naHomerovata Ilijada. O~aen e!"Jas na gr~ki peev kako lebed,na slovenski ne moàm ni kakobuf”.

Avtobiografijata e slika nesamo na negoviot li~en i semeenìvotot, tuku i na stradawata namakedonskiot narod. Sekako,najtemna epizoda e patot dolg 65kilometri od Ohrid do debar-skite zandani, bos i okovan, na-kleveten pred turskite vlastiod Meletija. Samo so nesebi~na-ta pomo{ na mnogumina ~esnisogra|ani, koi so prilozi za pot-kup, }e go spasat Vtoriot Homerod dolgogodi{na robija. Kakvaironija! Po~inal na 6. 02 1893god. vo Ohrid. Tamu e i pogreban

Serdarot e epska poema od 912stihovi, so vkrsteni rimi. Ne-parnite stihovi se petnaeseter-ci, parnite osmerci. Vo parnitemu ostanuva veren na narodniotvers. Motivot e pozajmen od naj-dolgata epskata narodna pesnaKuzman Kapidan, 1142 stiha. Zarazlika od pesnata kade junakotpobeduva i preìvuva, vo poema-ta Kuzman zaginuva, ..." tvore~kaizmena, zaradi posilen poetskiefekt”.(Sazdov) Negovata maè-stvenost, hrabrost, ~est, qubov idrugite doblesti gi soznavamepreku se}avawata i oplakuvawa-ta na majkata Neda, kaùvawetona Albancite koi go donele mrt-voto telo, taèwata na narodot,na svr{enicata Marija.

Poemata se otvora efektno, soslovenska antiteza. "Piskotnicise slu{aat od Gali~nik vo Reka,/{to te{ka nesre}a gi zbra/ i ma-ìte, i ènite, ta glasi ta`naeka/ i naveva sal kob i zla”? Seredat pretpostavki, a po niv ne-gacija i na kraj odgovorot: "TaKuzman, junak slaven, padnaubien od Gega,/ toj serdar pro~utpadna v boj, / i }e gi gazi pqa~ka-{ot planinite ni sega,/ a da gi

brani nema koj”...Majkata Nedapak, ~ekaj}i go sinot, ne moè dagi rastera slikite od no}e{niotson. Ku}ata sal na edna sredi{nagreda se krepi... "ama {to potpi-tara jako” .."najposle pa|a, a ku-pi{ta pra{ni/ stanaa grobovinemi”. Vo toj koben ~as, ~etvor-ica Albanci go nosat mrtvototelo na junakot. Najstariot, sodlaboka po~it, }e raskaè zaherojskata pogibija na Kuzman: "Ivezden ti da pla~e{, ima zo{to.Bidi silna! / Ti izgubi o, majko,xin”! Dava besa deka nikoga{Gega nema da ja voznemiri nejzi-nata ku}a. "A rajata ima i }edade”.... Neda ko lavica }e zgrmi:"Zar povtor za zlostorstvauàsni misli ste polni... Nodrugi borci }e voskresne Rekai voda~ / nivni }e izlezam vgora”....

I pokraj bolkata za zagubata,herojskoto vo narodot ne umira.Podgotveni se da ja branat svoja-ta ~est, ìvot i imot... So svoja-ta polnokrvnost i plasti~nostse izdvojuva likot na Neda, ~ijprototip e majkata na poetot, avpe~atlivi se i likovite na Ma-rija, svr{enicata na Kuzman, koja}e se posipe so pepel, nagrubu-vaj}i ja ubosta svoja, oti ve}edrug nema da ja dopre, }e redi, }e{eta so pomaten um. I Albancitese otsilkani reqefno.

Ne e upatno da se preraskaù-va ova prekrasno delo. Grev e dane se pro~ita: ne samo edna{, nedvapati... Da se prepro~ituva~esto. Velikanot Koneski }ere~e: "Prli~evata poema se po-vrzuva so takvi dela na jugo-slovenskata knièvnost na 19.vek kakvi se Gorski venec iSmrtta na Smail-aga êngi}#.Za nas, taa e pove}e od toa, sedrznuvam da dore~am.

Boris [uminoski

PROÎTAV ZA VAS

Vtoriot Homer

Imav mo`nost da slu{nam ed-na mlada èna kako so is-krena qubov zboruva za svo-

jata svekrva. Ja slu{av i se ~udevbidej}i mnogu retko se slu~uva ova:i svekrva da se saka kako majka.

- Vo brak sum 24 godini, a tolkusum i so svekrva mi bidej}i ìve-eme zaedno. Ne moàm da odvojamnekoj nastan kako poseben, no se-koga{ bila na moja strana i me{titela od se i od sekogo. Na neamoàm bukvalno da se potpram vosekoja situacija. Za mnogu ne{ta meima sovetuvano i toa so zborovikoi ohrabruvaat. Nikoga{ do segase nema staveno vo uloga na sudija,nitu sme se na{le vo konflitnasituacija. Nejzinite naj~esti zbo-rovi se "Dete bidi so dobri mis-li!”. Za site ovie godini sekoga{ e

tuka za mene, za moite deca, kako iza site vnu~iwa od drugata snaa i}erka i. Moàm da kaàm deka minedostasuva ako e od bilo kojapri~ina otsutna nekolku dena. Imaneverojatno pozitivna energijakoja zra~i kon site nas. Blagoda-renie na mojata svekrva jas sum na-vistina sre}na snaa i ja sakam ka-ko da mi e majka, - toa bea zboro-vite na Gordana, edna od retkitesnai.

Slu{aj}i gi nejzinite zborovidobiv èlba da ja zapoznam taaisklu~itelno pozitivna li~nost,taa svekrva na dve snai, majka natri deca, baba i parababa. @elba-ta mi se ispolni. Se sretnavme kajnea doma.

- Dobar den i dobredojde }erko,- me pre~eka 84 godi{nata @ivkaMiteva. Energijata koja zra~e{eod nea i gi namaluva{e godinite.Otkako me ponudi so slatko i ka-fe, kako {to e redot taa po~na daraskaùva i da se prise}a na mi-natoto:

- Okolnostite vo koi ìveev irastev kako dete, a podocna kakomlada èna, napravija od meneodlu~na, energi~na li~nost. Bevpolna so èlba za znaewe. Po zav-r{uvaweto na ~etirigodi{noto

{koluvawe, zavr{iv i dva kursa ise vrabotiv kako evidenti~ar, apotoa na povisoko rabotno mesto.Bev me|u malkute koi znaeja da ~i-taat latinica, pa kako ~len naSKOJ - site zadolènija i aktiv-nosti gi zavr{uvav kako treba iimav po~ituvawe od site. Rabotevtoa {to me prave{e sre}na i svoi-te zamisli i celi tivko i uporno,no sigurno gi ostvaruvav.Toa par~eod mojot ìvot i sega koga }e se se-tam me pravi sre}na i gorda, - tu-ka podzastana so raskaùvaweto,verojatno mislite i se vrtija mno-gu, mnogu nanazad, vo prekrasnata inezaboravna mladost.

- @ivotot edno vreme se izmeni,stana surov. Se obiduvav da seizboram so site te{kotii potpi-raj}i se vrz samata sebe. Se nurnavvo rekata na ìvotot, plivav iisplivav od matnite vodi. Izlegovod seto toa polna so mir, spokoj-stvo, pojaka, obvitkana so qubovod svoite najbliski. Denovite mistanaa poprijatni bidej}i uspeavodnovo da se vrabotam i stanavpovtorno svoja i samostojna. Otse-koga{ bev i sum stolb na famili-jata i go dràm semejstvoto splo-teno vo me|usebno po~ituvawe iuvaùvawe, blagodarenie na mojotkarakter, tolerantnost i takti~-nost. Posebno se trudam da bidemojot odnos korekten kon snaite.So snaata so koja ìveeme vo za-ednica imam izgradeno odnos kakomajka i }erka. Ja u~am za ona {to goznam, no i jas u~am od nea. Takov eìvotot. Nikoj ne znae se. Denes sosoprugot starite dni gi pominuvammirno i uìvam gleda}ki gi sitedeca vo me|usebna qubov, a moetosrce ~uka za site niv. So site sedruàm. - Nejzinite zborovi beapotvrduvani so klimawe na glava-ta na snaata Gordana.

- Da, da i svekrva moè da sesaka kako majka, ako e vakva kakomojava.

Ja slu{am i si mislam: postojatnekoi nepi{ani pravila za odno-sot svekrva-snaa, deka postoi ne-kakva netrpelivost i rivalstvome|u niv. Okolu toj odnos i rela-cii postojat prikazni, {egi, pa du-ri i pesni....E, pa ovoj raskaz nekabide u{te eden, no so poinakvasodrìna: za razbiraweto i dru-èweto, za po~ituvaweto me|usnaata i svekrvata. Bi bilo mnoguubavo da ima pove}e vakvi prime-ri. Toa e dobro i za starite i zamladite vo site familii.

Vukica Petru{eva

I svekrva moè da se saka kako majka

Se pomal e brojot na avtoritekoi pi{i{uvaat knigi zadeca, a se pomalku ima re-

cenzenti koi pi{uvaat kritika zadetskata literatura. Vo Makedo-nija ima i samo dve spisanija zadeca, "êkor~e” i “Rosica”.

"Odgovorna i te{ka zada~a e daja pogodi{ temata i senzibilite-tot na decata. Treba da se po~uv-stvuva detska-ta du{a. Deca-ta znaat is-kreno da ka-àt {to im sedopa|a, a {tone. Isto taka,mal e brojot nasubjektite koisakaat da gostimuliraattvore{tvotoza deca#, - istakna Cveta Spasi-kova od [tip, koja neodamna voCentarot za kultura "Grigor Pr-li~ev” vo Ohrid gi promovira{edvete nejzini dela, "Himena” zavozrasni i "Mileni~iwa” za deca.

Dvete najnovi izdanija na Spa-sikova gi promovira{e direktor-kata na Centarot za kultura m-rDragana Boceska, koja za razno-vidnoto tvore{tvo na Spasikova,re~e deka provejuva lirizmotpreku koj se iskaàni ~ustvata imislite na eden emotiven i otvo-ren na~in so èlba da se dofatat

doìveanite emocii na mladatadevojka, a potoa èna. Prekuzbirkata "Himena# poetesata nizceliot opus go postavuva pra-{aweto na minlivosta na ubavi-nata, na mladosta, na ìvotot, nogi dava i odgovorite osobeno vovtoriot del Snegulki. Nejzinatapoezija, istakna promotorot Bo-ceska, e topla i otvorena, izobi-

luva so emotiv-ni sliki i raz-misli ednosta-vni ìvotnifilozofi, pat-riotski ~ustva,qubven zanes,no i so humor ialegorija, det-ska ednostav-nost i origi-nalna fantazi-

ja. Inaku, Cveta Spasikova e avtorna zbirki poezija, "Branuvawa iVidelina”, "Svetilnik vo vreme-to”, "Zdivot na Bregalnica”, Hime-na”, "Makedonium”, a za deca gi imanapi{ano knigite "Mileni~iwa”,"Sonot na rozata” i dramata edno-~inka za mladi "No} sproti Bogo-rodica”. Svoite dela Spasikovagi objavuvala vo Na{ svet, Kolib-ri, i êkor~e kade e i ~len naIzdav~kiot sovet. Nejzinata poe-zija e preveduvana na srpski i nagr~ki jazik. Ima dobieno i pove}enagradi. K. Spaseski

Promovirani dvete najnovi knigi napoetesata Cveta Spasikova od [tip

Otkako se penzioniral kako rabot-nik vo fabrikata za mebel "Tres-ka”, Pavle Erin~ev, sfatil deka

sega ima pove}e vreme i energijata da gitro{i vo ne{to korisno. Za ovoj dobarsoprug i tatko, temperamenten, ednosta-ven i toleranten, a pred se maxirmaalecpo opredelba, prijatelite velat deka eli~nost so koja e prijatno da se druì{.Interesna e prikaznata od negovite pom-ladi godini {to ni ja raskaà sedumdeseti {estgodi{niot penzioner Pavle.

- Detskite godini gi pominav igraj}i sotopka od partali, so drveni pi{tol~iwa,krienka, vo tesnite i od kaldrma uli~kivo Maxir Maalo, kade {to celiot den gopominuvavme so drugarite. Koga potporasnav, tatkomi, kaj mene go otkri i go pottikna talentot za peewe,koj vpro~em ni e familijarno nasledstvo. Do nas ì-vee{e poznatata peja~ka Mirvet Belovska, a so nej-ziniot brat drugaruvavme i po~esto znaevme zaednoda zapeeme vo tesnite soka~iwa pred drugarite.Tokmu toa me natera da se za~lenam vo muzi~katasekcija pri KUD "Kosta Abra{evi}”, a podocna i voKUD "Orce Nikolov”. Taka, stignav i vo RTV Skopje iso profesionalnite peja~i, Nikola Badev, Aleksan-dar Sarievski, Vaska Ilieva, Blagoja Petrov - Ka-ra|ule i Mirvet Belovska, otidovme vo Belgrad iu~estvuvavme na eden koncert. Bev presre}en, aistovremeno i vozbuden. No mojot temperament be{etakov da ne moèv samo so toa da bidam zadovolen.Po~nav da odam i vo KUD "Treska” i vo KUD "Avto Ka-

roserija”, kade {to peevme so toga{ u{teneafirmiranata, Kevser Selimova, - ras-kaùva{e Pavle dodeka ne n¢ odvede vopodrumskite prostorii od zgradata, da nigo pokaè ona za {to bevme dojdeni i pro-dolì:

- Penzionerskite denovi ubavo gi po-minuvam. Ne sakam da miruvam, taka i po~-nav da go sreduvam podrumot, vnesuvaj}isvoi fantazii i po urnek na nekoi kafe-an~iwa {to mi ostavile vpe~atok. Setotoa {to go rabotev be{e mnogu naporno,ama i zabavno. Poleka, penzionerski, ona{to go zamisliv i go napraviv za moe za-dovolstvo.

Magijata na mestoto navistina inspiri-ra i budi fantazii. Pavle vo ovaa prostorija, pre-polna so najrazli~ni unikatni predmeti, go pominu-va slobodnoto vreme so drugarite, prijatelite, so-sedite. Se igra {ah, tabla, karti i so muabet i dru-èwe se relaksira. Vgnezden, re~isi vo centarot naSkopje, vo ubav ambient, toj sam si smislil na~in ka-ko da ja pominuva starosta i da bide polezen. Tukaistovremeno i se zabavuva i gi spodeluva ubavitepenzionerski momenti koi se za pametewe. Vpe~atoke deka ovaa vkusno uredena podrumska prostorija imasvoja individualnost i originalnost. Ona {to Pavlego imenuva{e kako vistinska formula, na koj na~inmoè da se aktivira sekoj penzioner, uspeavme da gosfatime po razgleduvaweto na negovata "umetni~kagalerija”.

Vasil Pa~emski

Prostor od fantazija za odmor i zabava

\

\

\

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus septemvri 201118

Shoqata e Pensionistëvet? Komunës Saraj ështëthemeluar në vitin 2007.

Ajo përfshinë pensionistët ekufijve aktual të Komunës Sa-raj. Se si është themeluar ajodhe si ishte rruga e saj zhvilli-more, biseduam me Kryetarine Shoqatës në fjalë Rufat Ra-madanin:

Kryetar Ramadani,Shoqata e Pensionistëve tëKomunës Saraj me të cilënJu udhëhiqni, është relati-visht e re. Si lindi ideja përformimin e saj dhe në cilatvështirësi hasëtë

Ramadani: Shoqata e Pen-sionistëve të Komunës Sarajështë themeluar në vitin 2007.Ky është mandati i parë ianëtarëve dhe organeve tëzgjedhura të saj. Ideja për the-melimin e shoqatës lindi spon-tanisht me kërkesë të disaanëtarëve. Deri në vitin epërmendur, pensionistët ekësaj komune ishin pjesë eShoqatës së Pensionistëve"Karposh"në Shkup. Kuptohetse ëdo fillim ka vështirësitë eveta. Duhej të përgatitej Sta-tut, Program për punë, tëzgjidhen organet udhëheqëse,të regjistrohet në RegjistrinQendror, të sigurohen lokalepune etj. Por, që të gjitha këtoqë përmenda, në bashkëpu-nim me disa entuziastë u rea-lizuan dhe sot Shoqata funksi-onon normalisht dhe me suk-ses i realizon objektivat prog-ramore. Meqë Ju jeni themelu-

ar duke dalë nga një sho-qatë tjetër, a keni bërë ndar-jen e mjeteveë.

Ramadani: Për fat të keq,ndarja e mjeteve, sot e kësajdite ende nuk është bërë. Pasdaljes nga SHP "Karposh", go-jarisht ju patëm propozuar qëta bëjmë atë, por nuk gjetëmmirëkuptim. Më në fund, u det-yruar t'i ankojmë në GjykatënThemelore 2 në Shkup. Derimë tani kemi pasur disa taki-me gjyqësore, por ende nukështë zgjidhur ëështja. Men-dojmë se ëështjen do ta fi-tojmë sepse argumentet janënë anën tonë.

Sa numëron anëtarësiae Shoqatës dhe si ështëorganizuar ajoë.

Ramadani: Shoqata e Pen-sionistëve të Komunës Saraj,numëron 1560 anëtarë. Orga-nizimi i saj është sipas Statutittë aprovuar në organet ud-hëheqëse. Ka Kuvendin, Kës-hillin Ekzekutiv, KëshillMbikëqyrës, Komision Statutarsi dhe disa komisione. Shoqa-ta ka tri degë: dega Saraj,Kondovë dhe Bukoviq.

Në ë'mënyrë bëhet infor-

mimi i anëtarëve të ShoqatësëRamadani: Informimi i

anëtarëve për punën dhe akti-vitetet e Shoqatës bëhet parasë gjithash nëpërmjet anëtar-ëve të cilat janë të zgjedhurdhe marrin pjesë në punën eOrganeve udhëheqëse, pastajnëpërmjet shpalljeve në vendepublike si: nëpër shitore, xha-mi, objekte hotelerie, ambu-lanca, barnatore etj. Përn-dryshe, Shoqata përfshinëpensionistët e 24 vendbani-meve, respektivisht kufijtë ak-tual të Komunës Saraj.

Si është bashkëpunimime LSHPM, me shoqatat tje-ra simotra, me pushtetin lo-kal dhe me mjetet e informi-mitë

Ramadani: Bashkëpunimime LSHPM dhe me Lidhjen ePensionistëve të qytetit në tëcilat Shoqata jonë ka për-faqësues është shumë e mirë.Me Shoqatat simotra gjithas-htu. Me pushtetin lokal, res-pektivisht me Komunën Saraj,më 2009, kemi të nënshkruarmarrëveshje për bashkëpunime cila po realizohet në mënyrëtë shkëlqyer. Me mjetet einformimit, sidomos me ga-zetën Pensioner plus, bas-hkëpunojmë shumë mirë...

Cilat aktivitete ka reali-zuar Shoqata Juaj në këtëvitë

Ramadani: Shoqata punonsipas Programit të aprovuarnga Organet udhëheqëse qënë fillim të vitit. Janë mbajturgara sportive lokale në të gjit-ha disiplinat. Ata të cilët fituanvendet e para, morën pjesënë garat regjionale sportivedhe lojëra të cilat u mbajtën nëmuajin qershor, ku nikoqirishte SHP "Tavtalixhe"-Shkup.Anëtarë të shoqatës tonëmorën pjesë edhe me këngëdhe valle të cilat u mbajtënnën patronazhin e LSHPM.Organizator ishte Shoqata ePensionistëve të Luftës, e cilagjithashtu u mbajt në muajinqershor. Në të, morën pjesëdy anëtarë të Shoqatës tonë,të cilët me kavalle realizuanmuzikë nga melosi burimordervenas. Gjatë këtij viti,Shoqata jonë, me dy autobuska realizuar piknikë njëditor nëMavrovë, ku erdhën edheShoqata të tjera të pensionis-tëve nga Maqedonia. Organi-zator ishte SHP nga Gostivari.është ky viti i tretë, Shoqatajonë, në grup organizon dherealizon verim në Durrës tëShqipërisë me ëmime më tëkapshme. Krahasuar me vitetpara 2007, tani anëtarët eShoqatës tonë janë tëkënaqu...

Intervistoi: Baki Bakiu

Intervistë me Kryetarin e SHP Saraj Rufat Ramadani Në organizim dhe nën patronazhin e Lidhjes

së Pensionistëve të Maqedonisë, u mbajtënpesë revia në këngë, muzikë dhe lojëra

edhe atë:o më 18 qershor, në kryeqendër të Republikës

së Maqedonisë, në Shtëpinë e Armatës në Shkup,në mënyrë dinjitoze ishte organizuar e IX revi reg-jionale e këngëve, muzikës dhe lojërave, nikoqir isë cilës ishte Shoqata e Pensionistëve të Luftës.Në këtë manifestim kulturor morën pjesë 13shoqata të pensionistëveedhe atë: Gazi Babë, Kisel-la Vodë, "Solidarnost"- Ae-rodrom, Karposh, Taftalixhe,Centar, Buteli dhe Çairi,Pensionistët e luftës, GjorçePetrov, Shuto Orizari dheSaraj nga Shkupi dheshoqatat e pensionistëvenga Gostivari dhe Tetova.Kjo revi ishte ndër më ma-soviket.

Revi e cila i ngjau një festivali, u mbajtë më15 qershor në Valandovë, qytetit të manaferravedhe këngës. Në një ambient të bukur të scenësfestivale, përgatitur për këto raste, u përfaqësuangrupe këngëtarësh, korre dhe instrumentalistënga më shumë qytete të këtij regjioni si dhe ngaqyteti nikoqir Vallandovë. Si misafir, e në kuadër tëbashkëpunimit ndërkomunal, morën pjesë edheShoqatat nga Manastiri dhe Prilepi. Duke përkuj-tuar ditët e rinisë, ata që u paraqitën me këngë,muzikë dhe lojëra, kënaqën shpirtërat e tyre. Mekëtë rast, u fitua përshtypja se u përsërit Festivalii Valandovës, por kësaj here me realizues pak mëtë moshuar!

Më 30 qershor, në kino sallën e Qendrës sëkulturës në Kriva Pallankë, u mbajtë revia regjio-nale e këngëve, muzikë dhe lojëra, nikoqir i së ci-lës ishte SHP e komunës. Takimi filloi me defilenëpër qendër të qytetit i cili gjatë paraqitjes së pje-sëmarrësve u shndërrua në një valle të madhe fol-klorike. Nën rritmin e gajdexhinjve të veshur meveshje kombëtare kolorite, të gjithë pjesëmarrësitbashkërisht luajtën dhe kënduan këngë populloretradicionale. Edhe kjo revi ishte një gjerdan rad-hitur në këngë dhe valle të pa harrueshme, të ci-lat pensionistët i ruajnë në kujtimet e tyre.

Më 3 shtator të këtij viti, në Kërçovë, u mba-jtë revia regjionale e këngëve, muzikës dhe lojëra-ve, nikoqir i së cilë ishte SHP e komunës. Edhekëtu nuk munguan tingujt e bukur të instrumente-ve popullore dhe nostalgjionit rinor vendosur nëkëngën e pensionistëve. Edhe pse në vite më tëkaluara, kur është në pyetje kënga dhe valljagjithëka është e mundur. Këndohej, luhej, e më sëshumti gëzohej në shoqërimin dhe në momentetnë të cilat nuk janë të pranishme problemetdhehallet e përditshme.

Disponim i njejtë gëzimi dhe entuziazmi që të

ruhet e kaluara dhe tradita, përmes këngës, vallesdhe traditës ngjau edhe në Makedonska Kame-nicë, më 4 shtator. Edhe këtu delte nga goja e ve-teranëve të punës, dëshmitarëve të ditëve të cilatkaluan gëzimin, shoqërimin dhe interpretimet,asgjë nuk mundej t'i turbulloj.

Dhe si rezime e tëgjitha pesë revive, fjala e Kry-etarit të LSHPM Dragi Argirovski i revise në Shkup:

- Folklori është shtyllë e kulturës dhe tra-ditës tone popullore. Këngët dhe vallet tona,

realizimi i tyre memjeshtri nga ana em u z i c i e n t ë v e ,shpesh shkaktojnëapllaudime sponta-ne. Me këto revifolklorike LSHPMpërpiqet të ruaj kri-jimtarin e begatsh-me burimore dhetë zvilloj vlerat kul-turore të maqedo-

nasve, shqiptarëve, turqve, romëve, Serbëve,vllehëve dhe të tjerëve që jetojnë në Maqedo-ni. Në reviat zbulohen dhe zhvillohen shije fol-klorike tradicionale të këngëve dhe lojëravepopullore, të traditës të cilat kontribuojnë përpërtëritjen dhe pasurimin e folklorit, por edhepër shoqërim, relaksim si dhe plakjen aktiveqë është me rëndësi për stinën e tretë të jetës.Dhe jo vetëm ajo. Thelbi i ruajtjes së kësajtrashëgëmie kulturore qëndron edhe në ngrit-jen e vetëdies në opinion për të qenët shekul-lore të këti lloji kulture në këto hapsira tek ne.Sipas kësaj, kujdesi për ruajtjen e vleravetë evjetra të muzikës është emaneti jonë për gje-neratat të cilat vijnë pas nesh.

Në çdo rast, revitë gjithnjë bëhen festë e sh-pirtit, melosit të traditës që me sukses pombahet, ndërkaq veprimtaria kulturor e pensi-onistëve gjithnjë e më tepër pasurohet edheme përmbajtje të reja, me realizime dramatike,me mitingje poetike, me ekspozita figurative,me punime dore të veshjes kolorite popullore,haje tradicionale, me promovime librash etj. Egjith kjo, kontribuon edhe në ruajtjen e identi-tetit kulturor të të gjithëve. Progresi është i si-gurt. Deri sa para nëntë viteve, në revinë e pa-re në Probishtip, morën pjesë vetëm 9 shoqa-ta të pensionistëve, këtë vit, ai numër u rrit në40 ose 4 herë më shumë.

Revitë zgjojnë kujtime, i bashkojnë zemrat.Shumica nga të pranishmit, këndojnë bashkë-risht. Rrall kund, sikurse këtu, mund shihet sikëndon maqedonasja, ndërkaq, e përcjellin meinstreumente shqiptarë dhe anasjelltas, osevalle në të cilën luajnë maqedonas, shqiptarë,romë… Kjo është edhe një shembull dhe ema-net për më të rinjtë nga gjyshërit dhe gjyshet etyre. K.S.Andonova

Revia regjionale e këngëve dhe lojërave - Emanetdhe shembull për gjeneratat e ardhëshme

16 vjetori në radhë i garave sportive dhe lojëra-ve në të gjithë tetë regjionet në republikë, u mba-jtën me rastin e jubileut: 65 vjetori i organizimit tëpensionistëve në Maqedoni. Në garat sportiveregjionale, pjesëmarrje të drejtpërdrejt morën 48Shoqata të pensionistëve prej të cilave 46 tëmoshuarve dhe 2 Shoqata të invalidëve. Numri ishoqatave që luajti në garat rajonale është identikme vitin e kaluar. Është për tu theksuar se nëgarat regjionale nuk morën pjesë 4 shoqata tëpensionistëve në moshë: Shuto Orizarës dhe Ilin-

denit në regjionin e parë, Karposhi nga regjioni idytë dhe Labunishta nga regjioni i katërt.

Në garat, pjesëmarrje të drejtpërdrejtë në dykategoritë morën (meshkuj dhe femra) 1505garues sportist.

Duke pasur parasysh faktin se takime rajonale uparapri nga përgatitja përmes degëve dhe garanëpër shoqata në periudhën 2 deri 3 muaj, nëmënyrë aktive morën pjesë 10.000 deri më15.000 pensionistë veprimtar të cilat kontribuuannë mbajtjen fizike dhe psikike si dhe shoqërimin epërbashkët dhe zgjerimin e njohurive të reja. Kyfakt arsyeton plotësisht përfshirjen modeste finan-ciare të një pjese të mjeteve të shoqatave dhe tëLSHPM.

Do theksuar fakti se nga 48 shoqata që morënpjesë në garat rajonale sportive të drejtpërdrejtëpjesëmarrje në garat Republikane siguruan 40Shoqata, që nuk ishte rast deri më tani, ndërkaqpjesëmarrje siguruan 381 garues prej të cilëve200 mashkullore dhe 181 edhe atë në të gjitha 11disiplinat sportive.

Më 10 shtator 2011 u mbajtën garat e 16-ta tëpensionistëve të Maqedonisë të cilat u mbajtën nëambientin e bukur në Livadhishtë të Strugës nëprezencë të më se 1100 garuesve, simpatizan-tëve dhe mysafirëve, ku nikoqir ishte Shoqata ePensionistëve të Strugës.

Së pari, pjesëmarrësit i përshëndeti dhe uroimirëseardhjen kryetarit i komunës së Strugës,Ramiz Merko, dhe pastaj në emër të Lidhjes sëShoqatës së pensionistëve përshëndeti Kryetari iLSHPM Dragi Argirovski. Ai, të pranishmëve juuroj dy përvjetorët: 20 vite të pavarësisë tëRepublikës dhe 65 vjetorin e organizimit të pen-sionistëve në Maqedoni, ndërkaq, garuesve judëshiroj ferr dhe gara të suksesshme në të cilattë fitojnë ata që janë më të përgatitur. Të gjithë tëpranishmëve ju dëshiroi çaste të këndshme. Mënë fund, ai garat i shpalli të hapura.

Në garat e 16 republikane të pensionistëve nëLivadhishtë të Strugës, u ndanë medalje të arit, tëargjendit dhe të bronzit, për individ dhe ekipe.

Në një konkurrencë të fortë në të cilën askushnuk donte të kursehej dhe donte të arrij rezultatesa më të mira individuale dhe ekipore, fitues ipërgjithshëm ishte Shoqata e pensionistëve ngaOhër e cila mori kupën kalimtare

Shoqërimi, si zakonisht, mbaroi me këngë dhevalle. Të gjithë ishin të kënaqur, si ato që fituan, poashtu edhe ata që provuan forcat e tyre me shp-resë se vitin e ardhshëm, do të kenë më tepër fat

Zdravko Petkovski, kryetar i Komisionit përsport dhe rekreacion në LSHPM

Pjesëmarrja e 1505 konkurrentëve nga 48 shoqata

Njoftim:Lexues të nderuar të gazetës Pensioner Plus,Duke filluar nga ky numër dhe në vazhdim, në gazetën PensionerPlus, një faqe do të del në gjuhën shqipe. Të interesuarit, punimete tyre të cilat kanë të bëjnë me jetën dhe aktivitetet e pension-istëve në Maqedoni, mund t’i dërgojnë edhe në gjuhën shqipe nëe-mailin e gazetës së përmendur.

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

KULTURAPENZIONER plus septemvri 2011 19

Neodamna vo Kavadarci seodrà promocija na kniga-ta "Trite na{i stvarnos-

ti” na penzionerot od Kavadar-ci Pavle êkorovski.

Toj e roden vo 1938 godina voKavadarci. Po zavr{uvawe natehni~kiot fakultet vo Skopje

rabotel vo Sobranieto na Op-{tinata, vo AK "Tikve{“ kakoprofesor. Kako takov toj mo{nedobro gi poznava op{testveniteslu~uvawa nekoga{ i sega, kakoi sudbinite i problemite nalozarite. Seto toa toj go preto-~uva vo svojata prva kniga "Tri-

te na{i stvarnosti”.Knigata pretstavuva li~no

viduvawe na avtorot na realni-te sostojbi. Toa e poetska hro-nika sostavena od tri dela:

Prviot del e dolgiot damne-{en prapo~etok;

Vtoriot e vremeto koga make-donskiot narod ja zel sud-binata vo svoi race; i

Tretiot del e makadon-skata op{testvena tran-zicija.

Eve {to veli za knigataLidija Jeremi}, promoto-rot na promocijata koja seodrà na 6-ti septemvrivo Domot na kulturata voKavadarci:

- Na plasti~en opipliv- na~in, nostalgi~en pri-od konpremre`jata i ra|a-

weto na dràvata Makedonija,niz prepletot na korenite, tra-dicijata i patrijahalnoto se-mejstvo, so rasteòt na maliot~ovek - prvenecot na êko-rovski ne vodi niz trite stvar-nosti.

K.S.A.

Promocija na kniga od Pavle êkorovski od Kavadarci

Ogranokot na penzioneri "Cvetan Dimov”od ZP "Kisela Voda” po povod 65-godi{-ninata od formiraweto na SZPM i ver-

skiot praznik Uspenie na Presveta Bogorodica- za{titni~ka na gradot Skopje, organizira iodrà interesna manifesta-cija za koja se nadevame deka}e stane tradicija na Zdru-ènieto. Manifestacijata enare~ena "Pretstavuvametalentirani penzioneri”, asve~enoto otvorawe go objavipretsedatelot na ogranokot"Cvetan Dimov” koj ja pret-stavi Katerina Vasileva -

[uleva, kako talentirana penzioner-ka, koja so svoeto omileno hobi naizgradba minijaturni crkvi~ki se

afirmira kako vrven gradeèn umetnik.Taa podrobno ni raskaà za motivite koi ja

naterale da zapo~ne da se zanimava so ovaomileno hobi. Nejzinite minijaturni crkvi~kise izraboteni od kr{en mermer ili od drug

blagoroden kamen. Dosega imanapraveno nad 100 minijaturnicrkvi~ki posveteni na sitepravoslavni svetci. Crkvi~ki-te im gi daruvala na crkvi, ma-nastiri i na afirmirani li~-nosti, na primer, na Boris Tra-janov i drugi.

Mahi Markovska

Talentirani penzioneriOtkako "Penzioner

plus” se pojavi nainformativniot

prostor vo Makedonijapo~na da osvojuva novi~itateli koi se pove}ese zgolemuvaat i muostanuvaat verni. Ta-kov e slu~ajot i so 75-godi{nata penzionerkaTerezija Pe{evska, koja od prviot denso interes gi sledi sodrìnite nana{eto glasilo i edvaj ~eka da izlezenoviot broj za da go is~ita dokraj.Edinstven problem i pretstavuva sna-bdevaweto so vesnik.

Na ovaa na{a revnosna ~itatelka

najmnogu i se dopa|a rubrikata po-svetena na zdravjeto na penzionerite i

kako veli, otkoga }e za-vr{i so ~itaweto, go re-{ava krstozborot, no se-koga{ ne uspeva da gipopolni site kvadrat~i-wa i se luti na sebe {tone moè da gi otkrie sitepoimi. Zatoa predlagaRedakcijata da ponudipolesni "skandinavki”

ili pak da dava re{enie pod samiotkrstozbor svrtenio naopaku. Na{atafoto-kamera ja fati Tereza vo mo-mentot na prelistuvaweto na vesnikot,a urednikot i veti deka nejzinata za-bele{ka }e bide zemena vo predvid zanarednite broevi. M.D.

Revnosna ~itatelka

Me|u plejadata na kreativni penzioneri vo[tip se vbrojuva i penzionerot Nikola Be-qanski. So Nikola se sre}avame vo pros-

toriite na Literaturniot klub "Iskra” pri bib-liotekata "Goce Del~ev” i vo penzionerskiot domvo gradot pod Isarot.

Nikola Beqanski e roden vo 1938 god vo Repu-blika Srbija. Po zavr{uvaweto na Voenata aka-demija kako voen stare{ina slu`buval vo pove}egradovi vo porane{na Jugoslavija. Sega ìvee itvori vo [tip.

So poezija zapo~nal da se zanimava u{te vo pom-ladi godini. Ima objaveno osum poetski knigi. Pi-{uva na srpski i na makedonski jazik. Objavuvapesni i vo periodikata. Objavuva i raskazi, nov-inarski trudovi i drugi literaturni tvorbi. Po-kraj slobodniot stil pri pi{uvaweto na poezijaBeqanski go primenuva i haiku na~inot na izrazu-vawe.

Vo literaturniot klub "Iskra” ~lenuva 15 godi-ni. ^len e i na Zdruènieto na pronao|a~i i ino-vatori vo [tip. Vo Zdruènieto na penzioneritevo [tip ~lenuva vo strela~kata sekcija, pri {totri pati go Osvojuva prvoto mesto vo poedine~ennatprevar na regionalnite sportski natprevari vojugoisto~niot region na Makedonija. Toj e i golemqubitel na prirodata. Vo izletni~koto mesto"Suitlak”, nedaleku od [tip, Beqanski neguvaalozovi, ovo{ni, gradinarski i drugi zemjodelskinasadi.

Iako so svoeto semejstvo ìvee vo Makedonija,Beqanski go nema zaboraveno i svojot roden kraj.Vo knigata "Protek na vremeto” ima pesni od rod-

niot kraj, polni so qubov, so toplina i so lirskimanir na iskusen poet. Haiku na~inot na iskaù-vawe mu pomognal da pee ~isto, kako slavej yvonko,da se budi i da sonuva pod senkata na orevot zasvojata prva qubov, za prirodata, za ènata, zaonaa {to ja vozvra}a qubovta. Na svoeto rodnomesto mu ja ima posveteno pesnata

"MIRISOT NA ZEMJATA”

Ovde zamirisa zemjata so detski pla~so maj~inska nasmevkai u~eni~ka vrelinaZemjata crnaso sneg pokrienaso prolet zelenavo esen se oploduva

Drugoto istomalku povisokomalku po{iroko.Koga vrnat do`dovi vodata izviraKoga veterot duvatrevata se branuvanebare moretoi drvjata mavtaat so grankitena minuva~itedodeka oblaciteneboto go {araat...

Trajko Boseovski

Sestrano aktiven penzioner

ZDRAVSTVO PENZIONER plus septemvri 201120

Antioksidansite se materiikoi{to se nao|aat vo hra-nata {to ja konsumirame i

koi{to gi zabavuvaat ili spre~u-vaat oksidaciskite procesi koigo o{tetuvaat ~ove~koto telo.

[to zna~i vsu{nost toa? Kogakletkite go koristat kislorodotproizveden od reakcii prediz-vikani od t.n. "slobodni radika-li#, nusproizvodite od toj pri-roden proces moàt da prediz-vikaat odredeno o{tetuvawe voorganizmot. Pove}eto zdrav-stveni problemi se direktno iliindirektno povrzani so ova{tetno dejstvo. Antioksidansitedejstvuvaat kako lovci na slo-bodnite radikali i na toj na~ingo {titat organizmot od o{tetu-vawa. Naj~esti antioksidansi sevitaminite i fitohemikaliite,no postojat i drugi.

Vitamini:Vitaminot A i karotenoidi-

te - se nao|aat vo morkovite,tikvata, brokulata, kompirite,domatite, praskite i kajsiite.

Vitaminot S - go ima vo limo-nite, portokalite, citronite,kako i vo listestiot zelen~uk,jagodite i domatite.

Vitaminot E - najzastapen evo jatkastite plodovi, se-miwata, ìtarkite, rastitelno-to maslo, listestiot zelen~uk idrugo.

Fitohemikalii: Flavonoidite ili polife-

nolite od sojata, crvenoto vino,kalinkata.

Likopenot od domatite i lu-benicata.

Luteinot od temnozeleniotzelen~uk, kako {to e spana}ot ibrokulata.

Lignanite od le}ata, ovesot,ja~menot i 'ròt.

Nema nikakvo somnenie dekaantioksidansite se korisni, nopri zemaweto na istite treba dase imaat na um raboti povrzaniso nekoi nevistini ili zabludi.Eve nekolku:

Mit: Antioksidansite gi imasamo vo ovo{jeto i vo zelen~u-kot

Ne e to~no: Antioksidansitese nao|aat i vo jatkastite plo-dovi, semiwata, ìtarkite, no ivo ìvite su{testva koi gi pro-izveduvaat so cel da se za{ti-tat od {tetnite dejstvija, naprimer od UV-zracite ili oddrugite elementi od sredinatavo koja ìveat. Antioksidansitegi ima i vo mlekoto i mle~niteproizvodi, vo mesoto i vo jajca-ta...

Mit: Site slobodni radika-li mora da bidat uni{teni

Ne e to~no: Ni ova ne e sosemaneophodno. Ponekoga{ tie radi-kali ni se duri i potrebni bi-dej}i se osloboduvaat za vremena procesot na oksidacija, ko-i{to procesi go {titat organiz-mot. Problemite nastanuvaatsamo koga gi ima premnogu. Zatoane treba da se preteruva so niv-no zemawe i treba da se pravatpauzi.

Mit: Na{iot organizam naj-dobro gi prima antioksidansi-te vo oblik na dodatoci voishranata

Ne e to~no: Ova veruvawe vo-op{to ne e vistinito. Ako ve`-bate ili ste pove}e fizi~kiaktivni so cel da izgubite nekojkilogram, antioksidansite tre-ba da gi vnesuvate preku ishra-nata, a ne preku dodatoci ilive{ta~ki materii. So ve`-baweto se zgolemuva nivoto na

slobodnite radikali vo orga-nizmot, kako i oksidacijata. No,istovremeno se pottiknuva i fi-zi~kata i emocionalnata reak-cija na oksidacijata. Zatoa, do-kolku po ve`baweto zemete po-golema koli~ina antioksidansi,vsu{nost mu pre~ite na prirod-niot proces koj se odviva vo te-loto i gi namaluvate negovitepozitivni efekti.

Na kraj, vi prepora~uvame dapiete zelen ~aj koj e bogat izvorna antioksidansi, a ima i mnogudrugi prednosti. No, sepak vni-mavajte va{ata ishrana da bideraznovidna i umerena, da bidebazirana na ìtarki, ovo{je, ze-len~uk, riba... I sekako, izbeg-nuvajte gi onie prehranbeni pro-dukti koi ve{ta~ki se zbogateniso antioksidansi i antioksi-dansite vo tabletki, ili ako ve-}e gi koristite NE PRETERU-VAJTE!

M. Damjanoska

[to treba da se znae za antioksidansite

Holesterol - e zbor koj sekojod nas go slu{nal no so pog-re{no zna~ewe, velat najno-

vite rezultati od istraùvawata.Iako toa zna~ewe moèbi vi sevreàlo vo mozokot, istraùva~iteprepora~uvaat da go zaboravite!Deka visok procent na holesterol e{teten, velat tie, e daleku od vis-tinata. Vistinata e oti holestero-lot e najva`nata materija vo ~ove~-kiot organizam.

The European Heart Journal objavi3-godi{na studija koja pretstavuvaistraùvawe izvr{eno vrz 11.500pacienti, vo koja se tvrdi deka pa-cienti so nizok holesterol imaat2,27 pati pogolem rizik za smrt odonie so visok holesterol!

The Journal of Cardiac Failure obja-vi analiza izvr{ena vrz 1134 paci-enti so srcevi zaboluvawa vo kojase tvrdi deka tie so nizok holeste-rol imaat najlo{i rezultati pov-rzani so srceto, dodeka tie so vi-sok holesterol imaat podobri {an-si za preìvuvawe.

The American Geriatrics Society vo2003 godina objavi deka, kaj pacien-tite na vozrast nad 65 godini, sonivo na holesterol i do 417 mg/dl(13,9 kaj nas) stapkata na smrtnost e

poniska vo sporedba so tie ispita-nici ~ie{to nivo na holesterol epod 189 mg/dl (6,3 kaj nas), toa sedrugi merki, no biten e soodnosot.

U{te nekolku fakti povrzani sovistinata za holesterolot:

Vo organizmot ima 3 do 4 patipove}e holesterol otkolku {to mo-è da se vnese so jadewe.

Ako se vnesuva pomalku holes-terol, toga{ organizmot samiot gosozdava i obratno.

Utvrdeno e deka niskoto nivona holesterol sozdava pove}e bo-lesti od visokoto nivo.

I onie so visok i onie so nizokholesterol imaat ist broj nainfarkti.

Lu|e so visok holesterol ìve-at podolgo od onie so nizok.

Iako od srce pove}e stradaatlu|e postari od 65 godini, stradaati onie so visok i onie so nizok ho-lesterol.

Visokiot holesterol ne e fak-tor za rizik kaj ènite, bez razli-ka na godinite.

Holesterolot go ima samo kajìvotnite, dodeka kaj rastenijatago nema.

Holesterolot ne e od vitalnozna~ewe za zdravjeto, toj e od vi-

talno zna~ewe za ìvotot.Verojatno mnogumina }e si go

postavat pra{aweto: {to e visti-na, a {to e zabluda?! Dali sniù-vaweto na nivoto na holesterolot egolema gre{ka?! Nepobitna e visti-nata deka ako se tretiraat simpto-mite na visok holesterol so lek nakoj bilo na~in, oblik ili forma, tojne ja isklu~uva pri~inata za srcevibolesti! Ve{ta~kite sniùva~i naholesterolot - statinite, odnosnolekovite za negovo namaluvawe,predizvikuvaat seriozni nesakaniefekti koi se po{tetni od visoki-ot holesterol osobeno za crniotdrob i za koskenata sr`.

Se pra{uvate {to da pravite, ko-mu da veruvate!? Fakt e deka sekoj-dnevno se otkrivaat novi vistini.Treba vreme nekoi otkritija da sedokaàt i treba vreme za istraù-vawe. Nekoga{ moè vo ne{to i dase zgre{i! Vistinata e nekade nasredina, pa zatoa ne preteruvajte solekovi za sniùvawe na holestero-lot. Samite odberete {to vi odgo-vara so sebenabquduvawe. Ne ì-vejte vo strav i pod stres zaradipoka~eno nivo na va{iot holeste-rol bidej}i i stresot moè da bidepo{teten i od zgolemeniot holes-terol.

K.S.A.

sekoj ima pravo na po~ituvawe na negovata li~nost kako~ove~ko su{testvo;

sekoj ima pravo na samoopredeluvawe i po~ituvawe nafizi~kiot i mentalen integritet i bezbednost na negovatali~nost;

sekoj ima pravo da dobie informacii za zdravstveniteuslugi i za toa kako tie da se koristat;

pacientot ima pravo da bide celosno informiran za ne-govata zdravstvena sostojba, vklu~uvaj}i gi i medicinskitefakti vo vrska so negovata sostojba, za predloènite medi-cinski proceduri, zaedno so potencijalnite rizici i prido-bivkite od sekoja procedura, za dijagnozite, prognozite i nap-redokot na lekuvaweto;

vo isklu~itelni slu~ai, informaciite moàt i da ne mubidat soop{teni na pacientot koga ima dobra pri~ina da severuva deka takvite informacii }e predizvikaat seriozna{teta;

informaciite mora da mu bidat soop{teni na pacientotna na~in soodveten na kapacitetot za negovoto razbirawe sominimalno koristewe na nepoznata terminologija. Dokolkupacientot ne go zboruva makedonskiot jazik, treba da se obez-bedi zaedni~ki jazik na komunikacija;

pacientot ima pravo voop{to da ne bide informiran, nanegovo eksplicitno barawe, no moè da izbere drugo lice koebi trebalo da bide informirano namesto nego;

koga se primaat vo zdravstvena ustanova, pacientite ima-at pravo da bidat informirani za identitetot i profesio-nalniot status na zdravstvenite rabotnici i za site pravilai rutini {to se odnesuvaat na negoviot prestoj i grià;

pri otpu{tawe od zdravstvenata ustanova, pacientot imapravo da dobie pismen izve{taj za negovata dijagnoza, leku-vawe i grià ;

soglasnosta od pacientot e preduslov za koja bilo medi-cinska intervencija, no koga ne e vo sostojba sam da odlu~uva,a vo pra{awe e negoviot ìvot, soglasnost moàt da dadat inegovite rodnini;

pacientot ima pravo da ja odbie ili da ja odolgovlekuvamedicinskata intervencija, no za posledicite mora vnima-telno da bide informiran koga se bara soglasnost od zakon-ski zastapnik, a predloènata intervencija e itno potrebna,intervencijata moè da se izvr{i dokolku ne e mo`nost navreme da se dobie soglasnost od zastapnikot;

dokolku zakonskiot zastapnik odbie da dade soglasnost, adoktorot e na mislewe deka intervencijata e vo interes napacientot, toga{ odlukata mora da se donese vo sud ili so ne-kakva forma na arbitrà. KRAJ

Vodi~ za pravata na zdravstvenite osigurenici(10)

Izdaden od Organizacija na potro{uva~i na Makedonija potpomognato od Germanskoto

ministerstvo za ekonomska sorabotka i razvoj

Vistinata za holesterolot

Crvenoto vino e opeano vo mnogu pesni: deka jabrka tagata i nostalgijata, deka i nosi radost nadu{ata..., no ne e opeana samo edna pridobivka, a

toa e deka e dobro za zdravjeto, no na mnogumina odpostarata generacija im e jasno deka vinoto e dobro zazdravjeto, osobeno ako se pie vo dobro dru{tvo!

Potvrda za korisnosta od crvenoto vino e i vestakoja ja objavi spisanieto "Science Daily” koja glasi:"Crvenoto vino moè da posluì kako zamena za fi-zi~kata aktivnost!”

Najnovite studii, pokaàle deka resveratrolot,supstanca vo crvenoto vino, go ima i vo crnoto grozje nose razbira vo mnogu pomala koncentracija, moè daposluì pri spre~uvawe na posledicite od nedovol-nata fizi~ka aktivnost, tvrdat Amerikanskite eks-perti. Ovoj tim na istraùva~i go ispituval efektot

koj go ima resveratrolot vrz muskulaturata na ~o-ve~koto telo. Ispituvaweto bilo sprovedeno vouslovi na bezteìnska sostojba, vo kakva se nao|aat

astronautite za vreme na letot vo vselenata. Se pokaàlo deka muskulite koi se pothranuvaat so

resveratrol se pozdravi, koskite ne stradaat od na-maluvawe na minerali i se zgolemuva otpornosta nainsulin, za razlika od muskulite vo koi ne bilavbrizgana ovaa supstanca.

Nau~nicite predupreduvaat deka na ~ove~koto telomu e potrebna fizi~ka aktivnost, no vo isklu~itelnisituacii, resveratrolot moè da posluì kako zame-na.

Zna~i sekojdnevno moè da se konsumira po 200 mlvino, em }e "ve`bate” em }e vi bide ubavo raspoloè-nieto, no ne treba da se preteruva so ovie "ve`bi ifizi~ki aktivnosti” od {i{e.

M.D.

Crveno vino: "Ve`bi vo {i{e”?

So cel da se pribliì zdravstvenataza{tita do ruralnite mesta, vo ~lenot69 od Zakonot za zdravstvenata za{-

tita (Sl. Vesnik br. 53/2011) se regulira na-~inot na pla}awe na zdravstvenite ustano-vi vo oddale~enite ruralni mesta so samoeden lekar vo primarnata zdravstvena za{-tita i toa samo od dejnosta op{ta i u~ili{-na medicina, pedijatrija i trudova medici-na. Pokraj porane{nite kriteriumi za sklu-~uvawe na dogovori i na~inot na pla}awe nazdravstvenite uslugi, dodadeni se i krite-riumi za pla}awe po osnov na ruralnost. SoPravilnik na FZOM za na~inot na pla}awena zdravstvenite uslugi vo primarnatazdravstvena za{tita utvrdeni se pobliski-te kriteriumi vrz osnova na koi }e moè dase opredeli odredeno podra~je/mesto za ru-ralno.

Ruralnoto podra~je opfa}a pove}e mestakoi gravitiraat kon naselenoto mesto vokoe ve}e ima zdravstvena ustanova {to pru-à zdravstvena za{tita na osigurenite li-ca. Naseleno mesto koe e na te{ko prista-pen teren, i oddale~eno pove}e od 30 kilo-metri od naselno mesto vo koe se obezbedu-

va specijalisti~ko-konsultativnata zdra-vstvena za{tita so itna medicinska pomo{,moè da bide proglaseno za ruralno pod-ra~je.

Vo ruralnite podra~ja opredeleni odFondot so samo eden lekar vo primarnatazdravstvena za{tita, ako iznosot na kapi-tacija e pomal od 1700 poeni, Fondot go zgo-lemuva iznosot na kapitacijata po osnov naruralni podra~ja. Kako ruralni /naselenimesta moàt da se utvrdat podra~jata/mes-tata koi gi ispolnuvaat slednite uslovi:

- najmalku 5 kilometri oddale~eno odnaselenoto mesto vo koe se nao|a najbliska-ta zdravstvena ustanova od primarnazdravstvena za{tita;

- najmalku 15 kilometri oddale~eno odnaseleno mesto vo koe se obezbeduva speci-jalisti~ko-konsultativno zdravstvena za-{tita so itna medicinska pomo{, a po is-klu~ok na oddale~enost od naselenoto mes-to od najmalku 5 do 15 kilometri za te{kopristapen teren koj moè da bide neprista-pen vo odreden period od godinata; i

- samoto ili zaedno so naselenite mestakoi gravitiraat kon nego ima najmalku 50

ìteli.Oddale~enosta izrazena vo kilometri se

presmetuva od oznakata za vlez ili izlez nanaselenoto mesto. Vkupniot broj na takautvrdenite naseleni /mesta {to gi ispolnu-vaat uslovite vo Republika Makedonija nemoè da bide pogolem od 100. Za da se ovoz-moì kontinuirana zdravstvena za{tita nanaselenieto, vo ruralnoto podra~je {to imapove}e naseleni mesta koi gravitiraat ednokon drugo, dokolku se zatvori zdravstvena-ta ustanova, a se otvori nova zdravstvenaustanova vo nekoe od naseleniete mesta koise del od ruralnoto podra~je, vo toj slu~ajtoa naseleno mesto ja prezema ruralnosta.Dokolku vo ruralnite podra~ja/naselenitemesta se javat pove}e lekari, kapitacijatase pla}a spored brojot na osigurenite lica{to gi izbrale. Kapitacijata se isplatuvasamo za osigurenite lica od ruralnoto pod-ra~je/naseleno mesto koi go izbrale leka-rot. Fondot }e prodolì so pla}awe zgole-mena kapitacija po osnov na ruralnost nazdravstvenite ustanovi {to rabotat vomesta koi se utvrdeni kako oddale~eni ru-ralni mesta so prethodnite odluki zautvrduvawe na oddale~eni ruralni mestado 5 noemvri 2011. Naselenite podra~-

ja/mesta vo koi se nao|a zdravstvena ustano-va izgradena soglasno Odluka na Vladata naRepublika Makedonija za izgradba na ambu-lanti vo ruralni podra~ja se utvrdeni kakoruralno podra~je. Po 5 noemvri so odluka naUO, Fondot gi utvrduva ruralnite podra~-ja/naseleni mesta, soglasno propi{anitekriteriumi, so {to prestanuvaat da vaàtprethodnite orluki na UO za utvrduvaweoddale~eni ruralni mesta.

Za da se odbegnat dvojnite tro{oci odzdravstvenata kasa, potrebno e ìtelite odruralnite mesta za mati~en lekar da goizbiraat opredeleniot doktor od ruralnatasredina za koj se odvojuvaat finansiskisredstva i po osnov na ruralnost. Dokolkuovie ìteli izberat mati~en lekar vo gra-dot ili vo nekoe drugo mesto, Fondot po os-nov na kapitacija }e vr{i pla}awe na tojlekar i vo isto vreme po osnov na ruralnost}e pla}a za lekarot vo ruralnoto podra~je.Isto taka, od brojot na osigurenicite koi goizbrale ruralniot lekar }e zavisi mo`nos-ta taa zdravstvena ustanova da bide utvr-dena kako ruralna, a lekarot }e bide moti-viran da pruà pokvalitetna zdravstvenaza{tita.

I. Gligorov

Zdravstvena za{tita vo ruralnite sredini

IZBORPENZIONER plus septemvri 2011 21

Vo vtorata polovina na2009 godina zapo~na sofukcionirawe i tretiot

stolb vo penziskiot sistem naRepublika Makedonija, so {tose zaokruì procesot na re-formirawe na penziskiot sis-tem. Na toj na~in, na gra|anitena Republika Makedonija im seovozmoì finansirawe i do-bivawe penzii od tri izvorikoi funkcioniraat na razli~-ni na~ini i principi, so {to sevr{i diversifikacija na ri-zicite i zgolemuvawe na sigur-nosta vo starost.

Osnovnite principi na koise temeli tretiot stolb se:obezbeduvawe dopolnitelnisredstva vo slu~aj na starost,~lenuvawe na dobrovolna os-nova, penzisko osiguruvawezasnovano na definirani pri-donesi, obezbeduvawe sred-stva za materijalna sigurnostso kapitalizirawe na sred-stvata, investirawe na sred-stvata vrz osnova na sigurnost,diversifikacija na rizik iodrùvawe adekvatna likvid-nost i transparentnost.

Vo tretiot stolb, sekoe licena vozrast od 15 do 70 godini,moè da uplatuva dobrovolnipridonesi so {to }e {tedi zapovisoka penzija (dokolku eosigurenik koj ve}e e vklu~envo penziskiot sistem) ili }e{tedi za obezbeduvawe osno-ven penziski nadomest i vklu-~uvawe vo penziskiot sistem(za{to ~lenuvaweto ne e pov-rzano so raboten odnos i moèda ~lenuvaat i nevrabotenilica ili moè treto lice daupla}a pridones za ~len, naprimer, soprug za svojata nev-rabotena sopruga).

Tretiot stolb ovozmoùva iosnovawe profesionalni pen-ziski {emi finansirani iorganizirani od strana na ra-

botodava~ ili od zdruènie nagra|ani, praktika koja ima dol-gogodi{no iskustvo vo evrop-skite zemji. Imeno, ako se imapredvid deka sistemite za so-cijalno osiguruvawe se podpritisok, koj postojano se zgo-lemuva, profesionalnite pen-zii vo idnina se pove}e }eimaat uloga na dopolnuvawe naprihodite po penzioniraweto.Od tie pri~ini se razvivaatprofesionalnite penzii, do-polnitelno na socijalno osigu-ruvawe, so cel obezbeduvawesigurno i trajno socijalno osi-guruvawe, koe treba da garan-tira pristoen ìvoten stan-dard vo starost. I vo Makedo-nija sekoj rabotodava~ ilizdruènie na gra|ani moè daorganizira profesionalnapenziska {ema vo koja }e givklu~i site ili del od vrabo-tenite, odnosno ~lenovite,kako dopolnitelna beneficijaza niv. Pri toa, rabotodava~otgi pla}a site pridonesi za se-koj u~esnik vo profesionalna-ta penziska {ema koja toj jaorganizira i ja finansira. Za-visno od mo`nosite, toj imapravo slobodno da ja odreduvavisinata na uplateniot iznos ifrekvencijata na uplata za se-koj u~esnik poedine~no, a pro-menata na visinata i frekven-cijata na uplatata na pridone-si ne vlijae vrz pravoto na~lenstvo vo fondot.

Vo 2009 godina dvete postoj-ni penziski dru{tva koi upra-vuvaa so po eden zadolìtelenpenziski fond se preregistri-raa i dobija odobrenija od MA-PAS za upravuvawe i so edendobrovolen penziski fond.Taka, edniot dobrovolen pen-ziski fond zapo~na so rabotavo juli 2009 godina, a vtoriotvo dekemvri 2009 godina.

Po pribli`no dve godini od

po~etokot na raboteweto nadobrovolnite penziski fondo-vi, vo niv ima okolu 9500 ~le-novi (od koi okolu 30% soindividualni smetki, a 70% seu~esnici vo profesionalnipenziski {emi). Akumulirani-te sredstva vo tretiot stolbdosega iznesuvaat okolu 77 mi-lioni denari. Nivnoto inves-ticisko portofolio vklu~uvadepoziti, obvrznici i akcii(doma), kako i investicii voakcii i investiciski fondovivo stranstvo.

Isto kako i kaj vtoriot, i votretiot stolb uplatenite dob-rovolni pridonesi za sekoelice se evidentiraat na negovali~na smetka (individualnai/ili profesionalna) i konti-nuirano se oploduvaat se domomentot na nivno povleku-vawe kako penziski nadomes-tok. Ovii sredstva se negovli~en imot. A bidej}i se rabo-ti za dobrovolno osiguruvawe,uslovite za nivno povleku-vawe se poliberalni otkolkuvo vtoriot stolb. Sredstvataod tretiot stolb moè da sepovle~at 10 godini pred za-konskata vozrast za penzioni-rawe t.e. za èni najrano navozrast od 52 godini, dodeka zamaì najrano na 54 godini, a voslu~aj na op{ta nesposobnostza rabota tie moè da se pov-le~at, bez ogled na vozrasta na~lenot. Sredstvata vo slu~ajna smrt na ~lenot se nasledu-vaat. Povlekuvaweto na sred-stvata od tretiot stolb moèda bide ednokratno ili na ra-ti, kako programirano povle-kuvawe, kako doìvoten anui-tiet ili kombinacija od oviemetodi, po izbor na ~lenot.

Biljana PetroskaRakovoditel na Sektorot

za istraùvawe vo MAPAS

Tretiot stolb vo penziskiot sistem na Republika Makedonija

Na denot na nezavisnosta 8Septemvri makedonskiotkonzulat vo Kanada orga-

nizira{e sve~eno podigawe namakedonskoto zname vo centa-rot na Toronto. Kanadskitevlasti dale posebno odobreniemakedonskoto zname da bidekrenato pred po~esen gardiskistroj, a znameto da go kreneMetodija Petkov, najverojatno,najstariot ìv Makedonec vosvetot. Planovite na konzula-tot vo Toronto za proslava nanezavisnosta bile poinakvi,no koga doznale deka vo Kanadaìvee 108-godi{niot dedoMetodija, re{ile taa ~est dane mu ja dadat na politi~ar ni-tu na koj bilo visok dràvniktuku na dedo Ted, kako {to govikaat vo Kanada.

Metodija - Ted Petkov, ipokraj negovite bezmalku 108godini, e vitalen i harizmati-~en dedo. Roden e na 31 januari1904 godina vo bitolskoto seloCapari. Neverojatno vitalni-ot i vedar starec e, najverojat-no, najstariot ìv Makedonec.Vo Kanada oti{ol vo 1930 go-dina, i za nekolku dena }eizbroi to~no 82 godini kakozaminal od Makedonija. Tatko-vinata ja napu{til i zaminalvo potraga po podobar ìvot.

Inaku, dedo Metodija za sebeveli deka e mnogu poboèn.

U{te odmal peelstaros-lovenskimolitvivo crko-ven horvo Make-donija, apodocnai vo Ka-nada. Ine samocrkovnam u z i k a ,tuku i

starogradska, pa i moderna.Peel i sekoja nedela, zaedno sonekolku Evropejci imale mu-zi~ko {ou na radioto Si-Bi-Si, za koe snimil i plo~a soslavjanska muzika.

Pogolema pasija od peewetomu se sportskite avtomobili igolfot. Vo ìvotot, veli, sme-nil 14 avtomobili, a vozi kolai den-denes! Sega vozi spor-tski “ford mustang”, a poneko-ga{ ja vozi i novata "mazda 3”.Dedo Metodija uìva vo brzovozewe, a politika, veli, nebistri, ama saka da im pora~ana Makedoncite da ja ~uvaatMakedonija, i cvrsto stoi naubeduvaweto deka makedon-skata nacija e najstarata vosvetot.

"Tatko mi u~el vo Solun na

makedonski jazik, vo vremetokoga se osnovala VMRO. U~itelmu bil Dame Gruev, a jas u~evvo Bitola, vo starata gimnazi-ja sproti Sudot”, veli Metodi-ja.

I pokraj druèweto vo golfklubovite i vozeweto sportskiavtomobili i limuzini, Tedveli deka ìvee skromno ipovle~eno. Od Toronto se pov-lekol vo maloto grat~e SatonVest, na stotina kilometri se-verno od Toronto. Tamu sekoese}avawe na detstvoto, veli,go odrùva vo ìvot, a na sta-ri godini go krepi {to okolunego gi gleda vnucite. Bogat e,saka moderen ìvot, no nikako,veli, ne moè bez nekolku sta-rinski raboti koi mu ostanaleod rodniot kraj.

Luto za dolg ìvot"So godini nanazad jadam

mnogu luto, ama epten luto. Toae del od mojot recept za dolg izdrav ìvot. Vo se sum umeren,pa i vo jadeweto iako jadam se.No toa ne vaì koga se rabotiza luti piperki. Mnogu jadam idrug zelen~uk, koj sam go odgle-duvam vo bav~ata zad ku}ata,vedna{ do trevnikot kade {totreniram so palkata za golf.Sadam piperki, domati, magdo-nos. Toa i me nasladuva, i mekrepi, i me odmora. Uìvamkoga }e vlezam vo bav~ata darabotam, a so piperki, domati,krastavici gi gostam i nasla-duvam i moite kanadskite pri-jateli. Emil Zlatkov (Vest)

Najstariot Makedonec igra golf i vozi koli na 108 godini

"Starosta i ne e taka lo{a akose ima predvid {to i e alterna-tiva! Sekoj ~ovek dokolku imasre}a da ìvee dolgo, neminovno}e se soo~i so starosta# - rekolMoris [evalije.

Lujza Hejz pak, vo svojata kniga"Kako da go izle~ite svojot ì-vot" veli:

"I maìte i ènite se pla{atod starosta bidej}i sozdadovmeideal na ve~na mladost. No, tre-ba da gi otfrlime predrasuditei kon starosta i kon ona {to taago nosi, isto kako {to gi napu{-tivme i ostanatite predrasudi.Starosta e nuèn proces i do-kolku imame privilegija da ì-veeme dovolno dolgo, toa zna~ideka sme imale {ansa da stori-me pove}e vo ìvotot.#

Interesno e misleweto zastarosta i na dvojniot nobelovecLinus Pauling, eden od najgole-mite nau~nici na dvaesettiotvek. Toj smeta deka so pravilnaishrana i dopolnitelno vnesu-vawe vitamini zaedno so drugitezdravi naviki, moème da goprodolìme ìvotot za 20 do 30godini. Vo negovata kniga "Kakoda ìveeme podolgo i da se ~uv-stvuvame podobro#, korisna i zalaici i za nau~nici, se elabori-raat ednostavni postapki koi nebaraat golemi tro{oci i koi se-koj moè da gi primeni za podolgi pokvaliteten ìvot. Porakatae deka nekoi vitamini treba dase konsumiraat vo pogolemi ko-li~ini otkolku {to moème dagi vneseme preku ishranata, noporadi biolo{kata individual-nost sekoj mora sam da ja odredioptimalnata doza. Pauling svoi-te teorii gi ispital na samiotsebe. Vo poslednite 30 godini odsvojot dolg i ploden ìvot, se-kojdnevno vnesuval golema dozaod vitamin S i umrel vo dlabokastarost na 94 godini i bil so ve-dar i optimisti~ki duh!

Interesno e {to mnogumina

smetaat deka starosta e poubavdel od ìvotot i e pomalkustresen zatoa {to e zavr{en ra-botniot vek, a borbata za mate-rijalen status i op{testvenugled se minato. ôvekot go na-pu{taat strastite koi ne mu da-vaat mir vo mladosta. Toj im seprepu{ta na ne{tata za koi do-deka bil mlad nemal vreme. Zasre}ata vo starite denovi, pre-sudno e da se bide vo dru{tvo nasre}ni i nasmeani lu|e, no vlija-nie imaat i karakternite osobi-ni i genite. Za se, pa i za ~uv-stvoto na sre}a, za zdravjeto i zadolìnata na ìvotot na prvomesto se genite i ume{nosta dase kontrolira stresot, a se dru-go, kako {to e ishranata, pu-{eweto... se pomalku bitni! Eveu{te nekoi soveti kako da se bi-de posre}en osobeno vo tretatadoba od ìvotot: Da se izbegnuva sporeduva-

weto na svojata so sostojbata nadrugite po koja bilo osnova, ka-ko: zdravjeto, rabotata, bogat-stvoto, izgledot. Da ne se obvinuva sebesi

bez potreba za ona {to se slu~u-va. Da se pravi razlika me|u

lo{a zdravstvena i lo{a psi-hi~ka sostojba bidej}i ~estopati~ovekot koga ima bolki mislideka e bolen, no i obratno. Porealno vrednuvawe na

sekoja situacija kako bi seizbegnale golemi razo~aruvawa. Da se pomaga na drugite, na

onie koi baraat, no i na onie nakoi im e neophodna pomo{. Da ne se donesuvaat op{ti

i definitivni stavovi vrz osno-va na poedine~ni slu~ai. Da se napravi popis na ra-

boti koi go podobruvaat raspo-loènieto i odvreme-navremeda se prepro~ituva popisot.

Se razbira deka ovie preporakimoàt da vaàt i za pomladite.

Taska Gavrovska

Stareeweto i sre}ata

Idea za zgolemuvawe na semejniotbuxet: Vertikalni gradini

Kako {to na mnogumina vi epoznato, od den na den neima se pove}e na planeta-

ta, a obrabotliva zemja i hranaima se pomalku. Ista e sostojba-ta i so drugite resursi, a poseb-no e kriti~no so raspolo`livi-te koli~estva voda i obrabotli-vo zemji{te. Re{enieto e na po-vidok i se vika: vertikalnazemjodelstvo ili gradewe navertikalni gradini sli~ni naoblakoderite i zgradite, a sis-temite se poznati kako Verti C-rop. Kompanijata Valcent Pro-ducts Inc. e pioner i lider vo eko

tehnologijata, a poznata e vosvetot kako kompanija so svoiteistra`vawa i razvoj na proiz-vodstvo na zemjodelski proiz-vodi. Voop{o ne e ~udno {to taae sozdava~ i predlaga~ na vakvizemjodelski sistemi vo koi {to}e rastat i }e se odgleduvaatrastenija na rotira~ki policipostaveni edni vrz drugi. So ro-tacija na policite, ne samo {toim se obezbeduva potrebnoto ko-

li~stvo svetlina na rastenijata,tuku, isto taka, se koristi dale-ku pomalku voda otkolku prikonvencionalnite zemjodelskimetodi. Iznenaduva~ki e faktotkolku mnogu razli~ni vidovi narastenija mo`t da se odgleduva-at na ovoj na~in vo edna istavertikalna gradina, od salatado cve}iwa, velat od kompanija-ta. Taka rastej}i tie vo eko-prijatelski ambient, ja elimi-niraat potrebata od herbicidi,a so efikasno upravuvawe nasistemite namalena e potrebatai od pesticidi! Proizvodite seso visok kvalitet i hranlivost.

Ovoj na~in na proizvodstvo nazemjodelski proizvodi za hranae eftino re{enie za golemitepazari, bidej}i vakvi "bav~i"moàt da se gradat vo neposred-na blizina na marketite i na tojna~in se namalat transportnitetro{oci. I drugite tro{oci sepomali vo odnos na tradicio-nalnoto zemjodelstvo. Kaj odre-deni zemjodelski kulturi pri-nosot e pogolem i do 20 pati poedinica povr{na so potro{navoda od samo 5% od koli~inatapotrebna pri konvencionalnoodgleduvawe na istite kulturi.

Ovie sistemi mo`t da se in-staliraat re~isi sekade. Spo-red stru~ni lica od ova proble-matika, vakvi mini bav~i bimo`le da se gradat i po domovi-te, vo dvorovite, na terasite ibalkonite! Idejata moè da jaiskoristite da si odgleduvatepred se zelen~uk za sebe, no mo-è i za sosedite i da si go zgo-lemite kolku tolku semejniotbuxet. Moè da odgleduvate ipove}e vida na cve}iwa za svoezadovolstvo, no i za prodavawe.

M.D.

\

\

\

ZABAVAPENZIONER plus septemvri 2011 23

- Babo, babo, novite kom{ii se mnogu siroma{ni.- Zo{to, od kade znae{?- Da vidi{ kolku golema vreva krenaa zo{to nivnoto

dete goltnalo eden denar!* * *

Go donele nekoj dedo od nekoe dale~no selo v grad,na operacija. Go stavile na operacioniot stol ilekarot rekol:

- Sestro daj gi instrumentite!- Aman. Bre doktore, jas umiram, a ti }e sviri{!

* * *Trpe ve`ba{ li sekoj den za da bide{ zdrav?Da.I?Mi se zgolemi apetitot?E, arno de, }e jade{ pove}e!Da, ama ne mi se zgolemi penzijata. Ista mi e. Od

kade pari za pove}e hrana?* * *

Oglas:Nudam siguren na~in za da oslabnete. ]e gi jadam

site va{i ru~eci i ve~eri mesto vas.[ifra: bruco{ od provincija

* * *Si lovel taka riba nekoj ribar i mu prio|a maliot

Kire.î~ko zo{to lovi{ samo mali rip~iwa?!Takva mi e tavata doma, mala!

Razgovaraat Trpe i Pero.Znae{ li Trpe koj bil prviot najdobar ekonomist?Ne, koj?Kolumbo!Zo{to?!Koga trgnal da ja otkriva Amerika, ne znael {to mu e

celta. Koga ja otkril ne znael kade se nao|a. I seto toago pravel so dràvni pari!

* * *Go pra{uva Trpeta dedo mu?Kaì mi Trpe koj znae najve}e po site predmeti vo

va{eto oddelenie?Nastavni~kata, dedo.Hm. Jas koga bev dete mislev deka mojata u~itelka e

glupava, bidej}i za se ne{to ne pra{uva{e nas?

Se pribliìlaajkulata do mor-skiot breg kade{to se odmaralemoròvite, vonade` deka }e japroglasat za prvamorska dama. Nanejzinata idea se iznasmeale mrzovolnite iramnodu{ni moròvi, a eden od niv rekol:

- Ako go storime toa }e ni se smeat site. Kakosmeeme da ko udostoime tolku najozloglaseniotmorski gusar, nezaludo nare~en morsko ku~e.

Nalutena ajkulata im rekala:- Mrzlivci edni, ako bev ku~e, sega }e ve laev,

nema{e da razgovaram vaka so vas. Neka kaènekoj od vas koga me slu{nal da laam.

- Iako ne sme te ~ule da lae{, ja znaeme pogov-orkata: Podaleku od ku~eto {to molkum kasa!

Ajkulata i moròvite

111,111,111 pomnoèno so 111,111,111e ednakvo na 12,345,678,987,654,321.

Merilin Monro imala {est prsti nanozete.

Krokodilot ne moè da go izvadi jazi-kot nadvor.

Koga bil prv pat proizveden, ke~apotse koristel kako lek.

Najdolgiot let na koko{ka trael 13sekundi.

Nevozmo`no e da kivnete so otvoreni o~i.

Zemjata e edinstvenata planeta koja nee nare~ena po nekoj bog.

Site polarni me~ki se levaci.

Preku 2 500 levaci godi{no gi gubatsvoite ìvoti poradi koristewe napredmeti nameneti za desnacite.

Fizi~ki e nevozmo`no sviwata da japodigne glavata kon neboto.

Tomas Edison izumitelot na sijalica-ta se pla{el od temninata.

Nekolku kitovi imaat izvr{eno samo-ubistvo.

Albert Ajn{tajn nikoga{ ne moèl dago zapamti svojot telefonski broj.

Xinovskite èlki moàt da ìveat ipove}e od 150 godini.

Najzastapeno ìvotno vo Avstralija eovcata.

Aligatorite nemoàt da odat nanazad.

Krtot moè da iskopa tunel od 70 met-ri za edna no}.

Patkata ima tri o~ni kapaci.

Na kameleonot jazikot mu e dva patipogolem od teloto.

P~elite imaat vlakna na o~ite.

Pronajdena e guma za xva}awe stara5.000 godini.

Za izgradba na brodot Titanik bilepotro{eni 7 milioni dolari. Za sni-mawe na filmot na istiot toj brod bilepotro{eni 200 milioni dolari.

Izbor: F. Andonovski

Humor

KRSTOZBORZANIMLIVOSTI

M.T.

NNNNAAAA[[[[AAAAKKKKTTTTEEEERRRR

NNNNAAAAFFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

GRAD VOGRAD VOIRANIRAN

PLANINAPLANINAVO MAKEVO MAKE--DONIJADONIJA

JODJOD SKANDISKANDI DLABOÎNADLABOÎNA ANIANI@IRARDO@IRARDO BORBOR MESTO VOMESTO VO

ROMANIJAROMANIJA

EDENEDENHOROSKOPHOROSKOP--SKI ZNAKSKI ZNAK

SOPRUZISOPRUZI

GERM.GERM.PISATELPISATELGUSTAVGUSTAV

BOKSEROTBOKSEROTKAÂRKAÂR

ODGLAS,ODGLAS,EHOEHO

IMETO NAIMETO NA[AHISTOT[AHISTOT

TIMANTIMAN

BUKVA ODBUKVA ODGLAGOLI-GLAGOLI-

CATACATA

VOLTVOLT@ENSKO@ENSKO

IMEIME

ORTOMARIORTOMARIMRE@AMRE@A(GERM.) (GERM.)

LIK DOLIK DOGR^. MITOGR^. MITO--

LO.LO.NA DRUGONA DRUGO

MESTOMESTO

ALOVAALOVAREKA VOREKA VO

GERMANIJAGERMANIJA

MITOMITO

@. IME@. IME

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

SVEÊNASVEÊNASALASALA@. IME@. IME

ANRI RABOANRI RABOELENAELENA

OBRAS-OBRAS-COVACOVA

MARKA ANG.MARKA ANG.AVTOMOAVTOMO--

BILIBILIGERM. @.GERM. @.

IMEIME

FRLENIFRLENIKARTI VOKARTI VO

IGRAIGRA

PASKALPASKAL

VIDVIDGLODA^GLODA^

AMER.AMER.MAJMUNMAJMUN

AFIRMAAFIRMA--CIJACIJA

FIZIÂRFIZIÂRERNSTERNST

ATINSKIATINSKISPORTSKISPORTSKI

KLUBKLUBME\U. AMAT.ME\U. AMAT.

BOKS.BOKS.SOJUZSOJUZ

STRANSKOSTRANSKOMA[KOMA[KO

IMEIME

RADIUSRADIUSTREMTREM(ARH.)(ARH.)

AMADEOAMADEOAVOGADROAVOGADRO

SMEEWESMEEWE

ARTISKATAARTISKATALAJONLAJON

IMETO NAIMETO NAFIZIÂROTFIZIÂROTAJN[TAJNAJN[TAJN

NOSA^NOSA^GRAD VOGRAD VO

SAUDISKASAUDISKAARABIJAARABIJA

HELIUMHELIUM

TEMNINATEMNINA

[VEDSKA[VEDSKAPOP GRUPAPOP GRUPAGOSPODARGOSPODAR

(GR^.)(GR^.)

OBLASTOBLAST(TUR.)(TUR.)

GODINAGODINA(LAT.)(LAT.)

PATKAPATKA(RAZG.)(RAZG.)

UPRAVNIKUPRAVNIKNA VILAETNA VILAET

NORVE[KINORVE[KI[AHIST[AHIST

TERJETERJEDEL ODDEL ODETAPAETAPA

VIDVIDGEOMET-GEOMET-RISKORISKOTELOTELO

KELVINKELVINDR@AVADR@AVA

NANABLISKIOTBLISKIOT

ISTOK ISTOK

L.O.L.O.OZNAKA AOZNAKA A

MA[INA ZAMA[INA ZAPI[UVAWEPI[UVAWE

NIKELNIKEL

ZABRANAZABRANAAVTOZNAKAVTOZNAKZA RUMAZA RUMA

MA[KIMA[KIGLASGLAS

FOSFORFOSFOR

NEOF. KRAT.NEOF. KRAT.ZA AL@IRZA AL@IRINIC. NAINIC. NA

ARTISKATAARTISKATAKOLESARKOLESAR

SKANDISKANDI BORISBORISBEKERBEKER

NEOPHODENNEOPHODENPREHRAMPREHRAM--

BENBENPRODUKTPRODUKT

POKAZNAPOKAZNAZAMENKAZAMENKA VODOROD VODOROD

BORBOR

IMETO NAIMETO NAATLETI-ATLETI-ÂROTÂROT

XONSONXONSON

GERM.GERM.FILOZORFILOZOR

ERNSTERNST

VID JU@NO OVO[JEVID JU@NO OVO[JE

STUDENT VO PRVASTUDENT VO PRVAGODINAGODINA

EGIPETSKIEGIPETSKIBOGBOG

IMETO NAIMETO NAARTISKATAARTISKATAJAKOBSONJAKOBSON

VIDVIDSU[ENASU[ENA

RIBARIBA

NAKIT ZANAKIT ZAU[IU[I

ITAL.ITAL.FUDBALERFUDBALERGAETANOGAETANO

SKANDI

Sportot pretstavuva dis-ciplina koja treba da seneguva. Za da se postignat

zadadeni rezultati treba pos-tojano da se ve`ba, a toa nosi

rezultati koi sozdavaat zado-volstvo kaj ~ovekot. Na sport-skite borili{ta vo disci-plinata vle~ewe jaè ja za-poznav Makedonka Kitanova,prijatna li~nost, predadena nasvojata disciplina. Taa ra-botniot vek go pominala vofabrikata "Makedona” od [tipod kade vo 1998 godina zami-nala vo penzija.

- Od koga po~na da se dru-ì{ so sportot?

- Otkako ostanav vo penzijase sudriv so mnogu slobodnovreme i morav nekade da gonaso~am korisno. Taka so pri-jatelkite otidovme vo Zdruè-nieto vo [tip, a tie me primijavo ènskata ekipa vo disci-plinata vle~ewe jaè. Ottoga{ne go ispu{tiv jaèto, za{tosportot mi pretstavuva predi-zvik i zadovolstvo. Podocna

bev izbrana za kapiten naekipata.

- Kako se ~uvstvuva{ kakokapiten na ekipata i dali sizadovolna od rezultatite?

Vo ekipata sme petnatprevaruva~ki idve èni se vo rez-erva. Site nie trebada bideme za mig ed-no telo i eden um zada go postigneme ona{to go posakuvame.Jas kako kapitenimam dopolnitelnaodgovornost kon dis-ciplinata vle~ewejaè i kon kole{kitei skoro sekoga{ sum

prva vo strojot i davam se odsebe da go postigneme najvi-sokiot rezultat. Zadovolna sumod rezultatite {to gi postig-navme na regionalnite i repub-li~ki sredbi, no sekoga{ moèi podobro, toa e na{eto moto.Golemo e zadovolstvoto odrezultatot {to go postignavmena ovie regionalni sportskiigri, bidej}i tie se odràa vomojot grad. Zlatniot pehar {togo osvoivme blesna vo moiterace, kako i mojata ekipa sozlato zakiteni èni.

Makedonka Kitanova se pron-ajde vo sportot kako mnogu pen-zioneri vo svoite zdruènijakoi nudat zabava i sport za svo-ite ~lenovi. Taa e eden od mno-gute primeri koi gi ìveat svo-ite mlade{ki soni{ta vo tre-tata doba.

C. Spasikova

Sportot mi pretstavuvazadovolstvo

Zdruènieto na pen-zioneri od Probi-{tip so seta po~it i

dostoinstvo gi odbeleàgolemite jubilei, 20 go-dini od nezavisnosta naMakedonija i 65 godiniod zdruùvaweto na pen-zionerite na Makedonijavo dale~nata 1946 godi-na. Vo ~est na golemitepraznuvawa na 8-mi sep-temvri se odrà spek-takularen koncert na otvoreno.Vo programata nastapija ~lenovi-te na KUD "Ilinden” od Bitola,"Raspeani penzioneri” od Negoti-no i KUD “Veseli penzioneri” od

Probi{tip. Prozvu~ija nezabo-ravnite refreni na mnogu ever-grini, prekrasnite koreografiiod izvorniot folklor na Makedo-nija, izvornite ora i pesni i vir-tuozniot pisok na gajdite i kava-

lite.Na prisutnite, a gi ima{e nad

iljada, najnapred im se obratipretsedatelot na ZP Probi{tipGruica Manasievski, iskreni~estitki po povod dvata praznikaod imeto na gradona~alnikot ilokalnata samouprava upati ra-kovoditelot za javni dejnosi Ra-doslav Ilievski.

Na krajot od programata se razvigolemo oro, kako qubovta kon Ma-kedonija, vo koe zaigraa site u~es-nici vo programata i golem del odpublikata. Toa be{e krunisano sospektakularen ognomet koj goosvetli neboto nad Probi{tip.Be{e toa nezaboraven nastap koj gozasluìja dvata praznika.

M.Zdravkovska

Od srce za golemite jubilei

Ve}e nekolku meseci, priOp{tinskata organizacijana Crveniot Krst - Negoti-

no, aktivno raboti Klubot napenzioneri "Anri Dinan” - osno-vopolo`nikot na Crveniot Krst.

Klubot e formiran preku pro-ektot za intenzivna nadgradba nakapaciteti (INK) so cel da sevklu~at {to pogolem broj penzio-

neri vo aktivnostite za ostvaru-vawe na humanata misija na Crve-niot Krst - pomagawe na lu|etovo nevolja. Sve~enoto otvarawena Klubot se slu~i na 14 fevrua-ri 2011 godina, koga be{e pre-zentiran proektot i usvoenaprogramata za rabota na klubotza ovaa godina. Vo klubot ~lenu-vaat okolu 20 aktivni volonteri- penzioneri so razna obrazovnastruktura i tie deluvaat vo ti-movi za razni oblasti. Od broj-

nite aktivnosti {to gi ima{eKlubot, }e izdvoime nekolkupozna~ajni.

Najprvo be{e izvr{ena disi-minacija na ~lenovite, odnosnotie bea zapoznati so istorijatot,principite, celite, zada~ite iorganizacionata postavenost naCrveniot Krst. Potoa slede{epredavawe na tema: "Epidemio-

lo{ki karakteris-tiki na nezaraznizaboluvawa votreta doba”, {to goodrà d-r MileTo{ev potpredse-datel na Op{tin-skata organizacijana Crveniot Krst.

Klubot be{e po-seten od gospodi-not Hans Miler -pretstavnik naGermanskiot Crven

Krst i generalniot sekretar naCrveniot Krst na R.Makedonijagospodinot Sait Saiti so negovi-te sorabotnici. Pred niv napra-vivme kratka prezentacija naproektot, programata i dotoga{-nite aktivnosti na klubot. Odzdravstvenata sfera so vnima-nie go prosledivme mo{ne is-crpnoto snimeno predavawe zadijabetesot - {e}ernata bolestod d-r.Vankovski i d-r prof.Bogoev. Po povod nedelata na so-

lidarnosta, zaedno so mladite, jasprovedovme humanitarnata ak-cija "Od ku}a do ku}a” za sobira-we finansiski sredstva za huma-ni celi i sobirnata akcija naali{ta,obuvki,postelnina i dru-go.

Vo odbeleùvaweto na Me|una-rodniot den na Crveniot Krst -u~estvuvaa okolu 120 volonteriod site vozrasti. Tie prodefi-liraa niz centarot na gradot sooznaki na Crveniot Krst, izvedoarekreativno pe{a~ewe do Ma-nastirot "Sveti \or|i” imaa po-ve}e~asovno druèwe i aktiv-nosti. Proektot go zaokruìvmeso ekskurzija do kompleksot ma-nastiri po Zletovska Reka, Les-novskiot manastir i etno seloto.

Po pauzata za godi{ni odmori,prodolùvame so novi aktivnos-ti. Vo tek se zaedni~kite anga-ìrawa so mladite za obezbedu-vawe na 20 - 25 paketi so preh-rambeni produkti i sredstva zahigiena za najzagrozeni semejstvaspored spisok od Centarot za So-cijalni raboti.

@ivotnoto i rabotnoto iskus-tvo na penzionerite i entuzijaz-mot i znaeweto na mladite se ga-rancija za u{te pogolemi uspesivo prezentiraweto na humaniteceli i misijata na Crveniot Krst.

Petar Stefanov

Aktiven Klub na penzionerite - Negotino

VIDICI PENZIONER plus septemvri 201124

Vo ramkite na ednomese~nata avguvstovska kul-turna manifestacija "Prilepko kulturno leto2011”, koja se odrà vo organizacija na Nacioa-

lata ustanova Centarot za kultura "Marko Cepenkov#a so finansiska poddr{ka na Ministerstvoto za kul-tura na Republika Makedonija, edna ve~er be{e pos-vetena za nastap na Penzinerski peja~ki grupi od Re-publikava. Na 17 avgust na plo{tadot "Aleksandrija”,pred prilepskata publika na otvorena scena predYidot na Amamot vo centarot na Prilep, so po petstarogradski pesni, eden ~as i polovina vo svojotprepoznatliv stil, oble~eni vo starogradska nosija,penzionerite od Zdruènijata na penzionerite odBitola, Ohrid i doma}inot Prilep, se pretstavija vonajdobro svetlo, zaradi {to od prisutnata publikabea nagradeni so mnogubrojni aplauzi. Niz ispolne-nijata na starogradski pesni, penzionerite izvedu-va~i gi potsetija postarite, no i pomladite prisutnina porane{nite vremiwa, za kopneòt i qubovta konsakanata, za izgubnata mladost i vremeto na ~ekawe,

na pustata èlba....So pesni so starog-radski melos, no ipo nekoja patriotskapesna, se pretstavi-ja KUD "Penzioner”od Prilep, peja~katagrupa "Raspeani oh-ri|anki” od Ohrid,KUD "Sirma Vojvoda” od Bitola i Oktetot "Prilep”, odgradot doma}in.

Sedumnaesetti avgust ne e slu~ajno odbran den.Tokmu na 17 avgsut 1902 godina vo Prilep bil rodenMetodija Andonov - ênto, prv pretsedatel naASNOM, borec za nacionalnata kauza i socijalnatasloboda na makedonskiot narod i borec za samostojnai nezavisna Makedonija. Vo ~est na negoviot roden-den, ve~erta be{e posvetena na nego i negoviot pri-dones {to nesebi~no go dal za svojata tatkovina.

K.Spaseski

Prilepsko kulrutno leto 2011

Penzionerite nastapija vo ~estna Metodija Andonov - ênto

Re~isi nema penzioner vo Kumanovo i po{irokovo regionot i vo dràvata, koj ne go znae, ili neslu{nal za Traj~a Jankovski, najpoznatiot ku-

manovski penzioner. I pokraj godinite {to nate`na-le, toj do mart godinava ima{e mo{neodgovorna zada~a. Vo pove}e mandatni pe-riodi be{e na ~elo na kumanovskoto zdru-ènie na penzioneri. Vo eden mandat be-{e sekretar, vo dva potpretsedatel i votri pretsedatel na ZP.

- Dolgi godini bev na ~elo na penzion-erskata organizacija, bidej}i veruvav de-ka na toj na~in pomagam. Vsu{nost, sekojraboten den stanuvav porano i redovno~itav i se informirav od pe~atot za aktu-elnostite povrzani so penzionerite. Na-vistina imav odgovorna zada~a, no tim-skata rabota postoi tokmu poradi toa.Zgora na se, me|usebnata doverba e klu~en

element za uspeh i istaknuvawe me|u penzionerite, seprisetuva Jankovski i kako vo {ega dodava: Zdruè-nieto be{e i ostanuva moj vtor dom. Celosna razdel-ba e nevozmo`na. I sega e pretsedatel na edna od ko-

misiite, kade so nesmalen entuzijazamprodolùva da raboti.

Vo negovite iskreni kaùvawa se otkri-va zadovolstvo {to sega ~elnite lu|e voZdruènieto se prekaleni kadri, negovidolgogodi{ni sorabotnici i prijateli.Tokmu tie i masovnoto ~lenstvo vo penzio-nerskite ogranoci ja iniciraa idejata Jan-kovski da go dobie priznanieto "po~esenpretsedatel na Zdruènieto”. So neskrie-na radost za priznanieto, blagodarnost zastorenoto i po~it kon penzionerot Jankov-ski, na{ite misli i pogledi se svrteni konnego so èlba za dolg i sre}en ìvot.

Tatjana Anti}

Graditel na penzionerskoto ìveewe

SVEÊNA AKADEMIJA

PO POVOD65GODINI

OD PENZIONERSKOTO ORGANIZIRAWE VO MAKEDONIJA

POKROVITELPRETSEDATELOT NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

prof. d-r \ORGE IVANOV

PROGRAMAPRV del:

Pozdravna re~ na \orge Ivanov,pretsedatel na R. Makedonija

Obra}awe na Spiro Ristovski,minister za trud i socijalnapolitika

Obra}awe na Dragi Argirovski,pretsedatel na SZPM

VTOR del:Kulturno-umetni~ka programa

Me{an hor na ZP “Gazi Baba” - SkopjeGajdaxii na KUD “Veseli penzioneri”

- ZP Probi{tip@enski hor na penzionerki Albanki

- ZP TetovoKUD "\oko Simonovski” - ZP KumanovoKUD "Penzioner” - ZP PrilepVioleta Tomovska, Efto Pupinovski i

Zaharinka Milosavlevi}, penzioniraniestradni umetnici

TRET del:Koktel i dodeluvawe na jubilejni

blagodarnici na gostite

20 septemvri 2011DEN NA PENZIONERITE NA

MAKEDONIJA

penzioner + br. 38 · 2018. 3. 20. · ci na institucii, na gradona~al-nici i na poedinci, ne treba...

Documents