diplomska naloga_diana plazar(1)
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA PREVAJALSTVO
DIANA PLAZAR
Frazeologija v nemškem in slovenskem časopisju
Diplomsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Ada Gruntar Jermol
Brunšvik, 2011
Za pomoč in mentorstvo pri nastajanju diplomske
naloge se zahvaljujem izredni profesorici dr. Adi
Gruntar Jermol.
Posebna zahvala gre seveda mojim staršem in
Nejcu, ki so zaupali vame, mi ves čas študija stali
ob strani ter me vzpodbujali in pomagali na poti do
cilja.
3
ABSTRACT
Sometimes phraseology can be quite a hard nut to crack, especially if one is not a native
speaker of a certain tongue. Translators must have great language skills to translate it, because
the meaning of the whole phraseological unit is different from the sum of single word
meaning.
This diploma thesis deals with phraseology used in Slovenian and German newspaper
language. I intentionally chose newspaper language; I presume that authors of newspaper
articles use phraseological units frequently to make their text more lively, to express their own
views and, of course, to attract the readers not only to skim through it but to read the whole
text and to influence their opinion on a certain subject.
I chose to compare the frequency of phraseological units in comments and glosses (altogether
16 texts) in two German (Die Zeit, Bild) and two Slovene (Mladina, Slovenske novice)
newspapers. In the beginning I will establish some main terminology which is necessary to
truly understand what phraseology actually is. For the purposes of my analysis I will create a
corpus of phraseological units based on 16 texts.
The purpose of my diploma thesis is firstly a quantitative comparison of phraseological units
in Slovene and German newspaper articles; and secondly to determine how frequently their
lexical form is changed in use, meaning how often variations and modifications appear.
Hopefully, I will get a good insight into the frequency of phraseological units, in their lexical
as well as modified form.
4
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................6
2 OPREDELITEV TERMINOV ........................................................................................8
3 ZNAČILNOSTI FRAZEMOV ........................................................................................9
3.1 Večbesednost ..........................................................................................................9
3.2 Stalnost ................................................................................................................. 10
3.3 Večbesednost in idiomatičnost .............................................................................. 10
3.4 Reproduciranost in leksikaliziranost ...................................................................... 11
4 KLASIFIKACIJA FRAZEMOV ................................................................................... 12
4.1 Osnovna klasifikacija ............................................................................................ 12
4.2 Sintaktična klasifikacija ........................................................................................ 14
4.3 Mešana klasifikacija .............................................................................................. 15
4.3.1 Frazeološke celote ......................................................................................... 15
4.3.2 Frazeološke povezave in prednostne analize .................................................. 16
4.3.3 Tvorjenje modelov ........................................................................................ 16
4.3.4 Dvojčiči......................................................................................................... 17
4.3.5 Frazeološke primerjave.................................................................................. 17
4.3.6 Funkcijske glagolske zveze ........................................................................... 18
4.3.7 Frazeološki termini ........................................................................................ 19
4.3.8 Stalne fraze.................................................................................................... 19
4.3.9 Pregovori in obrabljene zveze/puhlice ........................................................... 19
4.3.10 Izjeme ........................................................................................................... 20
4.4 Semantična klasifikacija ........................................................................................ 22
5 PUBLICISTIČNA BESEDILA ..................................................................................... 23
5.1 Mnenjska besedila ................................................................................................. 23
6 ZNAČILNOSTI PREUČEVANIH ČASOPISOV ......................................................... 25
6.1 Die Zeit ................................................................................................................. 25
6.2 Bild ....................................................................................................................... 26
6.3 Mladina ................................................................................................................. 27
6.4 Slovenske novice .................................................................................................. 27
7 VLOGA FRAZEMA V BESEDILU ............................................................................. 28
8 FRAZEMI IN STALNOST ........................................................................................... 29
9 VARIANTE IN MODIFIKACIJE ................................................................................. 32
9.1 Variante ................................................................................................................ 33
9.2 Modifikacije .......................................................................................................... 34
10 ANALIZA FRAZEMOV V IZBRANEM ČASOPISJU ............................................ 35
10.1 Variante ................................................................................................................ 37
10.2 Modifikacije .......................................................................................................... 40
10.2.1 Dodajanje leksema ........................................................................................ 40
10.2.2 Menjava zanikanja in pritrjevanja .................................................................. 44
10.2.3 Zamenjava leksema ....................................................................................... 46
10.2.4 Kršenje semantičnih pogojev ......................................................................... 48
10.2.5 Izpust ............................................................................................................ 49
10.2.6 Ločevanje ...................................................................................................... 50
10.2.7 Drugi tipi modifikacij in uporabe frazemov ................................................... 51
10.3 Tabelarični prikaz dobljenih podatkov ................................................................... 53
11 ZAKLJUČEK ........................................................................................................... 55
12 ZUSAMMENFASSUNG .......................................................................................... 59
13 LITERATURA IN VIRI ........................................................................................... 62
5
KAZALO SLIK
Slika 1: Osnovna klasifikacija frazemov po Burgerju (2003, 37) ........................................... 13
Slika 2: Logotip tednika Die Zeit .......................................................................................... 25
Slika 3: Logotip dnevnika Bild ............................................................................................. 26
Slika 4: Logotip tednika Mladina .......................................................................................... 27
Slika 5: Logotip dnevnika Slovenske novice .......................................................................... 27
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prikaz dobljenih podatkov ..................................................................................... 54
6
1 UVOD
Iz izkušenj vemo, da se prevajalci pri svojem delu nemalokrat srečujemo s teţavami, saj
nismo vedno strokovnjaki na nekem področju, ki ga prevajamo. Zanimivo je, da trd oreh
predstavljajo besedne zveze, ki so vsakemu maternemu govorcu pravzaprav precej blizu –
frazemi. Teţave pri razumevanju se pojavijo, ker teh stalnih besednih zvez ne moremo
razumeti dobesedno, temveč v prenesenem pomenu. Poleg tega na frazeologijo vplivajo tudi
kulturni sistemi, zgodovinski dejavniki in sam druţbeni razvoj, zato je pri prevajanju v tuji
jezik ali iz njega mnogokrat teţko najti prevodno ustreznico.
Eden od pomembnejših medijev, ki vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, je tisk. Avtorji
pri tvorjenju publicističnih besedil zato posegajo po jezikovnih sredstvih, s katerimi lahko kar
najbolje izrazijo svoje subjektivno mnenje; s slednjim se neredko poistovetijo tudi bralci.
Klasičen primer teh sredstev gotovo predstavljajo frazemi, ki so v besedilih lahko uporabljeni
v svoji izhodiščni (leksikalizirani) ali spremenjeni obliki.
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pogosto avtorji pri tvorjenju publicističnih besedil
za izraţanje mnenja ter vrednotenja stvarnosti uporabljajo frazeme. Zato sem izbrala dva
nemška in dva slovenska časopisa: Die Zeit in Bild ter Mladino in Slovenske novice. Tako sem
istočasno primerjala pogostost rabe frazemov znotraj istega jezika v časopisih z različnim
nivojem jezika, prav tako pa sem lahko primerjala razlike v slovenskem in nemškem
časopisju. Med vsemi zvrstmi časopisnih člankov sem se osredotočila na komentarje in glose,
saj gre za besedilni vrsti, v katerih avtor izrecno izraţa svoje osebno stališče, prav tako pa
poskuša odkrito vplivati na mnenje bralstva.
Ker je tednik Die Zeit namenjen bralcem z višjo izobrazbo, temu primeren pa je tudi jezik, bo
število frazemov gotovo višje pri zgoraj omenjenem tedniku kakor pa pri dnevniku Bild, ki je
njegovo popolno nasprotje. Očitne so tudi razlike v ustreznosti pričakovane norme pri
oblikovanju publicističnih besedil; podobne razlike pričakujem tudi v slovenskem časopisju.
V prvem delu diplomske naloge bom opredelila glavne značilnosti frazeoloških enot ter
različne moţnosti njihove klasifikacije. Dotaknila sem bom tudi publicističnih besedil,
7
posebej besedilnih vrst, ki ju bom v diplomski nalogi obravnavala. Na kratko bom opisala
dnevnike oz. tednike, iz katerih sem črpala gradivo.
Frazemi pa se gotovo ne bodo pojavljali le v osnovnih oblikah, ki jih najdemo v slovarju in jih
hranimo v svojem besednem zakladu, temveč tudi v malce drugačni, preoblikovani različici.
Avtorji namreč frazeme zaradi potrebe besedila tudi preoblikujejo ter uporabijo variante ali
modifikacije, ki dajo besedilu posebno ţivahnost ter velikokrat tudi ţelen učinek humorja.
Pričakujem torej, da se bodo razlike med občili zrcalile tudi v pogostosti rabe frazemov ter
njihovih variant oz. modifikacij. V praktičnem delu bom posebno poglavje namenila stalnosti
frazemov ter seveda odstopanjem od tega kriterija – variantam in modifikacijam. Analiza teh
značilnosti bo temeljila na dejanskih primerih iz obravnavanega časopisja. Te primere bom
razdelila glede na to, ali so ohranili svojo leksikalizirano obliko ali gre morda za varianto v
uporabi. Pri analizi modifikacij bom uporabljene frazeme razdelila tudi glede na tip
modifikacije.
8
2 OPREDELITEV TERMINOV
Pod terminom frazeologija lahko razumemo dvoje: en pomen se navezuje na same stalne
besedne zveze, drug pomen pa na nauk o stalnih besednih zvezah (Toporišič 2006, 487).
V jezikih se pojavljajo besedne zveze, ki so proste in imajo drugačen pomen, oziroma
prenesen pomen, in sčasoma postanejo neločljive, se pravi stalne besedne zveze, in tudi
pomemben del besedišča določenega jezika.
Veda, ki se ukvarja s preučevanjem teh stalnih besednih zvez se imenuje frazeologija, ustavi
pa se pri imenovanju predmeta preučevanja. Za poimenovanje teh stalnih besednih zvez
obstaja ţe nešteto terminov, ki se razlikujejo od avtorja do avtorja.
V slovenskem jezikoslovju so se za osnovno enoto frazeologije uporabljali naslednji izrazi:
frazeologizem, frazeologem, frazem, idiom, stalna besedna zveza. Kot najbolj neprimeren
izraz lahko omenimo izraz fraza, ki ga je v svojem slovarju uporabljal Pavlica (Toporišič
2006, 487). Ta izraz je neterminološki, na primer ta človek govori same fraze (prav tam) in
»vzbuja tudi negativne asociacije« (Krţišnik 1994b, 91).
Prav tako je pogost podomačeni izraz stalna besedna zveza, ki velja za preveč ohlapnega,
Erika Krţišnik (1994b, 91) meni tudi, da je zavajajoč, saj predpostavlja, da so frazeološke
enote le besedne zveze, in ne tudi stavčne tvorbe.
Toporišič (2006, 487) se je odločil za uporabo izraza frazeologem, ki ga razume kot stalno
besedno zvezo s stavčno ali nestavčno strukturo, prav tako pa ima pomensko strukturo, kar
pomeni, da je večbesedna enota, različna od vseh drugih pomenskih enot.
Pri nas se prav tako uveljavi izraz frazem. V svojih delih ga je uporabljala tudi E. Krţišnik.
Njegova prednost je v tem, da je analogen izrazom fonem, morfem, tonem (Krţišnik 1994b,
91). Tudi sama bom v diplomski nalogi uporabljala izraz frazem.
Kot predmet preučevanja frazeologije bomo torej opredelili frazem, za katerega je značilno,
da je sestavljen iz dveh ali več pomenonosnih enot oz. leksikaliziranih leksemov, od katerih je
9
vsaj ena od sestavin avtosemantična (Fleischer 1997, 29) ter leksikalno avtonomna, ima svoj
pomen (sem spadajo samostalniki, pridevniki, glagoli), frazem pa ni daljši od enega stavka.
Frazemi so torej stalne besedne zveze s prenesenim oziroma frazeološkim pomenom. Njihovo
nasprotje so proste besedne zveze z dobesednim pomenom (Burger 2003, 13-14).
Naslednji pogost termin, ki se uporablja v povezavi s frazeologijo, je idiom, ki je podzvrst
frazema (Teilklasse, Burger 2003, 15), pri katerem se pomen posameznih komponent ne
sklada s pomenom znotraj stalne besedne zveze oz. frazema. Tako lahko ima na primer
besedna zveza den Kopf waschen dva pomena: eden je dobesedni pomen, se pravi umivati
lase, to besedno zvezo uvrščamo k prostim besednim zvezam. Drugi pomen je preneseni oz.
frazeološki, nekoga idejno preusmerjati, slovenski ekvivalent tega bi bil prati komu možgane
(SSKJ).
3 ZNAČILNOSTI FRAZEMOV
Frazemi imajo določene značilnosti, zaradi katerih jih lahko razlikujemo od prostih zvez in
stavkov. Med te značilnosti štejemo večbesednost ter stalnost. Frazemi, katerim sta skupni ti
dve značilnosti, sodijo na področje frazeologije v širšem smislu. Kadar je lastnost frazema
tudi idiomatičnost, govorimo o frazeologiji v oţjem smislu (Burger 2003, 15). Poleg teh treh
najpomembnejših lastnosti frazemov poznamo še reproduciranost in leksikaliziranost.
3.1 Večbesednost
Frazemi so praviloma sestavljeni iz najmanj dveh leksemov, obsegajo pa največ en stavek.
Podoben status frazema imajo tudi krajša besedila, na primer reki, pesmi, molitve. Pri tem je
pomembno, da jih ne uporabljajo le posamezniki, temveč večje skupine ljudi (Burger 2003,
15).
Poseben primer so reki (Sagwörter, Wellerismen, prav tam). To so pregovori s posebno
obliko, ki imajo velikokrat tudi komični učinek (prav tam). Na primer: Ausnahmen bestätigen
die Regel, sagte der Weg und führte an Rom vorbei. Sestavljeni so torej iz pregovora,
omembe govorca ter kratkega opisa situacije.
10
Glede definicije, da frazem določata najmanj dva leksema, ni točne ločnice. Burger (2003) na
primer k frazemom šteje besedno zvezo najmanj dveh leksemov, Fleischer (1997) pa meni, da
more besedna zveza vsebovati vsaj eno avtosemantično sestavino (samostalnik, pridevnik,
glagol) in ne le pomoţnih besed.
3.2 Stalnost
Frazemi so sestavljeni iz določene kombinacije leksemov; njihova zamenljivost je le omejeno
mogoča. To pomeni, da pri frazemu ins Gras beißen ne moremo zamenjati niti ene
komponente, ne da bi pri tem spremenili tudi pomen. Druge besedne zveze delujejo govorcu
nesmiselno ali nenavadno: in den Pfirsich beißen ali ins Gras fallen (Burger/Buhofer/Sialm
1982, 2).
Frazemi se velikokrat „obnašajo“ kot „normalne“ sintaktične tvorbe. Leksem lahko
sklanjamo, spregamo ter spremenimo poloţaj v stavku le kot celoti, v frazemu pa lahko
sklanjamo, spregamo in spreminjamo poloţaj posameznih komponent (Burger 2003, 17).
Popolna stalnost frazemov je torej zelo redka. Primer stalnosti se pojavi pri komponentah
frazema, ki kot samostojne enote v jeziku ne obstajajo, to so t.i. unikalne komponente. (nav.
delo, 12). To so na primer: klipp und klar, gang und gäbe, v slovenščini čez drn in strn.
3.3 Večbesednost in idiomatičnost
Kadar je lastnost frazema poleg večbesednosti ter stalnosti tudi idiomatičnost, govorimo o
frazeologiji v oţjem smislu. Idiomatičnost frazema pomeni, da na podlagi pomena
posameznih komponent frazema ne moremo izpeljati pomena frazema kot celote. Del
frazemov, ki izpolnjujejo ta kriterij, imenujemo idiomi. V teh primerih torej govorimo o
dobesednem pomenu ter prenesenem – frazeološkem pomenu. Preneseni pomen je velikokrat
posledica metafore (preneseni pomen zaradi podobnosti npr. schlau wie ein Fuchs) in
metonimije (poimenovanje pojma z nekim drugim izrazom npr. ein Glas trinken).
11
Burger (2003, 31-32) razlikuje med tremi stopnjami idiomatičnosti:
- idiomi; v tem primeru gre za največjo nesorazmerje med frazeološkim in dobesednim
pomenom. Čim večja so odstopanja med pomenoma, tem večja je stopnja
idiomatičnosti frazema (nav. delo, 31). Tako je v primeru Öl ins Feuer gießen, kjer
povezava med dobesednim in frazeološkim pomenom na ravni jezikovnega sistema ne
obstaja (prav tam). Posebej opazna je idiomatičnost pri unikalnih komponentah (klipp
und klar, gang und gäbe sein), ki zunaj frazema ne obstajajo in jih štejemo k idiomom.
- delna idiomatičnost; primer einen Streit vom Zaun brechen, kjer ima en del frazema
(vom Zaun brechen) idiomatični pomen, drugemu delu (einen Streit) pa ostane
dobesedni pomen (nav. delo, 32).
- neidiomatičnost; pri kateri so semantične razlike med frazeološkim in dobesednim
pomenom zelo majhne oziroma jih sploh ni. Primer: sich die Zähne putzen. V to
skupino šibko oziroma neidiomatiziranih frazemov mnogi lingvisti prištevajo tudi
kolokacije. Hausmann (1985) je kolokacije definiral kot zvezo dveh besed, pri katerih
ena nastopa kot baza, druga pa kot kolokator. Primeri v slovenskem jeziku: bridka
izkušnja, izgubiti upanje, umiti si zobe, pogasiti žejo.
3.4 Reproduciranost in leksikaliziranost
Če je frazem leksikaliziran, je sestavni del leksikona jezika v svoji ustaljeni obliki in pomenu,
materni govorec pa frazem v večini primerov prepozna, četudi ni prepričan o njegovem
pomenu ali izvoru (Palm 1997, 36). Reproduciranost pa pomeni, da lahko leksikalne enote po
potrebi avtomatično uporabimo; ne tvorimo jih sproti, temveč jih prikličemo v spomin kot
celoto.
Fleischer (1997, 63) pravi, da idiomatičnost ter stalnost pripomoreta k leksikalizaciji frazema,
se pravi shranjevanju v leksikonu – leksikalizacija pomeni reproduciranost frazema kot
leksikalne enote (prav tam). Zaradi tega je frazem podoben najmanjšemu samostojnemu
nosilcu pomena – leksemu. Frazemi se posledično imenujejo tudi frazeoleksemi.
12
4 KLASIFIKACIJA FRAZEMOV
V začetku razvoja frazeologije je nastala vrsta klasifikacij frazeologije različnih
jezikoslovcev, ki so nezdruţljive, prav tako pa je prišlo do uporabe različnih terminov, kar je
vodilo v kaos poimenovanj, kot pravi Burger (2003, 33–34). Burger meni, da so jezikoslovci
glede klasifikacijskih kriterijev do danes dosegli soglasje, saj jih večina upošteva kombinacijo
sintaktičnih, semantičnih ter pragmatičnih kriterijev.
Med najpomembnejše jezikoslovce na tem področju sodijo E. Agricola, I. I. Černeyševa, U.
Fix, A. Rothkegel, ki omenjenim kriterijem pripisujejo različno teţo. Med njimi je tudi
Fleischer (1997, 110), ki meni, da so vprašanja o klasifikaciji zmeraj bila v ospredju
frazeologije. Te se bistveno razlikujejo od klasifikacij leksema (na primer klasifikacija po
besednih vrstah) ali besedotvornih klasifikacij in jih zato ne moremo prenesti na frazeologijo.
So pa poskusi klasifikacij velikega pomena, saj lahko z njimi dobimo vpogled v dinamiko in
fleksibilnost frazeologije (prav tam).
4.1 Osnovna klasifikacija1
Burger (2003, 36) uporablja pri delitvi celotnega področja frazeologije kriterij funkcije znaka
(Zeichenfunktion), ki jo imajo frazemi v komunikaciji. Glede na ta kriterij loči tri skupine
frazemov:
a) referencialne frazeme: označujejo predmetnost, dejanja ter pojme iz resničnega ali
neresničnega sveta, na primer:
- schwarzes Brett
- jmdn. übers Ohr hauen
- Morgenstund hat Gold im Mund
- sedeti na ušesih
1 Povzeto po Breznik, Irena Stramljič Breznik. 2000. Komunikacijski ali sporočanjski frazemi. Jezik in slovstvo
XLVI: 5. 191–200.
13
b) strukturne frazeme: v jeziku vzpostavljajo kohezijo, imajo torej slovnično vlogo:
- in Bezug auf
- sowohl – als auch
- glede na
- z ozirom na
c) komunikacijske frazeme: imajo določeno vlogo v sporočanju. Zanje se je ustalil izraz
rutinske formule (Routineformeln):
- Guten Morgen
- ich meine
- menim, da
- po moje
Osnovna klasifikacija frazemov po Burgerju (2003, 37)
Slika 1: Osnovna klasifikacija frazemov po Burgerju (2003, 37)
FRAZEMI
referencialni
strukturni
komunikacijski
14
4.2 Sintaktična klasifikacija
Sintaktična klasifikacija se osredotoča na vlogo frazema v stavku ali besedilu. Pri tem ločimo
naslednje veje frazemov (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 23):
a) frazeme, ki imajo manjšo vlogo od stavčnega člena; ti so v vlogi veznikov, predlogov,
pridevnikov:
- wenn auch
- ohne zu
- an Hand von
b) frazeme v vlogi stavčnega člena; ti zavzamejo vlogo prislovnega določila, osebka,
predmeta:
- mit Fug und Recht
- sich nicht lumpen lassen
- nicht leben und nicht sterben können
c) frazeme v vlogi dveh ali večih stavčnih členov, a ne v vlogi celega stavka; povedek in
predmet, predmet in prislovno določilo/a (Frazeme te skupine, ki vsebujejo glagol, lahko
imenujemo tudi glagolski frazemi.):
ins Gras beißen
jdn. übers Ohr hauen
d) frazeme v vlogi celega stavka:
o frazemi z elementom, ki jih povezuje s sobesedilom (stalne fraze);
Primer: Das geht auf keine Kuhhaut
o frazemi v vlogi celega stavka, ki z nobenim elementom niso povezani s sobesedilom
(pregovori).
Primer: Goldenstund hat Gold im Mund
15
4.3 Mešana klasifikacija
Pri preučevanju frazemov v besedilih je po mnenju Burgerja (2003) najprimernejša mešana
klasifikacija I. I. Černyševe, ki se ni omejila le na sintaktično klasifikacijo, saj ta pri
dejanskem preučevanju besedil ne zadostuje, temveč je istočasno upoštevala morfološko-
sintaktične ter semantične kriterije. Mešano klasifikacijo so v svojem delu razčlenili tudi
Burger/Buhofer/Sialm (1982, 30–31), ki so frazeme uvrstili v naslednje razrede:
o frazeološke celote (phraseologische Ganzheiten),
o frazeološke povezave in prednostne analize (phraseologische Verbindungen und
bevorzugte Analysen),
o tvorjenje modelov (Modellbildung),
o frazeološke primerjave (phraseologische Vergleiche),
o funkcijske glagolske zveze (Streckformen des Verbes/ Funktionsverbgefüge),
o dvojčiči (Zwillingsformeln),
o frazeološki termini (phraseologische Termini),
o stalne fraze (feste Phrasen),
o pregovori in obrabljene zveze/puhlice (Sprichwörter und Gemeinplätze).
4.3.1 Frazeološke celote
Ta skupina frazemov je bila v jezikoslovju najpodrobneje obravnavana. Dobesedni in
frazeološki pomen frazema nimata ničesar skupnega. Pomen frazema kot celote pa se ne da
razbrati iz njegovih posameznih komponent. V to skupino sodijo tako nemotivirani frazemi
kakor tudi metaforično motivirani frazemi (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 31).
Primeri: an jdm. einen Narren gefressen haben
etwas auf die lange Bank schieben
jdm. einen Bären aufbinden2
2 Clauss, Cornelia. 2007. Phraseologismen in der Lautsprache und in der Deutschen Gebärdensprache. Der
Versuch eines kontraastiven Vergleichs beider Sprachen. Magisterarbeit. GRIN Verlag. 45.
16
4.3.2 Frazeološke povezave in prednostne analize
Pomen frazemov iz te skupine lahko razberemo iz pomena posameznih komponent frazema.
En del frazema navadno ohrani dobesedni pomen, drugi del pa ima frazeološki pomen, kar
pomeni, da so ti frazemi delno idiomatizirani (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 31). Najboljša
primera tega tipa sta blinder Passagier, kalter Krieg (slepi potnik, hladna vojna).
Drugi primer frazeoloških povezav, pri katerih komponente niso tako leksikalno-semantično
povezane, so t.i. prednostne analize oz. »bevorzugte Analysen«. V to skupino štejemo
frazeme, pri katerih imamo na razpolago več različnih besednih zvez, od katerih pa le eno
kombinacijo obravnavamo kot normo. Pri samostalniku Telefonnummer imamo na razpolago
zveze z glagoli bilden, zusammensetzen, auswählen ter wählen. Najpogostejša je uporaba
besedne zveze Telefonnummer wählen, pri čemer bi bila kombinacija z drugimi glagoli sicer
semantično ustrezna, vendar bi se govorcu zdela precej nenavadna (prav tam). Prednostne
analize so primerne predvsem pri primerjavi dveh jezikov ter pri učenju tujega jezika, saj šele
pri primerjavi lahko opazimo očitne razlike med dvema jezikoma.
4.3.3 Tvorjenje modelov
Tvorjenje modelov je vrsta besedne zveze, ki se tvori po vnaprej določenemu sintaktičnemu
modelu. Izbira komponent za tvorjenje besedne zveze pa je bolj ali manj prosta (Häusermann
v Burger 2003: 44)3.
Najpogosteje se uporabljajo naslednji modeli:
Primer: X um X Auge um Auge
von X zu X von Mann zu Mann, von Tag zu Tag
X hin X her Fall hin Fall her
3 Häusermann, Jürg. 1977. Phraseologie: Hauptprobleme der deutschen Phraseologie auf der Basis sowjetischer
Forschungsergebnisse. Tübingen.
17
4.3.4 Dvojčiči
Tudi dvojčiči se tvorijo po določenem modelu. Dva leksema iste besedne vrste med seboj
poveţemo z veznikom und, drugimi vezniki ali predlogi. Pri dveh različnih leksemih je vrstni
red navadno določen (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 38).
Toporišič (2006, 506–512) je med seboj primerjal frazeme nemškega in slovenskega jezika in
na podlagi tega ugotovil precej podrobnosti med njima.
Primeri: klipp und klar kratko in jasno
Hand in Hand z roko v roki
früher oder später prej ali pozneje
4.3.5 Frazeološke primerjave
Komparativni frazemi so frazeološke primerjave, ki določeno lastnost, ki je lahko izraţena z
glagolom ali pridevnikom, ponazorijo s primerjavo. Pomen primerjave, ki nastane kot skupek
pomenov posameznih komponent frazema, je lahko neidiomatičen ali delno idiomatičen
(Burger/Buhofer/Sialm 1982, 35). Tako je pri frazemih saufen wie ein Loch in schweigen wie
ein Grab pomen neidiomatičen. Drugače je pri primerih frieren wie ein Zauberer ter frieren
wie ein Schneekönig, kjer pomena ne prepoznamo takoj.
Za mnogo frazeoloških primerjav velja, da prispevajo k poudarjanju glagola ali pridevnika, s
katerim je lastnost izraţena: dumm wie Bohnenstroh, flink wie ein Wiesel, darsetehen wie ein
begossener Pudel. In prav za te je tudi značilno, da se velikokrat spreminjajo – nastanejo
variante (Burger 2003, 45).
Zanimive so tudi lastnosti ţivali, ki jih pripisujemo ljudem. Na nemško govorečih področjih je
lahko nekdo močan kot medved (stark wie ein Bär), medtem ko Francozi pravijo, da si močan
kot Turek (fort comme un Turc). Razlike med ujemanjem oz. razlikovanjem frazeološkim
primerjav med različnimi kulturnimi sistemi so zato še posebej zanimive za področje
kontrastivne lingvistike ter etnologije (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 36).
18
4.3.6 Funkcijske glagolske zveze
Ta skupina frazemov ima v jeziku pomembno vlogo. Glede na sintaktično strukturo jih
delimo v dve skupini (nav. delo, 37):
a) glagol + (člen) samostalnik v toţilniku; Lob zollen
b) glagol + predloţna zveza; zur Durchführung gelangen
Podskupino glagolov, ki se danes največkrat pojavljajo v besedilih, lahko razdelimo glede na
naslednje tri kriterije:
a) obstaja navaden glagol, ki lahko nastopa kot sopomenka (v tvorni ali trpni obliki)
funkcijskih glagolskih zvez;
b) ta glagol ima enak koren kot samostalnik funkcijske glagolske zveze;
c) samostalnik te zveze je verbalni abstrakt, ki se lahko uporablja tudi samostojno.
Tem kriterijem ustrezajo naslednji primeri, ki jih uvršamo tudi k funkcijskim glagolskim
zvezam v oţjem smislu:
Primeri: eine Anzeige (gegen jd.) erstatten
ein Geständnis ablegen
O funkcijskih glagolskih zvezah v širšem smislu pa govorimo, kadar, kot pravi Fleischer
(1997, 137), zveze ne moremo nadomestiti z enim ustreznim glagolom:
Primer: zum Vorschein bringen/kommen
in Angriff nehmen
Kot pravijo Burger/Buhofer/Sialm (1982, 37), se idiomatičnost teh zvez v širšem smislu
razlikuje; Angst haben je motivirana zveza, medtem ko zum Vorschein kommen dosega
najvišjo stopnjo idiomatičnosti.
19
4.3.7 Frazeološki termini
Vključevanje frazeoloških terminov v frazeologijo je polemično, saj jih nekateri jezikoslovci,
med njimi tudi Fleischer (1997), ne razumejo kot del frazeologije. Gre za besedne zveze, ki
poimenujejo stanja ali predmete določenega strokovnega področja.
Burger (2003, 48) meni, da je posebnost te skupine ta, da delujejo enako kot drugi termini.
Imajo točno določen (normiran) pomen, ki je ustaljen znotraj strokovnega jezika. Velikokrat
se pojavljajo v pravnih (rechtliches Gehör) in ekonomskih (eine Dividende ausschütten)
besedilih. Kot rečeno, poimenujejo predmete, stanja, institucije, ki so, čeprav spadajo v
terminologijo, del vsakdanjega diskurza.
Primer4: das Rote Kreuz
Deutsche demokratische Republik
spitzer Winkel (matematika)
4.3.8 Stalne fraze
Stalne fraze obsegajo cel stavek, njihova oblika pa je predvsem odvisna od situacije ter
sogovornika. S sobesedilom se lahko poveţejo s pomočjo dodajanja zaimkov ali drugih
kazalnih izrazov (verweisende Elemente, Burger/Buhofer/Sialm 1982, 39): Da liegt der Hase
im Pfeffer. Zanimivi so tudi izrazi, ki imajo posebno funkcijo in poloţaj v dialogih.
Primer: Nun mach' aber mal 'nen Punkt!
4.3.9 Pregovori in obrabljene zveze/puhlice
Pregovori sodijo v vejo frazeologije, ki je zelo podrobno raziskana. Zato obstajajo o njih tudi
različne definicije. Telija (Telija v Fleischer 1975: 427)5 na primer pravi, da je obstoj
pregovorov stalen in nespremenljiv ter da imajo v večini primerov metaforični, posplošen
4 Primeri iz Burger (2003, 48) in Burger/Buhofer/Sialm (1982, 38) 5 Telija, V. N. 1975. Die Phraseologie. In: Allgemeine Sprachwissenschaft. Autorenkollektiv unter der Leitung
von B. A. Serebrennikov. Ins Deutsche übertr. u. hg. Von H. Zikmund und G. Feudel. Bd. 2. Berlin. 374–429.
20
pomen. Seiler (Seiler v Fleischer 1997: 76)6 meni, da so pregovori stalne stavčne
konstrukcije, ki se nanašajo na praktično ţivljenje (praktisches Leben, Peukes v Fleischer
1997: 76)7.
Ker so pregovori torej zaključeni celotni stavki, ki so neodvisni od sobesedila, lahko na
semantični ravni govorimo o samostojnih mikro-besedilih (Mikrotexte, Burger 2003, 101).
V pregovorih so zajete predvsem izkušnje ljudi, tu so nekateri najpogostejših:
Primeri: Wer A sagt muss auch B sagen.
Kleider machen Leute.
Was du heute kannst besorgen, das verschiebe nicht auf morgen.
Danes lahko pregovore pogosto zasledimo tudi v publicističnih besedilih, kjer so uporabljeni
v ironičnem smislu, velikokrat so tudi preoblikovani – v teh primerih ponovno govorimo o
variantah oz. modifikacijah.
Sorodne pregovorom so obrabljene zveze oz. puhlice (Gemeinplätze), ki jih je od pregovorov
teţko razlikovati. Gülichova (Gülich v Burger/Buhofer/Sialm 1982: 39)8 kot kriterij za
razlikovanje med pregovori in obrabljenimi zvezami uporablja metaforičnost. Pravi, da so
pregovori metaforični, puhlice pa nemetaforični frazeološki stavki. Obrabljene zveze delimo v
dve skupini (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 40):
o kvazi tavtologije: Was sein muss, muss sein – Was zu viel ist, ist zu viel.
o truizmi, ki sporočajo nekaj samoumevnega: Man lebt nur ein Mal – Wir sind alle nur
Menschen.
4.3.10 Izjeme
Po kriterijih mešane klasifikacije (glej Burger/Buhofer/Sialm 1982, 30) obstajata dve izjemi,
in sicer krilate besede (geflügelte Wörter) ter kinegrami (Kinegramme).
6 Seiler, F. 1922. Deutsche Sprichwörterkunde. München. 7 Peukes, G. 1977. Untersuchungen zum Sprichwort im Deutschen. Semantik, Syntax, Typen. Berlin
[Philologische Studien und Quellen 86]. 8 Gülich, E. 1978. „Was sein muß, muß sein.“Überlegungen zum Gemeinplatz und seiner Verwendung. In:
Bielefelder Papierezur Linguistik und Literaturwisenschaft 7 (1978). 1–41.
21
Krilate besede
Termin krilate besede (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 43) sega nazaj v drugo polovico 19.
stoletja, ko ga je ţe od Homerja prevzel Georg Büchner. Po Büchnerjevi razlagi pomeni
termin krilate besede reke, ki imajo svoj izvor v literarnih delih in so pogosti v rabi (prav
tam). Dandanes izvor teh rekov ni omejen le na literarna dela, temveč se črpajo predvsem iz
mnoţičnih medijev ter drugih neliterarnih področij, ki so danes aktualna. Bistvenega pomena
je, da se govorec zaveda, da ima t.i. rek izvor, ki ga je tudi mogoče določiti (Burger 2003, 46).
Za krilate besede novejšega časa je poleg tega, da so mnogokrat nepravilno citirane, značilno
tudi, da so v veliki meri spremenjene.
V Burger/Buhofer/Sialm (1982, 46) lahko najdemo nekaj nazornih primerov. Tako lahko iz
naslova Brechtove knjige Der gute Mensch von Sezuan nastane modifikacija der gute Mensch
von Köln ter von Marokko, naslov filma Scheidung auf italienisch pa se spremeni v Scheidung
auf französisch ali berlinisch. Velikokrat so uporabljeni tudi modificirani reklamni slogani.
Tak je primer slogana Neckermann macht´s möglich iz časa povojnega obdobja, ki se je
pozneje uporabljal tudi v drugih različicah, kot so Nixon (Mao, Ranault) macht´s möglich.
Krilate besede se razlikujejo od pregovorov v tem, da niso vezane na določeno stavčno
strukturo in so zaradi tega še bliţe frazeologiji. V kolikor v pogovoru izpustimo vir (avtorja),
lahko v bistvu ţe govorimo o frazemu. Iz krilatih besed se lahko razvijejo pregovori s stalno
stavčno strukturo, kot so: Wir leben nicht, um zu essem; wir essen, um zu leben (Sokrates).
Das Hemd ist (mir) näher als der Rock (Plautus) (Fleischer 1997, 79–80).
Kinegrami
S pomočjo kinegramov lahko konvencionalne neverbalne oblike vedenja opredelimo in jih
kodiramo s pomočjo jezika. Verbalizacijo neverbalnega vedenja posledično imenujemo
kinegram (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 56–57).
Navadno ima kinegram kinetični (prvi) ter simbolični (drugi) pomen. Oba pomena se nanašata
na realnosti. Kadar se prvi pomen nanaša na fizično realnost, drugi pa na sociološko-kulturno
realnost – torej kadar so dani ti semantični pogoji, govorimo o pravih kinegramih (echte
Kinegramme, nav. delo: 59). V primerih, kjer ima le simbolični pomen realno referenco (sich
22
die Haare raufen) in ima dobesedni pomen le vlogo metafore simboličnega pomena, gre za
neprave oz. psevdo-kinegrame (unechte, Pseudo-Kinegramme) (prav tam).
4.4 Semantična klasifikacija
Za večino frazemov velja, da pomen frazema kot leksikalizirane enote ni nujno vsota
pomenov posameznih leksemov (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 3). Skupek teh pomenov
navadno nima nobenega smisla in v teh primerih dobesedni pomen pripomore pri določanju
semantičnih lastnosti frazeoloških besednih zvez oz. frazemov. To pa seveda ne pomeni, da
med posameznimi dobesednimi pomeni na eni strani in frazeološkim pomenom na drugi
strani ni popolnoma nobene povezave.
Med tema pomenoma obstajajo različni odnosi, ki jih je (nav. delo, 4) mogoče opredeliti s
pomočjo motiviranosti, ki nam pomaga, da lahko iz posameznih sestavin sklepamo o pomenu
frazema kot celote. Ločimo torej:
a) nemotivirane frazeme, kadar pomena frazema ni mogoče razbrati na podlagi pomena
posameznih sestavin (an jemandem einen Narren gefressen haben);
b) delno motivirane frazeme, kadar pomena frazema ne moremo razbrati na podlagi vseh
sestavin, oz. kadar pomen določenih sestavin ne vpliva na pomen celotnega frazema (klipp
und klar);
c) motivirane frazeme:
- neposredno motivirane, kadar lahko frazem razumemo na podlagi ene sestavine
dobesednega pomena (Dank sagen);
- metaforično motivirane frazeme, kadar lahko pomen frazema razberemo le iz pomenov
posameznih sestavin v prenesenem pomenu (das fünfte Rad am Wagen sein, den Kopf
verlieren).
23
5 PUBLICISTIČNA BESEDILA
Pogostost pojavitev frazemov se razlikuje tudi glede na besedilno vrsto. Z gotovostjo lahko
trdimo, da se izjemno veliko uporabljajo v časopisih, oz. bolje rečeno v časopisnih besedilnih
vrstah. V vseh časopisih, ki jih preučujem v svoji diplomski nalogi, se prav tako pojavljajo
različne besedilne vrste, kot so na primer reportaţe, glose, komentarji, kritike. Frazemi, ki se
pojavljajo v teh besedilih, pa imajo različne funkcije.
Glede na kriterij namernosti je H. H. Lüger (1995, 77) razdelil publicistična besedila v pet
skupin, v katere uvršča posamezne besedilne vrste:
besedila s funkcijo ustvarjanja stika;
informacijska besedila (poročilo, vest, reportaţa);
mnenjska besedila (komentar, glosa, kritika, mnenjski intervju);
pozivna besedila (pisma bralcev);
poučno-navodilna besedila (navodila za uporabo).
Najprej bom na kratko opredelila značilnosti in razlike med besedilnimi vrstami, ki sem jih
dala pod drobnogled. Najbolj sem se namreč osredotočila na glose in komentarje, saj menim,
da se frazemi v omenjenih besedilih vrstah najpogosteje pojavljajo.
5.1 Mnenjska besedila
Kot ţe pove samo ime te vrste besedil, je njihova glavna značilnost ta, da eksplicitno izraţajo
kritiko, oceno (pozitivno ali negativno) nekega stanja. Med te vrste besedil sodita komentar in
glosa.
Komentar
Zelo pomembna funkcija publicističnih komentarjev je njihova neodvisna interpretacija ter
razlaga aktualnih dogodkov (Koszyk/Pruys v Lüger 1995: 26)9. V komentarjih avtor zavzame
svoje stališče glede aktualnih dogodkov v politiki, gospodarstvu in druţbi. Prav zato so
9 Koszyk, K. 1969. Wörterbuch der Publizistik. München. (Neuausgabe 1981: Handbuch der
Massenkomunikation)
24
izredno subjektivni, saj avtor analizira in utemeljuje svoje stališče in na tak način poskuša
vplivati ali celo spremeniti bralčevo mnenje. Velikokrat se nanašajo na sporne in polemične
teme. Najdemo jih lahko v vseh dnevnih in tedenskih časopisih.
V prvem stavku oziroma odstavku avtor navadno navede temo, na katero se nanaša komentar.
V vseh nadaljnjih odstavkih poskuša svoje stališče natančno ter logično utemeljiti. Jezik v
komentarjih je zelo nazoren, konkreten, prevladujejo glagolski stavki in ne tipični nominalni
slog, bogat je tudi pri številu metafor in frazemov, ki omogočajo jasno ponazoritev
argumentov (Burger 1990, 332–333).
Glosa
V nasprotju s komentarjem glosa na satiričen in smešen način opisuje določeno temo. Glosa
ima podobno makrostrukturo kot komentarji, in sicer avtor svojo tezo, ki jo postavi ţe v
uvodu, poskuša utemeljiti v t.i. argumentativnem jedru (argumentativer Kern, Lüger 1995,
137–139). Pomembna razlika pa je, da poskuša glosa to doseči s svojim najpomembnejšim
sredstvom – ironijo.
Glose se poleg aktualnih dogodkov nanašajo tudi na bolj postranske teme, ki pa v samem
besedilu niso eksplicitno izraţene, temveč mora bralec le-to izluščiti sam. Ker velja ironija za
glavno sredstvo glose, v tej besedilni vrsti ne manjka retoričnih elementov, posebej metafor in
primer, idiomov ter besednih iger.
Posebna vrsta glose je kolumna - članek, ki ga avtor redno objavlja v tedenskih ali dnevnih
časopisih, in v njem poskuša na čim bolj satiričen in duhovit način izraziti svoje mnenje.
Dober primer kolumne je Zwiebelfisch, ki jo redno objavlja Bastian Sick na spletni različici
tednika Spiegel.
25
6 ZNAČILNOSTI PREUČEVANIH ČASOPISOV
6.1 Die Zeit10
Slika 2: Logotip tednika Die Zeit
Prva izdaja nemškega tedenskega časopisa DIE ZEIT je izšla 21. februarja 1946. Izhaja vsak
četrtek v Hamburgu, v primeru praznikov se datum izida pomakne naprej. Sebe imenujejo
tedenski časopis za politiko, gospodarstvo, znanost in kulturo (Wochenzeitung für Politik,
Wirtschaft, Wissen und Kultur) in menijo, da so liberalno usmerjen časopis. Pri kontroverznih
temah dodajo tudi mnenja različnih zornih kotov, tako si lahko bralec ustvari svoje mnenje
sam. Vsak teden natisnejo 502.418 izvodov za več kot 2 milijona bralcev. Od leta 1996 je na
voljo tudi spletna različica Zeit Online.
Prvi izdajatelji tednika so bili Gerd Bucerius, Lovis H. Lorenz, Richard Tüngel in Ewald
Schmidt di Simoni. Ţe v zadnji fazi druge svetovne vojne so načrtovali izdajo meščanskega
časopisa (bürgerliche Zeitung), ki ga je urejal Ernst Samhaber.
V vsaki izdaji si vsak teden sledijo naslednje rubrike: politika, dosje, gospodarstvo, znanje,
kultura, literatura, ţivljenje, potovanja, moţnosti, ki skupaj obsegajo od 85 do 100 strani. V
tedniku Die Zeit lahko najdemo različne besedilne vrste, vse od političnih komentarjev,
reportaţ, intervjujev, glos. Kot ciljno bralstvo lahko opredelimo ljudi z višjo izobrazbo. Tudi
jezikovno je tednik na izredno visoki ravni, besedišče je izbrano, pojavlja se veliko terminov,
okazionalizem, zato se drugi dnevni časopisi s tem tednikov teţko kosajo. Prav zato sem si za
obravnavo izbrala ta tednik, saj menim, da je jezik zelo bogat in bom v člankih našla tudi
mnogo frazemov.
10 Povzeto po <http://de.wikipedia.org/wiki/Die_Zeit> obiskano dne 10. decembra 2010.
26
6.2 Bild
Slika 3: Logotip dnevnika Bild
Dnevni časopis Bild (ali včasih pogovorno Bildzeitung) je časopis z najvišjo naklado ter prav
tako najpogosteje citiran časopis v Nemčiji. Ta nemški bulvarski časopis je prvič izšel 24.
junija 1952 pri zaloţbi Axel-Springer.11
Za razliko od tednika Die Zeit v tem dnevniku ne najdemo tipične delitve po temah. Časopisni
članki iz različnih področij so pomešani, med njimi je tudi ogromno fotografij. Za Bild je
značilno, da nad članki najdemo okvirčke, v katerih je zabeleţena besedilna vrsta (npr.
Nachricht). Burger je mnenja (1990, 99–101), da imajo komentarji in novice v tem dnevniku s
tradicionalnimi besedilnimi vrstami skupno le ime. Pravi, da so novice na t.i. razumljivem
minimumu. Obsegajo enega ali dva stavka ter lahko razumljive elipse. Prav tako ne najdemo
veliko zloţenk ali okazionalizmov, ki so značilni za nemški jezik. Podobno je tudi v drugih
besedilnih vrstah, kot so komentarji in glose. Zato se mi je zdelo zanimivo, prav ta dnevnik, ki
je jezikovno na precej nizki ravni, primerjati s tednikom Die Zeit.
Tudi Mittelberg (Mittelberg v Lüger, 1995: 32–33)12
je pri preučevanju skladnje v dnevniku
Bild prišel do zanimivih zaključkov. Stavki v člankih so izredno kratki (pet besed), pri čemer
prevladujejo enostavni priredni stavki. Poleg povednih stavkov je tudi veliko stavkov v
velelnem naklonu. Tudi raven besednega zaklada je zelo nizka, kar se potrjuje z nagnjenostjo
k drastičnemu izraţanju; pojavljajo se pogovorni izrazi, preseţniki, čustveno obarvano
besedje (Lüger 1995, 33).
11 Povzeto po <http://de.wikipedia.org/wiki/Bild_%28Zeitung%29> obiskano dne 10. decembra 2010. 12 Mittelberg, E. 1967. Wortschatz und Syntax der Bild-Zeitung. Marburg.
27
6.3 Mladina13
Slika 4: Logotip tednika Mladina
Splošno-informativna slovenska revija, ki izhaja enkrat tedensko, je bila ustanovljena leta
1943, v obdobju okupirane Slovenije. Med vojno je delovala kot ilegalno mladinsko glasilo
Zveze slovenske mladine, ki je podpiralo narodno-osvobodilni boj, njegov prvi urednik je bil
Mitja Vošnjak, ţe takrat pa je veljala za precej kontroverzno. Tudi danes novinarji Mladine
slovijo po svoji uporniški naravi, zaradi česar se je revija ţe nekajkrat znašla na zatoţni klopi.
Aktualni urednik tednika je Grega Repovţ. Da spada Mladina med najbolj odmevne tednike v
drţavi, pa potrjuje tudi naklada – tedensko število izvodov je namreč 20.000. Najpogostejše in
tudi najodmevnejše so kontroverzne politične in religiozne teme, zaradi katerih lahko rečemo,
da je Mladina eden od najvplivnejših političnih tednikov v Sloveniji. Od leta 2000 je Mladina
prisotna tudi v spletni različici, ki je leta 2007 dosegla več kot 105.000 različnih uporabnikov.
6.4 Slovenske novice14
Slika 5: Logotip dnevnika Slovenske novice
Slovenske novice so ena od večih (poleg edicij Pogledi, Grafičar) samostojnih edicij druţbe
Delo. Prvi začetki druţbe Delo segajo v leto 1955 z ustanovitvijo podjetja Slovenski
poročevalec. Pozneje, 1. maja 1959 je izšel prvi izvod časopisa Delo.
Leta 1991 je začel izhajati prvi slovenski tabloidni časopis Slovenske novice, ki je postal
najbolj bran slovenski dnevni časopis. Pri Delu sami pravijo, da spadajo Slovenske novice k
lahkotnejšim časopisom, njihov cilj je, da zaobjamejo čim širši spekter vsebin, ki so
obravnavane na manj zahteven način.
13 Povzeto po <http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladina> obiskano dne 10. decembra 2010. 14 Povzeto po <http://dd.delo.si> obiskano dne 10. decembra 2010.
28
Odgovorni urednik Slovenskih novic je bil vse od njihovega začetka Marijan Bauer, ki je leta
2010 s tega mesta odstopil. V tem 18-letnem obdobju so Slovenske novice postale najbolj
prodajan časopis, saj jih bere vsak peti Slovenec. Dosegle so skoraj 400.000 bralcev ter preko
90.000 izvodov dnevno.
Od junija 2010 deluje tudi spletni portal slovenskenovice.si, kjer lahko obiskovalci, kot
pravijo pri časopisu, najdejo vse od afer in škandalov iz politike ter estrade do zgodb
navadnega človeka.
Če primerjamo tednik Mladina in dnevnik Slovenske novice, so razlike očitne. Pri branju
Mladine lahko kaj kmalu ugotovimo, za katero besedilno vrsto gre, medtem ko je v
Slovenskih novicah karakteristike določenih besedilnih vrst teţje prepoznati. Pestrost izbire
različnih novic je sicer večja v Novicah, so pa članki krajši in bolj informativne narave. V
Mladini prevladujejo predvsem politične teme, zaradi česar je kritičnost avtorjev večja, to pa
se odraţa tudi v besedišču. Ţe po prvem branju je bila očitna razlika v jeziku; po primerjavi
nekaj člankov je bila razlika tudi v pogostosti rabe frazemov.
7 VLOGA FRAZEMA V BESEDILU
Jezikoslovci so ţe velikokrat poskušali določiti vloge frazemov v besedilu. Te je določenemu
frazemu teţko določiti, še posebej, če pri tem ne upoštevamo besedilne vrste oz.
komunikativne situacije. Zato splošne tipologije funkcije frazemov tudi niso naprej
raziskovali.
Z gotovostjo lahko rečemo, da avtorji besedil, predvsem pri tvorjenju publicističnih besedil,
frazeme uporabljajo namerno, saj ţelijo pri bralcu doseči določen učinek. Tudi H. H. Lüger
(1995) je publicistična besedila, oz. posamezne besedilne vrste, glede na kriterij namernosti
razdelil v pet skupin. Ţe po tej delitvi lahko sklepamo, da so besedilne vrste ter frazemi tesno
povezani. Tako kot ima posamezna besedilna vrsta svojo funkcijo, jo imajo tudi frazemi, ki so
uporabljeni znotraj te besedilne vrste, kar pomeni, da avtor določene frazeme uporabi zato, da
uresniči namen same besedilne vrste.
29
Tudi Fleischer (1997, 218) se je odločil za podobno klasifikacijo, le da se je osredotočil na
pragmatične funkcije frazemov – se pravi „učinke frazema, ki pripomorejo k uresničevanju
namena sporočevalca“ („... Wirkungsmöglichkeiten der Phraseologisemn zur Unterstützung
der Intentionen des Senders ...“ – Fleischer 1997, 218, prevod Diana Plazar). Te so naslednje:
frazemi so lahko indikatorji druţbenega odnosa med sogovornikoma. Izbira frazema
lahko vpliva na vzpostavitev tesnega in zaupljivega odnosa;
frazemi lahko opozarjajo na čustveni odnos (pozitiven ali negativen) sporočevalca do
stvarnosti in le-tega neposredno prenesejo na prejemnika;
sporočevalec ima lahko tudi ironičen ali šaljiv odnos in se tako distancira od
stvarnosti. Pri takem vrednotenju se navadno uporabljajo frazemi, ki so označeni kot
zastareli, privzdignjeni (Fleischer 1997, 219). K ironiji pa pripomorejo tudi variante
ter modifikacije;
sporočevalec uporabi frazeme, ki se nanašajo na vsakdanje dogodke, z namenom, da
ublaţi kako vedenje, zato ti frazemi delujejo kot evfemizmi. Kadar se ti uporabljajo z
namenom, da omilijo neko dejanje, ki velja za izrecno negativno, lahko govorimo tudi
o manipulaciji;
uporaba frazemov lahko naslovnika pripravi do razmišljanja o neki temi, kar se doseţe
z nazornostjo in čustvenim poudarjanjem;
frazemi lahko nazorno prikazujejo najrazličnejša stanja. Prednost v njihovi širokem
razponu uporabe je v tem, da poenostavljajo komunikacijo, kar seveda ni zmeraj
negativno, je pa res, da poenostavljanje ne pride v poštev v vseh komunikacijskih
situacijah.
8 FRAZEMI IN STALNOST
Ena od glavnih značilnosti frazemov je stalnost, čeprav pri preučevanju frazemov sčasoma
pridemo do zaključka, da je popolna stalnost lastnost le redkih frazemov ter da je zelo
relativna. Kadar poskušamo določiti osnovno (leksikalizirano) obliko frazema, nastanejo
teţave. Krţišnikova (1996), ki se v slovenskem prostoru še največ ukvarja s frazeologijo,
uvaja termin normativnost, ki je v frazeologiji teţko določljiva. Zahteva namreč opredelitev
določene izhodiščne (invariantne) oblike, ki jo tvorijo zaporedje in vrsta sestavin, minimalno
število sestavin ter razmerja med njimi (Krţišnik 1996, 133).
30
Stalnost se nanaša predvsem na nespremenljivost sestavin frazema, kadar pa te meje
prestopimo, se frazem spremeni. Burger/Buhofer/Sialm (1982, 67) prav tako menijo, da
obstaja le majhna skupina stalnih frazemov, ki ne kaţejo nobenih sprememb oz. variant. K
tem stalnim besednim zvezam uvrščajo arhaične elemente (klipp und klar) in druge frazeme z
visoko stopnjo idiomatičnosti (ins Gras beißen).
Kljub tej statistiki, če lahko tako rečemo, da je stalnost lastnost le majhnega števila frazemov,
sem v preučevanem gradivu naletela na nekaj frazemov v leksikalizirani obliki. V primerjavi
z modificiranimi frazemi so bili ti seveda v manjšini – v vseh slovenskih in nemških člankih
sem namreč zasledila le enajst takih primerov:
(1) Seinem Land, dem er schwor, Schaden von ihm abzuwenden, erweist Köhler einen
Bärendienst. (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Osnovna oblika: jmdm. einen Bärendienst erweisen
Pomen: nekomu bolj škoditi kot koristiti
(2) Von einer gesunden Arbeitswelt, in der die Arbeitsbedingungen rundherum stimmig sind,
kann aber keine Rede sein. (Die Zeit: Arbeitsbedingungen Gute Arbeit darf nicht krank
machen)
Osnovna oblika: von etwas kann nicht die/[gar] keine Rede sein
Pomen: nekaj sploh ne pride v poštev
(3) Selbstverständlich dürften wir auch unsere besten Freunde nicht schonen, zum Beispiel
Mme. Sarkozy, die Mannesrechte verletzt, wenn sie dem ihren die Hörner aufsetzt. (Die Zeit:
Menschenrechte Ein einig Volk von Weltpädagogen)
Osnovna oblika: jmdm. Hörner aufsetzen
Pomen: smrtna: natakniti/nasaditi komu roge, prevarati zakonskega partnerja
(4) Der wirkt immer noch Wunder gegen die Hyperventilation unserer Zeit, kaum ein Werk
atmet tiefer als die wunderbare Langeweile, die dieser Schriftsteller zu Papier brachte. (Die
Zeit: Vulkanausbruch)
Osnovna oblika: etwas zu Papier bringen
Pomen: nekaj zapisati, zabeleţiti
31
(5) Lafontaine warf 1999 die Brocken hin, als in der damals neuen rot-grünen Regierung
nicht alles nach seiner Nase ging. (Bild: Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten,
Köhler macht den Lafontaine)
Osnovna oblika: die Brocken hinwerfen
Pomen: obupati
(6) „Hut ab, da wollte einer nicht mehr beim Drecks-Spiel der Parteien mitmachen.” (Bild:
Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten, Köhler macht den Lafontaine)
Osnovna oblika: Hut ab
Pomen: „kapo dol“, izkazati nekomu spoštovanje
(7) Also – meine Schwester Nina und ihr Lebensgefährte Achim lieben es, sich gegenseitig
Streiche zu spielen. (Bild: DIE KOLUMNE NUR FÜR FRAUEN Wie das Fernsehen unseren
Familienfrieden retten kann)
Uporabljen frazem: […] sich gegenseitig Streiche zu spielen.
Osnovna oblika: jmdm. einen Streich spielen
Pomen: nekoga draţiti s šalo
(8) Tudi izbruh pred parlamentom je posredno v marsičem njegovo maslo, naj govori, kar
hoče. (Mladina: Kockanje)
Osnovna oblika: biti od nekoga maslo
Pomen: nekdo je nekaj povzročil, zakrivil
(9) Pogosto se obrne proti tistim, ki so vanj tako ali drugače vpleteni. Prav zaradi te
dvoreznosti je treba nasilje odkloniti, tudi če vprašanja ostanejo - ali naj se vdaš v usodo,
čeprav delajo s tabo kot svinja z mehom? (Mladina: Kockanje)
Osnovna oblika: delati kot svinja z mehom
Pomen: grdo, malomarno ravnati
(10) Ti vsem solijo pamet in lastno neumnost prodajajo za vrlino, iz demokratske opredelitve
drugih pa oblikujejo nove (iz)vire svojega zasebnega bogatenja in profiterstva, hkrati pa
zanikajo vse, kar so drugi naredili. (Mladina: Laţeš, kradeš, bolhe ješ)
Osnovna oblika: soliti nekomu pamet
Pomen: vsiljevati svoje védenje, znanje
32
(11) Poleg vseh nepravilnosti, ki so si jih privoščili novomeški možje v modrem, bode v oči
tudi dejstvo, da so preiskovalno sodnico na kraj dogodka poklicali šele poldrugo uro po
nesreči, ko bi lahko že povsem zakrili sledi, svojce hudo poškodovane ženske pa o nesreči
obvestili šele po šestih urah. (Slovenske novice: Policist za vse krivi nosečnico)
Osnovna oblika: bosti v oči
Pomen: vznemirjati, draţiti
9 VARIANTE IN MODIFIKACIJE
Če se pri oblikovanju frazema oddaljimo od norme, ki jo uvaja Krţišnikova (1996, 133), in ta
oddaljitev od norme ni opredeljena kot napaka, razlikujemo med frazeološkimi variantami (ki
se med seboj razlikujejo glede na stilno zaznamovanost) ter modificirano besedilno rabo.
Kakor pravi E. Krţišnik (nav. delo, 134), je za določitev normativne podobe frazema treba
ločiti med variantami, ki so ustaljene, in modificirano rabo, ki ni ustaljena. Pri določevanju
teh sprememb frazema se moramo zavedati, da vsak odstop od norme ne pomeni nujno kršitve
norme – posebej pri publicističnih besedilih, kjer so odstopi od norme zelo pogosti.
Krţišnikova (prav tam) meni, da so modifikacije inovativne spremembe oblike in/ali pomena
frazema, so namerne in enkratne. Te prenovitve, kot jih poimenuje, so uspešne, kadar je
razvidno razmerje do izhodiščne oblike in pomena – tako nastaja napetost med izhodiščnim in
novim pomenom.
Tudi C. Palm (1997, 72) opredeljuje variante kot spremembe alternativnega značaja, ki ne
vplivajo na pomen frazema, lahko pa vplivajo na konotacijo. Modifikacije na drugi strani so
priloţnostne (okazionalne) spremembe frazema in zato niso leksikalizirane.
Burger (2003, 27) definira variante kot običajne pojave (usuelle Erscheinungen, Burger 2003,
27), ki so po večini leksikografsko opredeljeni. Gre za formalne spremembe frazema, pri
katerih se frazeološki pomen ne izgubi. Za modifikacije prav tako meni, da so okazionalne
spremembe frazema za potrebe določenega besedila.
33
Pri preučevanju korpusa besedil večkrat nisem bila prepričana, ali določeno spremembo
frazema uvrstiti med variante ali med modifikacije ali gre celo za napako v rabi. Največ teţav
sem imela, kadar je bil osnovni obliki frazema dodan en ali več leksemov in ko so bile
določene komponente frazema zamenjane z drugimi. V teh primerih sem teţko določila, ali
gre za varianto ali morda modifikacijo z zamenjavo oz. dodajanjem leksema.
9.1 Variante
Variante pomenijo spremembo frazema na leksikalni ravni in posledično tudi sintaktične ter
morfološke spremembe posameznih komponent. Fleischer (1997, 205–207) je opredelil
variante v treh pogledih:
a) Prva moţnost so t.i. frazeološke strukturne variante (phraseologische Struktur-Varianten),
ki ne vplivajo na pomen, niti na stilistično označenost frazema. Tukaj se komponente frazema
lahko spremenijo morfološko ter sintaktično, nanašajo se torej na:
število (seine Hand/Hände im Spiel haben);
rekcijo (mit den Achseln/ die Achseln zucken);
rabo člena in določnih členov (das/sein Herz auf der Zunge tragen);
pomanjševalnice (jmdm. Kein Haar/Härchen krümmen);
vrsto zanikanja (jmdm. keinen/ nicht den Bissen Brot gönnen);
glasovno strukturo (etw. ist gehupft/gehüpft wie gesprungen);
fakultativno vlogo elementov za razširitev (sich etw. an den [fünf] Fingern abzählen
können).
b) Druga moţnost so variante, ki temeljijo na zamenjavi posameznih leksikalnih komponent
frazema. Na ta način lahko nastanejo frazeološki sinonimi (auf den Arm/auf die Schippe
nehmen) ali frazeološki antonimi (mit dem/gegen den Strom schwimmen). S to vrsto variant so
posledično povezane tudi spremembe v pomenu ali konotaciji, do česar pri prvi vrsti variant
ne prihaja.
c) Zadnja oblika variant je razširitev oz. redukcija komponent frazema (Erweiterung oder
Reduktion). V tem primeru razlikuje med redukcijo, ki vodi k avtonomizaciji skupine
komponent in tako nastanku novega frazema, kar Fleischer imenuje frazeološka derivacija.
34
Kadar se avtonomizira le posamezna komponenta frazema, govorimo o defrazeološki
derivaciji.
Primeri:
o razširitev: frazem etw. unter die Lupe nehmen se razširi v frazem etw. unter die
kritische Lupe nehmen (Fleischer 1997, 208)
o frazeološka derivacija: iz pregovora Wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
je nastal frazem jmdm. eine Grube graben (nav. delo, 190)
o defrazeološka derivacija: iz frazema steif wie ein Stock je nastal pridevnik stocksteif
(nav. delo, 185)
9.2 Modifikacije
Modifikacije so spremembe frazemov, ki jih ne moremo več uvrščati v skupino variant. Pri
tem je treba poudariti, da meja med variantami in modifikacijami ni vedno jasna in jo je teţko
določiti. Doslej se je znotraj modifikacij razlikovalo zgolj med normalno in modificirano
uporabo, niso pa se upoštevali učinki modifikacij. Seveda je mogoče tudi to, da pri vsaki
modifikaciji ne gre zgolj za jezikovno igro. Zato je treba razlikovati med učinki glede na
posamezen tip modifikacije ter to, da se pojavljajo v določenih besedilnih vrstah
(Burger/Buhofer/Sialm 1982, 69). Pogosto prihaja tudi do mešanja teh tipov, zato je včasih
frazem teţko uvrstiti v točno določen tip modifikacij.
V svoji diplomski nalogi obravnavam modifikacije kot frazeme, ki jih v slovarju ne moremo
najti in ki jih je avtor besedila namenoma spremenil ter tako vplival na sam pomen in
stilistično vrednost besedila.
S to temo so se podrobneje ukvarjali Burger/Buhofer/Sialm v delu Handbuch der
Phraseologie (1982, 68–105), kjer razlikujejo med dvanajstimi različnimi tipi modifikacij:
zamenjava leksema (lexikalische Substitution);
dodajanje pridevnika (Hinnzufügung eines Adjektivs);
zloţenke (Determinativkompositum);
dodajanje prilastka v rodilniku (Hinzufügung eines Genitivattributs);
ločevanje (Abtrennung);
35
krajšanje (Verkürzung);
koordinacija (Koordinierung);
menjavanje pritrjevanja in zanikanja (Wechsel Affirmation – Negation);
reference v kontekstu (Verweise im Kontext);
kršenje semantičnih pogojev (Verletzung der semantischen Selektionsbedingungen);
kršenje besedilnolingvističnih pogojev (Verletzung der textlinguistischen
bedingungen);
kopičenje (Häufung);
kriţanje ali kontaminacija (Kontamination);
katahreza (Katachrese).
10 ANALIZA FRAZEMOV V IZBRANEM ČASOPISJU
Pri zbiranju gradiva za preučevanje frazemov sem se osredotočila na nemško in slovensko
časopisje. Pri tem sem izbrala po dva para časopisov, pri katerih so – po mojem mnenju –
razlike v jeziku precejšnje: nemški tednik Die Zeit in dnevni časopis Bild ter slovenski tednik
Mladina in dnevnik Slovenske novice.
Predvidevam, da se bodo razlike v jeziku zrcalile tudi v posameznih besedilih. Med različnimi
prispevki, ki so na voljo v omenjenih časopisih, sem se osredotočila na komentarje ter glose –
besedilni vrsti, ki sta najbolj zanimivi za preučevanje frazemov, saj ima avtor pri ustvarjanju
veliko svobode.
Izpostaviti moram tudi, da sem gradivo jemala iz spletnih različic časopisov. To dejstvo sem
mi zdi pomembno, saj menim, da se »internetni jezik« in besedila razlikujejo od tistih v
tiskani obliki. V tisku je problem predvsem prostor za objavljanje člankov oz. pomanjkanje
le-tega. Zaradi tega so avtorji velikokrat primorani »ţrtvovati« svoja besedila (jih skrajšati).
Na spletnih portalih časopisov ima pomembno vlogo predvsem vizualna podoba. Avtor ima
za izraţanje svojega mnenja na voljo poleg samega besedila tudi druga sredstva, predvsem
estetska. Velikokrat se premalo pozornosti posveti tudi makrostrukturi besedilnih vrst. Menim
pa, da ima avtor večjo svobodo pri ustvarjanju, temu primerna je tudi izbira jezikovnih
sredstev, v člankih ni vedno uporabljena knjiţna zvrst jezika, poleg tega so prispevki
velikokrat tudi daljši.
36
V vsakem časopisu sem pod drobnogled vzela po dva komentarja in po dve glosi – skupaj 16
besedil. Pri izbiri besedil sem bila pozorna na to, da so članki kar se da ustrezali značilnostim
besedilne vrste. V časopisih Die Zeit in Mladini s tem nisem imela velikih teţav, saj je bila
izbira komentarjev in glos velika. Drugače je bilo pri časopisih Bild in Slovenske novice. V
dnevniku Bild so sicer besedilne vrste označene v okvirčkih nad besedilom, a je dejanska slika
malce drugačna, saj le malo besedil res ustrezalo značilnostim omenjenih besedilnih vrst.
Podobno je v Slovenskih novicah, kjer sem še posebej teţko našla glose. V obeh primerih sem
na koncu izbrala besedila, ki so se značilnostim komentarjev ter glos, ki sem jih obravnavala,
najbolj pribliţala.
Iz tednika Zeit Online sem izbrala naslednje članke: komentarja Rücktritt Köhler in
Arbeitsbedingungen Gute Arbeit darf nicht krank machen glosi Menschenrechte Ein einig
Volk von Weltpädagogen in Vulkanausbruch, na spletni strani dnevnika Bild komentarja
Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten: Köhler macht den Lafontaine in Rücktritt
ohne Grund ter glosi Wie das Fernsehen unseren Familienfrieden retten kann in Gedanken
am Sonntag: Sollen sich die Gefängnistore für 160 Schwerverbrecher früher öffnen? Pri
branju slovenske Mladine sem se odločila za komentarja Pahorjev moralni tobogan in
»Ljudje ljubijo tudi največje lopove« ter glosi Lažeš, kradeš, bolhe ješ in Kockanje. V
Slovenskih novicah sem izbrala komentarja Križanič pogreša Draga Isajlovića in Policist za
vse krivi nosečnico ter glosi Nasedel moj ego in Barka ni kokoš.
Pri izbiri virov za obravnavanje leksikaliziranih frazemov in njihovih pomenov sem pri
analizi nemških besedil uporabila DUDEN 11 - Redewendungen, pri iskanju slovenskih
ustreznic pa sem si pomagala tudi z delom Elizabete M. Jenko – Vzeti pot pod noge.
Pri analizi slovenskih besedil je bilo teţje, saj o frazeologiji slovenskega jezika obstaja le
malo gradiva. Kot pravi Toporišič (2006, 487), je frazeologija pri nas še v povojih. Kot
materni govorci slovenskega jezika frazem sicer prepoznamo, zaradi pomanjkanja novejših
jezikovnih virov pa ga po lastni oceni teţko opredelimo kot leksikalizirano obliko. Jezik se
nenehno spreminja in z njim tudi frazeologija. Veliko frazemov smo bodisi prevzeli iz tujih
jezikov bodisi so nastali kot posledica trenutnega druţbenega dogajanja (npr. recesije). Kot
glavni vir sem izbrala Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Kljub temu, da je SSKJ ţe
starejši vir in ne vsebuje novonastalih gesel je najbolj zanesljiv vir, ki ga v slovenskem
prostoru trenutno premoremo. Pri nekaterih primerih mi je bil v pomoč tudi Kebrov
Frazeološki slovar slovenskega jezika (poskusni zvezek).
37
Pri analizi frazemov sem najprej navedla posamezne primere s kratkim sobesedilom. Izluščila
sem uporabljen frazem, nato navedla njegovo leksikalizirano (slovarsko) obliko, njegov
pomen ter nato določila, ali je bila uporabljena varianta oz. modifikacija. Primere, v katerih je
bila uporabljena modifikacija, sem razvrstila glede na tip modifikacije, pri čemer sem
upoštevala tudi vire.
10.1 Variante
Kakor pravi tudi Krţišnikova (1994b, 93), frazemi niso popolnoma nespremenljivi in jih v
besedilu ni treba zmeraj uporabljati v citatni obliki. Pri tem ne spreminjamo pomena frazema,
temveč njegovo obliko, tako nastajajo frazeološke variante in modifikacije.
»Neupoštevanje stalnosti frazema, vključno s stalno oz. omejeno sprejemljivostjo, ni samo
kršitev ozko pojmovane knjiţnojezikovne norme, ampak lahko povzroči nesporazum in
nerazumevanje. Napačne raba namreč povzroča razpad pomena frazema, namesto
frazeološkega pomena frazema v besedilu nastopa dobesedni pomen proste besedne zveze,
kadar ta obstaja, ali pa pride do nesmisla.« (prav tam)
Spodnje primere frazemov sem uvrstila med variante, ker ne vplivajo na stilistično vrednost
frazema ali na njegov pomen. Tako med variante kakor tudi med modifikacije sodijo
zamenjave ali dodajanja leksemov. Med variante sem uvrstila tiste primere, kjer sta oba
leksema nevtralna oz. kjer ne prihaja do sprememb v omenjeni stilistični vrednosti. Pri
dodajanju leksema je ločevanje med variantami in modifikacijami teţje; med variante sem
uvrstila variabilno dodajanje leksemov, ki ne poudarjajo ekspresivnosti frazema.
Primeri iz tednika Die Zeit:
(1) Köhler wirft den Plunder hin. (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: […] wirft den Plunder hin.
Osnovna oblika: die Brocken hinwerfen
Pomen: obupati
V tem primeru ponovno gre za varianto, pri čemer je zamenjan leksem. Frazem je ţe tako bolj
pogovorne narave, s samostalnikom Plunder je le še bolj negativno konotiran.
38
(2) Hinzu kommt die Angst, den eigenen Job zu verlieren, und das Problem, Familie und
Beruf unter einen Hut zu bekommen. (Die Zeit: Arbeitsbedingungen; Gute Arbeit darf nicht
krank machen)
Uporabljen frazem: […] Familie und Beruf unter einen Hut zu bekommen.
Osnovna oblika: jmdn., etwas unter einen Hut bringen
Pomen: zdruţiti več stvari
Ponovno je uporabljena varianta, in sicer zamenjava leksema, ki ne vpliva na učinek frazema.
(3) Dann vielleicht Adalbert Stifter! Der wirkt immer noch Wunder gegen die
Hyperventilation unserer Zeit, kaum ein Werk atmet tiefer als die wunderbare Langeweile, die
dieser Schriftsteller zu Papier brachte. (Die Zeit: Vulkanausbruch)
Uporabljen frazem: [...] wirkt immer noch Wunder gegen [...].
Osnovna oblika: Wunder wirken
Pomen: biti presenetljivo učinkovit.
Gre za varianto, kjer so fakultativno dodana leksema immer noch ter predlog gegen, ki nimajo
na pomen frazema nobenega vpliva.
Primeri iz dnevnika Bild:
(1) Nerven verloren? (Bild: Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten, Köhler macht
den Lafontaine)
Uporabljen frazem: Nerven verloren?
Osnovna oblika: die Nerven verlieren
Pomen: zgubit: izgubiti ţivce
Gre za varianto, pri kateri je izpuščen določni člen, ki pa ne vpliva na dojemanje frazema.
(2) Lafontaine warf 1999 die Brocken hin, als in der damals neuen rot-grünen Regierung
nicht alles nach seiner Nase ging. (Bild: Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten,
Köhler macht den Lafontaine)
Uporabljen frazem: […] nicht alles nach seiner Nase ging.
Osnovna oblika: [nicht] nach jmds. Nase sein
39
Pomen: ne biti po volji
Uporabljena varianta zamenjave leksema, ki ne vpliva na učinek frazema. Glagola imata isto
stilistično vrednost in nista konotirana. Prav tako je uporabljeno variabilno dodajanje prislova
alles.
(3) Stattdessen schlug er sich auf eine Seite, traktierte die Parteien mit denselben Vorurteilen,
die sich in der Bevölkerung festgefressen haben. (Bild: Kommentar zum Rücktritt des
Bundespräsidenten, Köhler macht den Lafontaine)
Uporabljen frazem: […] schlug er sich auf eine Seite, […].
Osnovna oblika: sich auf jmds. Seite schlagen/stellen
Pomen: prestopiti h komu, pridruţiti se komu
Gre za frazeološko (strukturno) varianto; zaimek, ki je navadno uporabljen v frazemu, je
zamenjan z nedoločnim členom.
(4) Kommen bei uns bald massenhaft notorische Schwerverbrecher auf freien Fuß, weil der
Europäische Gerichtshof für Menschenrechte das so will? (Bild: Gedanken am Sonntag:
Sollen sich die Gefängnistore für 160 Schwerverbrecher früher öffnen?)
Uporabljen frazem: Kommen […] auf freien Fuß, […].
Osnovna oblika: auf freiem Fuß sein, sich auf freiem Fuß befinden
Pomen: biti na prostosti
Pri zamenjavah leksemov je včasih teţko oceniti ali gre za varianto ali modifikacijo. Tukaj
gre ponovno za varianto, saj sem modifikacije opredelila kot spremembe frazemov, ki
vplivajo tudi na stilistično vrednost besedila, kar pa se v zgornjem primeru ne zgodi. Če se
torej osredotočimo na Fleischerjevo delitev variacij gre za vrsto variacije, pri katerih se
zamenja komponenta frazema, v tem primeru je to leksem kommen (ki deluje nevtralno).
Primeri iz tednika Mladina:
(1) Sebastijan Horvat, reţiser te predstave, ki je na voljo v kranjskem Prešernovem gledališču,
je nekaj prahu dvignil s tem, ko je to, samomor, priporočil tudi Hildi Tovšak in Igorju
Bavčarju, kar pa naj vas ne zavede: v Jakobu Rudi je več kot le samomor. (Mladina: »Ljudje
ljubijo tudi največje lopove«)
40
Uporabljen frazem: […] , je nekaj prahu dvignil s tem, […].
Osnovna oblika: dvigniti prah
Pomen: povzročilo je razburjanje, govorice
Ponovno gre za fakultativno dodajanje zaimka nekaj, ki ne vpliva na stilistično vrednost
frazema.
Primeri iz dnevnika Slovenske novice:
(1) Poznam kar nekaj zmagovalcev. Veste, katera je njihova prva značajska lastnost? To, da
znajo skoraj v trenutku pozabiti poraz. Ali pa jim je to dano v zibelko. (Slovenske novice:
Nasedel moj ego)
Uporabljen frazem: […] dano v zibelko […].
Osnovna oblika: biti položeno v zibelko
Pomen: dobiti v zgodnjih otroških letih
Ker sta oba leksema nevtralna lahko ponovno govorimo o varianti, pri kateri je namesto
leksema položen uporabljen dan.
(2) Za drugo stran tega ne morem reči. Sicer bi se nas izogibali v velikem loku. (Slovenske
novice: Barka ni kokoš)
Uporabljen frazem: […] bi se nas izogibali v velikem loku.
Osnovna oblika: ogibati se, ogniti se v velikem loku
Pomen: ne imeti ţelje nekoga srečati
Zanimivo pri tem primeru je, da je frazem uporabljen v pogojniku, ponovno gre za varianto,
kjer je uporabljen leksem izogniti se.
10.2 Modifikacije
10.2.1 Dodajanje leksema
K modifikacijam štejejo Burger/Buhofer/Sialm tako dodajanje pridevnika kakor tudi
dodajanje prilastka v rodilniku. Pri analizi frazemov pa sem ugotovila, da je sicer dodajanje
41
pridevnika najpogosteje uporabljena modifikacija, še zdaleč pa ne edina, saj se osnovni obliki
frazema dodajajo še druge besedne vrste, kakor so na primer glagol (tudi modalni glagol),
zaimek, predlog, prislov, prevladuje pa dodajanje pridevnika. Eden od vzrokov pogostega
dodajanja leksemov je morda ta, da le-to nima vpliva na semantiko frazema, poleg tega pa
pripomore k bolj nazornemu in ţivahnemu pa tudi kreativnemu in osebnemu stilu pisanja. Pri
tem še vedno ni teţko razbrati pomena frazema, poljuben leksem pa lahko na nevpadljiv način
vključimo v sobesedilo (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 74–75).
Fleischer (1997, 205–207) dodajanje elementov k osnovni obliki frazema opredeljuje kot
varianto. Menim, da v spodnjih primerih gre za spremembe, ki jih lahko uvrstimo med
modifikacije, saj gre za priloţnostne spremembe frazema, ki niso leksikalizirane. V vseh
primerih je frazem razširjen s polnopomenskimi besedami.
Primeri iz tednika Die Zeit:
(1) Weil er keine operationelle Macht hat, wird ihn niemand allzu sehr bedrängen; im
schlimmsten Fall heißt es abzuwarten, bis Die Zeit über einen Fauxpas hinweg geflossen ist.
(Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: […] bis Die Zeit über einen Fauxpas hinweg geflossen ist.
Osnovna oblika: Die Zeit fließt
Pomen: čas zelo hitro mineva
Vrsta modifikacije: frazemu je v tem primeru dodanih več komponent, in sicer über einen
Fauxpas hinweg.
Funkcija frazema: avtor se trudi poudariti ironičnost situacije, kako v drţavi nič ni
sankcionirano, treba je le počakati, da najhujše mine.
(2) Der liberale Koalitionspartner muss sich bewegen, ohne sein Gesicht zu verlieren,
zugleich muss die Tür für die Opposition, die bald schon via Nordrhein-Westfalen und den
Bundesrat mitregieren wird, offen gehalten werden. (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: muss die Tür […],[…], offen gehalten werden
Osnovna oblika: sich eine Tür offen halten
Pomen: ne odpisati vseh moţnosti
Vrsta modifikacije: dodajanje modalnega glagola müssen
42
Funkcija frazema: menim, da avtor ni poskušal doseči kakega posameznega pomena, temveč
je z njim le poţivel besedilo in poudaril nujnost nekega dejanja.
(3) Gerade Eltern stehen unter einem enormen Druck: Kinder bedeutet oft weniger
Einkommen und geringere Karrierechancen. (Die Zeit: Arbeitsbedingungen; Gute Arbeit darf
nicht krank machen)
Uporabljen frazem: […] stehen unter einem enormen Druck […].
Osnovna oblika: unter Druck stehen/sein
Pomen: biti pod pritiskom
Vrsta modifikacije: dodajanje pridevnika enormen
Funkcija frazema: v tem primeru je avtor najbolj ciljal na to, da emocionalno vpliva na bralca.
(4) Auch müssen Retourkutschen im Keim erstickt werden, zum Beispiel am bereits erwähnten
Schawarma-Stand (auf Deutsch: Dönerbude). (Die Zeit: Menschenrechte: Ein einig Volk von
Weltpädagogen)
Uporabljen frazem: [...] müssen [...] im Keim erstickt werden, [...].
Osnova oblika: etwas im Keim ersticken
Pomen: nekaj ţe v nastajanju zavirati
Vrsta modifikacije: ta frazem se velikokrat uporablja v trpniku, kakor tudi v tem primeru.
Uporabljeno je dodajanje modalnega glagola müssen.
Funkcija frazema: kakor tudi pri drugih primerih z dodajanjem modalnega glagola je tudi pri
tem primeru avtor ţelel le poudariti ekspresivnost frazema.
Primeri iz dnevnika Bild:
(1) Das war kein Rücktritt. Da hat einer beleidigt die Brocken hingeschmissen. (Bild:
Rücktritt ohne Grund)
Uporabljen frazem: [...] hat einer beleidigt die Brocken hingeschmissen.
Osnova: die Brocken hinschmeißen/hinwerfen
Pomen: omagati, predati se
43
Vrsta modifikacije: gre za dodajanje pridevnika. Uporabljena je tudi varianta pogovornega
glagola hinschmeißen, ki pripomore k ekspresivnosti, prav tako pa k negativni konotaciji.
Funkcija frazema: z dodajanjem pridevnika še bolj nazorno poudari situacijo, pri bralcu pa še
bolj pritegne pozornost.
(2) Der Bundespräsident war dünnhäutig geworden. Zu oft verhallte seine Stimme fast
ungehört. Das große Thema seiner 2. Amtszeit? Die verzweifelte Suche danach war noch voll
im Gange. (Bild: Rücktritt ohne Grund)
Uporabljen frazem: [...] war noch voll im Gange.
Osnovna oblika: im Gange sein
Pomen: biti v teku, potekati
Vrsta modifikacije: dodajanje pridevnika voll
Funkcija frazema: Celoten komentar je poln retoričnih vprašanj in pogovornega izrazja. Tudi
dodan pridevnik voll je pogovoren. Avtor je sarkastičen, saj je razočaran nad delom
predsednika, ki naj bi še zmeraj iskal glavno temo svojega mandata. Avtor hoče izraziti ravno
nasprotno – da se predsenik sploh ne trudi.
Primeri iz tednika Mladina:
(1) Nasilnost vsaj za zdaj ni splošna, ampak tesno povezana z ekstremizmom, ki tiho
napreduje in pri različnih protestih hitro pritakne svoj lonček. (Mladina: Kockanje)
Uporabljen frazem: […] hitro pritakne svoj lonček.
Osnovna oblika: pristaviti svoj lonček
Pomen: pri čem tudi zase poiskati korist; pridruţiti se čemu, kar je v danem poloţaju najbolj
koristno
Vrsta modifikacije: dodajanje pridevnika hitro ter varianta – zamenjava leksema pristaviti z
leksemom pritakniti.
Funkcija frazema: uporabljeni frazem je negativno konotiran, z dodajanjem pridevnika avtor
ţeli še bolj poudariti negativnost dejanja.
(2) Sistem, ki je pisan le na kožo nekaterih, je režim. (Mladina: »Ljudje ljubijo tudi največje
lopove«)
44
Uporabljen frazem: […], ki je pisan le na kožo nekaterih, […].
Osnovna oblika: biti pisan na kožo
Pomen: ustrezati določenim sposobnostim, značaju
Vrsta modifikacije: dodajanje prislova le
Funkcija frazema: V celotnem besedilu poskuša biti avtor ironičen. Če v demokraciji
govorimo o omejitvah (kar je z dodajanjem prislova le poskušal dokazati), to pomeni, da ne
moremo več govoriti o demokratičnem sistemu.
10.2.2 Menjava zanikanja in pritrjevanja
Ta tip modifikacije ima pomemben učinek. Osnovna oblika frazema se nanaša na eno od teh
oblik in kadar je v besedilu uporabljena nasprotna oblika, to pomeni oslabelost vsebine
frazema.
Pri tem tipu se je posebej teţko odločiti, ali gre za modifikacijo ali morda varianto – takih
primerov je kar precej. Odločila sem se, da jih uvrstim med modifikacije, saj menim, da je bil
cilj avtorja s pomočjo preoblikovanega frazema še posebej opozoriti na določeno temo.
Menim, da je avtorjem to v spodnjih primerih tudi uspelo, saj bralec zazna to spremembo
(frazema) in je tako povsem instiktivno bolj pozoren na vsebino.
Primeri iz tednika Die Zeit:
(1) Selbst wenn er nun zu der Erkenntnis gekommen sein sollte, er finde im politischen Berlin
kein Gehör mehr und dringe mit seinen Worten nicht mehr durch, hätte man einen
geordneten, sorgsam vorbereiteten Rückzug verstehen können. (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: […] finde […] kein Gehör mehr […].
Osnovna oblika: Gehör finden
Pomen: dobiti neko odobravanje s strani drugega
Vrsta modifikacije: V tem primeru je uporabljena negacija kein ter dodajanje prislova mehr.
Funkcija frazema: avtor doseţe prav zgoraj omenjeno oslabelost frazema, ki se navadno
uporablja v pritrdilno obliki in je pozitivno konotiran.
45
(2) Der liberale Koalitionspartner muss sich bewegen, ohne sein Gesicht zu verlieren,
zugleich muss die Tür für die Opposition, die bald schon via Nordrhein-Westfalen und den
Bundesrat mitregieren wird, offen gehalten werden. (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: […] ohne sein Gesicht zu verlieren, […]
Osnovna oblika: sein Gesicht verlieren
Pomen: izgubiti dobro ime, ugled
Vrsta modifikacije: pritrjevanje v tem primeru zamenja zanikanje
Funkcija frazema: Uporabljen frazem, ki je v tem primeru zanikan, je uporabljen v pozitivnem
smislu zaradi sobesedila. Avtor hoče izraziti, naj se koalicija potrudi in podviza, da ne bodo
izgubili ugleda.
(3) Der springende Punkt ist keineswegs, dass Nooke zu weit geht, womöglich deutsche
Bewusstseins-Schaffer in Gefahr für Leib und bringt. (Die Zeit: Menschenrechte: Ein einig
Volk von Weltpädagogen)
Uporabljen frazem: Der springende Punkt ist keineswegs, […]
Osnovna oblika: der springende Punkt sein
Pomen: biti odločilen, biti glavna teţava
Vrsta modifikacije: zanikanje
Funkcija frazema: Menim, da ţeli avtor stavek, v katerem je uporabljen frazem posebej
izpostaviti; frazem pri bralcu vzbudi pozornost, saj je navadno uporabljen v pritrdilni obliki.
Primeri iz dnevnika Bild:
(1) Doch mit seinem Rücktritt hat er niemandem Ehre gemacht. Am wenigsten sich selbst.
(Bild: Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten, Köhler macht den Lafontaine)
Uporabljen frazem: [...] hat er niemandem Ehre gemacht.
Osnovna oblika: jmdm. alle Ehre machen
Pomen: nekomu zviševati ugled
Vrsta modifikacije: zanikanje
Funkcija frazema: Z zanikanjem frazema še bolj poudari negativno sprejet odstop
predsednika.
46
Primeri iz tednika Mladina:
(1) Sistem, ki ni pisan na kožo vseh, pač ni sistem. (Mladina: »Ljudje ljubijo tudi največje
lopove«)
(2) Sistem, ki ni pisan na kožo vseh, ni le režim, ampak norost. (Mladina: »Ljudje ljubijo tudi
največje lopove«)
Uporabljen frazem: […], ki ni pisan na kožo vseh, […].
Osnovna oblika: biti pisan na kožo
Pomen: ustrezati določenim sposobnostim, značaju
Vrsta modifikacije: poleg dodajanja zaimka vseh, je v tem primeru uporabljena pomembnejša
modifikacija – zanikanje.
Funkcija frazema: Pri enakem frazemu je avtor najprej le dodal leksem in s tem opozoril na
nedemokratično stanje v drţavi (je pisan le na kožo nekaterih). V tem primeru pa ga je
popolnoma zanikal in tako stopnjeval svoje negativno mnenje o sistemu.
10.2.3 Zamenjava leksema
Ta vrsta modifikacije ima lahko različne posledice, ki so odvisne od semantičnega odnosa
izhodiščnega in nadomestnega leksema. V nekaterih primerih se bo bralcu nadomestni leksem
morda zdel nekoliko tuj.
Primeri iz tednika Die Zeit:
(1) Mag sein, der Mann scheiterte an der Überforderung, die diesem Amt innewohnt, das
soviel fordert und zugleich so wenige Möglichkeiten offen hält. (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: […]so wenige Möglichkeiten offen hält.
Osnovna oblika: sich eine Tür offen halten
Pomen: pustiti si odprte moţnosti
Vrsta modifikacije: gre za leksikalno zamenjavo, poleg tega pa tudi dodajanje leksema
wenige.
47
Funkcija frazema: Kadar govorimo o odprtih moţnostih, navadno razumemo, da jih imamo
na voljo več. Z dodajanjem wenige pa se te razseţnosti omejijo. V tem odstaku komentarja
poskuša opravičevati predsednikov odstop, v naslednjem pa ga še bolj ostro kritizira – in tako
doseţe še bolj spopnjevano negativno nastrojenost nad odstopom.
(2) Der die Märkte beim Namen nennt: "Monster". (Die Zeit: Rücktritt Köhler)
Uporabljen frazem: […] die Märkte beim Namen nennt […].
Osnovna oblika: Dinge beim Namen nennen
Pomen: se jasno izraziti, brez ovinkarjenja
Vrsta modifikacije: zamenjava leksema
Funkcija frazema: Namesto samostalnika, ki je uporabljen v ustaljeni obliki frazema, se je
avtor odločil uporabiti samostalnik, ki se jasno nanaša na predmet besedila. Menim, da je
avtor s pomočjo te modifikacije bolj neposredno nagovoril bralca in bil kritičen. Nekaj
zaporednih stavkov, med njimi tudi zgornji primer, se začne z določnim členom der, gre za
anaforo, s katero avtor stopnjuje napetost.
(3) Dann ist die Wolke weg, die Welt nimmt wieder Fahrt auf und Menschen in
Einflugschneisen brüllen sich an. (Die Zeit: Vulkanausbruch)
Uporabljen frazem: [...] die Welt nimmt wieder Fahrt auf [...].
Osnova: in Fahrt kommen/geraten, in Fahrt sein, jmdn. in Fahrt bringen
Vrsta modifikacije: frazem se najbolj pribliţa pomenu leksikaliziranega frazema in Fahrt
kommen/geraten, zato lahko rečemo, da gre za zamenjavo leksema – glagola, pri čemer
leksem kommen nadomesti aufnehmen. Prav tako je dodan leksem wieder.
Funkcija frazema: Menim, da je avtor z obema dodanima leksemoma hotel poudariti, kako
počasi prihaja do sprememb.
Primeri iz dnevnika Bild:
(1) Während die EU bebt, dem Bürger der Euro um die Ohren zu fliegen droht und
Deutschland in tiefer Krise steckt. (Bild: Rücktritt ohne Grund)
Uporabljen frazem: [...] in tiefer Krise steckt.
Osnovna oblika: in der Klemme stecken
48
Pomen: biti v škripcih
Vrsta modifikacije: zamenjava leksema Klemme z leksemom Krise ter dodajanje pridevnika
tief.
Funkcija frazema: Uporabljen leksem Krise se nanaša na temo komentarja ter druţbeno stanje
(gospodarska kriza), lahko bi rekli, da je frazem aktualiziran. Pridevnik tief je uporabljen v
primerniku, z obema frazemoma je avtor opozoril na izredno slabo stanje v drţavi.
(2) Viel mutiger wäre es gewesen, eine Brücke über den Graben von Politikverdrossenheit zu
schlagen, eine Brücke zwischen Bürgern und Politikern, die sich immer weiter voneinander
entfernen. (Bild: Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten, Köhler macht den
Lafontaine)
Uporabljen frazem: [...] eine Brücke über den Graben von Politikverdrossenheit zu schlagen,
eine Brücke zwischen Bürgern und Politikern [...].
Osnovna oblika: eine Brücke schlagen
Pomen: vzpostaviti povezavo
Vrsta modifikacije: Ta frazem se navadno uporablja v mnoţini in v povezavi s predlogi zu in
zwischen. V povedi je frazem uporabljen dvakrat. Prvič z drugim predlogom über, s čimer
avtor doseţe komičen učinek, saj se frazem uporabi v drugem pomenu; ne vzpostaviti
povezave, temveč se nečesa znebiti, nekaj odpraviti. Drugič v osnovni obliki (pri čimer je
izpuščen glagol), s ponavljanjem ţeli še bolj opozoriti na situacijo.
10.2.4 Kršenje semantičnih pogojev
Pri tem tipu modifikacije pride do semantične spremembe frazema. Navadno se ta strategija
uporablja z določenim stilističnim namenom, predvsem v pesniškem jeziku, prav tako pa tudi
reklamnih besedilih (Burger/Buhofer/Sialm 1982, 84–85). Najlaţje si bomo predstavljali
modifikacijo pri naslednjih primerih.
Primer iz tednika Die Zeit:
(1) Hier kommt die Ungeduld der flexibilisierten Menschheit mithin an ihre Grenzen. (Die
Zeit: Vulkanausbruch)
49
Uporabljen frazem: [...] kommt die Ungeduld der flexibilisierten Menschheit mithin an ihre
Grenzen.
Osnovna oblika: einer Sache Grenzen setzen, eines Sache sind keine Grenzen/Grenzen
gesetzt, keine Grenzen kennen, sich in Grenzen halten
Pomen: doseči meje svojih zmoţnosti
Vrsta modifikacije: Zanimivo je, da kljub temu, da na ta frazem pri branju velikokrat
naletimo, ga v slovarju ni mogoče zaslediti, vsaj v taki obliki ne, prav tako ne ustreza
nobenemu pomenu zgoraj navedenih frazemov, ki pa imajo isto jedro – Grenzen. Pomen
frazema je, da nekdo ne zmore več ničesar in se navadno uporablja v povezavi z človekom.
Zato bi kljub temu, da frazema ni v leksikonu, opredelila uporabo modifikacije, pri kateri se
kršijo semantični pogoji, saj osebek Ungeduld ni zdruţljiv s pomenom frazema. V bistvu
stvari pripišemo človeške lastnosti in gre za metaforizacijo.
(2) Unser Romantiker zieht sich entnervt in seinen Wald zurück und grummelt. Immerhin ein
Sieg über den Fortschritt wäre ihm geblieben: Das Wort Eyjafjallajökull zwingt jede
Rechtschreibprüfung in die Knie. (Die Zeit: Vulkanausbruch)
Uporabljen frazem: Das Wort Eyjafjallajökull zwingt jede Rechtschreibprüfung in die Knie.
Osnova: auf/in die Knie zwingen
Pomen: nekoga premagati, si nekoga podvreči
Vrsta modifikacije: Frazem se uporablja v povezavi s človekom, zato gre za kršenje
semantičnih pogojev, saj uporabljeni frazem ni zdruţljiv z osebkom Das Wort
Eyjafjallajökull.
Funkcija frazema: S frazemom avtor doseţe komičen učinek, saj v povezavi s frazemom
uporabi osebek in predmet iz istega semantičnega polja: Das Wort ter Rechtschreibprüfung.
10.2.5 Izpust
Med modifikacije uvrščajo Burger/Buhofer/Sialm (1982, 77–78) tudi izpust ene od
komponent frazema. Izpusti (elipse) so postali nekaj povsem običajnega predvsem v naslovih
časopisnih člankov – ţe ena komponenta oz. en element bralcu prikliče v spomin celoten
frazem, tako da izpust ne vpliva na njegovo razumevanje.
(1) Gerade nicht zur Hand? (Die Zeit: Vulkanausbruch)
50
Uporabljen frazem: [...] zur Hand?
Osnovna oblika: zur Hand sein
Pomen: biti pri roki
Vrsta modifikacije: v frazemu je izpuščen glagol sein. Izpust glagola ne vpliva na frazem, saj
je tega mogoče razumeti tudi brez glagola biti.
Funkcija frazema: Glosa govori o čakanju potnikov na različna prevozna sredstva v času
izbruha vulkana in o tem, da lahko medtem, ko čakajo, v roke vzamejo Goethejevo delo
Italienische Reise. Z uporabo frazema poskuša avtor biti ironičen, saj postavlja retorično
vprašanje. Poleg tega se frazem navadno uporablja v pritrdilni obliki, tukaj je zanikan s
pomočjo prislova nicht, pri čemer gre še za en tip modifikacije, in sicer zamenjave
pritrjevanja z zanikanjem.
(2) Der Mann am Spieß könnte fragen, wie es denn um Chancengleichheit in Deutschland
stehe, wenn Bayern-München andauernd den Pokal abschleppt. (Die Zeit: Menschenrechte:
Ein einig Volk von Weltpädagogen)
Uporabljen frazem: Der [...] am Spieß […].
Osnova oblika: den Spieß umdrehen/umkehren
Pomen: preiti iz obrambe v napad, uporabiti nasprotnikovo strategijo proti njemu samemu
Vrsta modifikacije: elipsa oz. izpust, pri katerem je uporabljen le nominalni del celotnega
frazema.
Funkcija frazema: čeprav je uporabljen le en del frazema, je to dovolj, da bralca asociira in
razume navezovanje na leksikalizirani frazem. V tem primeru hoče avtor doseči komičen
učinek, nanaša se na nekoga, ki je »na potezi« (V tej glosi so to Nemci, ki naj bi krepili zavest
o nepravičnosti s tem, da postavljajo več kritičnih vprašanj.).
10.2.6 Ločevanje
Pri tem tipu modifikacije se nominalni del ločimo od verbalne fraze s pomočjo uporabe
prilastkovega odvisnika (Burger 1982, 76). Bralec ima pri tem občutek, da je avtor »izolirani«
del hotel izpostaviti. Tako je bilo tudi v spodnjem primeru.
51
Primer iz dnevnika Bild:
(1) Der Ton, der auch für Deutschland die Musik macht, wird mittlerweile in Brüssel oder
Straßburg vorgegeben. (Bild: Gedanken am Sonntag: Sollen sich die Gefängnistore für 160
Schwerverbrecher früher öffnen?)
Uporabljen frazem: Der Ton, […], wird […] vorgegeben.
Osnovna oblika: den Ton angeben
Pomen: imeti glavno besedo
Vrsta modifikacije: avtor je uporabil ločevanje, pri tem je izpostavil nominalni del ter tako
opozoril na stanje v drţavi. Uporabil je tudi trpnik, da se je izognil poimenovanja osebka, s
tem pa dal frazemu še večjo teţo. Leksikaliziran leksem angeben je zamenjal z vorgeben, pri
čemer gre le za varianto, saj ne vpliva na stilistično vrednost ali razumevanje frazema.
10.2.7 Drugi tipi modifikacij in uporabe frazemov
Kombinacija dveh frazemov
V spodnjem primeru sta znotraj ene povedi uporabljena dva frazema. Pri prvem frazemu je
avtor uporabil le jedro, ki pa takoj asociira na celoten frazem in Scherben gehen, zato lahko
rečemo, da gre za izpust glagola. Drugi uporabljeni frazem je vor den Füßen liegen, kjer je
prav tako glagol werfen zamenjan z glagolom liegen.
Primer iz dnevnika Bild:
(1) Jetzt ist Horst Köhler weg und die Scherben liegen – mal wieder – vor den Füßen der
Kanzlerin. (Bild: Rücktritt ohne Grund)
Uporabljen frazem: [...] die Scherben liegen [...].
Osnovna oblika: in Scherben gehen
Pomen: biti popolnoma uničen
Uporabljen frazem: [...] liegen [...] vor den Füßen [...].
Osnovna oblika: jmdm. den Kram/Krempel/Laden vor die die Füße werfen/schmeißen
Pomen: ne dokončati svojega dela
52
Posamostaljenje
Pri prebiranju glose v tedniku Mladina sem zasledila dva primera frazemov, ki nista bila
uporabljena v svoji stalni obliki, prav tako pa se ta sprememba ne ujema z nobenim tipom
modifikacije, ki jih v svoji klasifikaciji opredeljujejo Burger/Buhofer/Sialm. Z obravnavanjem
te oblike modifikacije se ukvarja Elizabeta M. Jenko (1994, 62) in jo poimenuje
nominalizacija glagolskih frazeologemov. Za taka primera spremembe frazemov gre v glosi
Mladine, kjer ju je avtor uporabil znotraj istega odstavka:
(1) Tu vladajo kriza, zategovanje pasu in občutek, da politika rešuje težave negotovo in
prejkone v korist premožnih. (Mladina: Kockanje)
Uporabljen frazem: […], zategovanje pasu […].
Osnovna oblika: zategniti si pas
Pomen: se odreči določenim dobrinam, ugodju
(2) Pravo merjenje moči zaradi reform nas še čaka. (Mladina: Kockanje)
Uporabljen frazem: Pravo merjenje moči […].
Osnovna oblika: meriti moč
Pomen: tekmovati
Poleg nominalizacije glagolske komponente frazema je osnovni obliki dodan tudi pridevnik
pravo.
Novonastali frazemi
Spodnji primer sicer ni leksikaliziran, menim pa, da bi ga lahko uvrstili k novonastalim
frazemom, ki nastanejo kot posledica druţbenega dogajanja (v tem primeru je to gospodarska
kriza). Pogostost rabe sem raziskala v slovenskem korpusu FIDAplus; ugotovila sem, da se
uporablja predvsem v publicističnih besedilih (gospodarstvo, finance, ekonomija) v besednih
zvezah z leksemi napihniti, počiti, razpočiti, poganjati. Samostalnik balon se nanaša na
napihnjenost cen v določeni panogi – cene se drastično dvigujejo in posledica tega je pok
balona.
53
Toda še zdaleč ne gre le za atmosferske stvari: samo v zadnjih nekaj letih je Janša pomendral
medije, prenapihnil gospodarski balon, pomagal ustvariti tajkune, zdaj skuša zrušiti
sporazum s Hrvaško. (Mladina: Kockanje)
Napaka
V vseh štirih časopisih sem zasledila le eno napako pri uporabi frazemov, kjer pa gre
najverjetneje le za lapsus. Če bi avtor frazem uporabil v popolni obliki, se pravi brez izpusta
leksema Leben, bi šlo za frazem brez modifikacijskih sprememb. Uporabljena je bila varianta,
in sicer dodajanje leksema bringen.
(1) Der springende Punkt ist keineswegs, dass Nooke zu weit geht, womöglich deutsche
Bewusstseins-Schaffer in Gefahr für Leib und bringt. (Die Zeit: Menschenrechte: Ein einig
Volk von Weltpädagogen)
Uporabljen frazem: [...] in Gefahr für Leib und bringt.
Osnovna oblika: Gefahr für Leib und Leben
Pomen: smrtna nevarnost
10.3 Tabelarični prikaz dobljenih podatkov
Modifikacije Die Zeit Bild Mladina Slovenske
novice
Dodajanje
leksema
4 2 2 0
Menjava
zanikanja in
pritrjevanja
3 1 2 0
Zamenjava
leksema
3 2 0 0
Kršenje
semantičnih
pogojev
2 0 0 0
54
Izpust 2 0 0 0
Ločevanje 0 1 0 0
Napaka v rabi 1 0 0 0
Drugi tipi
modifikacij
0 1 3 0
Skupno število
modifikacij
14 7 7 0
Število variant 3 4 1 2
Število
uporabljenih
leksikaliziranih
frazemov
4 3 3 1
Skupno število
uporabljenih
frazemov
22 14 11 3
Število
modifikacij v
odstotkih
72,7 % 50 % 63,6 % 0 %
Število variant
v odstotkih
9 % 28,6 % 9,1 % 66,7 %
Število
leksikaliziranih
frazemov v
odstotkih
18,2 % 21,4 % 27,3 % 33,3 %
Tabela 1: Prikaz dobljenih podatkov
55
11 ZAKLJUČEK
V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo pogostosti pojavljanja frazemov v
leksikalizirani obliki ter v obliki variant in modifikacij. Za gradivo sem izbrala komentarje in
glose iz nemških in slovenskih časopisov podobnega tipa: nemški tednik Die Zeit in slovensko
Mladino ter nemški Bild ter Slovenske novice. Pri analizi sem se osredotočila na komentarje in
glose, saj sem pričakovala, da se bodo frazemi pojavljali pogosto. Gre za besedila, v katerih
avtor jasno izraţa svoje stališče, prav tako pa poskuša s pomočjo različnih jezikovnih sredstev
(tudi frazemov) vplivati na bralčevo mnenje, lahko bi rekli, da z bralcem na nek način
manipulira. Besedila sem jemala s spletnih različic zgoraj omenjenih časopisov. Za namen
analize sem torej ustvarila korpus frazemov, ki se pojavljajo v 16 zbranih besedilih s spletnih
različic omenjenih nemških in slovenskih časopisov.
Moja hipoteza je bila, da se bodo frazemi in njihove modificirane oblike pogosteje pojavljali v
prispevkih tednikov Die Zeit in Mladina. Za komentarje in glose v tednikih lahko rečemo, da
zelo dobro ustrezajo normi obeh besedilnih vrst. Z analizo sem svojo hipotezo tudi potrdila. V
omenjenih časopisih se frazemi sicer pogosteje pojavljajo, glede na dolţino prispevkov pa
sem pričakovala, da jih bodo avtorji uporabljali pogosteje. V tedniku Die Zeit je bilo glede na
število frazemov, ki jih je bilo skupaj 22, visoko tudi število modificiranih frazemov (14),
pričakovala sem, da bo to število glede na dolţino prispevkov višje. Uporabljene so bile le 3
variante frazemov, preostali pa v svoji leksikalizirani obliki. Nisem pa pričakovala, da bo
število frazemov v dnevniku Bild (14) presegala število uporabljenih frazemov v Mladini
(11). Število modificiranih frazemov v obeh časopisih je bilo enako (7).
Dodati moram, da je bilo frazeme teţko razvrstiti glede na to, ali gre pri njihovi uporabi za
alternativne (variante) ali okazionalne spremembe (modifikacije). Pri modificiranih frazemih
je bila večinoma uporabljena tudi varianta. Odločila sem se, da pod poglavje variant vključim
le tiste primere, kjer je uporabljena samo variantna oblika. Kadar sta bili uporabljeni
modifikacija in varianta, sem primer uvrstila med modifikacije, saj menim, da gre za
prenovitev frazema, ki je za besedilo večjega pomena kot alternativne variante. Kadar sta v
enem frazemu bili uporabljeni dve modifikaciji, sem ga uvrstila v tisti tip, pri katerem je bil
razpon med izhodiščnim in modificiranim pomenom ter obliko večji in je posledično dosegel
tudi večji učinek pri branju.
56
Čeprav statistika pravi drugače, menim, da je treba pri analiziranju rezultatov upoštevati še
druge dejavnike. Prispevki v tednikih Die Zeit in Mladina so ustrezali zastavljenim normam o
besedilnih vrstah. Izraţali so osebno mnenje avtorja in skozi uporabo frazemov se je opazilo
tudi, da je poskušal vplivati na mnenje bralstva in ga opozoriti na določena dejstva. Tudi jezik
v tednikih Die Zeit in Mladina se je razlikoval od tistega v časopisih Bild in Slovenske novice.
V prvih dveh tednikih avtorji uporabljajo bolj knjiţno zvrst jezika, stavki so daljši, prav tako
celotni prispevki. Po značilnostih prispevkov v dnevniku Bild teţko rečemo, da sploh gre za
katero od analiziranih besedilnih vrst. Stavki so izredno kratki, ogromno je retoričnih
vprašanj. Prav zato sem bila presenečena, da je v primerjavi z Mladino uporabljenih več
frazemov. Poudariti pa je treba tudi, da uporabljeni frazemi sodijo večinoma v socialno zvrst
pogovornega jezika. Uporabljeni so namreč frazemi, ki jih pogosto slišimo v govorjeni
komunikaciji, modifikacije frazemov niso preveč izvirne. Če primerjamo Slovenske novice z
dnevnikom Bild, so prispevki sicer bistveno daljši in napisani v knjiţnem jeziku. Teţko pa
rečemo, da popolnoma ustrezajo značilnostim izbranih besedilnih vrst. Kar se tiče
frazeologije, so avtorji pri Slovenskih novicah precej neizvirni, saj so v vseh izbranih
prispevkih uporabili le 3 frazeme, od katerih nobeden ni bil modificiran.
Predvidevala sem, da bo pogostost rabe frazemov v mnenjskih besedilih večja, predvsem za
Mladino sem domnevala, da se bodo pojavljali v večjem številu, saj so članki v tem tedniku
bolj politične narave in konzervativni. Nasploh sem pričakovala, da bodo frazemi v
slovenskih občilih pogosteje uporabljeni. Glavni namen, ki ga avtor z rabo frazemov poskuša
doseči, je argumentativen, saj s frazemi, posebej z njihovimi modificiranimi oblikami,
poskuša podkrepiti svoje izjave. V tedniku Die Zeit so avtorji najpogosteje uporabili
dodajanja ali zamenjave leksemov ter menjavanja zanikanja oz. pritrjevanja frazemov. Z
dodajanjem in zamenjavo leksemov je avtor ţelel podkrepiti pomen frazema, saj je tako še
dodatno pritegnil bralca in morda z njim vzpostavil tesnejši stik. Velikokrat so bile
modifikacije uporabljene tudi kot cilj izraţanja ironije. Uporabljene so bile le 3 variante, ki pa
pri prepričevalnem namenu frazema nimajo posebnega učinka.
Pri analiziranju frazemov sem opazila še eno značilnost, ki se mi je zdela zanimiva. Pri
frazemih sem poskušala določiti funkcijo, ki jo je avtor ţelel z njegovo uporabo doseči. Kot
sem ţe omenila, je eden izmed glavnih ciljev avtorja izraziti svoje mnenje. Pri veliki večini
nemških in slovenskih uporabljenih frazemov sem ugotovila, da je s pomočjo frazemov
izraţeno predvsem negativno vrednotenje situacij in stanja v drţavi (pri komentarjih),
57
ravnanja posameznih oseb ter ironično dojemanje tega dogajanja. To kritiko avtorji izraţajo z
dodajanjem leksemov (predvsem pridevnikov in modalnih glagolov), zamenjave leksemov,
kar pomeni seveda modificirano rabo. Poleg te funkcije je opaziti, da avtorji nemalokrat
uporabijo frazem, z ţeljo po inovativnosti ter prekinitvi enoličnosti.
Predvsem pri dnevniku Bild je bilo opaziti, da je avtor v uvodu komentarja začel negativno
vrednotiti predmet razprave, kar je bilo seveda opazno pri uporabi negativno konotiranih
frazemov. Ta rdeča nit se je nadaljevala vse do zaključka, ki se je tudi končal s frazemom. Pri
tem lahko omenim tudi mesto v besedilu, kjer so se frazemi najpogosteje pojavljali. To je bilo
najbolj opazno pri dnevniku Bild; kot sem ţe omenila, se je tu v prvih dveh ali treh stavkih
gotovo pojavil frazem, v jedru prispevka so bili redkeje uporabljeni, nato pa navadno še v
zaključku. To značilnost sem opazila tudi v dnevniku Slovenske novice, kjer sta se 2 od 3
frazemov pojavila v zadnjih dveh stavkih prispevkov. Pri branju dobimo občutek, da je avtor
frazem namenoma uporabil v zaključku, da bi nam tako še bolj ostal v spominu, še v zadnjih
vrsticah je poskušal izraziti svoje stališče in tako bralca vsaj malo pripraviti k razmišljanju. V
tednikih Die Zeit in Mladina podobnega vzorca nisem zasledila, saj so se frazemi bolj ali
manj pojavljali skozi celotno besedilo.
Zaključim lahko, da se frazemi pogosteje uporabljajo v nemških občilih. Prav tako so njihove
modificirane oblike tam pogostejše. Izvirnost avtorja, za katero sama menim, da je odvisna
tudi od tipa časopisa, se nedvomno odraţa tudi v njegovem besedilu in prispevkih. Pri tem
imam v mislih predvsem dnevnik Bild. Čeprav morda pri uporabi frazemov številčno
prednjači Bild, moramo pogledati celotno sliko: besedilno vrsto, knjiţni jezik. S tega stališča
me pri branju kljub temu bolj prepriča slovenska Mladina, čeprav pri uporabi frazeologije
malce zaostaja.
Pomemben razlog pri tako različnem odnosu do frazeologije v nemških in slovenskih
mnoţičnih medijih je gotovo tudi prisotnost virov, kar sem opazila tudi pri pisanju diplomske
naloge. V našem prostoru jih imamo na razpolago le malo, predvsem nam manjka obseţnejši
enojezični slovar, ki bi se izključno posvetil frazeologiji. Ker se odnosa do jezika »naučimo«
ţe v zgodnjem otroštvu, menim, da bi se morali frazeologiji bolj posvetiti ţe v času
osnovnošolskega izobraţevanja, s čimer bi ustvarili dobro podlago za nadaljnje učenje.
58
Namen diplomske naloge je bil dokazati, kako pomembna je frazeologija ne samo v
mnoţičnih besedilih, temveč v jeziku nasploh ter kaj vse je iz frazemov v besedilu moč
razbrati. Menim, da je frazeologija področje, ki ga je pri nas še nedvomno vredno raziskati.
Moţnosti nadaljnjih raziskav je veliko. Korpus zbranih frazemov in izsledki se lahko
uporabijo kot podlaga za nastanek glosarja s področja frazeologije. Na podlagi večjega
korpusa bi lahko omogočili tudi nastanek enojezičnega slovarja ter celo večjezičnega slovarja
– ne nazadnje je frazeologija velikega pomena tudi za prevajalce, saj nam zna povzročati
velike preglavice.
59
12 ZUSAMMENFASSUNG
Phraseme (auch Idiome gennant), sind polylexikalische Einheiten, die unsere Sprache
mitgestalten. Als Leser haben wir manchmal Schwierigkeiten mit dem Verständnis der
Phraseme wegen der Idiomatizität – das bedeutet, dass ihre Bedeutung nicht ableitbar ist aus
der Bedeutung einzelner Wortkomponenten. Obwohl man sie als feste Wortgruppen
beschreibt, ist Festigkeit eine relative Eigenschaft dieser Einheiten. In der Mediensprache
gebraucht man sie nämlich oft in variirter und modifizierter Form.
Phraseologische Einheiten sind nicht nur eine Frucht der Phantasie sondern tragen auch zur
Expressivität bei. Sie werden von den Angehörigen einer bestimmten Kultur und von den
Muttersprachlern einer bestimmten Sprache gleich bewertet. Mit ihrer Hilfe können wir
positiven und negativen Emotionen Ausdruck verleien und Stellung zum Sachverhalt
beziehen. Aus diesen Gründen ist es sehr interessant ihren Gebrauch in den Medientexten zu
beobachten. Das Ziel des Autors eines Textes ist nicht nur eine Nachricht mitzuteilen, sondern
auch seine eigene Einstellung auszudrücken und gleichzeitig den Leser zu beeinflüssen
(einige würden sogar sagen manipulieren).
Bei der Analyse beschränkte ich mich auf zwei Textsorten – Kommentar und Glosse – , für
die ich der Meinung bin, dass der Gebrauch von phraseologischen Einheiten sehr oft
vorkommt. Ich wählte zwei deutsche und zwei slowenische Zeitungen aus: Die Zeit, Bild,
Mladina und Slovenske novice. Die Zeit und Mladina konzentrieren sich mehr auf
anspruchvolles, gebildetes Zielpublikum, währendessen die Zeitungen Bild und Slovenske
novice viele Inhalte behandeln, sich aber nicht viel der Sprachauswahl widmen. Das spiegelt
sich in der Länge der Beiträge, im Sprachgebrauch und nicht zuletzt auch in der Häufigkeit
des Phrasem-Gebrauchs wider. Auf Grund dieser Unterschiede war ich der Meinung, dass der
Gebrauch von Phrasemen und derer Variationen bzw. Modifikationen häufiger in den
ersterwähnten Wochenzeitungen ist.
Wie schon erwähnt, werden uns Phraseme schon im Sozialisierungsprozess beigebracht. Weil
wir Phraseme in unserem mentalen Lexikon speichern, können wir sie bei Gebrauch ganz
schnell wiedererkennen, was viel leichter für Muttersprachler ist. Der Übersetzer zum
Beispiel, hat eine schwierigere Aufgabe – er muss die phraseologische Einheit erkennen und
60
im Lexikon der Zielsprache ein passendes Phrasem aussuchen, was auch schwer fallen kann,
denn es ist nicht nötig, dass diese Einheit überhaupt übersetzbar ist, jedenfalls nicht unbedingt
mit einem Phrasem in der Zielsprache. Ein großes Problem in der slowenischen Sprache
stellen die Quellen, z. B. Wörterbücher, dar – die Zahl dieser ist zum Thema Phraseologie
nämlich sehr gering. Bei der Analyse der slowenischen Phraseme hat mir genau dieser
Mangel von entsprechenden Quellen Schwierigkeiten bereitet. Obwohl uns eine
Wortverbindung sehr bekannt ist, können wir nicht immer unserem Sprachgefühl vertrauen.
Deshalb beschränkte ich mich bei der Analyse auf das slowenische SSKJ, bei der Suche von
slowenischen Equivalenten der deutschen Phraseme war mir das deutsch-slowenische
Wörterbuch von Elizabeta M. Jenko eine große Hilfe.
Wie schon erwähnt, kann man beim konkreten Sprachgebrauch selten von Festigkeit der
Phraseme reden. Die Festigkeit ist hauptsächlich von der Idiomatizität abhängig. Phraseme
treten nur selten in ihrer lexikalisierten Form auf – wenn schon, dann sprechen wir von
Varianten und Modifikationen. Unter Variation verstehe ich usuelle Erscheinungen, die im
Lexikon mehr oder weniger gespeichert sind und keinen Einfluss auf die Bedeutung des
Phrasems haben. Auf der anderen Seite sind Modifikationen okkasionelle Erscheinungen, die
die Autoren mit einer bestimmten Absicht im Text gebrauchen und deswegen auch nicht im
Lexikon zu finden sind.
In dieser Hinsicht analysierte ich die Beispiele der Phraseme aus dem gewählten Korpus. Es
interessierte mich wie häufig die Phraseme in ihrer lexikalisierten, variirten und modifizierten
Form auftreten, ob es irgendwelche Unterschiede zwischen deutschen und slowenischen
Zeitungen gibt. Es wurde festgestellt, dass man im deutschen Sprachgebrauch mehr Wert auf
die Phraseologie legt, in den Zeitungsbeiträgen waren Phraseme nämlich häufiger ein Teil des
Wortschatzes. Die Zeit lag mit der Phrasem-Zahl weit vorne, es wurden 22 Phraseme
verwendet, darunter 14 Modifikationen. Überraschend war, dass in der Zeitung Bild mehrere
Phraseme (14 Phraseme, 7 Modifikationen) gefunden wurden als in der slowenischen Zeitung
Mladina (11 Phraseme, 7 Modifikationen), obwohl in der Bild der Sprachstandard seht niedrig
ist. Von 3 Phrasemen in den Kommentaren und Glossen der slowenischen Zeitung Slovenske
novice wurden keine Modifikationen verwendet.
Obwohl Modifikationen okkasionelle Erscheinungen sind, sind sie ein wichtiger Teil der
Sprache und jedes einzelnen Textes. Der Autor muss ein gutes Sprachgefühl und einen großen
61
Wortschatz besitzen, um auf diese Art mit der Sprache spielen zu können. Die slowenischen
Textverfasser sind sich der Wichtigkeit der Phraseologie anscheinend noch nicht ganz
bewusst. Besonders in den journalistischen Textsorten sollte man viel Aufmerksamkeit den
phraseologischen Einheiten schenken, denn ihre Bedeutung kann einen großen Einfluss auf
den Leser haben.
62
13 LITERATURA IN VIRI
Burger, Harald. 1998. Phraseologie. Eine Einführung am Beispiel des Deutschen. Berlin:
Erich Schmidt Verlag.
Burger, Harald. 1990. Sprache der Massenmedien. Berlin; New York: de Gruyter.
Burger, Harald, Annelies Buhofer in Ambros Sialm. 1982. Handbuch der Phraseologie.
Berlin: Walter de Gruyter.
Breznik, Irena Stramljič Breznik. 2000. Komunikacijski ali sporočanjski frazemi. Jezik in
slovstvo XLVI: 5. 191–200.
Clauss, Cornelia. 2007. Phraseologismen in der Lautsprache und in der Deutschen
Gebärdensprache. Der Versuch eines kontraastiven Vergleichs beider Sprachen.
Magisterarbeit. GRIN Verlag.
<http://books.google.si/books?id=Sac4w4JD_IkC&pg=PA45&dq=phraseologische+ganzheite
n&hl=sl&ei=RVUrTPnKBtGfsQbnkqnEBA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=2&
ved=0CCwQ6AEwAQ#v=onepage&q=phraseologische%20ganzheiten&f=false> obiskano
dne 25. november 2010
DUDEN. 2002. Band 11. Redewendungen. Wörterbuch der deutschen Idiomatik. 2., neu
bearbeitete und aktualisierte Auflage. Mannheim: Dudenverlag.
Fleischer, Wolfgang. 1997. Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: Max
Niemeyer Verlag.
Jenko, Elizabeta M. 1994. Sich auf die Socken machen: deutsch-slowenisches Wörterbuch der
Redewendungen mit einer kontrastiven Studie. Klagenfurt: Drava.
Krţišnik, Erika. 1991. Frazeologija v slovenskem časopisju 1991. V: Počaj Rus, Darinka in
Hermina Jug Kranjec (ur.) Zbornik predavanj / XXVII. Seminar slovenskega jezika, literature
63
in kulture, 24. 6 – 13. 7. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti Filozofske
fakultete. 89–98.
Krţišnik, Erika. 1994b. Frazeologija kot izraţanje v »podobah«. V: Kriţaj Ortar, Martina,
Marja Bešter in Erika Krţišnik (ur.) Pouk slovenščine malo drugače. Trzin: Different. 91–
103.
Krţišnik, Erika. 1996. Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. Slavistična revija
44: 2. 133–154.
Krţišnik, Erika. 1996. Socialna zvrstnost in frazeologija. V: Krţišnik, Erika, Metka Lokar in
Helena Podobnik (ur.) XXXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana:
Filozofska fakulteta. 53–69.
Lüger, Heinz-Helmut. 1995. Pressesprache. 2., neu bearb. Aufl. Tübingen: Niemeyer.
Palm, Christine. 1997. Phraseologie: eine Einführung. 2., durchges. Aufl. Tübingen: Narr.
Pavlica, Josip. 1960. Frazeološki slovar v petih jezikih. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Slovar slovenskega knjiţnega jezika. 2000. Ljubljana: ZRC SAZU, Drţavna zaloţba
Slovenije.
Slovenski pravopis. 2007. Ljubljana : ZRC SAZU, Zaloţba ZRC.
Toporošič, Joţe. 2006. Dvojčiči in podobne frazeološke zgradbe v slovenščini. V: Toporišič,
Joţe (ur.) Besedjeslovne razprave. Ljubljana: ZRC SAZU. 506–515.
Toporošič, Joţe. 2006. K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. V: Toporišič, Joţe (ur.)
Besedjeslovne razprave. Ljubljana: ZRC SAZU. 487–493.
Toporošič, Joţe. 2000. Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.
64
<www.wikipedia.sl> obiskano dne 10. decembra 2010
<http://de.wikipedia.org/wiki/Die_Zeit> obiskano dne 10. decembra 2010
<http://de.wikipedia.org/wiki/Bild_%28Zeitung%29> obiskano dne 10. decembra 2010
<http://sl.wikipedia.org/wiki/Mladina> obiskano dne 10. decembra 2010
<http://dd.delo.si/>obiskano dne 10. decembra 2010
<http://www.zeit.de/index> obiskano dne 10. decembra 2010
GRADIVO
Rücktritt Köhler. Dostopno prek:
<http://www.zeit.de/politik/deutschland/2010-05/bundespraesident-koehler-ruecktritt-
kommentar> obiskano dne 8. decembra 2010
Gute Arbeit darf nicht krank machen. Dostopno prek:
<http://www.zeit.de/karriere/beruf/2010-09/arbeitsbedingungen-kommentar> obiskano dne 8.
decembra 2010
Menschenrechte Ein einig Volk von Weltpädagogen. Dostopno prek:
<http://www.zeit.de/online/2007/34/glosse-touristen-menschenrechte> obiskano dne 8.
decembra 2010
Vulkanausbruch. Dostopno prek:
<http://www.zeit.de/kultur/literatur/2010-04/glosse-wolke> obiskano dne 8. decembra 2010
Kommentar zum Rücktritt des Bundespräsidenten, Köhler macht den Lafontaine. Dostopno
prek:
<http://www.bild.de/BILD/politik/2010/05/31/koehler-macht-den-lafontaine/kommentar-
zum-ruecktritt-des-bundespraesidenten.html> obiskano dne 8. decembra 2010
Rücktritt ohne Grund. Dostopno prek:
<http://www.bild.de/BILD/news/standards/kommentar/2010/06/01/kommentar.html>
obiskano dne 8. decembra 2010
DIE KOLUMNE NUR FÜR FRAUEN Wie das Fernsehen unseren Familienfrieden retten
kann. Dostopno prek:
65
<http://www.bild.de/BILD/unterhaltung/leute/standards/evas-welt-kolumne/2010/06/05/evas-
welt/die-kolumne-fuer-die-frau.html> obiskano dne 8. decembra 2010
Gedanken am Sonntag Sollen sich die Gefängnistore für 160 Schwerverbrecher früher öffnen?
Dostopno prek:
<http://www.bild.de/BILD/news/standards/bams-hahne/2010/05/23/gedanken-am-
sonntag.html> obiskano dne 8. decembra 2010
Kockanje. Dostopno prek:
<http://www.mladina.si/tednik/201021/kockanje> obiskano dne 8. decembra 2010
Pahorjev moralni tobogan. Dostopno prek:
<http://www.mladina.si/tednik/201030/pahorjev_moralni_tobogan> obiskano dne 8.
decembra 2010
Ljudje ljubijo največje barabe. Dostopno prek:
<http://www.mladina.si/tednik/201047/ljudje_ljubijo_tudi_najvecje_lopove> obiskano dne 8.
decembra 2010
Laţe, kradeš, bolhe ješ. Dostopno prek:
<http://www.mladina.si/dnevnik/18-02-2009-lazes__krades__bolhe_jes/> obiskano dne 8.
decembra 2010
Kriţanič pogreša Draga Isajlovića. Dostopno prek:
<http://www.slovenskenovice.si/clanek/135196> obiskano dne 15. januarja 2011
Policist za vse krivi nosečnico. Dostopno prek:
<http://www.slovenskenovice.si/clanek/137127> obiskano dne 20. januarja 2011
Nasedel moj ego. Dostopno prek:
<http://www.slovenskenovice.si/clanek/114440> obiskano dne 15. januarja 2011
Barka ni kokoš. Dostopno prek:
<http://www.slovenskenovice.si/clanek/114318> obiskano dne 15. januarja 2011
66
IZJAVA O AVTORSTVU
DIPLOMSKEGA DELA
Spodaj podpisana Diana Plazar, z vpisno številko 18050913, rojena 14. novembra 1986 v
Mariboru, sem avtorica diplomskega dela z naslovom Frazeologija v nemškem in slovenskem
časopisju.
S svojim podpisom zagotavljam, da je predloţeno diplomsko delo izključno rezultat mojega
lastnega raziskovalnega dela ter da sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz.
avtoric, ki jih uporabljam v predloţenem delu, navedena v seznamu virov in so v delu citirana
v skladu z mednarodnimi standardi in z zakonom o avtorstvu in sorodnih pravicah.
V Brunšviku, dne Podpis avtorice: