Planet Zemlja

• Vir:Zemlja; Pridobljeno 7. 11. 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Rotating_earth_%28large%29.gif

Nastanek Zemlje

• pred približno 4,57 milijarde let;

• iz sončne meglice kot posledica Velikega

poka - eksplodirala je supernova;

• supernova je bila pretežno iz vodika, delno

ogljika in kisika.

Nastanek Sonca privlačnost med delci sončeve meglice

atomi se združujejo v skupke

naraščajoča masa

naraščajoča privlačnost

nastanek rotirajočega diska

privlačnost v jedru velika

združevanje jedra vodikovih atomov (fuzija) (povzročanje jedrskih reakcij)

posledica nastanek Sonca

Nastanek planetov Osončja

Planetezimalna teorija:

zaradi vročine v notranjih delih osončja so se v trdno stanje spremenili le težji elementi (železo)

po načelu privlačnosti

združevanje

tvorba astronomskega telesa (planetezimale)

Planeti Osončja

Merkur

Venera

Zemlja

Mars

Jupiter

Saturn

Uran

Neptun

Pluton (do leta 2006)

Pluton?

Avgusta 2006 je Mednarodna astronomska zveza (IAU-International Astronomical Union) sprejela resolucijo

Planet mora izpolnjevati tri pogoje:

• 1.) da je na tirnici okoli Sonca,

• 2.) da je pod vplivom lastne gravitacije okrogla,

• 3.) da je "očistilo" okolico svoje tirnice okoli Sonca.

Pluton ne izpolnjuje zadnjega pogoja - spada v razred t.i. pritlikavih planetov.

Geološke dobe Zemlje

Zgodovina Zemlje se deli na eone (had,

arhaik, proterozoik, faneroziok)

Nadaljnja delitev:

• eon na ere (vek),

• ere na periode in dobe.

Oblikovanje sheme obdobji

Na osnovi:

- kamninskih plasti v tleh,

- študije fosilov,

- analize radioaktivnih elementov v

kamninah.

Geološke dobe Zemlje

• Glej preglednico:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Geolo%C5%A1

ka_%C4%8Dasovna_lestvica

Predkambrij

• je neformalno poimenovanje (had + arhaik

+ preterozik)

• zemljin pravek; trajal = 3,5 milijarde let

• značilnosti tega veka:

nastanek oceanov;

nastanek celin;

nastanek zgodnje atmosfere;

nastanek življenja;

Nastanek oceanov

Teorije:

1. ohlajanje zemlje in kondenzacija vodne

pare

2. zamrzjen meteorit

Nastanek kopnine

• pribl. pred 2 milijardi let,

• na področju današnje Antarktike t.i.

superkontinent Rodinija.

Vir: Rodinija; pridobljeno 7. 11. 2012; http://lt.wikipedia.org/wiki/Rodinija

Nastanek življenja

• pred 3,5 milijarde let pojav enoceličnih prokariontski organizmi brez jedra; znač. nespolno razmnoževanje (deljenje celic);

• pred 3,46 milijarde let pojav modrozelene alge (prvi organizem s sposobnostjo fotosinteze);

• pred 550 milijoni let nastanek prvih spolno se razmnožujočih evkariontov.

Paleozoik

• eden izmed treh eonov fanerozoika;

• to je zemeljski stari vek;

• čas prvih orogenez (nasatnek gorovja);

• počasna združitev superkontinentov Gondvane in

Lavrazije; nastanek Pangee (90%);

• v začetku (pred 543 milijonov let) -porast št.

življenjskih oblik;

• ob koncu 90% zmanjšanje št. življenjskih oblik

(domneva; množični smrtonosni ognjeniki v

sibiriji in udarec velikega izpodnebnika).

• Vir: Gondvana; pridobljeno 7. 11. 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Gondwana.jpg

Vir: Pangea; pridobljeno 7. 11. 2012;

Mezozoik

• ali zemeljski srednji vek;

• pričetek pred 248 milijonov let, zaključek pred 65 milijonov let

• superkontinent pangea razpada na kopnine današnjega časa;

• prevladujoča oblika življenja so kuščarji (dinozavri) - vladali so 180 milijonov let;

• pojav prvih ptičev, sesalcev in cvetnic.

Kenozoik

• ali Zemljin moderni vek;

• začetek pred 65 milijoni let;

• prevladujejo sesalci;

• Pangea se dokončno razpusti- nastanek

sodobnih celin;

• kvartar; pojav štirih poledenitev (vsakih

100.000 let).

• izumrtje dominantne skupine kuščarjev;

• domnevajo, da je vzrok udarec velikega

izpodnebnika (v Mehiškem zalivu);

• pojav zgodnjega človeka pred 6 milijoni let

v Afriki.

Atmosfera Zemlje Prvotno atmosfero sta sestavljala večinoma helij in vodik.

Druga atmosfera;

• pred okoli 3,5 milijarde leti, ko se tvori skorja Zemlje;

• ognjeniki oddajalo hlape (paro), ogljikov dioksid in amonijak (ogljikov dioksid in vodna para, z nekaj dušika in dejansko brez kisika) - druga atmosfera je imela ~100 krat več plina kot trenutno ozračje;

• učinek tople grede, ki ga povzroča visok nivo ogljikovega dioksida, je zavaroval Zemljo pred zmrzovanjem.

• v naslednjih nekaj milijard letih se je vodna para utekočinila in tvorila dež in oceane, ki so raztopili ogljikov dioksid;

• približno 50 % ogljikovega dioksida se je absorbiralo v oceane;

• razvile so se rastline, ki so s fotosintezo začele pretvarjati ogljikov dioksid v kisik;

• čez čas so fosilna goriva, usedline (še posebej apnenec) in živalske lupine prevzele presežek ogljika;

• pri tem se je sprostil kisik in reagiral z amonijakom ter tvoril dušik; tudi bakterije so pretvarjale amonijak v dušik.

Tretja atmosfera;

• pojavilo se je vse več rastlin;

• količina kisika je zelo narasla;

• količina ogljikovega dioksida se je zmanjšala;

• najprej se je kisik vezal z različnimi kemijskimi

elementi kot je železo;

• kasneje pa se je nakopičil v atmosferi — kar je

povzročilo izginotje vrst in nadaljnji razvoj. S

pojavom ozonske plasti (zmes kisikovih atomov)

so bila živa bitja bolje zaščitena pred

ultravijoličnim sevanjem.

Zemljine plasti

6. Površje

5. Skorja

4. Plašč (zgornji del)

3. Plašč

2. Zunanje jedro

1. Notranje jedro

• Vir: Zemljine plasti; pridobljeno 7. 11. 2012;http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Jordens_inre-numbers.svg

• Od površja Zemlje proti njenemu jedru si tako sledijo:

• litosfera (0–60 km, ponekod tudi do 200 km)

– skorja (0–35 km, ponekod tudi do 70 km)

– zgornji predeli plašča (35–60 km)

• plašč (35–2890 km)

– astenosfera (100–700 km)

• zunanje jedro (2890–5100 km)

• notranje jedro (5100–6378 km)