podatkovna baza rezultatov meritev pretoka kot …mvd20.com/leto2006/r17.pdf · slika 19: merilniki...
TRANSCRIPT
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 120 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
Barbara CANKAR * mag. Roman TERČEK** Jure JEROVŠEK ***
PODATKOVNA BAZA REZULTATOV MERITEV PRETOKA KOT ORODJE ZA PODPORO ODLOČANJU
UVOD
Na Agenciji RS za okolje (ARSO) se v okviru hidrološkega monitoringa tedensko izvajajo hidrometrične meritve, s tremi različnimi metodami. Podatki se zbirajo v ločenih bazah in za pregled vseh meritev istočasno do sedaj nismo imeli na voljo pravega programskega orodja. V letošnjem letu začenjamo z uporabo programa Hidrolog, ki naj bi z naslednjo razvojno stopnjo omogočal tudi te možnosti. Kljub temu se je že na začetku uporabe novih inštrumentov pojavila želja po oblikovanju baze, ki bi omogočala kontrolo kakovosti opravljenih meritev, pregled nad spreminjanjem prečnih prerezov ter vpogled v glavne parametre posamezne meritve. Oblikovala se je baza imenovana HidFlow, ki je sprva delovala na Access-ovi nato pa na Oracle-ovi podatkovni bazi. Kot nadgradnja se je vzpostavila težnja po oblikovanju aplikacije, katere glavni namen bi bila pomoč pri organizaciji tedenskega razporejanja ekip na terenu. Za orodje smo uporabili program ArcGIS, ki je zelo primeren za prostorsko predstavitev podatkov ter nam omogoča hiter pregled informacij tako na eni postaji kot na vseh postajah skupaj.
OBLIKOVANJE APLIKACIJE HIDFLOW
Na Oddelku za hidrologijo površinskih voda se trenutno izvajajo meritve s tremi metodami: s hidrometričnim krilom (HK), s točkovnim ultrazvočnim merilnikom (Flowtracker – FT) ter z akustičnim Dopplerjevim merilnikom – profilatorjem (ADMP) (Slika 1).
Slika 19: Merilniki hitrosti (od leve proti desni: hidrometrično krilo, ultrazvočni merilnik FT, akustični Dopplerjev merilnik) Podatki o meritvah narejenih s hidrometričnim krilom se zbirajo v bazi hidroloških podatkov (BHP), kjer so predstavljeni tekstovno, sistem pa je datotečno urejen. Ob začetku uporabe ADMP v letu 2003 se je oblikovala aplikacija HidFlow, ki je služila za kontrolo in pregledovanje meritev in je temeljila na
* Barbara CANKAR, univ. dipl. inž. grad., **mag. Roman TRČEK, univ. dipl. inž. grad. ***Jure JEROVŠEK, MOP Agencija za okolje in prostor, Vojkova 1B, Ljubljana
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 121 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
Accessovi bazi. Septembra leta 2005 se je začel uporabljati nov ultrazvočni merilnik (FT) in program smo morali prilagoditi vnosu novih meritev. Vnos meritev v bazo zgrajeno na Oracle-u poteka preko aplikacije HidFlow. Vnos opravi vsak merilec sam. Ob vstopu v program so meritve s karakterističnimi podatki prikazane tabelarično. Na voljo imamo možnost selekcije meritev po časovnem obdobju ter po identifikacijskih številkah vodomernih postaj (šifra postaje). Vključen je števec izbora meritev. Razvrstitev v tabeli lahko poteka po šifri postaje, po datumu in po zaporedni številki vnesene meritve v program. Oblikujemo lahko izpis poljubnega izbora meritev ali vseh meritev istočasno. Mogoča sta dva izpisa in sicer izpis v Excelovo tabelo, kjer so podatki pripravljeni za nadaljnjo uporabo pri oblikovanju pretočnih krivulj ter tekstovni izpis meritev v obliki poročila (Slika 2).
Slika 20: Tabelarični prikaz meritev v programu HidFlow S klikom na želeno meritev si le-to lahko natančneje pogledamo v novem pogledu, ki je prikazan na Sliki 3. Za vsako vodomerno postajo se izrišejo prečni prerezi na ustrezni nadmorski višini, s čimer lahko sledimo spremembam oblike struge. Zopet imamo možnost izbora meritev po šifrah in časovnem obdobju. Za posamezno meritev se izpišejo karakteristični podatki o meritvi, to so šifra meritve, datum in čas merjenja, metoda merjenja, lokacija merjenja, začetni in končni vodostaji, izmerjeni pretok in srednje hitrosti ter osnovne statistike meritve. Omogočeno je tudi popravljanje nekaterih parametrov in vpis komentarja.
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 122 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
Slika 21: Natančnejši pregled meritev na izbrani vodomerni postaji s programom HidFlow K vsaki vodomerni postaji so pripete karakteristične slike postaje, prečnega prereza ter opreme na tej postaji. Do njih dostopamo s klikom na gumb Slike. S klikom na gumb Lokacija se izriše lega vodomerne postaje na zemljevidu Slovenije.
UPORABA PODATKOVNE BAZE ZA POMOČ IZDELAVE DELOVNEGA PLANA
Že v preteklosti se je pojavila težnja, da bi imeli na voljo orodje za podporo odločanju pri tedenskem razporejanju ekip po terenu. Plan meritev se oblikuje glede na letni program meritev z upoštevanjem izrednih meteoroloških razmer (visoke vode, suša) in plana monitoringa izvirov ter monitoringa suspendiranega materiala. Do nedavnega se je za lažjo organizacijo ekip uporabljalo orodje ArcView, v katerem je bila izdelana tabela s podatki o datumu opravljene meritve ter o uporabljeni metodi.
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 123 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
Meritve so se v tabelo vnašale ročno, običajno enkrat tedensko. Predvsem zaradi želje po čim večji avtomatizaciji postopkov postprocesiranja podatkov smo se odločili, da posodobimo aplikacijo v programu ArcGIS, ki je nadgradnja programa ArcView. Bazo, ki je bila zgrajena v Accessovem programu in jo je uporabljal program HidFlow smo pretvorili v Oracle-ovo bazo in jo prenesli na strežnik. S tem smo omogočili delovanje obeh aplikacij; HidFlow ter aplikacije Hidrometrične meritve v ArcGIS programu na isti bazi. Prednost delovanja baze na strežniku in uporaba ArcGIS orodja je tudi v tem, da omogoča interaktivno upravljanje s podatki več uporabnikom hkrati. Ko so podatki vnešeni preko aplikacije HidFlow v bazo, se avtomatsko osvežijo tudi v aplikaciji Hidrometrične meritve. Ažurnost aplikacije je s tem zagotovljena. Aplikacija Hidrometrične meritve nam omogoča prostorski pregled podatkov ter njihovih parametrov, kot tudi izdelavo poizvedb po najrazličnejših atributih ter predstavitev osnovnih statističnih obdelav.
Slika 22: Delovno okolje v ArcGIS orodju. Na sliki so poudarjene tiste vodomerne postaje, na katerih so bile opravljene meritve v mesecu oktobru leta 2006. Konkretno lahko s selektiranjem, kot je prikazano na zgornji sliki (Slika 4), povprašujemo po merilnih mestih, kjer je v izbranem časovnem obdobju ni bilo opravljenih hidrometričnih meritev, in so potem takem v planu meritev naslednjega tedna. V veliko pomoč so nam različne geografske podloge, ki merilna mesta tudi prostorsko med sabo povežejo. Na spodnji sliki (Slika 5) si lahko ogledamo organiziranost podatkov. Hidrometrične podatke o posameznem merilnem mestu poiščemo v skupni tabeli z vsemi pripadajočimi parametri. Na sliki so vidni v spodnji tabeli Attributes of Vodomerne postaje. Mesta označena z modro so tista, ki odgovarjajo naši poizvedbi. V konkretnem primeru smo izbrali samo eno merilno mesto z ID 6210. S klikom na označeno merilno mesto na karti se nam izpišejo vse meritve, ki so bile na tem mestu opravljene, z vsemi parametri. Iz meritev lahko oblikujemo grobe pretočne krivulje. Postopek izdelave pretočnih krivulj nameravamo v prihodnje avtomatizirati. Krivulja nam namreč služi kot pokazatelj kvalitetno opravljene meritve, ob neujemanjih pa nakazuje na spreminjanje rečne struge oziroma neustreznost merilnega mesta.
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 124 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
Slika 23: Različni prikazi podatkov, ki so pomembni pri nadaljnjem odločanju Vse podatke s katerimi upravljamo lahko izvozimo v obliki primerni za nadaljnjo obdelavo ali kot končni produkt v obliki poročil in kart. Postopki izdelave poročil in kart so enostavni in zelo prilagodljivi vsakim spremembam. Primer izdelave karte, ki prikazuje Mrežo aktivnih vodomernih postaj na katerih se izvajajo hidrometrične meritve je prikazan na Sliki 6.
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 125 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>?>
?> ?>?> ?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?> ?>?>?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?> ?>
?> ?>?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>?>?>?>
?>
?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>?>?>?>
?> ?> ?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?> ?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>?>
?> ?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>?>
?>
?>?>
?>
?>?>?> ?>?>
?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?> ?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>?>
?> ?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>?>?>?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?> ?> ?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>
?>
?> ?> ?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>?> ?>
?>?>
?>?>
?>?>?> ?>
?> ?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?> ?>?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?> ?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>?>?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?> ?>?>
?>
?> ?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>?> ?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?> ?>
?>?>?>?>
?>?> ?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>
?> ?> ?>
?>
?>
?>
?>?> ?>
?>
?>
?>?>?> ?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>?>
?>
?>?>?>?>
?>
?>?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>?>
?>
?>?> ?>
?>
?>
?>?> ?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?> ?>
?>
?>?>
?>
?>?> ?>?>?>
?>
?>?>
?>?>?>?>
?>?>?>
?>?>
?>?>
?>?>?>
?>
?>?> ?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>?> ?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>?>?>?>
?>?> ?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?> ?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?> ?>
?>?>
?>?>
?>?>?> ?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>?>
?> ?>
?>?>
?>?>?>
?> ?>
?>
?>
?> ?>
?>
?> ?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>?> ?>
?>
?>?>?> ?>
?>
?>
?>
?> ?> ?>
?>?>
?>?>
?>
?>?> ?>
?>?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>?> ?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?> ?>?>
?>
?>
?>?> ?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?> ?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>?>
?>
?> ?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?> ?>
?>?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?> ?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?> ?>?>
?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?> ?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>?>
?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?> ?> ?>
?>
?>
?> ?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>
?>
?>?>?> ?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?>?>
?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>?>?>
?>
?>
?>?>
?>?>
?>
?> ?>
?>
?>
?>?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
?>
Sava
Drava
Mura
Krka
Kolpa
Sotla
Ledava
Savinja
Reka
Pesnica
Dravinja
Soča
Meža
Ščavnica
Mirna
Paka
Vipava
RačaBača
Dreta
PšataIdrija
Kokra Bolska
Mislinja
Hud
inja
Pivka
Idrijca
Ljublj
anica
PolskavaLožnica
Kučnica
Radulja
Dragonja
Bistrica
Sava Dolinka
Lahinja
Temenica
Selška Sora
Rinža
SoraGračnica
Rižana
Voglajna
Sava Bohinjka
Trži
ška
Bist
rica
Iščica
Velika Krka
Cerkniščic
a
Trebuščica
Unica
Kobiljanski potok
Mestinjščica
Gradaščica
Čabranka
Črmošnjičica
Mol
ja
Koren
Mutska Bistrica
Prečna
MREŽA AKTIVNIH VODOMERNIH POSTAJ
Vir: MOP; ARSO, GURS
Legenda:
?> Vodomerne postaje
±
0 18.000 36.000 54.000 72.0009.000Kilometrov
Slika 24: Prikaz izdelave karte aktivnih vodomernih postaj v Sloveniji
INFORMACIJSKE PRETVORBE POTREBNE ZA OBLIKOVANJE HIDFLOW IN NJENE BAZE
Proces izdelave baze za hranjenje meritev z ADMP je obsegal na začetku prototipno rešitev, katera je bazirala na Microsoft Access bazi. Le-ta je služila tudi kot razvojno okolje. Potrebna je bila zasnova podatkovnega modela, ki je obsegala naslednje tabele:
• Merilec: tabela s podatki o merilcih
• Kataster: podatki o merilnih mestih - postajah
• Meritev: osnovni podatki o meritvi
• Profil: podatki meritve(vertikale, hitrosti, pretoki) Po zasnovi podatkovnega modela je sledil programski del, sestavljen iz sledečih modulov:
• modul za pregledovanje in popravljanje
• modul za polnjenje baze podatkov V obdobju testiranja prototipne rešitve so se reševali problemi tako z izgledom same programske rešitve kot tudi reševanje problemov s prenosom podatkov v bazo. Sama prototipna rešitev je prestala testno fazo, kjer pa so se pokazale določene pomanjkljivosti. Največji problem se je pojavil pri grafičnem prikazu meritev. V naslednjem koraku je bila narejena aplikacija, katera je za vir hranjenja podatkov še vedno uporabljala bazo Microsoft Access. V samostojni aplikaciji smo izboljšali grafični pregledovalni vmesnik, izboljšali smo možnost iskanja podatkov po različnih kriterijih in omogočili izvoz podatkov v XLS obliko. Zaradi uvedbe novega merilnika FT v hidrometrični delovni proces in želje, da je moč hraniti, pregledovati in primerjati tudi te podatke, je bila v letu 2006 potrebna dopolnitev in sprememba tako
B. CANKAR mag. R. TERČEK, J. JEROVŠEK
- 126 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006
baze podatkov kot tudi modula za prenos meritev v bazo podatkov. Modul za prenos je bil spremenjen v smeri, da bi tudi morebitni dodatni merilniki in njihove programske rešitve bilo moč implementirati v obstoječo programsko rešitev. V letu 2006 je bil sistem prenesen na Oracle bazo.
UPORABNOST BAZE IN APLIKACJI V PRIHODOSTI
Uporaba najsodobnejše opreme ne dviga zgolj kvalitete izmerjenih vrednosti, ampak tudi ažurnost podatkov, lažje, hitrejše in preglednejše posredovanje rezultatov ipd. Istočasno se izboljšujejo vedenje o hidrodinamičnih lastnostih merskega mesta, kar je pomembno pri interpretaciji ustreznosti merskega profila ob različnih gladinskih stanjih in posledično izbiri optimalne merske opreme. Po drugi strani se z razvojem opreme povečuje količina merjenih parametrov. Da lahko prednosti nove opreme čimbolj izkoristimo, morajo biti rezultati ustrezno povzeti in pretvorjeni na enotni nivo za celoten nabor merilnikov. Za vse omenjeno potrebujemo ustrezno podporo programske opreme. Nenehen razvoj tako programske kot strojne opreme pogojujeta neprestane aktivnosti oz. prilagoditve aplikacije na bazi podatkov HidFlow. Poleg prilagajanja novitetam bo razvoj usmerjen v dodelave (interaktivnih) grafičnih prikazovalnikov in avtomatizaciji najpogostejših poizvedb v aplikaciji Hidrometrične meritve.
ZAKLJUČEK
V prispevku smo podali kratek pregled razvoja inovativnega orodja za podporo odločanju pri planiranju terenskih meritev pretoka. Podana sta bila osnovni koncept, potek razvoja in usmeritve oz. izzivi za prihodnost. Lahko rečemo, da je celotno delo posledica prilagajanja programske opreme strojni opremi oz. odgovor trendu posodobitve merilne opreme na Sektorju za hidrologijo, ARSO. Največja težava pri tem je, da proizvajalci merilne opreme skrbijo v prvi vrsti za razvoj in prodajo strojne opreme, razvoj programskega dela pa je nekako v ozadju, v drugi fazi. Uporabniki oz. inštitucije podobne naši se tako soočajo s problemom shranjevanja in vključevanja izmerjenih vrednosti v nadaljnjih procesih. Idealno je, da uporabljamo pri tem enotno orodje, ki mora biti sposobno sprejemati vnose vseh uporabljenih merilnikov. Predvsem zaradi zgodovinsko pogojenih specifik (primeri dobre prakse, dodatne potrebe) je pri razvoju programskega orodja oz. izbiri že gotovih aplikacij in določitvi relacij med njimi, nujno potreben vložek lastnega znanja.