202.03 navodilo za ravnanje z merilniki hitrosti · 202.03 navodilo za ravnanje z merilniki...

2 0 2 . 0 3

N A V O D I L O za ravnanje z merilniki hitrosti

velja od 14. decembra 2008

LJUBLJANA, 2008

Slovenske železnice

2

Podatki o predpisu IZDELAL: Tomaž Ramšak, vodja SV Ljubljana DATUM: 25. 11. 2008 PODPIS: na originalu PREGLEDAL: Valter Oblak, direktor PE vleka DATUM: PODPIS: na originalu ODOBRIL: Tomaž Schara, generalni direktor Slovenskih

železnic, d. o. o. DATUM: PODPIS: na originalu IZDAJA: prva NAKLADA: 20 ŠT. STRANI: 13 ŠT. PRILOG: 6 IZDALE: Slovenske železnice, d. o. o., PE Vleka

3

TABELA SPREMEMB

Objavljeno v URO zaporedna številka

spremembe ZADEVA Št Leto

Velja od

1 2 3 4 5 1. Sprememba Pravilnika o zavorah,

varnostnih napravah in opremi železniških vozil: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil ULRS 30-1322/2009 (Datum objave: 17.4.2009 Veljavnost: od 18.4.2009)

2009 15. 05. 2009

1

4

KAZALO 0. POMEN KRATIC ----------------------------------------------------------------------------- 5

1. UVODNA DOLOČILA ----------------------------------------------------------------------- 6

1.1. NAMEN NAVODILA ------------------------------------------------------------------------- 6

1.2. PODROČJE UPORABE -------------------------------------------------------------------- 6

2. MERILNIKI NA VLEČNIH VOZILIH ------------------------------------------------------ 7

2.1. OPIS IN PRINCIP DELOVANJA---------------------------------------------------------- 7

2.2. UPORABA MERILNIKA -------------------------------------------------------------------- 7

2.3. POSTOPEK Z REGISTRIRNIMI PODATKI -------------------------------------------- 8

3. POSTOPKI OB OKVARI MERILNIKA--------------------------------------------------- 9

4. OBDELAVA PODATKOV------------------------------------------------------------------10

4.1. EVIDENTIRANJE ---------------------------------------------------------------------------10

4.2. PREGLED PODATKOV -------------------------------------------------------------------10

4.3. ARHIVIRANJE -------------------------------------------------------------------------------11

5. VZDRŽEVANJE MERILNIKOV ----------------------------------------------------------12

6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA -------------------------------------------------13

PRILOGA 1 – Merilniki vgrajeni na vlečnih vozilih SŽ ------------------------------------------14

PRILOGA 2 - Merilniki vgrajeni na vozilih za posebne namene SŽ--------------------------16

PRILOGA 3 - Postopek z registrirnim trakom merilnika hitrosti-------------------------------17

PRILOGA 4 - Postopek z elektronsko pomnilno enoto (DSK) --------------------------------18

PRILOGA 5 - Postopek prenosa podatkov iz elektronskih pomnilnih enot-----------------19

PRILOGA 6 – Priročniki za izdelavo analiz podatkov -------------------------------------------21

PRILOGA 7 – Primer: evidenca opravljenih voženj s podatki ---------------------------------22

PRILOGA 8 – Tabela nepravilnosti kontrole zapisovalnih medijev merilnikov hitrosti---23

PRILOGA 9 – Tabela polletnih pregledov analiz voženj vlakov za vsakega strojevodjo24

1

Slovenske železnice, d. o. o. – Navodilo 202.03 – 15. 05. 2009 - 1

5

Na podlagi 94. člena Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 122/2007 in št. 1322/2009) in v skladu z 20. členom akta o ustanovitvi družbe Slovenske železnice, d. o. o. (opravilna številka SV 872/07), je poslovodstvo Slovenskih železnic d. o. o. sprejelo naslednje navodilo:

NAVODILO

za ravnanje z merilniki hitrosti

202.03 0. POMEN KRATIC

ASN Avtostop naprava CD Centralne delavnice DE Delovna enota DLOK Dizel lokomotiva ELOK Električna lokomotiva EMG Elekto-motorne garniture EV-1 List vlečnega vozila in osebja EV-38 Poročilo osebja vlečnih vozil o nepravilnosti med delom EV-50 Dnevni pregled vozila EV-63 Naročilnica SŽ Slovenske železnice d. o. o.

1


6

1. UVODNA DOLOČILA

1.1. NAMEN NAVODILA To navodilo predpisuje postopke in načine uporabe naprav za merjenje hitrosti in registracijo podatkov (v nadaljevanju merilniki), obdelavo podatkov in postopke v primeru okvare merilnika.

1.2. PODROČJE UPORABE Navodilo uporabljajo železniški delavci, ki pri svojem delu uporabljajo merilnike hitrosti, registracijo in obdelavo podatkov na Slovenskih železnicah, d.o.o (v nadaljevanju SŽ). Vsa železniška vlečna vozila, motorne garniture in motorna vozila za posebne namene z lastnim pogonom na območju SŽ, morajo biti opremljena z merilniki hitrosti v skladu z ZVZP (Uradni list RS, št. 61-3295/2007) in Pravilnikom o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 6-230/2003, in spremembah Uradni list RS, št. 122-6194/2007, št. 1322/2009)

1


7

2. MERILNIKI NA VLEČNIH VOZILIH

2.1. OPIS IN PRINCIP DELOVANJA Na pogonska vozila se vgrajujejo merilniki ki se razlikujejo:

- na način prikazovanja hitrosti (digitalni in analogni); - na vrsto zapisovalnega medija (papirnati trak, diagramska

ploščica, spominska enota); - glede na način prenosa merjenih vrednosti;

Merilniki hitrosti ki so vgrajeni na pogonska vozila morajo imeti naslednje funkcije:

- merjenje, prikazovanje in zapisovanje dejanske hitrosti vožnje vlakov;

- merjenje in zapisovanje časa; - merjenje in zapisovanje prevožene poti; - krmiljenje in registracijo delovanja avtostop naprave na vozilih

(v nadaljevanju ASN); Pregled vgrajenih merilnikov na vozila v lasti SŽ je v prilogi 1 in 2 tega navodila.

2.2. UPORABA MERILNIKA Pri prevzemu vlečnega vozila

Strojevodja mora ob začetku dela preveriti plombe na vitalnih sklopih. Če so plombe poškodovane ali manjkajoče, je potrebno le te nadomestiti z novimi. V nasprotnem vozilo ni sposobno za vožnjo.

Preveri povezavo med merilnikom in dajalcem impulzov na osi.

V kolikor ima naprava vgrajeno mehansko uro, je treba naviti uro in nastaviti čas, ki se naravna po službeni uri.

Zagotovi zadostno količino traku za registracijo. Med vožnjo

Strojevodja mora opazovati delovanje merilnika in v primeru okvare ravnati v skladu s točko 3 tega Navodila.

Po končani vožnji

Strojevodja mora po končani vožnji in pred zapustitvijo vlečnega vozila opraviti vse aktivnosti kot pri prevzemi vlečnega vozila in v primeru odstranitve traku upoštevati točki 1 in 2 priloge 3.


8

2.3. POSTOPEK Z REGISTRIRNIMI PODATKI Zapisovalni medij mora imeti dovolj prostora za beleženje podatkov. V kolikor gre za zapis na traku, se tega pusti v merilniku. Pri motornih garniturah, kjer sta dva merilnika (EMG 311), se menja trak v obeh kabinah istočasno. Za pravočasno zamenjavo traku v merilniku hitrosti so odgovorni strojevodje. Postopek z registrirnim trakom je opisan v prilogi 3 Postopek z elektronsko pomnilno enoto je opisan v prilogi 4


9

3. POSTOPKI OB OKVARI MERILNIKA Med vožnjo mora strojevodja kontrolirati delovanje merilnika in v primeru okvare ravnati po določbah te točke ter okvaro vpisati v obrazca EV-50, EV-63 in po končani službi tudi v EV-38. Vozilo s pokvarjenim merilnikom ni sposobno za železniški promet, in ne sme začeti vožnje. Merilnik je pokvarjen, če:

ne meri hitrosti; ne zapisuje predpisanih vrednosti; je porabljen zapisovalni medij.

Če se merilnik pokvari med vožnjo vlaka, lahko vlak nadaljuje vožnjo do naslednje postaje s približno hitrostjo 30km/h. Če tu ni mogoče odpraviti okvare, lahko nadaljuje vožnjo samo z nadomestnim čelnim vlečnim vozilom. Če se med vožnjo vlaka pokvari merilnik priprežne lokomotive, je treba ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom in na postaji zamenjati vrstni red lokomotiv. Enako velja za motorne vlake, sestavljene iz več motornikov oziroma motornih garnitur, ki vozijo v spregi. Če se pokvari merilnik na premikalni lokomotivi med premikom, je lokomotiva nesposobna za nadaljnji premik.


10

4. OBDELAVA PODATKOV

Za postopek evidentiranja, pregleda in shranjevanja zapisovalnega medija so zadolženi pooblaščeni delavci (kontrolorji tahografov). Kontrolorji tahografov po posameznih sekcijah za vleko so odgovorni za naslednje vrste vlečnih:

v SV Ljubljana za vozila 342, 362, 363, 541, 310, 311 in 312, v SV Maribor za vozila 664, 661, 644, 643, 642 in 732, v SV Divača za vozila 711, 713 in 813.

4.1. EVIDENTIRANJE Kontrolor tahografov ob prejemu zapisovalnega medija (brzinomerni trak, prenosni elektronski medij), za vsako vlečno vozilo vodi evidenco, v katero se po časovnem zaporedju vpisujejo podatki:

vlečno vozilo datum, ura, relacija, personalna številka in DE strojevodje in številke vlakov.

Podatke o vožnjah posameznega vlečnega vozila pridobi v centralnem informacijskem sistemu Slovenskih železnic na spletni strani: http://172.16.7.45/cool-ice/default.asp?Category=UIS&Service=vvstrvlak. Primer tabele je prikazan v Prilogi 7

4.2. PREGLED PODATKOV Vse zapisane oziroma registrirane podatke, ki se beležijo na zapisovalnih medijih in se nanašajo na varnost prometa, je treba pregledovati. Pregled registriranih podatkov je treba opraviti tako pogosto, da je za vsakega strojevodja najmanj dvakrat letno v različnih obdobjih opravljena natančnejša analiza voženj vlakov v izmeni. Vodje DE posredujejo enkrat letno do 10. januarja po zaporedju (od najmanjše do največje – naraščajoče) personalne številke strojevodij za katere morajo kontrolorji tahografov opraviti analizo voženj (Priloga 9). Pri določanju katera sekcija opravlja analizo voženj za posameznega strojevodjo se upošteva pogostost voženj na določenih serijah vlečnih vozil. Kontrolor tahografov pregleduje zapisovalni medij in vsako ugotovljeno nepravilnost vpiše v tabelo (Priloga 8). V tabeli je treba navesti zaporedno številko, vlečno vozilo, personalno številko strojevodje, službeno mesto, datum, vlak in vrsto nepravilnosti.

1


11

Tabelo nepravilnosti kontrolor tahografov tedensko posreduje tistim vodjem DE strojevodij pri katerih je ugotovljena nepravilnost. Razen teh pregledov kontrolor tahografov na pisno zahtevo Službe za notranji nadzor, Policije, Prometnega inšpektorata, preiskovalnega organa in vodij organizacijskih enot vleke, opravlja še analize zapisovalnega medija za posamezne primere. Kontrolorji analizo traku opravijo po postopku opisanem v prilogi 6. Kontrolorji analizo podatkov prenesenih iz elektronske pomnilne enote opravijo z osebnim računalnikom z ustrezno programsko opremo. S pomočjo te opreme se lahko analiza podatkov opravi grafično in tabelarično, podatke pa je moč tudi natisniti in shraniti v elektronski obliki.

4.3. ARHIVIRANJE Zapisane trakove in elektronske podatke je potrebno arhivirati dve leti.

1


12

5. VZDRŽEVANJE MERILNIKOV Redno vzdrževanje in kontrolo pravilnega delovanja merilnika izvajajo pooblaščene vzdrževalne delavnice v skladu s Pravilnikom o vzdrževanju železniških vozil. Strojevodje so v okviru svojih možnosti dolžni spremljati pravilnost delovanja in porabo zapisovalnega medija. Poskrbijo, da je na vozilu rezervni zapisovalni trak pri vozilih ki imajo tovrstne merilnike. Izredni pregled merilnika se opravi, če strojevodja ali pooblaščeni delavec posumi v pravilno delovanje merilnika: Tehnični opis in navodila za servisno vzdrževanje merilnikov predpiše proizvajalec merilnikov in pooblaščene vzdrževalne delavnice v skladu s Pravilnikom o vzdrževanju železniških vozil.


13

6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA To navodilo začne veljati z dnem uporabe Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil. Z uveljavitvijo tega navodila preneha veljati:

- Navodilo za ravnanje z napravami za merjenje hitrosti na vlečnih vozilih in drugih vozilih ter obdelavi trakov za registriranje objavljen v SLG SJŽ 6/80;

- OBVESTILO št. 3.3 - 21/2007 z dne 09. 07. 2007. - DOPIS 3.3.3 –776/2009 z dne 09. 04. 2009 PE Vleka

številka: KSPN - 126/08

Ljubljana, 20. 11. 2008

Tomaž Schara l.r. Generalni direktor

1


14

PRILOGA 1 – Merilniki vgrajeni na vlečnih vozilih SŽ Na vlečnih vozilih Slovenskih železnic so vgrajeni naslednji merilniki:

Vrsta vozila Proizvajalec Tip Merilno območje

310 Deuta Werke - 0 – 260 km/h

311 Hasler RT9i 0 – 150 km/h

311 Hasler TELOCH 0 – 150 km/h

311 Deuta Werke KAWR-6 0 – 150 km/h

312 Deuta Werke - 0 – 140 km/h


342 Hasler TELOCH 0 – 150 km/h

342 Deuta Werke KAWR-6 0 – 150 km/h



541 Siemens ZWG 0 – 240 km/h










15


Para Hasler RT9 0 – 100 km/h


16

PRILOGA 2 - Merilniki vgrajeni na vozilih za posebne namene SŽ Seznam vgrajenih merilnikov na vozilih za posebne namene

vrsta vozila proizvajalec tip merilno

območje

911 KIENZLE 1318-27 0 - 120

911 KIENZLE TCO 15-6 0 - 100

915 HASLER KT 121-88M 0 - 120

915 HASLER A 28 I-88M 0 - 120

916 KIENZLE 1318-27 0 - 120

935 KIENZLE 15-4 0 - 100

991 HASLER RT-12 0 - 100

991 HASLER RT-9 0 - 100

952 KIENZLE 1310-02 0 - 120

954 KIENZLE 1310-02 0 - 120

955 KIENZLE 1310-02 0 - 120

960 TVI EUROPE VEEDER-ROOT 2406 GEA (GAA) 0 - 125

961 TVI EUROPE VEEDER-ROOT 2406 GEA (GAA) 0 - 125

961 KIENZLE 1324 0 - 125


17

PRILOGA 3 - Postopek z registrirnim trakom merilnika hitrosti

Postopek z registrirnim trakom merilnika hitrosti Registrirni trakovi merilnikov hitrosti so v registrirni napravi vlečnih vozil ves čas od vstavitve traka v napravo, do takrat, ko je treba trak zamenjati. Temu postopku pravimo redni odvzem traka. Trak se lahko iz registrirne naprave vzame tudi predčasno, čemur pravimo izjemni predčasni odvzem. Eni in drugi postopki v zvezi z registrirnimi trakovi so opisani v nadaljevanju.

1. Pred vsako redno vstavitvijo novega traka v registrirno napravo in v primeru vstavitve traka po izjemnem predčasnem odvzema traka, mora strojevodja na njegovem začetku napisati naslednje podatke:

datum vstavitve traka, vrsto in številko vlečnega vozila (za EMG 311 se mora označiti mesto

vstavitve - kabine »A« oziroma »B«), službeno mesto, na katerem je bil trak zamenjan, ime in priimek strojevodje ter naziv DE, v kateri je zaposlen.

2. Kadar se registrirni trak merilnika hitrosti vzame iz registrirne naprave ne glede na to, ali je bil vzet zato, ker je bil izpolnjen z zapisi, ali zaradi izjemnih primerov, mora strojevodja na koncu traka napisati enake podatke, kot so predpisani pri vstavitvi traka v napravo (glej zahtevane podatke iz prejšnje točke) s tem, da sedaj namesto datuma vstavitve napiše datum odvzema traka.

3. Izjemni predčasni odvzem traka iz registrirne naprave se lahko opravi v primerih izrednih dogodkov na zahtevo pooblaščenega delavca sekcije za vleko. Trak se lahko iz registrirne naprave vzame tudi na zahtevo Službe za notranji nadzor, Policije, Prometnega inšpektorata ali preiskovalnega organa, ki vodijo preiskavo. Predajo traka drugemu osebju strojevodja evidentira v opombe obrazca EV-1, kar mu mora oseba, ki je prevzela trak, potrditi s podpisom v EV-1 in o tem izstaviti uradno potrdilo.

4. Za izdajo in sprejem registrirnih trakov so v sekcijah za vleko vlakov zadolženi nadzorniki vleke, ki to evidentirajo v EV-35. Na vsakem prejetem brzinomernem traku, ki ga dobijo od strojevodij morajo preveriti na traku vpisane podatke in to potrditi z vpisom svojega imena in priimka ter podpisa na traku.

5. Če trak iz registrirne naprave vzamejo delavci Centralnih delavnic, morajo tudi ti na trak vpisati podatke, kot je to predpisano v 4. točki Priloge 3 Navodila 202.03.

6. Strojevodja mora v matično vlečno enoto sporočiti, če je zapis na traku nepopoln ali nečitljiv in o tem poročati pisno (EV-38, EV-50, EV-63) in ustno.

7. Nameščanje oziroma menjavo registrirnih trakov opravljajo strojevodje vseh treh sekcij za vleko. Odvzete izpisane trakove oddajo v matični vlečni enoti.

1


18

PRILOGA 4 - Postopek z elektronsko pomnilno enoto (DSK)

Postopek z elektronsko pomnilno enoto (DSK) Namesto registrirnih trakov merilnikov hitrosti so na nekatere vrste vlečnih vozil vgrajene elektronske pomnilne enote, ki samodejno shranjujejo podatke v zvezi z vožnjo vlaka in postopkih strojevodje.

1. Podatki, ki se shranjujejo na elektronski pomnilni enoti so vrsta in številka vlečnega vozila, številka strojevodje, hitrost, čas, datum, tekoči kilometer, režim vožnje, vplivi in aktiviranja ASN ob prevozu progovnih magnetov. Na EMG 310 in 312 strojevodja vnese svojo šestmestno številko. Prve tri številke v številki strojevodje predstavljajo šifro delovne enote vleke, druge tri številke pa so v okviru delovne enote vleke dodeljene posameznemu strojevodji.

2. Osebje vlečnih vozil shranjenih podatkov ne more popravljati, brisati ali uničiti, ker so zapisani v elektronski obliki. Elektronska pomnilna enota je zavarovana proti mehanskim poškodbam po normativih o varnostnih napravah za katere jamči proizvajalec.

3. Na elektronski pomnilni enoti zapisani podatki se ob vsakem kontrolnem pregledu prenesejo na osebni računalnik in na prenosni elektronski medij, za kar so zadolženi pooblaščeni delavci Centralnih delavnic Ljubljana. Po prenosu podatkov na prenosni elektronski medij ga delavnica pošlje v Sekcijo za vleko Ljubljana (podatke na EMG 310 je treba prenesti iz obeh strojevodskih kabin).

4. O načinu prenosa podatkov iz elektronske pomnilne enote na osebni računalnik in na prenosni elektronski medij morajo biti poučeni tudi vodje vseh delovnih enot.

5. V primeru izrednih dogodkov se lahko na zahtevo Službe za notranji nadzor, Policije, Prometnega inšpektorata, preiskovalnega organa in vodij organizacijskih enot vleke, ki vodijo preiskavo, opravi prenos podatkov iz elektronske pomnilne enote na osebni računalnik in na prenosni elektronski medij. Pri tem veljajo naslednja pravila: po izrednih dogodkih, ko vozilo ne more nadaljevati vožnje, so za prenos

podatkov na mestu izrednega dogodka v prvi vrsti zadolženi pooblaščeni delavci Centralnih delavnic Ljubljana,

če za prenos podatkov ni na voljo delavcev iz prejšnje alineje, ta prenos ob izpolnjenih pogojih 4. točke tega poglavja opravijo vodje DE vleke,

postopek odvzema podatkov v elektronski obliki je opisan v prilogi 5, na osebni računalnik in na prenosni elektronski medij preneseni podatki, se

morajo skupaj z analizo in grafičnim prikazom v najkrajšem času poslati tistemu, ki je analizo zahteval, razen tega pa obvezno tudi pooblaščenim delavcem v Centralne delavnice Ljubljana,

če vozilo po izrednem dogodku lahko nadaljuje vožnjo in če ni posebne zahteve za analizo, se prenos podatkov lahko opravi pri prvem naslednjem kontrolnem pregledu vozila.


19

PRILOGA 5 - Postopek prenosa podatkov iz elektronskih pomnilnih enot Postopek prenosa podatkov iz elektronskih pomnilnih enot EMG 312 Centralni del ASN je vgrajen v končnem vagonu A v omari +115 pri vstopu v A kabino desno:

Vklopimo baterije, za prenos podatkov moramo imeti na prenosnem računalniku inštaliran

program ADS2 (program v DOS-u, pri instalaciji se prekopira mapa ADS2 na prenosnik, program se zažene z datoteko ADS.BAT),

z podatkovnim kablom povežemo prenosnik ( obvezno COM port) z ustreznim izhodom na komandnem delu ASN,

Zaženemo program ADS2, pritisnemo tipko Auslesen( F2) -> v naslednji maski pritisnemo v meniju Auslesen -> Betriebsspeicher - > OK,

Podatki se prenesejo iz komandnega dela ASN na prenosni računalnik v mapo \DSKDATEN;

Pri prenosu se podatki na vozilu samodejno izbrišejo! EMG 310 Centralni del ASN se nahaja na obeh končnih vagonih EMG v prostoru varnostnih naprav za strojevodsko kabino:

Vklopimo baterije, Postopek prenosa podatkov je enak kot pri EMG 312;

Podatke prenesemo na prenosi računalnik iz obeh strani EMG! Pri prenosu se podatki na vozilu samodejno izbrišejo! ELOK 541 Pomnilna enota Messma se nahaja v kabini 2 - omarica – hrbtna stran strojevodje:

Vklopimo baterije, Na monitorju diagnostike preverimo napolnjenost DSK ( status lok -> proces -

> DSK napolnjen), S ključem odklenemo zapiralo Compact Flash kartice, (ko odpremo zapiralo

preneha svetiti lučka REC), s Flash kartice prenesemo datoteke na računalnik (podatki ostanejo na kartici),

Pomnilno kartico vstavimo nazaj v enoto, ter zapiralo zaklenemo – izvrši se kontrola Led diod na napravi.

Na monitorju izvršimo kontrolo napolnjenosti DSK, Preverimo osnovno sliko monitorja (v primeru nedelovanja naprave se izpiše

napaka).


20

DEUTA – WERKE (EMG 311, ELOK 342) EMG 311 - Pomnilna enota se nahaja v omarici ASN v obeh strojevodskih kabinah. ELOK 342 - Pomnilna enota se nahaja v omarici ASN – hodnik. Prenos podatkov:

Odlivkamo vrata omarice ASN, ( odpremo z štirirobnim ključem), Odvijemo mehansko zaporo pomnilne naprave, Z ključem odklenemo zapiralo Compact Flash kartice, ter podatke prenesemo

na prenosni računalnik. Na EMG 311 prenesemo podatke iz obeh strojevodskih kabin! TELOCH (EMG 311, ELOK 342) EMG 311 - Pomnilni enoti se nahajajo v obeh strojevodskih kabinah na steni – hrbtna stran strojevodje. ELOK 342 - Pomnilna enota se nahaja v hodniku – (zraven elektronike budnika) Prenos podatkov

Vklopimo baterije, USB Flash drive vstavimo v USB konektor na pomnilni enoti, Podatki se začnejo samodejno prenašati – Led diodi U1 ter U2 (rumeni) v

času prenosa utripata, Ko diodi prenehata utripati je prenos podatkov končan;

Na EMG 311 prenesemo podatke iz obeh strojevodskih kabin!


21

PRILOGA 6 – Priročniki za izdelavo analiz podatkov ANALIZA PODATKOV Prilogo 6 sestavljajo Priročniki za izdelavo analiz podatkov in sicer:

Priročnik za analizo traku »Hasler«, Priročnik za analizo podatkov »Darec V4«, Priročnik za analizo podatkov »ADS2«, Priročnik za analizo podatkov »ADS3-KWR«, Priročnik za analizo podatkov »Hasler Teloc«,

in so sestavni del tega navodila in so dodani na koncu.


22

PRILOGA 7 – Primer: evidenca opravljenih voženj s podatki

Vozilo Od Postaja Do Postaja Strojevodja Enota Vlaki

363001 090504 1045 42300 090504 1455 44200 696927 111101 45770 92201

363001 090504 1746 44200 090505 0500 44200 894141 113101 47407 59709 50354 59711 93485 59713 42001 59715 53214 59701 43401 59703 48483 59705 92773 59707

363001 090505 0501 44200 090505 0558 44200 906301 113101 48487 59709

363001 090505 0941 44200 090505 1310 42300 719382 111101 92200

363001 090505 1500 42300 090505 2015 44200 894842 111101 59063 53210

363001 090505 2016 44200 090506 0530 44010 769495 113101 53210 53215 53202

363001 090506 0538 44010 090506 1243 44200 894192 113101 53202 42000

363001 090506 1244 44200 090506 1505 42300 607282 111101 42000

363001 090506 1506 42300 090506 2255 42300 746681 111101 42000 41913

363001 090506 2256 42300 090507 0200 43400 789704 111101 41913 47408

363001 090507 0201 43400 090507 0300 43400 594377 112101 47408 59667

363001 090507 0655 43400 090507 1002 43400 643041 112101 59553 44452 44463

363001 090507 1014 43400 090507 1440 42211 690988 111101 44463

363001 090507 2011 42211 090507 2350 44200 897795 113101 53200

363001 090507 2351 44200 090508 0515 44202 894168 113101 53200 53203

363001 090508 0625 44202 090508 1100 44200 903299 113101 58110 42000

363001 090508 1101 44200 090508 1351 42300 634174 111101 42000

363001 090508 1352 42300 090508 1735 43300 903809 111101 42000

363001 090508 1952 43300 090509 0018 42300 906212 112101 51209

363001 090509 0019 42300 090509 0801 42213 790664 111101 51209 53205 59152

363001 090509 0802 42213 090509 1356 44200 561177 111101 50350

363001 090509 1357 44200 090509 1831 44200 906417 113101 50350 53211

363001 090509 1832 44200 090509 2101 42211 736732 113101 53211 53200

363001 090509 2102 42211 090510 0006 44200 691879 111101 53200

363001 090510 0007 44200 090510 0534 44200 906565 113101 53200 41910 58120 42000

363001 090510 0535 44200 090510 0741 42300 905763 113101 42000

363001 090510 0742 42300 090510 1035 43300 897728 111101 42000

363001 090510 1036 43300 090510 1620 42215 548278 111101 42000 45015 59300

1


23

PRILOGA 8 – Tabela nepravilnosti kontrole zapisovalnih medijev merilnikov hitrosti

Zap. št

Vlečno vozilo

Personalna št.

strojevodje

Službeno mesto Datum Vlak Vrsta

nepravilnosti

1


24

PRILOGA 9 – Tabela polletnih pregledov analiz voženj vlakov za vsakega strojevodjo Leto:___________ SV:____________ DE:____________

1. pregled 2. pregled

Zap.

št

Per

sona

lna

št.

stro

jevo

dje

Datum Vlečno vozilo Vlak nepravilnosti Datum Vlečno

vozilo Vlak nepravilnosti

1

PRILOGA 6 – Priročniki za izdelavo analiz podatkov

1 PRIROČNIK ZA PRIPRAVO ANALIZE TRAKU »HASLER« Naprave Tipa Hasler RT 9i, RT 12i in RT 13i imajo 2 pogona. Podatki na registrirnem traku se zapisujejo in odčitavajo iz leve proti desni. Registrirni trak je širok 102mm, dolžina 20m, kar odgovarja za zapisovanje 3500km prevožene poti. Zadnje 4m traka je označeno z dvema vzporednima črtama, ki označujejo konec traka. Ti dve črti se vidita na kontrolnem oknu. Začetek črt označujejo, da je ostalo traku še za 800km vožnje, a njihov položaj v spodnjem delu okna označuje, da je trak treba zamenjati. Trak je sestavljen iz 4 delov, kot na sliki 1.

Slika 1. – registrirni trak tipa »Hasler«

− del za beleženje časa − del za graf hitrosti in poti − del za registracijo delovanja ASN − del za registriranje prevožene poti

2 Del za beleženje časa Del za beleženje časa je razdeljen na zgornji urni in spodnji minutni del. Čas v urah se tiska, čas v minutah se vpisuje v časovno črto. Za lažje branje časa v minutah, je ta trak razdeljen na 11 vodoravnih črt na razdalji 2mm. Časovna črta se riše od najnižje do najvišje točke in obratno, vsaka cela črta predstavlja čas 10 minut. Pri ustavitvi vlaka trak vleče urni mehanizem. Razmak med točkami je 2,5mm in odgovarja 30 minutnemu trajanju. V prostoru med gornjim delom točk in časovno linijo se tiskajo ure s celimi številkami od 1 do 24. Pod vsako številko je točka, ki leži neposredno nad vrhom časovne črte. Del za graf hitrosti in poti Hitrost na traku je v odvisnosti od dolžine prevožene poti, kjer 0,5cm na traku predstavlja 1 km prevožene poti. Hitrost na traku se beleži na sredini v širini 40 mm in ima obliko krivulje. Razdelitev tega dela traku je linearna. Hitrost premaknitve traku odgovarja hitrosti premaknitve vozila. Ko vozilo stoji, je premaknitev traku počasnejša in znaša 5 mm na uro. Del za registriranje in delovanje ASN Ta del traku je širok 20mm. Na njem se s pomočjo treh črt rišejo naslednji podatki o delovanju ASN:

1. vključitev in izključitev ASN 2. izbran režim vožnje 3. vpliv tirnega magneta 1000Hz z uporabo tipke budnosti 4. vpliv tirnega magneta 1000Hz brez uporabe tipke budnosti 5. vpliv aktivnega tirnega magneta 500Hz 6. vpliv aktivnega tirnega magneta 2000Hz 7. uporaba tipke »vožnja po nalogu« 8. prisilno zaviranje

Ti zapisi se opravljajo na treh linijah: A, B, C. Linija A in B lahko zavzamejo 3 položaje: zgornji, sredinski in spodnji, linija C pa samo gornji in sredinski položaj. Razlaga delovanja ASN iz I 60 je prikazana na sliki 2. ASN lahko delajo le v enem od treh režimov vožnje:

− Režim vožnje 1 – pri hitrosti večji od 100km/h − Režim vožnje 2 - pri hitrosti med 81 in 100km/h − Režim vožnje 3 – pri hitrosti do 80km/h

3

11 1098765432

AS izključen

1000 Hzs tipko

potrditevAS

vključen

1000 bre

Hzz tipke

potrditev

1000 Hzs tipko

potrditev(prekoračena

hitrost) 500 Hz

500 Hz(prekoračena

hitrost) 2000 Hz

2000 Hzs tipko

po nalogu

2000 Hzs tipko

potrditev in brez tipke

po nalogu AS

izključen

500 Hzs tipko

po nalogu(prekoračena

hitrost)

11 1

Slika 2 – zapis delovanja ASN Del za registriranje prevožene poti Na zgornjem in spodnjem delu traku mehanizem dela točke na razdalji 2,5 mm, ki odgovarja prevoženi poti 0,5 km. Režim vožnje 1 Pri tem režimu vožnje 1 obstajajo 2 možne mejne hitrosti:

− Vga – ta se kontrolira 20 sekund po začetku tirnega magneta 1000Hz in mora biti manjša od 90 km/h

− Vgm – ta se kontrolira pri delovanju tirnega magneta 500Hz in mora biti manjša od 65 km/h

1. ASN izključen, linije A, B in C v sredinskem položaju 2. ASN vključen, linije A in C v sredinskem položaju, linija B v spodnjem položaju

(Zv) – osnovni položaj režima 1 3. Vpliv aktivnega tirnega magneta 1000Hz, ko je tipka budnosti pritisnjena. Po

časovni kontroli 20 sekund je hitrost manjša od Vga. Linija A in C sta v sredinskem položaju, linija B prehaja v zgornji položaj (Zw) v trenutku navoza, ko

4

ostaja do trenutka kontrole hitrosti po izteku 20 sekund, potem se vrača v spodnji položaj.

4. Vpliv aktivne tirne magneta 1000Hz, ko tipka budnosti ni pritisnjena. V trenutku navoza aktivne tirnega magneta 1000Hz B linija gre iz osnovnega v sredinski položaj. Po 4 sekund nastopi prisilno zaviranje. Na začetku prisilnega zaviranja C gre linija v zgornji položaj (Zz). Po razrešitvi ASN linije A, B in C se vračajo v osnovni položaj.

5. Vpliv aktivnega tirnega magneta 1000Hz, ko je tipka budnosti pritisnjena v časovnem intervalu 4 sekund. Hitrost ni zmanjšana pod mejno hitrostjo (Vga). Iz osnovnega položaja linija B vrača se v sredinski položaj in tu ostane do momenta pritiska na tipko budnost in potem prehaja v zgornji položaj (Zw). Dvajset sekund po vplivu aktivnega tirnega magneta 1000Hz nastopi prisilno zaviranje. Linija C (Zz) prehaja v zgornji položaj. Po razrešitvi ASN, linije A,B in C se vračajo v osnovni položaj.

6. Vpliv aktivnega tirnega magneta 500Hz, ko je hitrost V manjša od Vgm. Iz osnovnega položaja v trenutku navoza aktivnega tirnega magneta 500Hz samo linija A trenutno pade v spodnji položaj (Zg) in se takoj vrača v osnovni položaj.

7. Vpliv aktivnega tirnega magneta 500Hz, ko je hitrost V večja od Vgm. Iz osnovnega položaja v trenutku navoza linija A pade v spodnji položaj (Zg) in linija C prihaja v zgornji položaj (Zz), ko nastopi prisilno zaviranje. Po razrešitvi ASN linije A,B in C se vračajo v osnovni položaj.

8. Vpliv aktivnega tirnega magneta 2000Hz. Iz osnovnega položaja v trenutku vpliva 2000Hz linija A gre v zgornji položaj (Zb) in prav tako linija C (Zz), ko nastopi prisilno zaviranje. Po razrešitvi ASN, linije A,B in C se vračajo v osnovni položaj.

9. Vpliv aktivnega tirnega magneta 2000Hz, ko je vključena tipka (Vožnja po nalogu-Tb). Iz osnovnega položaja ves čas ko je tipka (Vožnja po nalogu -Tb) vključena linija A je v zgornjem položaju (Zb). Prisilnega zaviranja ni. Po izključitvi tipke (Vožnja po nalogu-Tb) linija A,B in C se vračajo v osnovni položaj. Tak zapis nastane tudi ko je tipka Tb pritisnjena in brez vpliva tirnega magneta 2000Hz.

10. Vpliv aktivnega tirnega magneta 1000Hz, ko je vključena tipka (Vožnja po nalogu) in ni pritisnjena tipka (Budnosti). To je nepravilno posluževanje. Iz osnovnega položaja linija A prehaja v zgornji položaj (Zb), tu ostaja dokler je tipka (Vožnja po nalogu-Tb) vključena. Linija B se vrača v sredinski položaj v trenutku navoza aktivnega tirnega magneta 1000 Hz, ko nastopi prisilno zaviranje in linija C prehaja v zgornji položaj (Zz). Po razrešitvi ASN linije A,B, IN C se vračajo v osnovni položaj.

11. Vpliv aktivnega tirnega magneta 500 Hz, ko je vključena tipka (Vožnja po nalogu-Tb) in hitrost V je večja od Vgm. Linija A prehaja v gornji položaj (Zb), linija B ostaja v spodnjem položaju (Zv) in linija C prehaja v zgornji položaj (Zz) v trenutku navoza aktivnega tirnega magneta 500Hz. V tem primeru nastopi prisilno zaviranje. V primeru da je hitrost V manjša od Vgm, linija C ostaja v sredinskem položaju in ni prisilnega zaviranja.

4

5 Režim vožnje 2 Pri tem režimu vožnje so mejne hitrosti Vga je enak 65 km/h in Vgm je enak 50 km/h. Vga se kontrolira po 26 sekundah po navozu aktivnega tirnega magneta 1000Hz in Vgm pa aktivnega tirnega magneta 500 Hz.

1. ASN izključen. Linije A, B in C so v sredinskem položaju 2. ASN vključen. Linija A v sredinskem položaju, linija B v spodnjem položaju (Zv) in

linija C v zgornjem položaju (Zz). To je osnovni položaj režima 2. Vsi drugi opisi na sliki 2 in 3 (primeri 3, 6, 7, 8, 9, 11) v tem režimu ostanejo kot v režimu 1. edina je razlika v zapisu linije C, ki prehaja iz osnovnega (zgornjega) v sredinski položaj pri prisilnem zaviranju.

Režim vožnje 3 Pri tem režimu vožnje so mejne hitrosti Vga enako 50km/h in Vgm je enako 40 km/h. Vga se kontrolira po 34 sek. navoza aktivnega tirnega magneta 1000Hz in Vgm pri aktivnem tirnem magnetu 500 Hz.

1. ASN izključen. Linije A, B in C so v sredinskem položaju. 2. ASN vključen. Linija A v sredinskem položaju, linija B prehaja v zgornji položaj, ki

postane Zv in linija C je v sredinskem položaju. To je osnovni položaj režima 3. Vsi ostali zapisi na sliki 2 in 3 (primeri 3, 6, 7, 8, 9 in 11) v tem režimu ostanejo kot v režimu 1. Edina razlika je v zapisu linije B, ki prehaja iz osnovnega (zgornjega) položaja (Zv) v sredinski položaj pri navozu aktivnega tirnega magneta 1000Hz, prav tako v spodnjem položaju (Zw), če se pravočasno pritisne tipka budnosti.

Pri ASN tipa »Iskra SEL« je delovanje enako v vseh točkah razen v točkah 4, 5 in 10. Vpliv aktivnega tirnega magneta 1000Hz, ko tipka budnosti ni pritisnjena. Po 4 sekundah pride do prisilnega zaviranja. V trenutku navoza aktivnega tirnega magneta 1000 Hz B linija gre iz osnovnega v sredinski položaj. Na začetku prisilnega zaviranja se istočasno linija B vrača v osnovni položaj (Zv) in linija C gre v zgornji položaj (Zz). Po razrešitvi ASN se linije vračajo v osnovni položaj. Vpliv aktivnega tirnega magneta 1000Hz, ko je tipka budnosti pritisnjena v časovnem intervalu 4 sekund. Hitrost ni zmanjšana pod mejno hitrostjo Vga v časovni kontroli hitrosti 20 sekundah. Iz osnovnega položaja v trenutku navoza linija B gre v sredinski položaj, tam ostane do pritiska na tipko budnosti, ko prehaja v zgornji položaj (Zv) in tu ostane 20 sekund po vplivu tirnega magneta 1000 Hz. Ko nastopi prisilno zaviranje, istočasno linija C gre v gornji položaj (Zz) in linija B se vrača v osnovni položaj. Po razrešitvi ASN linija A,B in C se vračajo v osnovni položaj. Vpliv aktivnega tirnega magneta 1000Hz, ko je vključena tipka (vožnja po nalogu – Tb) in ni pritisnjena tipka budnosti. To je nepravilno posluževanje.

Upravljanje podatkov vožnje Programska oprema za obdelavo

(Verzija 4.1)

Priročnik za uporabnike

Support: mailto:[email protected] Tel: 0049 39204 886-0 Fax: 0049 39204 886-55

© 2000-2005 messMa GmbH Vse pravice pridržane.

DAREC V4.1 - Priročnik za uporabnike

2 Stanje obdelave:07/2005 messMa GmbH


messMa GmbH Stanje obdelave:07/2005 3

1. Copyright

V tej dokumentaciji vsebovane navedbe in podatki vključno z URL-ji in drugimi napotki na internetne spletne strani se lahko spremenijo brez predhodne najave. Navedena podjetja, organizacije, izdelki, osebe in dogodki so izmišljeni. Kakršna koli podobnost z obstoječimi podjetji, organizacijami, izdelki, osebami ali dogodki je naključna. Uporabniki/uporabnice so zavezani k spoštovanju vseh veljavnih zakonov o varstvu avtorskih pravic. Neodvisno od uporabe ustreznih zakonov v zvezi z avtorskimi pravicami se brez izrecnega pisnega dovoljenja s strani podjetja »messMa GmbH« noben del te dokumentacije ne sme na noben način in z nobenimi sredstvi (elektronsko ali mehansko) razmnoževati, prenašati ali uporabljati v kakršne koli namene. Možno je, da podjetje »messMa GmbH« poseduje pravice za patente oz. prijavljene patente, znamke, avtorske pravice ali drugo intelektualno lastnino, ki se nanaša na strokovno vsebino tega dokumenta. S posredovanjem tega dokumenta se ne posreduje nikakršna pravica do teh patentov, znamk, avtorskih pravic ali druge intelektualne vsebine, razen če podjetje »messMa GmbH« v pisnih licenčnih pogodbah to izrecno dovoli. Copyright 2000-2005 »messMa GmbH«. Vse pravice pridržane. Microsoft, Microsoft Press, MSDN, MS-DOS, MSN, Visual C++, Win32, Windows in Windows NT so bodisi vnešene znamke ali znamke Microfost Corporation v ZDA in/ali drugih državah. V tem dokumentu navedena imena izdelkov in podjetij so lahko zaščitene znamke vsakokratnih lastnikov teh znamk.



2. Vsebina 1. Copyright ______________________________________________________________________ 3 2. Vsebina ________________________________________________________________________ 4 3. Tipografski dogovori _____________________________________________________________ 5 4. Uvod __________________________________________________________________________ 6 5. Možnosti obdelave _______________________________________________________________ 6 6. Delovni koraki obdelave __________________________________________________________ 7 7. Tipi podatkov ___________________________________________________________________ 7 8. Uvoz in nalaganje podatkov _______________________________________________________ 7 9. Določitev Layouta oz. zasnove _____________________________________________________ 8 10. Grafični prikaz_________________________________________________________________ 8 11. Tabelarni prikaz _______________________________________________________________ 9 12. Info __________________________________________________________________________ 9 13. Funkcija Layout-a oz. zasnove ____________________________________________________ 9 13.1. Obdelava Layout-a / novi koncept_______________________________________________ 10 13.2. Izvoz in uvoz Layout-a ________________________________________________________ 10 14. Arhiviranje in brisanje podatkov_________________________________________________ 10 15. Dogodki______________________________________________________________________ 11 16. Administracija ________________________________________________________________ 12 16.1. Uporabniki__________________________________________________________________ 12 16.2. Naprave ____________________________________________________________________ 13 16.3. Nastavitve___________________________________________________________________ 13 17. Management podatkovne baze ___________________________________________________ 14



3. Tipografski dogovori

V naslednji tabeli so opisane pomembne konvencije, ki se lahko uporabijo kot pomoč.

Konvencija Opis Meni > ukazi menija

Kliknite meni in nato ukaz menija.

Polje seznama

Če uporabnik klikne puščico, ki kaže navzdol, se odpre seznam z možnostjo izbire.

Ctrl + klik Istočasno kliknite CTRL tipko (Strg) in tipko miške.

S to oznako (pozor) (Achtung) in s pripadajočim tekstom se podaja opozorilo za posebnosti.

S to oznako (napotek) (Hinweis) in s pripadajočim tekstom se podajo napotki za zahteve in dodatne informacije.

S to oznako (nasvet) (Tipp) so označene informacije iz prakse.



4. Uvod

Z »DAREC V4 – programsko opremo za obdelavo« se analizirajo in upravljajo podatki iz snemalnih naprav za snemanje podatkov vožnje firme messMa. Obsežna dokumentacija je na voljo v online-pomoči. Programska oprema za obdelavo temelji na podatkovni bazi in ponuja obsežno upravljanje podatkov.

5. Možnosti obdelave

Obsežne možnosti obdelave in upravljanja obstoječih podatkov za floto vozil obsegajo: • izbiro vidnih signalov • grafični pogled • tabelarni pogled na posamezne podatkovne zapise • kreiranje povezanih signalov • iskanje dogodkov oz. kombinacij dogodkov • natisnjenje pogledov



6. Delovni koraki obdelave

7. Tipi podatkov Podatki »messMa-Recorder« se shranijo v datotekah. Vsaka od teh datotek je z interno klasifikacijo vezana na svoj izvor:

• tipska vrsta ali tip vozila (se lahko obdeluje) • številka lokomotive in • številka segmenta

Številka segmenta dovoljuje, da se signali grupirajo po temah (npr. podatki vožnje, vlakovni podatki)

8. Uvoz in nalaganje podatkov

V kolikor za neko vozilo obstaja zbirka podatkov, se ta razširi z novimi podatki. Časovni žigi podatkovnih zapisov se kontrolirajo. Dvojni podatkovni zapisi se ne potrdijo. Delovni koraki

(1) Aktivirajte simbol » « uvoz podatkov Prikaže se pogovorno okno za izbiro datoteke (2) Izberite izvorni pogon in izvorni seznam (3) Označite želene podatkovne datoteke (4) Aktivirajte tipko »odpri« (Öffnen) (5) V času uvoza dobite prikaz statusa z aktualnim statusom obdelave. Že obstoječi podatki v podatkovni bazi se ne odčitajo. (6) Po dokončanju so novi podatki na razpolago v polju »pregled« (Übersicht) na levi strani programske opreme za obdelavo.

Stalni uvoz podatkov posledično privede do velikega volumna podatkovne baze. Stare podatkovne zapise je potrebno redno arhivirati in brisati.



9. Določitev Layouta oz. zasnove Po izbiri »številke lokomotive« (Triebfahrzeugnummer) in »številke segmenta podatkov« (Datensegmentnummer), se prikaže pripadajoči seznam signalov. Sedaj lahko izberete svoje signale, v kateri obliki se bodo prikazali in katero časovno obdobje naj bo obdelano. Pri izbiri signala so možne naslednje opcije: »Prikaz« (Anzeige)

• »Izklop« (Aus) Signal se ne bo uporabil v obdelavi. V kolikor se bo signal pozneje uporabil v formulah, ne sme biti izklopljen. • »Tabela« (Tabelle) Signal se bo zapisal kot celica v tabeli. • »Legenda« (Legende) Analogni signali, ki se ne bodo prikazali. • »Grafika« (Grafik) Analogni signali se bodo prikazali kot krivulja. Digitalni signali se bodo prikazali kot sled v področju logike.

Izbrani signali se bodo po pritisku na »Potrditev« (Übernehmen) strnili v tabelarni in grafični pogled in so sedaj na voljo za obdelavo!

10. Grafični prikaz

Obdelava podatkov se prikaže v grafičnem prikazu, v skladu s podatkovnimi informacijami. Ta oblika prikaza ponuja veliko število nastavitvenih opcij. Podroben opis obstaja v online-pomoči. Funkcije so:

• Izbira vidnega časovnega področja z miško (glej online-pomoč) • Iskanje po dogodkih posameznih signalov preko simbolov v »status- signali« (Status-Signale) • Postavitev kurzorskih oznak (C1, C2) z desno tipko miške.



11. Tabelarni prikaz Obdelava podatkov se prikaže v tabelarnem prikazu v skladu s podatkovnimi informacijami. Oznake se označijo barvno:

• Kurzor »C1« (zeleno) • Kurzor »C2« (modro) • Sporočila (sivo) • Opombe (oranžno)

Kurzorji se lahko s pomočjo desne tipke miške postavijo na vsak podatkovni zapis. Print sledi po vizualni nastavitvi tabele. Rubrike v glavi tabele se lahko nastavijo po širini in višini. Print poteka glede na vizualno nastavitev tabele. Rubrike v glavi tabele se lahko nastavijo po širini in višini. Pozicioniranje kurzorjev »C1« in »C2« se lahko izvede v tabeli. To je lahko med drugim pomembno tudi, če so podatki zelo strnjeni, tako da bi jih v grafični analizi težko točno pozicionirali. Nadaljnja možnost nastavitve je zamik ničelne točke. Na ta način je na prikaz možno vplivati tako, da se vrednosti X-osi postavijo k določeni navezni točki (ničelna točka). Na X- osi se lahko prikaže absolutna vrednost iz tabele in iz grafike.

12. Info Pri informacijski strani se prikažejo aktualne nastavitve ter rezultati med kurzorjem C1 in C2. Ta informacijska stran je razdeljena v tri skupine:

• Izbrani podatki vožnje se prikažejo na strani izbire. • Nastavitve Layout-a so bile prevzete in prikazane. • Izbrani kanali z ustreznimi pozicijami kurzorjev se vnesejo. V zadnji celici se pri analognih kanalih

obračuna razlika in pri statusnih kanalih se obračuna število. Štetje statusnih kanalov poteka glede na izbiro spremembe stranice v grafični strani oz. prednastavitev v maski »opcije - obdelava«. Za število decimalnih števil je potrebno v Layout-u v rubriki »decimalna mesta« določiti ustrezne vrednosti.

13. Funkcija Layout-a oz. zasnove Vsak uporabnik ima svoj lasten »pogled« na signale. Ta pogled obsega:

• Izbiro signala • Obliko prikaza v grafiki • Določitev časovnega področja • Definicijo »virtualni kanali«

Dodatni »virtualni« signalni kanali nastanejo iz povezave signalov ali formalne obdelave signala. Ta Layout se shrani s tipko »potrditev« (Übernehmen). Uporabnik si lahko ustvari različne poglede na podatke oz. Layout-e posreduje drugim uporabnikom. Tako je potrebno v primeru uporabe več uporabnikov kreirati enotne poglede in ustrezne printe. Layout je vedno vezan na določeno številko lokomotive.



13.1. Obdelava Layout-a / novi koncept

Delovni koraki (1) V drevesnem prikazu izberite »številko lokomotive« (Triebfahrzeufgnummer) ali »številko segmenta podatkov« (Datensegmentnummer) (2) V kolikor naj bi se kreiral »novi layout« (Neues Layout):

Potrdite s tipko »novi layout« (3) Določite ime layout-a (4) Izberite v polju »X-os« (X-Achse) kanal poti (5) Definirajte »prikaz trenda« (Trenddarstellung) (6) Določite »status kanalov« (Status-Kanäle) (7) Navedite število vidnih analognih signalov (8) Vnesite začetni datum in končni datum oz. prikličite koledar s tipko » « (9) Izberite v polju »prikaz« (Anzeige) nastavitev kanala (10) V seznamu signalov poiščite v rubriki »oznaka« (Bezeichnung) ime za informacijo poti (11) V rubriki »funkcija« izberite s tipko » funkcijo »tekoča vsota« (fortlaufende Summe) (12) Potrdite z levo tipko miške »potrditev« (Übernehmen) (13) Po dokončanju se prikaže število najdenih podatkovnih zapisov

13.2. Izvoz in uvoz Layout-a

Delovni koraki (1) Izberite v drevesnem prikazu »številko lokomotive« (Triebfahrzeufgnummer) ali »številko podatkovnega segmenta« (2) V meniju »obdelaj« (Bearbeiten) izberite »layout izvoziti« (Layout exportieren) ali »layout uvoziti« (Layout importieren) (3) Izberite seznam in vnesite ime za datoteko. (4) S tipko »shrani« (Speichern)« se layout shrani ali prevzame

14. Arhiviranje in brisanje podatkov Podatkovni zapisi se lahko ob vsakem času arhivirajo ali pa se izbrišejo iz podatkovne baze. Arhiviranje podatkov lahko poteka na sledeč način:

• Arhiviranje tipa lokomotive z vsemi številkami lokomotive in številkami segmentov • Arhiviranje številke lokomotive s številkami segmentov • Lahko se arhivira tudi samo ena številka segmenta • Pri obsežnih segmentih (uvoz podatkov skozi dolgo časovno obdobje) se lahko ciljno arhivirajo tudi

časovni segmenti

Delovni koraki:

(1) Izberite v pregledu podatke, ki jih je potrebno arhivirati tako, da označite pojem »tip vozila, številka lokomotive ali številka segmenta« (Fahrzeugtyp, Triebfahrzeugnummer oder Segmentnummer)

(2) Aktivirajte tipko » « za arhiviranje (3) Prikaže se maska s s časovnico (4) Po potrebi izberite želeno časovnico (5) V kolikor želite arhivirane podatke izbrisati iz vaše delovne postaje, označite polje »po arhiviranju izbrisati« (Nach dem Archivieren löschen) s simbolom » « (6) Zaženite proces s tipko »arhiviraj« (Archivieren) (7) Prikaže se napredovanje aktivnega arhiviranja. V kolikor se pojavijo napake, se le-te nemudoma sporočijo (8) Po dokončanju se prikažejo rezultati (9) Za zapiranje maske pritisnite tipko »dokončaj« (Beenden)



15. Dogodki »Events« (dogodki) aplikacije vam omogočajo generiranje dogodkov in upravljanje z njimi. Maska za obdelavo se deli na naslednja področja:

• vrstica z meniji • podatkovni objekti (leva stran) • karte za registriranje (desna stran)

NAPOTEK Pri prvem priklicu programa je lahko drevesna struktura prazna. Po uvozu podatkov se v »Event- Application« poiščejo dogodki. Za prikaz podatkov se v levi maski zaslona nahaja drevesna struktura z uvoženimi podatkovnimi zapisi. Po izbiri številke lokomotive se pripadajoče vejitve dodelijo povpraševanju po dogodkih. V desnem področju maske se nahajajo karte za registriranje:

• »Events« Tukaj lahko določite dogodke. • »Memos« Tu se prikažejo najdene opombe v zvezi z dogodki.

NAPOTEK: V kolikor še niso bili kreirani funkcijski parametri, je tabela v maski za obdelavo prazna in je treba dodati parametre za iskanje. Kreiranje in iskanje dogodkov Delovni koraki:

(1) Izberite v podatkovnem pregledu segment oz. vrsto. Pri pregledu gre za drevesni prikaz vseh informacij, ki so razpoložljive v podatkovni bazi. (2) Pojdite z miško na registrirno karto »Events« in jo aktivirajte. (3) Po aktivaciji tipke lahko določite parametre iskanja. Informacije v zvezi s tem najdete v poglavju »združevanje funkcij« (Funktionen zusammenstellen) v online-pomoči. (4) Po aktivaciji tipke »išči« (Suchen) se v statusni vrstici prikaže rezultat iskanja. Iz tega lahko izpeljete novo kreirane dogodke. (5) Pojdite z miško na registrirno karto »Memo« in jo aktivirajte. (6) Sedaj lahko preiščete najdene vnose. (7) V tabeli se bodo prikazali najdeni dogodki. Z dvojnim klikom v rubriki »št.« (Nr.) lahko prikaz tabelnih vnosov razširite oz. pomanjšate.



16. Administracija

Po zagonu programa »DAREC-Administration« se prikaže naslednji pogled. V tem programu se lahko določijo uporabniki z ustreznimi pravicami, naprave z oznakami in za DAREC programe posamezne nastavitve parametrov.

16.1. Uporabniki

Za registriranje uporabnika je potrebno izbrati registrirno karto »uporabnik« (Benutzer).

NAPOTEK: Druge informacije bodo opisane v online-pomoči. V tabeli se nahajajo naslednje rubrike:

• UID User ID (UID) se določi avtomatsko v naraščajočem vrstnem redu. • Ime uporabnika Ime uporabnika ali 'login' za priklic programa. • Geslo

Za uporabnika lahko tukaj določite geslo. Pri tem pazite na način pisanja – velike in male začetnice. Za zagotovitev varnosti za geslo uporabite več kot 8 znakov v kombinaciji s posebnimi znaki in številkami

• IO dostop Z aktiviranjem v rubriki »IO-dostop« (IO-Zugriff) dovolite uporabniku »uvoz« in »izvoz« podatkov. • Dostop do segmenta

Z vnosom v rubriki »dostop do segmenta« (Segment-Zugriff) dodelite pravice dostopa do posameznih podatkovnih segmentov.

Z naslednjimi tipkami lahko obdelate tabelo:

• Tipka »izbriši« (Löschen) Opozorilno sporočilo vas opozori, da nameravate izbrisati enega uporabnika. Če potrdite z



»OK«, se označen vnos uporabnika v tabeli izbriše. • Tipka »novo« (Neu)

V tabelo lahko vnesete novega uporabnika. Ta vnos se zapolni z vrednostmi, ki jih lahko obdelate.

16.2. Naprave

Za registriranje oznak naprav izberite registrirno karto »naprave« (Geräte).

NAPOTEK: Druge informacije bodo opisane v online-pomoči. Po inštalaciji je tabela prazna. Tukaj se lahko dodelijo oznake naprav. Pri aktiviranem 'Checkbox' »drevesna struktura se lahko ureja« (Baumansicht editierbar) na karti »nastavitve« (Einstellungen) lahko uporabnik sam določi oznake instrumenta. V tabeli se nahajajo naslednje rubrike:

• Skupina (Gruppe) V skupine lahko strnete več naprav, ki se nato prikažejo v skladu z vašim redom. Te skupine se potem

identificirajo preko te rubrike. • Naprava (Gerät) V tej rubriki določite za vsako napravo ID številko. • Oznaka(Bezeichnung)

Za boljšo identifikacijo ID številke naprav lahko tukaj določite oznako za napravo. Ta se lahko nato prikaže v drevesni strukturi aplikacije za obdelavo.

V kolikor je bila številka skupine in naprave že dodeljena in integriteta podatkov zato več ni zagotovljena, se pojavi opozorilno sporočilo. Potrebno je spremeniti ID številko skupin oz. naprav! Tabelo lahko obdelate z naslednjimi tipkami:

• Tipka »izbriši« (Löschen) Opozorilno sporočilo (Warnmeldung) kaže, da bi se naj izbrisala ena naprava. Če uporabnik to potrdi z »OK«, se označen vnos naprave v tabeli izbriše.

• Tipka »novo« (Neu) Uporabnik lahko v tabeli doda nov vnos naprave. Ta vnos se zapolni z vrednostmi, ki se lahko

obdelajo.

16.3. Nastavitve

Za DAREC programski sistem so potrebne globalne nastavitve za krmiljenje in obdelavo informacij. Po inštalaciji so te nastavitve zapolnjene s standardnimi vrednostmi.

NAPOTEK: Nadaljnje informacije bodo opisane v online-pomoči. Informacije so tukaj združene v med seboj povezane skupine. Informacije o funkcijah, ki jih imajo določene nastavitve, so v online-pomoči. Z naslednjimi tipkami se lahko izvedejo nadaljnje nastavitve:

• Tipka »opcije« (Optionen) Tipka odpre v zaporedju vse maske za obdelavo (opcije), ki pripadajo k DAREC programskemu sistemu. • Tipka »shrani« (Speichern) S tipko se shranijo opcije.



17. Management podatkovne baze

Za podatkovno bazo se uporabi Microsoft ACCESS® podatkovna baza.

MS ACCESS

®

Če uporabnik izbriše podatke ene ACCESS® podatkovne baze, so ti podatkovni zapisi kot izbrisani

označeni samo interno. Za dokončno sprostitev pomnilniškega mesta je potrebno ACCESS® podatkovno

bazo »komprimirati«.

POZOR: Za izvedbo funkcije »komprimiranje podatkovne baze« mora imeti uporabnik pravice administratorja za Windows

®. Noben drug uporabnik ne sme odpreti ACCESS

®podatkovne baze.

NASVET: Da bi zagotovili dobro zmogljivost podatkovne baze, priporoča Microsoft redno komprimiranje ACCESS

®podatkovne baze. Za nastavitev opcije »podatkovno bazo po dokončanju komprimirati« je

potrebno izvesti naslednje delovne korake. Delovni koraki

(1) Zaženite program »DAREC V4 Admin«. Prikaže se maska za obdelavo. (2) Izberite registrirno karto »nastavitve« (Einstellungen). (3) Pod segmentom maske »Admin« najdete opcijo »podatkovno bazo po dokončanju komprimirati«

(4) Če označite 'Checkbox' » « in »shrani«, se po dokončanju »DAREC V4 Admin« podatkovna baza komprimira.

(5) Zaprite program »DAREC V4 Admin«. (6) Podatkovna baza se komprimira. Počakajte, dokler proces ni zaključen. To lahko glede na velikost podatkovne baze traja nekaj minut.

VD990526 4AB516

DEUTA WERKE

DOKUMENTACIJA

Priročnik programskega

paketa za analizo

Priročnik programskega paketa za

analizo ADS2

Pričujoči dokument vsebuje informacije, ki so poslovna skrivnost podjetja DEUTA-WERKE. Dokument je po nemškem Zakonu proti nedovoljeni konkurenci (UWG) zaščiten kot neobjavljeno delo, zato je treba pri ravnanju z njim upoštevati zaupnost podatkov. Tretje osebe imajo pravico do uporabe dokumenta (kopiranje, spreminjanje itd.) le po pisni privolitvi podjetja Firma DEUTA-WERKE.

Vse pravice pridržane. Distribucija in razmnoževanje ter uporaba informacij dovoljena le interno. Posredovanje dokumenta tretjim osebam ni dovoljeno.

Pričujoči dokument izdaje C ima 174 strani.

Št. izvoda:

ADS2

DEUTA-WERKE 3

Kazalo

1 Pregled ....................................................................................................................5 1.1 Programi programskega paketa ADS ........................................................................... 7 1.2 Namestitev in hardverski ključ ...................................................................................... 9 1.3 Namestitev gonilnikov za PC kartice .......................................................................... 11 1.4 Splošna navodila za uporabo ...................................................................................... 12

2 Program za odčitavanje podatkov ......................................................................15 2.1 Program za odčitavanje podatkov iz enot DSK10 – ‚ADS_AUS‘ .............................. 15

2.1.1 Povezava med enoto DSK in računalnikom ............................................................ 16 2.1.2 Parameter lesen („Odčitaj parametre enote DSK“).................................................. 17 2.1.4 Password eingeben / verändern („Vnesi / spremeni geslo“) .................................... 22 2.1.5 Datenspeicher löschen („Izbriši podatkovni pomnilnik“)........................................... 23 2.1.6 Baudrate („Hitrost prenosa v baudih“) ..................................................................... 23 2.1.7 Momentanwerte („Trenutne vrednosti“) ................................................................... 24 2.1.8 Auslesen („Odčitaj“) ................................................................................................. 24

2.2 Program za odčitavanje podatkov iz enot DSK20 – ‚READCARD‘........................... 29

3 Uvažanje podatkov v bazo podatkov..................................................................34 3.1 Program za uvoz podatkov iz enot DSK10 – „ADS_EIN“.......................................... 34

3.1.1 Sintaktična kontrola podatkov pri uvozu .................................................................. 37 3.1.2 Obravnava poletnega oziroma zimskega časa........................................................ 41

3.2 Program za uvoz podatkov iz enot DSK20 – „DSK20EIN“........................................ 42 3.2.1 Uvod ........................................................................................................................ 42 3.2.2 Predpogoji................................................................................................................ 42 3.2.3 Ukazi v glavnem meniju programa .......................................................................... 42

3.2.3.1 Meni „Hilfe“ („Pomoč“)................................................................................................................. 43 3.2.3.2 Meni „Datei“ („Datoteka“) ............................................................................................................ 44 3.2.3.3 Meni „Konfiguration“ („Konfiguracija“)....................................................................................... 47 3.2.3.4 Obravnava poletnega oziroma zimskega časa ....................................................................... 48 3.2.3.5 Meni „Ende“ („Konec“)................................................................................................................. 48

3.3 Izračunavanje kanalov pri uvozu................................................................................. 49 3.5 Avtomatski uvoz podatkov .......................................................................................... 52 3.6 Sporočila o napakah..................................................................................................... 53

4 Program za analizo – ‚ADS_MAIN‘ ......................................................................55 4.1 Sistem pomoči .............................................................................................................. 57 4.2 Ukazi za delo z bazo podatkov .................................................................................... 58

4.2.1 Datensatz auswählen („Izberi podatkovni zapis“) .................................................... 60 4.2.2 Datensatz ausgeben („Izvozi podatkovni zapis“) ..................................................... 73 4.2.3 Kopfdaten editieren („Uredi glavo“).......................................................................... 76 4.2.4 Bereich / Fahrtabschnitt auswählen („Izberi skupino/vozni odsek“)......................... 78 4.2.5 Datensatz / Fahrtabschnitt / Bereiche löschen („Izbriši podatkovni

zapis / vozni odsek / skupino“)................................................................................. 79 4.2.6 Varnostna kopija podatkovnih zapisov .................................................................... 80 4.2.7 Report erzeugen („Izdelaj poročilo“) ........................................................................ 83

4.3 Analiza podatkov v tabelarični obliki.......................................................................... 86 4.3.1 Izbiranje voznega odseka ........................................................................................ 86 4.3.2 Uporaba, izdelava in urejanje obrazcev................................................................... 90

ADS2

DEUTA-WERKE 4

4.3.3 Iskanje podatkov...................................................................................................... 98 4.3.4 Normalizacija poti .................................................................................................. 100 4.3.5 Prikaz podatkov v glavi ter korekcija časa in premera koles ................................. 101 4.3.6 Prikaz podatkovnih zapisov start/stop (dogodkovni kanali) ................................... 102 4.3.7 Prikaz baliz ............................................................................................................ 103 4.3.8 Tiskanje ................................................................................................................. 103

4.3.8.1 Tiskanje tabele ........................................................................................................................... 103 4.3.8.2 Tiskanje posebnih podatkov..................................................................................................... 107 4.3.8.3 Izpis podatkov kanala v obrazec ............................................................................................. 109

4.4 Analiza podatkov v grafični obliki............................................................................. 110 4.4.1 Premikanje kurzorja ............................................................................................... 115 4.4.2 Funkcije zgoščevanja ............................................................................................ 117 4.4.3 Spreminjanje merila po osi y.................................................................................. 119 4.4.4 Grafična postavitev (zgoščevanje po osi x, pot/čas in barve/simboli).................... 121 4.4.5 Premikanje/spreminjanje slikovnega izreza........................................................... 126 4.4.6. Tiskanje grafikona.................................................................................................. 130

4.5 Izračuni ........................................................................................................................ 132 4.5.1 Zgoščene vrednosti ............................................................................................... 132 4.5.2 Izračun časovne osi ............................................................................................... 137 4.5.3 Izpeljani kanali ...................................................................................................... 140

4.6 Izhod iz programa ....................................................................................................... 151

5. Dodatni programi ...............................................................................................152 5.1 Setup ändern(„Spremeni nastavitve‘ – F5), (CSETUP) ........................................... 152 5.2 Text Editor („Urejevalnik besedil“ – F6), (zagon DOS-ovega

urejevalnika)................................................................................................................ 152 5.3 Datenbank bereinigen („Očisti bazo podatkov“ – F7), (ADS_MEM) ...................... 153

6. Dodatne tehnične informacije ...........................................................................154 6.1 Struktura baze podatkov ADS2 ................................................................................. 154 6.2 Datoteke programskega paketa in njihova struktura .............................................. 156 6.3 Sintaksa izrazov dBase (kriteriji iskanja oz. razvrščanja podatkov)...................... 159 6.4 Imena kanalov podatkovne baze............................................................................... 168 6.5 Opisi shranjenih napak v registrirni disketi ............................................................. 170

ADS2

DEUTA-WERKE 5

1 Pregled ADS2 je namenski programski paket za analizo podatkov, shranjenih na registrirnih disketah („memo card“) tipa DSK10 in DSK20.

ADS2 ima vgrajene naslednje funkcije: branje podatkov iz DSK10 in DSK20, branje parametrov DSK10, branje in brisanje pomnilnika napak DSK10 spremenljiva hitrost branja podatkov (1200 do 38400

baudov) iz DSK10, kontrola podatkov (sintaktične napake), izračunavanje dodatnih (izpeljanih) kanalov iz obstoječih

voznih podatkov med uvozom, verifikacija pravilnosti podatkov s pomočjo uporabniško

definiranih kriterijev, arhiviranje v bazi podatkov z možnostjo iskanja in

razvrščanja podatkov, prikaz podatkov v obliki tabel in grafikonov, izračunavanje izpeljanih kanalov (npr. pospeška) v analizi, pretvarjanje med osema ‚pot‘ in ‚čas‘, generator poročil za bazo podatkov, izdelava izpisov za posamezne včitane podatke in priprava podatkov za prenos v druge programe.

Vse funkcije ADS2 so uporabniku na voljo prek lastnega grafičnega uporabniškega vmesnika, ki je osnovan na standardu SAA („System Application Architecture“*). Pri uporabi programa je priporočljiva uporaba miške, vendar slednja ni nujno potrebna. Med delom s programom je uporabniku pri vseh pomembnejših funkcijah na voljo kontekstna pomoč (t.j. pomoč, ki vselej ustreza trenutnemu položaju v programu).

Programski paket sestavlja več programov, ki lahko delujejo neodvisno drug od drugega. Pri odčitavanju podatkov je še posebej priporočljiva uporaba prenosnega računalnika.

* standard za uporabniške vmesnike, ki ga je razvil IBM (op. prev.)

ADS2

DEUTA-WERKE 6

Pri opravljanju analize je priporočljivo uporabljati hiter računalnik (80486 s 66 MHz ali višjo frekvenco), s hitrim trdim diskom in barvno grafično kartico, vendar program deluje tudi že s procesorjem 80286.

Popolna namestitev programa za analizo na trdem disku zahteva pribl. 2-3 MB prostora.

Za podatke, shranjene v bazi podatkov, je treba na trdem disku predvideti približno petkratno količino podatkov, shranjenih na disketi DSK.

Količina potrebnega osnovnega pomnilnika se razlikuje od programa do programa in je opisana pod poglavjem 1.1 (program potrebuje do 640 kB osnovnega pomnilnika). Priporočamo, da vse gonilnike (npr. predpomnilnik trdega diska, omrežne gonilnike, pomožne programe) s pomočjo ustreznega DOS-ovega ukaza naložite v zgornji pomnilnik. Program pri nalaganju programskih prekrivkov („overlay“) uporablja tudi pomnilnik nad 1MB.

Pri odčitavanju podatkov iz pomnilniških kartic DSK 20 je treba na računalnik priključiti zunanji adapter PC kartic (npr. prek paralelnega vmesnika) ali pa vgraditi notranji adapter, ki ustreza Intel®-ovemu standardu „PC Card“. Ustrezni gonilniki se morajo v skladu s proizvajalčevimi zahtevami naložiti ob zagonu računalnika – iz DOS-ove sistemske datoteke „CONFIG.SYS“.

Pod poglavjem 1.3 je opisana namestitev gonilnikov za vgrajeni adapter PC kartic v prenosnem računalniku.

V primeru, da vaš računalnik ni opremljen z adapterjem za PC kartice, združljivim z Intel®-ovim standardom, boste morali uporabiti zunanjo postajo za odčitavanje podatkov.

Vsi glavni programi programskega paketa ADS2 so zaščiteni s pomočjo t.i. hardverskega ključa („dongle“), ki onemogoča neavtorizirano uporabo programa. Uporaba omenjenih programov brez priključitve tega ključa na paralelna vrata računalnika ni možna.

ADS2

DEUTA-WERKE 7

1.1 Programi programskega paketa ADS Programski paket ADS sestavlja osem neodvisnih programov. Ti so med seboj povezani s skupno uporabniško lupino, prek katere je uporabniku na voljo celotna paleta funkcionalnosti programskega paketa – brez potrebe po posamičnem zaganjanju programov.

Slika 1.1/1

Posamezne programe je mogoče uporabljati tudi brez lupine. To je smiselno takrat, kadar določen uporabnik potrebuje le eno od funkcionalnosti programskega paketa (npr.: ločeno odčitavanje podatkov / analiza).

Pri izvršljivih programih velja naslednja medsebojna odvisnost:

Paketna datoteka „ADS.BAT“ zažene datoteko „ADS_S.EXE“, ki je odgovorna za prikaz skupne uporabniške lupine in za zaganjanje šestih posameznih programov.

ADS2

DEUTA-WERKE 8

funkcijska tipka ime programa pod DOS-om opomba / količina potrebnega osnovnega pomnilnika

F2 ADS_AUS.EXE (DSK10) pribl. 350 kB

F3 ADS_EIN.EXE (DSK10) pribl. 580 kB

F4 ADS_MAIN.EXE pribl. 580 kB pri 200, pribl. 620 kB pri 450 in pribl. 635 kB pri 500 točkah/krivuljo

F5 CSETUP.EXE pribl. 300 kB

F6 EDIT.COM pribl. 200 kB

F7 DELETE podatki DOS-ov ukaz

F8 READCARD.EXE (DSK20) pribl. 350 kB

F9 DSK20EIN.EXE pribl. 580 kB

Tabela 1.1/1

Pri analizi je potreba po osnovnem pomnilniku odvisna od ločljivosti grafičnega prikaza, pri uvažanju podatkov v bazo pa od uporabljenih izračunanih kanalov.

ADS.BAT

Paketna datoteka, po zagonu katere se na zaslonu pojavi skupna uporabniška lupina. Ta datoteka je odgovorna za nalaganje vseh drugih programov.

ADS_S.EXE

Ta program je odgovoren za prikaz uvodnega zaslona in posredovanje informacij o tem, katero funkcijo (= katero programsko komponento) je uporabnik izbral, paketni datoteki.

ADS_AUS.EXE

V tem programu so vgrajene vse funkcije za komunikacijo z DSK. Ta program je namenjen zlasti odčitavanju podatkov in konfiguriranju DSK.

ADS_EIN.EXE

Ta program je odgovoren za preverjanje podatkov DSK10 in njihov vnos v bazo podatkov.

Med vnosom novih voznih podatkov je mogoče slednje uporabiti kot osnovo za izračunavanje novih kanalov.

READCARD.EXE

Ta program je namenjen formatiranju in odčitavanju podatkov iz DSK20.

ADS2

DEUTA-WERKE 9

DSK20EIN.EXE

Ta program je odgovoren za preverjanje podatkov DSK20 in njihov vnos v bazo podatkov.

Med vnosom novih voznih podatkov je mogoče slednje uporabiti kot osnovo za izračunavanje novih kanalov.

ADS_MAIN.EXE

Ta program je osrednji program paketa ADS, namenjen analiziranju voznih podatkov. Namenjen je prikazovanju podatkov iz baze v obliki tabele/grafikona, opravljanju izračunov podatkov in upravljanju shranjenih podatkov.

CSETUP.EXE

Ta program omogoča spreminjanje nastavitev zaslona in vrat za tiskalnik/DSK.

EDIT.COM

EDIT ni del programskega paketa ADS, temveč DOS-ov urejevalnik besedila, ki ga ADS zažene po potrebi.

ADS_MEM.EXE

Ta program je namenjen čiščenju odvečnih podatkov iz baze.

Vsi programi iz paketa uporabljajo datoteke s t.i. „viri“, v katerih so shranjena tako besedila, ki se pojavljajo v programu, kot tudi vrednosti, ki določajo obliko uporabniškega vmesnika. Te datoteke imajo končnico ‚.UIR‘ in morajo biti shranjene v programskem imeniku. Konfiguracijske nastavitve programa so shranjene v datotekah s končnico ‚.PRO‘. Struktura in pomen teh datotek sta podrobneje opisana v tehničnem dodatku.

1.2 Namestitev in hardverski ključ Namestitev programa se običajno izvrši s pomočjo programa ‚SETUP‘. Po vložitvi 1. programske diskete v pogon ‚A‘ je treba v ukazni vrstici odtipkati:

C:> A:setup

Postopek namestitve programa je skoraj popolnoma avtomatiziran. Na začetku program povpraša po naslednjih informacijah:

Ali naj namesti le program za odčitavanje podatkov, program za analizo, ali pa vse programe („Programmteile“)? Ločeno je mogoče spreminjati tudi nastavitve za grafično kartico in komunikacijska vrata tiskalnika oziroma DSK („Drucker-/DSK-Schnittstelle“)!

ADS2

DEUTA-WERKE 10

V katerem imeniku naj bodo programi nameščeni („Verzeichnis“)?

Na katera vrata je priključen DSK (COM1 ali COM2)? Katera grafična kartica bo uporabljena in ali je na računalnik

priključen barvni zaslon („Grafikkarte/Bildschirm)? Kateri tiskalnik bo uporabljen in prek katerih vrat je priključen

na računalnik (LPTx, COMx).

Namestitveni program nato izdela imenike „DATEN“ (za bazo podatkov), „DSKDATEN“ (za neobdelane podatke DSK) in „REPORT“ (za datoteke, v katerih so shranjeni rezultati analiz) in vanje kopira vse potrebne datoteke.

Slika 1.2/1

Za glavno okno namestitvenega programa gl. sliko 1.2/ 1 Posamezne funkcije programa je mogoče izbirati tako s funkcijskimi tipkami kot tudi s pomočjo miške. POZOR: Skupna uporabniška lupina (gl. sliko 1.1/1) bo

nameščena le, če se odločite za hkratno namestitev obeh programov –tako za odčitavanje podatkov iz DSK kot tudi za analizo („Programmteile = Alles“).

POZOR: Glavni programi programskega paketa ADS2 so

zaščiteni s pomočjo t.i. hardverskega ključa („dongle“), ki onemogoča neavtorizirano uporabo programa. Uporaba programov brez priključitve ključa na paralelna vrata računalnika ni možna.

ADS2

DEUTA-WERKE 11

V sistemski datoteki CONFIG.SYS mora biti spremenljivki FILES prirejena vrednost najmanj 20 (‚FILES=20‘).

V primeru uporabe programskega paketa ADS2 tudi pod Windows, priporočamo nastavitev vrednost FILES na najmanj 40. Pozor: Podjetje DEUTA zaradi možnosti nestabilnega

delovanja ne priporoča uporabe programskega paketa ADS2 pod MS Windows. V primeru napake lahko pride do ogrožanja celovitosti baze podatkov, ki jo je treba v primeru, da postane neuporabna, izbrisati s trdega diska.

1.3 Namestitev gonilnikov za PC kartice Na disketi 4 se nahaja gonilnik za PCMCIA (PC Card), združljiv z Intel®-ovim standardom. Gonilniku je priložen tudi ustrezen namestitveni program z imenom INSTALL.EXE.

Primer datoteke CONFIG.SYS (za DOS/Windows 3.11)

Pomembne vrstice, ki v datoteki ne smejo manjkati, oziroma ki jih je treba prilagoditi ustreznemu imeniku, so podčrtane:

Device =C:\dos\HIMEM.SYS/testmenu:off Device =C:\dos\EMM386.EXE NOEMS x=DOOO-D300 DOS=HIGH, 13MB COUNTRY=O49, 437,C:\dos\COUNTRY.SYS FILES=40 BUFFERS=20 LASTDRIVE=Z STACKS=9,256 DEVICE=c:\ads2\MMCD.EXE /B:3E0 /F:D000 /R:3 /P:170

Pod Windows 95 je treba zgornje vrstice vnesti v oknu „Lastnosti“ bližnjice do paketne datoteke „ADS.BAT“. Tako zagnano DOS-ovo okno bo najprej zaprlo Windows 95 in nato delovalo samostojno. Po zaključku dela s programom se bodo Windows 95 zopet samodejno zagnali.

Pri napravah DSK20 so trenutno podprte le pomnilniške kartice podjetja Intel vrste INTEL2+ z zmogljivostjo 4 MB.

ADS2

DEUTA-WERKE 12

1.4 Splošna navodila za uporabo Uporabniški vmesnik programa se zgleduje po standardu SAA („System Application Architecture“). Posamezne funkcije programa je mogoče uporabljati tako z miško kot tudi s tipkovnico, zato izkušeni uporabniki osebnih računalnikov (PC) pri uporabi programa ne bi smeli imeti nobenih težav.

Vse funkcije programa so dostopne prek menijev in gumbov v pogovornih oknih. Praviloma se v zgornji vrstici zaslona nahaja menijska vrstica, medtem ko so pod njo odprta pogovorna okna.

Slika 1.4/1

Na zgornji sliki je prikazana menijska vrstica z odprtim padajočim menijem. Pri delu z meniji veljajo naslednja pravila:

Uporaba miške:

Med delom je aktivna le leva tipka miške – desna tipka nima nobenega pomena.

Uporaba tipkovnice:

Pri delu s programom so uporabljene naslednje tipke:

Alt + začetna črka neposreden dostop do menija

tipka <Enter> izbira trenutnega menijskega elementa (položaj izbirnega pravokotnika)

smerne tipke sprememba položaja izbirnega pravokotnika v meniju

Tabela 1.4/1

Menijski elementi, katerih imena se končajo s klicajem (npr. ‚Ende!‘ oz. ‚Konec!‘ v zgornji sliki) nimajo podmenija – izbrana funkcija se izvrši nemudoma. Delo s programom za analizo je torej mogoče neposredno zaključiti s pritiskom kombinacije tipk ‚Alt+E‘. Vsi drugi elementi menijske vrstice imajo skupek podfunkcij, ki se prikažejo po odprtju ustreznega podmenija. Globina menijev v programskem paketu ADS nikoli ne preseže 1.

ADS2

DEUTA-WERKE 13

Pogosto uporabljane funkcije imajo tudi bližnjico (z angleško besedo „hot key“). To pomeni, da jih je mogoče zagnati neposredno s pritiskom določene kombinacije tipk, ne da bil bilo treba iskati ustrezen element v menijih. Vse takšne bližnjice so naštete v menijih. Razporeditev tipk je v vseh programih podobna. V spodnji tabeli (1.4/2) so naštete najpomembnejše tipke za delo s programom:

Esc (Escape) zapiranje pogovornega okna in preklic vnosa vnesenih parametrov; Esc = Prekliči (Abbruch)

F10 zapiranje pogovornega okna z uporabo trenutnih nastavitev in (po potrebi) izvršitvijo ustreznih funkcij; F10 = V redu (Ok)

F1 Shift-F1 Alt-F1 Ctrl-F1

prikaz besedila pomoči

F5 (počasno) premikanje po tabeli oziroma grafikonu naprej

Shift-F5 hitro premikanje po tabeli oziroma grafikonu naprej

Alt-F5 skok do konca datoteke

F6 (počasno) premikanje po tabeli oziroma grafikonu nazaj

Shift-F6 hitro premikanje po tabeli oziroma grafikonu nazaj

Alt-F6 skok do začetka datoteke

F7 funkcije iskanja

F8 prikaz podatkov iz glave tabele oziroma grafikona

Tabela 1.4/2

Vse menijske elemente, ki so izpisani s črno barvo, je mogoče izbrati, medtem ko menijskih elementov, izpisanih s sivo barvo, ni mogoče izbrati, oziroma je to mogoče šele po izpolnitvi določenih pogojev (tako je treba npr. pred pregledovanjem posebnih podatkov najprej izbrati ustrezen obrazec).

Drugo možnost za uporabo programa predstavljajo pogovorna okna, ki se pojavljajo na zaslonu. Pogovorna okna lahko vsebujejo prikazovalne elemente, vnosna polja in gumbe. Prikazovalne elemente v pogovornih oknih ni mogoče spreminjati ali aktivirati; njihovo vsebino določa in izpisuje program sam. Elementa, ki ju je mogoče spremeniti/aktivirati, sta vnosno polje in gumb.

Pri uporabi programskega paketa ADS je na zaslonu vedno aktivno le eno pogovorno okno – zgornje. Pri nekaterih funkcijah je predviden tudi alternativen način uporabe s pomočjo menijev.

ADS2

DEUTA-WERKE 14

Vsi vnosni elementi pogovornega okna so razvrščeni v logičnem vrstnem redu. Od enega do drugega se je mogoče premikati s pomočjo tipke ‚Tab‘ (naprej samo ‚Tab‘, nazaj ‚Shift-Tab‘). V poljubnem vrstnem redu je mogoče polja v izbirati s pomočjo miške.

Slika 1.4/2

Na zgornji sliki je prikazano pogovorno okno s skupno 7 elementi, ki jih je mogoče aktivirati: dve vnosni polji za besedilo, dve potrditveni polji (vključeno/izključeno – označeno = vključeno) in trije gumbi. Trenutno aktivni element je drugo vnosno polje; njegovo ime (‚Filter‘) je prikazano inverzno in v polju za vnos besedila je narisan kurzor.

Gumbe (‚Ok!‘, ‚Abbruch‘ – ‚Prekliči‘ in ‚Hilfe‘ – ‚Pomoč‘) je mogoče klikniti s pomočjo miške, uporabnik pa se lahko odloči tudi za izbor gumba z večkratnim pritiskom tipke ‚Tab‘ (premikanje dvojnega okvirja) in nato za „klik“ gumba s pritiskom tipke <Enter>. Uporabniku so na voljo tudi prej omenjene bližnjične tipke (tu F10, Esc in F1).

Slika 1.4/3

Naslednji element, ki se pojavlja v pogovornih oknih je t.i. „spustni seznam“. Ta ne omogoča vnosa podatkov s strani uporabnika, temveč le izbiro želene možnosti s seznama. Po pritisku tipke za presledek se na zaslonu pojavi seznam z vsemi različnimi možnostmi, med katerimi je mogoče izbirati s pomočjo smernih tipk.

ADS2

DEUTA-WERKE 15

2 Program za odčitavanje podatkov

2.1 Program za odčitavanje podatkov iz enot DSK10 – ‚ADS_AUS‘ Program za odčitavanje podatkov je namenjen prenosu podatkov iz registrirnih disket DSK10 prek serijskih vrat v računalnik.

Št. Ime menija Ime ukaza Sl. ime menija Sl. ime ukaza Bližnjica Predpogoj Opis

1.1 Hilfe Bedienung Pomoč Uporaba programa F1 - splošni napotki za delo s programom

1.2 Verbindung PC<->DSK Povezava

PC<->DSK Alt-F1 - vezava serijskega kabla med računalnikom in enoto DSK

1.3 Programmversion Različica programa Sh-F1 - št. različice programa in datum

2.1 Service Parameter lesen Servis Odčitaj parametre - odčitavanje in prikaz parametrov enote DSK

2.2 Fehlerspeicher lesen Odčitaj pomnilnik napak - odčitavanje, prikazovanje in shranjevanje pomnilnika napak enote DSK

2.3 Fehlerspeicher löschen Izbriši pomnilnik napak 2.2 ponovna inicializacija

pomnilnika napak

2.4 Password eingeben Vnesi geslo - vnos gesla za brisanje pomnilnika napak

2.5 Password verändern Spremeni geslo 2.2 sprememba starega gesla za brisanje pomnilnika napak

2.6 Datenspeicher löschen Izbriši podatkovni pomnilnik (1) brisanje podatkovnega

pomnilnika enote DSK

2.7 Baud-Rate (Verbindung -> DSK) Hitrost prenosa v baudih

(povezava -> DSK) izbira želene hitrosti prenosa podatkov med računalnikom in enoto DSK

3 Momentan-werte Trenutne

vrednosti (1) prikaz izmerjenih vrednosti merilne naprave v obliki trendnega grafikona

4.1 Auslesen Betriebsspeicher Odčitaj Obratovalni pomnilnik

odčitavanje vseh podatkov iz obratovalnega pomnilnika, ki še niso bili odčitani

4.2 DSK - Speicher Pomnilnik DSK odčitavanje vseh podatkov iz pomnilnika DSK, ki še niso bili odčitani

4.3 Kurzwegspeicher Pomnilnik kratkih poti odčitavanje vseh podatkov iz pomnilnika kratkih poti, ki še niso bili odčitani

5 Ende Konec konec dela s programom

Tabela 2/1

(1) = ukaz ni na voljo

ADS2

DEUTA-WERKE 16

2.1.1 Povezava med enoto DSK in računalnikom

V programu za odčitavanje podatkov so vgrajeni vsi deli programskega paketa ADS2, potrebni za neposredno komunikacijo z enoto DSK. Uporaba programa je zato smiselna le, če je na računalnik priključena enota DSK. Slednja je z računalnikom povezana prek serijskih vrat, med vrati COM1 in COM2 pa je mogoče izbirati le pri namestitvi programa. Po izbiri ukaza za prikaz pomoči (Alt-F1) se na zaslonu pojavi spodnja slika, na kateri sta prikazani možni vezavi kabla za serijsko povezavo.

Slika 2.1.1/1

Vrsta potrebnega serijskega kabla je odvisna od vrste konektorja na računalniku (9- ali 25-polni DSUB).

DSK računalnik

25-polni DSUB, moški 25-polni DSUB, ženski 9-polni DSUB, ženski

signal čep čep signal čep

napajanje 5V/150 mA VCC

9 - - -

GND 7 7 GND 5

DTR 20 5 CTS 8

RD 3 2 TX 3

TD 2 3 RX 2

oklep 1 1 oklep ohišje

Tabela 2.1.1/1

V primeru uporabe standardnega serijskega kabla morate nanj priključiti še ničelni modem („null modem“).

ADS2

DEUTA-WERKE 17

Program za odčitavanje je mogoče zagnati tudi brez priključene enote DSK, vendar v tem primeru ni mogoče odpreti pogovornih oken naslednjih ukazov:

Parameter lesen („Odčitaj parametre“), Fehlerspeicher lesen und löschen („Preberi/izbriši pomnilnik

napak“) Baudrate einstellen („Nastavi hitrost prenosa v baudih“) in Daten auslesen („Odčitaj podatke“).

Program v primeru, da na računalnik ni priključena nobena enota DSK, ali pa ta ni priključena pravilno, poskuša vzpostaviti zvezo še dvakrat. Uporabnik v tem času vidi le peščeno uro. Če program ne more vzpostaviti zveze z enoto niti v 3 poskusih, se na zaslonu izpiše sporočilo o napaki.

2.1.2 Parameter lesen („Odčitaj parametre enote DSK“)

Slika 2.1.2/1

Na zgornji sliki je prikazan glavni meni programa za odčitavanje podatkov. Ukaz „Parameter lesen“ („Odčitavanje parametrov“) se nahaja v meniju servisnih ukazov („Service“). Program skuša po zagonu ukaza vzpostaviti povezavo s priključeno enoto DSK. V primeru, da mu to ne uspe, se na zaslonu pojavi sporočilo o napaki, sicer pa se na zaslonu pojavi naslednje pogovorno okno:

ADS2

DEUTA-WERKE 18

Slika 2.1.2/2

Na zgornjem robu zaslona se nahaja majhna menijska vrstica z dvema ukazoma. Prvi ukaz je namenjen shranjevanju parametrov v datoteko, drugi pa povratku v glavni meni programa. Na siceršnjem delu zaslona je izpisanih 11 pomembnih parametrov enote DSK, ki so dekodirani, v spodnjih treh poljih pa obstaja možnost odčitavanja še treh dodatnih parametrov – uporabnik mora vnesti le ustrezno številko parametra. Program posodablja prikaz ure DSK vsako sekundo; na ta način je mogoče brez težav ugotoviti stanje povezave z enoto. Pri odčitavanju posebnih parametrov se lahko posodabljanje ure ustavi za največ 5 sekund. V tem primeru ne gre za napako pri povezavi, temveč za odčitavanje parametrov v preskusnem načinu delovanja enote.

ADS2

DEUTA-WERKE 19

Program vedno dekodira in prikaže naslednje parametre: Parameter Pomen

07 trenutni datum enote DSK („DSK-Uhr – Datum“)

08 trenutni čas enote DSK („DSK-Uhr – Zeit“)

09 8 vrstic specifičnih podatkov naprave („Gerätetypische Daten der DSK“)

10 kraj zadnjega odčitavanja („Letzte Auslesung – Ort“)

11 ime osebe, ki je nazadnje odčitala podatke („Letzte Auslesung – Name“)

12 datum in ura zadnjega odčitavanja („Letzte Auslesung – Datum/Zeit“)

13 številka stranke („KundenNummer“)

14 preskusna številka enote DSK („Prüfnummer“)

15 datum zadnje menjave baterije („Batteriewechsel“)

16 zadnja inicializacija enote DSK („Letztes DSK-Init“)

17 vrsta in velikost zadnje podatkovne zahteve

Tabela 2.1.2/1

Vse naštete parametre je mogoče odčitati ne glede na način delovanja enote DSK. Odčitati jih je mogoče tudi prek spodnjih treh polj pogovornega okna, vendar podatki v tem primeru ne bodo dekodirani (Datum/čas pri [12], prelom vrstice pri [9]).

Odčitavanje dodatnih parametrov enote poteka v preskusnem načinu delovanja enote. Enota najprej preklopi v preskusni način, nato program odčita vrednost parametra, nato pa enota zopet preklopi v normalni način delovanja. Odčitavanje vrednosti parametrov se izvrši po zaključku vnosa številke parametra. Seznam dopustnih oziroma smiselnih parametrov lahko najdete v opisu enote DSK.

Program omogoča shranjevanje parametrov v datoteko. Temu je namenjen ukaz „Datei anlegen!“ („Shrani v datoteko!“) v menijski vrstici. Vrednosti 11 standardnih in treh uporabniško izbranih parametrov se shranijo v datoteko kot nekodirano ASCII besedilo. Program ADS te datoteke ne potrebuje oziroma uporablja – namenjena je izključno dokumentiranju parametrov oziroma opravljanju lastnih analiz.

ADS2

DEUTA-WERKE 20

2.1.3 Fehlerspeicher lesen / löschen („Odčitaj / izbriši pomnilnik napak“)

Slika 2.1.3/1

Enota DSK in nanjo priključena merilna naprava sta opremljeni z vgrajeno kontrolo delovanja. V primeru pojava napak se te – vključno z datumom in uro – shranijo v internem pomnilniku enote („pomnilnik napak“), ki ga je mogoče odčitati. Na zgornji sliki je prikazan primer shranjenih napak. V tem primeru se je pojavila le ena napaka, to je napaka št. 59. Program sporočila o napakah dešifrira s pomočjo definicij v datoteki „ADS_AUS.FDA“, kjer so shranjena besedila napak (to datoteko uporablja pri prikazovanju besedil napak tudi program za analizo.) V primeru večjega števila napak je mogoče po posameznih straneh listati s pomočjo gumbov ‚Weiter‘ (‚Naprej‘) in ‚Rückwärts‘ (‚Nazaj‘). V zgornjem primeru, kjer se je pojavila le ena sama napaka, ta dva gumba nista aktivirana.

Ukaz ‚Datei anlegen!‘ (‚Shrani v datoteko!‘) – oziroma gumb ‚in Datei‘ (‚V datoteko‘) – je namenjen shranjevanju seznama napak v besedilno datoteko (ASCII). Podobno kot pri shranjevanju parametrov velja tudi tu, da program ADS tako shranjene datoteke ne uporablja; informacije o napakah dobi iz zadnjih blokov datoteke s podatki, odčitanimi iz enote DSK.

ADS2

DEUTA-WERKE 21

Kadar je pomnilnik prazen (kar pomeni, da od zadnjega brisanja ni prišlo do nobene napake), se na zaslonu ne pojavi okno s seznamom – izpiše se le naslednje sporočilo:

Slika 2.1.3/2

Uporabnik lahko pomnilnik napak izbriše po vnosu ustreznega gesla (gl. pogl. 2.1.4.).

Uporaba tega ukaza je praviloma dovoljena le po končanem odčitavanju podatkov iz enote.

V nasprotnem primeru (t.j., če uporabnik najprej izbriše pomnilnik napak in nato odčita podatke) po končanem odčitavanju podatkov ni mogoče ugotoviti, ali se je pri registriranju podatkov pojavila kakšna napaka oziroma ali je zapis podatkov pomanjkljiv.

Po uspešnem brisanju pomnilnika napak se na zaslonu pojavi naslednje sporočilo:

Slika 2.1.3/3

Pri vnovičnem odčitavanju pomnilnika napak se na zaslonu – razen v primeru trajne okvare kakšnega dela naprave – ne izpiše nobena napaka.

ADS2

DEUTA-WERKE 22

2.1.4 Password eingeben / verändern („Vnesi / spremeni geslo“)

Ker izvršitev ukaza „Fehlerspeicher löschen“ („Izbriši pomnilnik napak“) otežuje analizo shranjenih podatkov, je ukaz zaščiten z geslom in je dostopen le pooblaščenemu osebju (varnostna zahteva za naprave, namenjene registriranju podatkov v primeru nesreče). Vnos gesla poteka prek naslednjega pogovornega okna:

Slika 2.1.4/1

Vneseni znaki so na zaslonu zaradi zaščite prikazani le z znakom ‚zvezdica‘ (‚*‘); ena zvezdica pri tem ustreza enemu vnesenemu znaku. Vnesene znake je mogoče brisati s tipko ‚Backspace‘, vnos gesla pa je mogoče potrditi s tipko ‚Enter‘. Program po vnosu največjega dovoljenega števila znakov za geslo (10) samodejno zaključi vnos.

Če je bilo vneseno geslo pravilno, se aktivirajo vsi doslej onemogočeni ukazi menija, sicer pa se na zaslonu pojavi sporočilo o napaki. Vnos napačnega gesla nima nobenih drugih posledic in se ne protokolira.

Po želji oziroma potrebi je mogoče geslo – po pravilnem vnosu le-tega – tudi spremeniti. Pri tem je treba novo geslo zaradi varnosti vnesti dvakrat. Novo geslo nato nadomesti starega, ki postane neveljavno.

Po namestitvi programa je prednastavljeno geslo ‚DEUTA‘. Priporočamo, da pooblaščena oseba geslo – zaradi onemogočanja nepooblaščenega dostopa – spremeni takoj po namestitvi.

ADS2

DEUTA-WERKE 23

2.1.5 Datenspeicher löschen („Izbriši podatkovni pomnilnik“)

Ukaz „Datenspeicher löschen“ („Izbriši podatkovni pomnilnik“) je mogoče izvršiti prek programa DSKINIT in v programu ADS2 ni podprt. Zato se ustrezen element menija ne aktivira niti po vnosu gesla.

2.1.6 Baudrate („Hitrost prenosa v baudih“)

Po privzetih nastavitvah poteka odčitavanje podatkov iz priključene enote DSK s hitrostjo 9600 baudov. Pri enotah DSK10/1 ima uporabnik možnost spreminjanja hitrosti prenosa s pomočjo ukaza „Baudrate (Verbindung -> DSK)“. Pri tem lahko izbira med hitrostmi, naštetimi v naslednjem pogovornem oknu:

Slika 2.1.6/1

V polju pod trenutno izbrano nastavitvijo za hitrost so napisani znaki ‚?????‘. To pomeni, da je bil ta ukaz zagnan brez predhodnega dostopa do enote DSK.

V zgornjem primeru je bila hitrost prenosa po namestitvi programa ADS2 povečana na 38400 baudov. Program bo po kliku gumba OK!, oziroma pri vsakem neposrednem dostopu do enote DSK prek podmenija glavnega menija, poskusil nastaviti hitrost prenosa podatkov prek serijskega vmesnika na 38400 baudov. Po zapustitvi podmenija se bo hitrost znova zmanjšala na 9600 baudov.

Po zapustitvi programa za odčitavanje podatkov se hitrost prenosa samodejno zmanjša na 9600 baudov, kar zagotavlja združljivost s starejšimi programi za analizo oziroma terminalskimi programi.

ADS2

DEUTA-WERKE 24

2.1.7 Momentanwerte („Trenutne vrednosti“)

Enota DSK ima možnost pošiljanja trenutnih procesnih vrednosti v računalnik prek servisnega vmesnika. V programu za odčitavanje bi bili lahko na ta način dobljeni podatki prikazani bodisi v numerični ali v grafični obliki (trendni grafikon). Ukaz je namenjen predvsem preskušanju merilnih naprav.

Prikaz trenutnih vrednosti trenutno ni implementiran.

2.1.8 Auslesen („Odčitaj“)

Enote DSK so opremljene z dvema pomnilniškima področjema z različno gostoto shranjevanja podatkov. Pomnilniško področje, kjer se shranjujejo podatki visoke ločljivosti, se imenuje „pomnilnik kratkih poti“, področje, kjer se podatki shranjujejo v zgoščeni obliki, pa „obratovalni pomnilnik“.

Program iz obratovalnega pomnilnika vedno odčita ‚ostanek‘ podatkov, iz pomnilnika kratkih poti pa ‚vse‘ podatke.

Operacije, namenjene manipulaciji obeh pomnilniških področij, so enake. Vsebino pomnilniški področij je mogoče odčitati s pomočjo ukazov, prikazanih na spodnji sliki:

Slika 2.1.8/1

Obe pomnilniški področji sta organizirani „ciklično“ (FIFO); pri vnosu nove vrednosti se vedno izbriše najstarejši podatkovni zapis. Na tisti podatkovni zapis, ki je bil prebran nazadnje, kaže kazalec, ki se po uspešnem odčitavanju vsebine pomnilnika (ko računalnik potrdi prejem vseh podatkovnih zapisov) premakne za ustrezno število mest.

ADS2

DEUTA-WERKE 25

Obstajata dva načina odčitavanja podatkov: Ostanek: program odčita podatke od zadnjega kazalca do

nazadnje shranjenih podatkov. Praviloma je pri odčitavanju podatkov v uporabi ta način, saj zagotavlja, da se vsak podatkovni zapis v računalnik prenese le enkrat.

Vse: pri tem načinu se v računalnik prenesejo vsi v ustreznem pomnilniškem področju shranjeni podatki – od najstarejšega do najmlajšega.

Program vse odčitane podatke shranjuje na trdem disku računalnika, in sicer v imeniku ‚DSKDATEN‘, ki ga je ustvaril namestitveni program. Poti do tega imenika v programu ni mogoče spreminjati. Program podatke po končanem odčitavanju kopira tudi na disketni pogon ‚A:‘ (privzeta nastavitev). To možnost je mogoče po želji za trenuten postopek odčitavanja tudi onemogočiti.

Na trdem disku mora biti najmanj 4 MB prostora. Program v primeru, da na trdem disku ni dovolj prostora, iz imenika ‚DSKDATEN‘ izbriše starejše datoteke. Če so te mlajše od 4 tednov, mora uporabnik njihovo brisanje najprej potrditi. Če na trdem disku kljub brisanju datotek ni dovolj prostora, program ne začne z odčitavanjem podatkov iz enote DSK! V tem primeru mora uporabnik trdi disk počistiti sam.

ADS2

DEUTA-WERKE 26

Slika 2.1.8/2

Odčitavanje podatkov iz enote DSK je parametrirano s parametri na zgornji sliki.

Datum in ura odčitavanja sta obvezna podatka, ki sta lahko pozneje uporabljena pri korekciji ure DSK. Program v skladu s privzetimi nastavitvami prevzame trenutni datum in uro računalnika, na katerem teče.

Če je ura v računalniku v okvari, lahko uporabnik aktivira ustrezno polje in datum oziroma uro vnese ročno. Pri tem mora upoštevati pravilno obliko datuma (dan.mesec.leto) oziroma ure (ure:minute); program v nasprotnem primeru ne prične z odčitavanjem podatkov.

Podatka o imenu osebe, ki je izvršila odčitavanje podatkov („Name des Auslesers“ – 3 znaki), in kraju („Ort“ – 4 znaki) se po končanem prenosu podatkov shranita v enoti DSK. Pri obeh mora biti uporabljen smiseln znakovni niz: dovoljeni so vsi znaki s kodo ASCII med ‚presledkom‘ (32) in črko ‚z‘ (122). Uporaba slovenskih oziroma nemških črk ni dovoljena! Program pri vnosu imena oziroma kraja, krajšega od 3 ali 4 znakov, samodejno napolni preostala mesta z naključnimi znaki.

Ime ciljne datoteke določi program samodejno.

ADS2

DEUTA-WERKE 27

Pozor: program morebitno preimenovanje datoteke na nivoju operacijskega sistema obravnava kot poskus manipulacije podatkov, zato pri preimenovani datoteki ni mogoče opraviti analize.

Struktura imena datoteke:

456 5 3 31 0. 123

3-mestna številka serije

zaporedna številka za večje število odčitavanj podatkov na dan (‚0..9‘, nato ‚A..Z‘)

št. dneva v mesecu

št. meseca (‚1-9‘ od januar do septembra in ‚A,B,C‘ od oktobra do decembra)

trenutno leto v desetletju (‚0..9‘)

3-mestna številka lokomotive

Program odčita šestmestno številko lokomotive iz enote DSK. Pri starejših različicah DSK, iz katerih te številke ni mogoče odčitati, program pozove uporabnika k ročnemu vnosu številke. Eden od obeh delov številke lokomotive mora biti obvezno različen od nič.

ADS2

DEUTA-WERKE 28

Slika 2.1.8/3

Program med odčitavanjem podatkov na zaslonu prikazuje trenutno število uspešno prenesenih podatkovnih blokov t.j. 256 bajtov).

Slika 2.1.8/4

Postopek odčitavanja je mogoče prekiniti s premikom drsnika v položaj ‚STOP!‘. Priporočamo, da to storite le v izjemnih primerih, saj program podatkov, prebranih do prekinitve prenosa, ne more uporabiti pri analizi (zaščita pred manipulacijo podatkov, npr. v primeru izpuščanja določenega dela podatkov).

Po končanem odčitavanju podatkov se na zaslonu prikaže sporočilo o uspehu oziroma o morebitnih napakah pri prenosu podatkov.

ADS2

DEUTA-WERKE 29

2.2 Program za odčitavanje podatkov iz enot DSK20 – ‚READCARD‘ „Program za odčitavanje podatkov iz enot DSK20“ je namenjen odčitavanju voznih podatkov iz registrirnih disket DSK20. Iz glavnega menija ADS2 ga je mogoče zagnati z ukazom „Auslesen“ („Odčitaj“) oziroma pritiskom tipke F8. Program je namenjen izdelavi popolne kopije registrirnih disket v obliki datoteke na trdem disku, kot tudi brisanju oziroma predformatiranju in prikazu pomembnih parametrov registrirnih disket.

Na spodnji sliki je prikazana struktura menijev programa:

Nemška imena: Hilfe Speicherkarte Ende Allgemeines F1 Kopie erstellen Kartentypen Löschen und formatieren Programminfo Sh-F1 Alle Verwaltungsdaten

Prevod imen: Pomoč Registrirna disketa Konec Splošno F1 Izdelaj kopijo Vrste disket Izbriši in formatiraj Inf. o programu Sh-F1 Vsi parametri

Slika 2.2/1 struktura menijev programa

Pred zagonom programa vstavite registrirno disketo v zunanji adapter PC kartic. Program po zagonu nemudoma začne s prebiranjem vstavljene diskete in – v primeru, da je na njej našel veljavne vozne podatke – prikaže njene najpomembnejše parametre.

ADS2

DEUTA-WERKE 30

Med parametre registrirne diskete spadajo datum zadnjega formatiranja, konfiguracijska številka in številka lokomotive.

Slika 2.2/2 pomembni parametri registrirne diskete

Po izbiri ukaza „Alle Verwaltungsdaten“ („Vsi parametri“) v meniju „Speicherkarte“ („Registrirna disketa“) se na zaslonu prikažejo še vrednosti drugih parametrov vstavljene diskete.

Slika 2.2/3 drugi parametri registrirne diskete

ADS2

DEUTA-WERKE 31

Če sedaj v meniju „Speicherkarte“ („Registrirna disketa“) izberete ukaz „Kopie erstellen“ („Izdelaj kopijo“), program najprej preveri, ali se v programskem imeniku nahaja podimenik z imenom „DSK20DAT“. V primeru, da tega podimenika ni, se na zaslonu pojavi sporočilo „Verzeichnis DSK20DAT existiert nicht!“ („Imenik DSK20DAT ne obstaja!“).

Ko program najde imenik, preveri še količino prostega prostora na trdem disku. V primeru, da tega ni dovolj, se na zaslonu pojavi sporočilo „Zu wenig Speicherplatz auf Laufwerk x!“ („Premalo prostora na pogonu x!“), kjer je ‚x‘ oznaka trenutnega pogona.

Če je na ciljnem pogonu dovolj prostora, program samodejno generira ime datoteke, ki je sestavljeno iz številke lokomotive in datuma odčitavanja podatkov (‚llljmddn.kkk‘). Zadnja 3 mesta številke lokomotive pri tem tvorijo prva 3 mesta imena datoteke (‚lll‘), prva 3 mesta številka lokomotive pa končnico datoteke (‚kkk‘). Na 4. mestu je leto odčitavanja ‚j‘, nato pa sledijo mesec odčitavanja ‚m‘ (1 = januar ... = december), dan odčitavanja ‚dd‘ (01 ... 31) in zaporedna številka ‚n‘ (od 0-9 in naprej od A-Z).

Če na dan torej opravite več kot 36 odčitavanj z ene same registrirne diskete, se pri 37. poskusu odčitavanja na zaslonu pojavi sporočilo „Kann den File nicht erzeugen!“ („Ni bilo mogoče ustvariti datoteke!“). V tem primeru boste morali kakšno od kopij registrirnih disket, ki ste jih naredili istega dne, izbrisati, preimenovati ali prekopirati v drug imenik.

Program v primeru, da ne more najti veljavne številke lokomotive, izbere ime LOKjmddn.ERR; ,j‘ pri tem zopet predstavlja leto, ‚m‘ mesec, ‚dd‘ dan, ‚n‘ pa zaporedno številko odčitavanja. Neveljavne so vse številke lokomotiv, enake ‚0‘ ali večje od ‚999 999‘. Datoteke kopij registrirnih disket se shranjujejo v imeniku „DSK20DAT“.

ADS2

DEUTA-WERKE 32

Po končani izdelavi kopije se na zaslonu pojavi sporočilo „Karte wurde erfolgreich kopiert“ („Registrirna disketa uspešno prekopirana“).

Slika 2.2/4 sporočilo o uspešnem kopiranju registrirne diskete

S pomočjo ukaza „Löschen und formatieren“ („Izbriši in formatiraj“) v meniju „Speicherkarte“ je mogoče izbrisati vse podatke, shranjene na registrirni disketi (pomnilniški kartici vrste INTEL2+), in jo formatirati za uporabo v enoti DSK20. To je treba storiti na primer po konfiguraciji enote DSK20, saj slednja takrat sprejme le prazne in formatirane registrirne diskete.

Napredek formatiranja je prikazan v spodnji vrstici stanj pogovornega okna. Po končanem brisanju in formatiranju se na zaslonu pojavi ustrezno sporočilo. Ko uporabnik sporočilo potrdi, program skuša prebrati vsebino diskete; na zaslonu se pojavi sporočilo „Karte enthält keine gültigen Fahrdaten“ („Registrirna disketa ne vsebuje veljavnih voznih podatkov“), v vrstici stanj pa sporočilo „Karte gelöscht und formatiert“ („Disketa izbrisana in formatirana“). Disketo lahko sedaj vzamete ven.

ADS2

DEUTA-WERKE 33

Slika 2.2/5 sporočilo o končanem brisanju in formatiranju registrirne diskete

ADS2

DEUTA-WERKE 34

3 Uvažanje podatkov v bazo podatkov

3.1 Program za uvoz podatkov iz enot DSK10 – „ADS_EIN“ Program za odčitavanje podatkov iz enot DSK shranjuje vozne podatke na trdem disku računalnika v obliki podatkovnih blokov. Vsak podatkovni blok je dolg 256 bajtov in vključuje ustrezno preskusno vsoto (‚checksum‘) za preprečevanje napak pri prenosu. Verjetnost, da je pri prenosu podatkov iz enote DSK v računalnik prišlo do napake, je torej zelo majhna. Organizacija oziroma struktura podatkov DSK, ki predstavlja kompromis med pomnilniško porabo in varnostjo/redundanco, je podrobneje opisana v priročniku enote DSK. Uporabnik do podatkov v enoti DSK dostopa le pri odčitavanju, in še to le v takšnem vrstnem redu, v kakršnem so bili tudi shranjeni.

Pred strukturo podatkov v programu za analizo pa so postavljene povsem drugačne zahteve. Tu je potreben hiter dostop do posameznih kanalov, program pa mora biti sposoben tudi hitrega iskanja in razvrščanja podatkov. Uporabniku je poleg tega na voljo tudi možnost definiranja novih kanalov. Ker ima računalnik – v primerjavi z registrirno disketo – praviloma večjo količino razpoložljivega pomnilnika, poleg tega pa tudi redundanca podatkov ni najpomembnejši dejavnik, morajo biti podatki pred analiziranjem pretvorjeni v ustrezno obliko.

Tej pretvorbi podatkov je namenjen program za uvoz podatkov.

Program podatke pri uvozu podrobno analizira in ugotovi morebitne napake v logični strukturi toka podatkov. Datotek z napakami ni mogoče uvoziti v bazo podatkov programa, vendar program pri takšnih datotekah še vedno omogoča analiziranje vseh tistih podatkovnih segmentov, ki so preverjeno brez napak.

Pri vseh podatkih, ki jih zaradi napak ni mogoče prebrati neposredno, se lahko za analizo obrnete na podjetje Deuta.

ADS2

DEUTA-WERKE 35

Iz glavnega menija programa za uvoz podatkov so uporabniku na voljo naslednji ukazi oziroma funkcije:

Št. Ime menija Ime ukaza Sl. ime menija Sl. ime ukaza Bližnjica Predpogoj Opis

1.1 Hilfe Bedienungshinweise Pomoč Uporaba programa F1 - splošni napotki za delo s programom


2.1 Datei suchen Prebrskaj - izbiranje datoteke

2.2 Einlesen Uvozi 2.1 zagon postopka uvoza podatkov

3 Konfiguration Konfiguration! Konfiguracija Konfiguracija! izbiranje izračunanih kanalov in nastavitev kontrole pravilnost podatkov

4 Ende Konec konec dela s programom

Tabela 3.1/1

Uporaba programa za uvoz podatkov je sila preprosta. Program je namenjen le pretvarjanju podatkov z – po potrebi – izračunanimi kanali. Glavno pogovorno okno programa se zato odpre že takoj po zagonu programa.

Slika 3.1/1

Na zgornji sliki je prikazano glavno pogovorno okno programa. V polju „Dateiname“ („Ime datoteke“) je že izbrana ustrezna datoteka, zato je gumb „Einlesen“ („Uvozi“) že aktiviran. Vsa polja v spodnjem delu okna so deaktivirana in so namenjena le prikazu napredka pretvorbe podatkov med uvažanjem.

Vsa polja pogovornega okna, katerih imena so enaka imenom ukazov v meniju programa, predstavljajo alternativen način izbire istoimenskega ukaza.

ADS2

DEUTA-WERKE 36

Polje pogovornega okna

Sl. ime polja Funkcija / izbira Možnosti / prikaz / opomba

prikazuje: vrsto pomnilniškega zapisa

„Kurzwegspeicher“ („pomnilnik kratkih poti“)

Aufzeichnungsart Vrsta zapisa

izbrane datoteke „Betriebsspeicher/ DSK-Speicher“ („obratovalni pomnilnik / pomnilnik DSK“)

„nur bei veränderten Kopfdaten“ („samo pri spremenjenih podatkih v glavi“): nov odsek pri: - novi številki

lokomotivi, - novem premeru

koles

Datenbankeintrag Vnos v bazo podatkov možnost razdeljevanja na vozne odseke

„auch bei Datumwechsel“ („tudi ob spremembi datuma“): nov odsek z začetkom pri novih podatkih v glavi ob novem dnevu

Taste ‚Datei suchen‘ Gumb ‚Prebrskaj‘ s klikom izbira datoteke

Taste ‚Einlesen‘ Gumb ‚Uvozi‘ s klikom uvoz podatkov

Taste ‚Abbruch‘ Gumb ‚Prekliči‘ s klikom preklic uvoza

Aktivität Aktivnost prikazuje potek uvoza podatkov

„Pass 1, Pass 2, Fertig“ („1. prehod, 2.prehod, končano“)

Anzahl Abschnitte Število odsekov prikaz število odsekov v datoteki

Syntaxfehler Sintaktične napake prikaz število sintaktičnih napak v datoteki

gesamte Strecke Skupna proga prikaz dolžina datoteke v kilometrih

Abschnitte ohne Fehler

Odseki brez napak prikaz število odsekov v datoteki, ki so brez napak

Konvertiere Streckenabschnitt

Pretvorba progovnega odseka

prikazuje napredek 2. prehoda

datum, ura in kilometri

Tabela 3.1/2

S pomočjo polja „Datenbankeintrag“ („Vnos v bazo podatkov“) je mogoče določiti, ali naj program iz ene datoteke z voznimi podatki izdela en vozni odsek (če ostaneta številka lokomotive in premer koles nespremenjen) ali pa naj program datoteko – zaradi iskanja po datumih – razdeli v odseke, dolge po en dan. Program v drugem primeru izdela nov vozni odsek za vsak nov dan, in sicer takrat, ko prvič naleti na nove podatke glave. POZOR: Pri uvažanju podatkov v bazo podatkov je mogoče

uporabiti uvozno datoteko, shranjeno v poljubnem imeniku (lahko tudi na disketi v disketnem pogonu računalnika).

Program bazo podatkov vedno shranjuje v podimeniku ..\DATEN programskega imenika. Ta imenik se mora ob uvažanju podatkov že nahajati na trdem disku računalnika. Če je bila podatkovna baza v imeniku ustvarjena že prej, ji program nove podatke doda, sicer pa ustvari novo.

ADS2

DEUTA-WERKE 37

3.1.1 Sintaktična kontrola podatkov pri uvozu

Postopek uvoza je sestavljen iz dveh delovnih korakov oziroma prehodov:

1. prehod: sintaktična kontrola

Program pri prvem prehodu preveri, ali podatki vsebujejo kakšno napako. Pri tem kot napako šteje:

napačne ali nepopolne podatkovne bloke in nemonotono časovno os.

Program razdeli podatkovni tok v vozne odseke; pri tem upošteva naslednje:

1) Vsak vozni odsek se začne s t.i. „glavo“ (posebna vrsta podatkovnega zapisa), ki vsebuje vse potrebne podatke v zvezi s parametri lokomotive ter datumom in uro vožnje.

2) Program takrat, ko v toku podatkov naleti na glavo, najprej preveri, ali se podatki ustreznih polj v glavi razlikujejo od doslej uporabljenih podatkov; če se, potem začne s shranjevanjem novega voznega odseka. „Ustrezna“ podatka sta v tem primeru številka lokomotive in premer kolesa.

Program vse ostale podatke v glavi, ki so bili spremenjeni, shrani ločeno. Pri analizi je mogoče te podatke tudi prikazati.

3) Program v primeru napake zaključi vozni odsek. Voznega odseka z napako ni mogoče uvoziti v bazo podatkov. Ko program najde naslednjo glavo, začne s shranjevanjem novega odseka, tudi če se podatki v glavi ne razlikujejo od prejšnjih.

ADS2

DEUTA-WERKE 38

Program ob koncu prvega prehoda izpolni naslednja polja: Ime polja Sl. ime polja Pomen

Aktivität Aktivnost prikazuje trenutno dejavnost programa

Anzahl Abschnitte Število odsekov število voznih odsekov v datoteki v skladu z zgornjo definicijo

Syntaxfehler Sintaktične napake število ugotovljenih napak

gesamte Strecke Skupna proga skupna dolžina prog za celotno datoteko

Abschnitte ohne Fehler Odseki brez napak število odsekov, ki jih je mogoče uvoziti v bazo podatkov

Tabela 3.1.1/1

Če je število odsekov večje od nič, program začne izvrševati še drugi prehod, ki je namenjen pretvarjanju podatkov v ciljno obliko oziroma format. Program na koncu vsakega voznega odseka v bazo podatkov shrani tudi glave posameznih kanalov.

2. prehod – pretvorba podatkov

Program v drugem prehodu pretvori vozne podatke v obliko, ki je potrebna pri analizi le-teh. Pri tem shrani večje število binarnih datotek (zvezno shranjeni podatki, osi, dogodki in glave), katerih imena določi samodejno. Zadnji znak v končnici datoteke se samodejno povečuje (začenši z znakom ‚A‘), dokler program ne najde imena, ki še ni zasedeno. Če takšnega imena ni mogoče najti, se na zaslonu pojavi sporočilo o napaki.

Program shrani glave posameznih kanalov na koncu ustreznih voznih odsekov. Pri tem poskusi ustvariti tudi enoličen indeks, namenjen razvrščanju podatkov. V primeru, da mu to ne uspe (npr. takrat, ko so bili isti podatki že uvoženi v bazo podatkov), prekine uvoz podatkov. POZOR: program v primeru napake pri uvozu ne izbriše

doslej ustvarjenih binarnih datotek. Ker v bazo podatkov še niso bili vneseni ustrezni kazalci za omenjene datoteke, vam priporočamo, da te datoteke pobrišete. To lahko storite s pomočjo pomožnega programa ‚Speicherbereinigung‘ (‚Očisti pomnilnik‘), ki ga lahko iz glavnega menija programa ADS2 zaženete s pritiskom tipke F7.

ADS2

DEUTA-WERKE 39

Pri uvažanju podatkov morate paziti na to, da pred uvažanjem iz baze podatkov izbrišete prej uvožene različice iste datoteke. Če isti vozni odsek uvozite dvakrat (npr. pri prenosu najprej ‚ostanka‘ in nato še ‚vseh‘ podatkov z registrirne diskete), sta v bazi podatkov hkrati shranjeni dve različici istih podatkov; program v tem primeru ne more ugotoviti, da gre za isti odsek, saj se imeni obeh datotek in „zastavice“ odčitavanja podatkov med seboj razlikujejo.

Ravnanje v primeru napak oziroma težav

Pri napravi, ki je namenjena zapisovanju podatkov v primeru nesreče, je zelo pomembno, da so izmerjeni in nato analizirani podatki zares pravilni. Program je zato pri uvažanju podatkov še posebej natančen in skrben. Že najmanjše sintaktične napake lahko povzročijo zavrnitev celotne datoteke ali posameznih delnih odsekov. Program je še posebej pazljiv pri datotekah z napačnimi preskusnimi vsotami. Takšne datoteke vedno zavrne, saj izhaja iz tega, da so bili podatki v datoteki modificirani.

Napake znotraj blokov, ki se pojavijo že v podatkovnem toku enote DSK, praktično ne morejo biti posledica posega uporabnika. Program pri tovrstnih napakah zato zavrne tako majhen del podatkov, kot je to mogoče. Vse podatke, ki jih je mogoče prirediti enolično, je mogoče tudi uvoziti.

Program pri uvozu podatkov v programskem imeniku shrani datoteko z imenom ‚DEBUG.TXT‘, ki jo vsakič znova prepiše oziroma ustvari na novo. V tej datoteki so shranjene informacije o poteku uvoza podatkov, ki jih je mogoče uporabiti pri odkrivanju vzroka težave pri uvozu podatkov.

ADS2

DEUTA-WERKE 40

Primer vsebine datoteke ‚DEBUG.TXT‘:

Dateiname : dskdaten/12345678.123 Anzahl 'echter' Blöcke = 1010 Letzter Block enthält Kopfdaten! Kopfdaten: LitraNr=4211, RADØ=760, Datum=09.03.1993, Zeit=05:33:59 nicht plausible Zeit Block 997 Satzart 2 ParseAvail 165 Datum/Z.: Xn=5, Fahrtende: 07:02:54 SatzArt 0 kommt 27996 mal vor SatzArt 1 kommt 173 mal vor SatzArt 2 kommt 47 mal vor SatzArt 3 kommt 91 mal vor SatzArt 4 kommt 12 mal vor SatzArt 5 kommt 10 mal vor SatzArt 7 kommt 230 mal vor SatzArt 8 kommt 44 mal vor Anzahl der Fehler ist 1 Anzahl den Abschnitte ist 6 Anzahl der Abschnitte ohne Fehler ist 5 Startzeit ist 06:00:00 StartDatum ist 19930309 Warnung am Ende ist 0 Letzte Blöcke enthalten Digitalkanäle Fehler bei Satzart 2 DataSet 2 Completed DataSet 3 Completed DataSet 4 Completed DataSet 5 Completed DataSet 6 Completed

Ime datoteke: dskdaten/12345678.123 Število 'pravih' blokov = 1010 Zadnji blok vsebuje glavo! Podatki v glavi: LitraNr=4211, RADØ=760, Datum=09.03.1993, Ura=05:33:59 nepravilna ura Blok 997 Vrsta zapisa: 2 ParseAvail 165 Datum/U.: Xn=5, konec vožnje: 07:02:54 Zapis vrste 0 se pojavlja 27996-krat Zapis vrste 1 se pojavlja 173-krat Zapis vrste 2 se pojavlja 47-krat Zapis vrste 3 se pojavlja 91-krat Zapis vrste 4 se pojavlja 12-krat Zapis vrste 5 se pojavlja 10-krat Zapis vrste 7 se pojavlja 230-krat Zapis vrste 8 se pojavlja 44-krat Število napak = 1 Število odsekov = 6 Število odsekov brez napak = 5 Ura starta = 06:00:00 Datum starta = 19930309 Opozorilo na koncu = 0 Zadnji bloki vsebujejo digitalne kanale Napaka pri vrsti zapisa 2 DataSet 2 Completed DataSet 3 Completed DataSet 4 Completed DataSet 5 Completed DataSet 6 Completed

Program je v tem primeru prebral datoteko, kjer ni podatka o spremembi ure (zato napaka „nepravilna ura“). Vse informacije v

ADS2

DEUTA-WERKE 41

zvezi z napako, ki se je pojavila, so podčrtane. Program je našel le eno napako, t.j. nepravilen podatek za čas pri zapisu vrste 2 („sprememba ure“) v bloku št. 997. Program pri uvozu podatkov datoteko bere od zadaj naprej, kar pomeni, da je blok št. 997 našel skorajda povsem na začetku. Prvi vozni odsek, shranjen v datoteki, zato ne bo uvožen v bazo podatkov. Program začne ponovno uvažati oziroma pretvarjati podatke, ko najde naslednjo glavo podatkov.

Uporabnik napak, ki se pojavljajo pri uvozu, ne more popravljati. S strani uporabnika ni dovoljeno nikakršno spreminjanje podatkov. Iz istega razloga tudi ni dokumentiran algoritem za izračunavanje preskusnih vsot. Prosimo, da datoteke, ki vsebujejo napake, pošljete v analizo podjetju DEUTA.

V datoteki ‚DEBUG.TXT‘ je shranjen tudi „histogram“ pogostosti posameznih podatkovnih zapisov.

3.1.2 Obravnava poletnega oziroma zimskega časa

Enote DSK10 skrbijo za samodejno preklapljanje med poletnim in zimskim časom, ustrezne informacije pa posredujejo tudi programom iz paketa ADS2.

Program vedno, kadar med voznimi podatki naleti na podatek o preklopu med poletnim oziroma zimskim časom, ustvari nov vozni odsek (podobno kot pri novem premeru koles ali novi številki lokomotive).

Pri preklopu iz zimskega v poletni čas se prvi vozni odsek konča ob 2h, drugi pa začne ob 3h.

Pri preklopu iz poletnega v zimski čas se prvi vozni odsek konča ob 3h, drugi pa začne ob 2h.

Če enota DSK v času spremembe ure ni bila vključena, program ne ustvari novega voznega odseka.

ADS2

DEUTA-WERKE 42

3.2 Program za uvoz podatkov iz enot DSK20 – „DSK20EIN“

3.2.1 Uvod Program za uvoz podatkov iz enot DSK20 je namenjen uvozu oziroma pretvorbi podatkov, odčitanih iz registrirnih disket in nato shranjenih na trdem disku računalnika v obliki kopije diskete, v bazo podatkov programa za analizo ADS2. Slednji lahko na ta način uvožene podatke prikaže v grafični in tabelarični obliki.

3.2.2 Predpogoji Pri uvažanju podatkov iz registrirnih disket v bazo podatkov morajo biti izpolnjeni naslednji predpogoji: 1) v imeniku DSK20DAT“ morajo biti shranjene kopije registrirnih disket (vir podatkov), 2) na trdem disku se mora nahajati imenik „DATEN“ (ponor oziroma baza podatkov) in 3) prostega mora biti najmanj 580 kB osnovnega DOS-ovega pomnilnika.

3.2.3 Ukazi v glavnem meniju programa Po zagonu programa iz DOS-ove ukazne vrstice ali iz ustreznega menija skupne lupine programskega paketa („Einlesen DB (F9)“ oz. „Odčitaj (F9)“ se na zaslonu pojavi glavno pogovorno okno z glavnim menijem.

Slika 3.2.3/1 glavni meni

ADS2

DEUTA-WERKE 43

Na naslednji sliki je prikazana glavna menijska vrstica programa vključno z ustreznimi padajočimi meniji:

Nemška imena: Hilfe Datei Konfiguration! Ende! Bedienungshinweise F1 Suchen Bedienungsablauf F2 Kurzspeicher 1 lesen Programmversion Sh-F1 Kurzspeicher 2 lesen Betriebsspeicher lesen

Prevod imen: Pomoč Datoteka Konfiguracija! Konec! Uporaba programa F1 Prebrskaj Navodila F2 Uvozi kratki pomnilnik 1 Različica programa Sh-F1 Uvozi kratki pomnilnik 2 Uvozi obrat. pomnilnik

3.2.3.1 Meni „Hilfe“ („Pomoč“)

V tem meniju se nahajajo ukazi „Bedienungshinweise“, „Bedienungsablauf“ in „Programmversion“ („Uporaba programa“, „Navodila“ in „Različica programa“).

Bedienungshinweise („Uporaba programa“)

Po izbiri tega ukaza se na zaslonu prikaže okno z informacijami o uporabniški površini programa. Okno je mogoče zapustiti s klikom gumba „Ende“ („Konec“) ali pritiskom tipke ENTER oziroma ESC.

Bedienungsablauf („Navodila“)

Po izbiri tega ukaza se na zaslonu odpre okno, v katerem so uporabniku na voljo navodila za uvažanje voznih podatkov iz enot DSK20 v bazo podatkov programa ADS. Okno je mogoče zapustiti s klikom gumba „Zurück“ („Nazaj“) ali pritiskom tipke ENTER oziroma ESC.

Programmversion („Različica programa“)

Po izbiri tega ukaza se na zaslonu odpre okno z informacijami o programu za uvoz (različica programa, datum različice, ter izvedba in programska številka enote). Okno je mogoče zapustiti s klikom gumba „OK“ ali pritiskom tipke ENTER oziroma ESC.

ADS2

DEUTA-WERKE 44

3.2.3.2 Meni „Datei“ („Datoteka“)

V tem meniju so uporabniku na voljo ukazi, namenjeni uvažanju podatkov iz obeh kratkih pomnilnikov in obratovalnega pomnilnika registrirne diskete v bazo podatkov.

Suchen („Prebrskaj“)

Uporabnik mora pred izbiro želene datoteke z ukazom oziroma gumbom „Suchen“:

izbrati želeno pomnilniško področje, ki ga želi uvoziti iz neobdelanih podatkov. To lahko stori z vključitvijo oziroma izključitvijo zelene točke med imenom področja in pripadajočim gumbom „Einlesen“ („Uvozi“). Program nato v skladu z izbiro uporabnika poišče ustrezne vozne podatke v neobdelanih podatkih.

izbrati želeno količino podatkov. To lahko stori s pomočjo izbirnega polja „Menge“ („Količina“). Tu lahko določi, ali želi iz neobdelanih podatkov izločiti vse podatke izbranega pomnilniškega področja, ali le nove podatke, ki so bili shranjeni od zadnjega odčitavanja. V tem primeru lahko izbere možnost „nur neue Daten“ („samo novi podatki“).

Slika 3.2.3.2/1: izbira vrste in količine podatkov

ADS2

DEUTA-WERKE 45

Uporabnik lahko sedaj izbere ukaz „Suchen“ („Prebrskaj“), ali pa klikne istoimenski gumb v oknu. Na zaslonu se pojavi izbirno okno za datoteke, v katerem je mogoče izbrati datoteko z želenimi voznimi podatki.

Slika 3.2.3.2/2: izbira datoteke

Program po premiku pravokotnika za izbiro na želeno datoteko in pritisku tipke ENTER razdeli datoteko na posamezna pomnilniška področja (v skladu s predhodno izbranimi nastavitvami), ki ustrezajo datotekam z imeni CRASH1.DSK, CRASH2.DSK in OP.DSK, nato pa preveri, ali so v omenjenih področjih dejansko shranjeni vozni podatki.

ADS2

DEUTA-WERKE 46

Program nato za vsa področja (datoteke), v katerih najde vozne podatke, aktivira ustrezne ukaze v meniju „Datei“ in gumbe v pogovornem oknu.

Slika 3.2.3.2/3

Preden uporabnik zažene uvoz podatkov v bazo ADS2 z izbiro ukaza v meniju oziroma klikom gumba, mu je na voljo še ena možnost, t.j. izbirno polje „Abschnitt“ („Odsek“). V tem polju lahko izbira med naslednjima načinoma uvoza podatkov: „samo pri spremenjenih podatkih glave“ („nur bei veränderten Kopfdaten“) in „tudi pri spremembi datuma“ („auch bei Datumswechsel“). V prvem primeru je pri grafični oziroma tabelarični analizi vseh voznih podatkov viden le en vozni odsek, medtem ko program pri izbiri druge možnosti izdela ločen vozni odsek za vsak dan.

Opomba

Četrta in zadnja možnost, ki jo lahko uporabnik izbere pri uvozu podatkov v bazo podatkov, je vpliv t.i. „valid bit“-a („bita veljavnosti“) na vozne podatke.

Pri podatkih, shranjenih brez tega bita (v odvisnosti od projektiranja, vendar pribl. do konca leta 1998), je treba izbrati možnost „nicht berücksichtigen“ („ne upoštevaj“), saj bodo v nasprotnem primeru vsi podatki prikazani z enakim časom in potjo.

ADS2

DEUTA-WERKE 47

Kurzspeicher/Betriebsspeicher lesen („Uvozi kratki/obratovalni pomnilnik“)

Program po izbiri tega ukaza oziroma gumba začne uvažati vozne podatke iz kopije podatkov registrirne diskete na trdem disku. Program pri tem preveri obliko podatkov in kontrolni znak bloka podatkovnih zapisov.

Program po končanem uvozu v ustreznih besedilnih poljih prikaže morebitne napake, do katerih je pri uvozu prišlo, dolžino poti v km ter število odsekov in odsekov brez napak. Navadno je vrednost polja „Syntaxfehler“ („Sintaktične napake“) enaka „0“, vrednosti v poljih „Anzahl Abschnitte“ in „Abschnitte ohne Fehler“ („Število odsekov“ in „Odseki brez napak“) pa sta enaki.

3.2.3.3 Meni „Konfiguration“ („Konfiguracija“)

Slika 3.2.3.3/1: konfiguracija

Po izbiri tega ukaza se na zaslonu odpre novo pogovorno okno.

Uporabnik ima tu možnost definiranja do 8 novih kanalov, ki jih program ustvari v času uvoza podatkov. Pri tem mora klikniti na enega od gumbov „Suchen“ („Prebrskaj“); na zaslonu se pojavi izbirno okno za datoteke, v katerem lahko nato izbere ustrezno datoteko s končnico ‚.CAL‘ (ta datoteka mora biti definirana in shranjena že vnaprej – gl. poglavje Analiza).

ADS2

DEUTA-WERKE 48

S klikom gumba „Löschen“ („Počisti“) je mogoče tako izbrano prireditev datoteke zopet pobrisati.

S pomočjo spodnjih polj v oknu („Geschwindigkeit prüfen…“) je mogoče opraviti kontrolo hitrosti v okviru določene spodnje in zgornje meje.

„Zeit Offset“ („Razlika v času“) pri tem določa razliko med Greenwiškim srednjim časom (GMT) in krajevnim časom analize (v Sloveniji je to 1 ura)

3.2.3.4 Obravnava poletnega oziroma zimskega časa

Ura na vozilu se izračunava na osnovi števila sekund, ki so pretekle od 1. januarja 1970. Program ADS2 iz tega izračuna krajevni čas (MESZ), ki mu – poleg razlike s časom GMT – med zadnjima nedeljama v marcu in oktobru prišteje še eno uro.

3.2.3.5 Meni „Ende“ („Konec“)

S pomočjo tega ukaza je mogoče zaključiti delo s programom.

ADS2

DEUTA-WERKE 49

3.3 Izračunavanje kanalov pri uvozu Poznamo dve različni vrsti izračunov kanalov:

1: na osnovi vnaprej definiranih nespremenljivih formul, ki jih podjetje DEUTA vgradi v program v skladu z zahtevami kupca.

Pri tem so na voljo naslednje formule:

a) prisilno zaviranje pri hitrosti > 20 km/h;

b) 2000 Hz prisilno zaviranje = Zz s Zb brez Zg pri hitrosti, večji od 20 km/h;

c) neupoštevanje signala = Zz v intervalu od 300 do 1510 m po porastu Zv (v tem intervalu ne sme biti zamenjave smeri);

d) ne buden = prisilno zaviranje brez ‚Zg1‘ ali ‚Zg2‘, če je do Zv prišlo po Zw, torej ni nove Zw.

Oznake v analizi:

Dolga oznaka Kratka oznaka Karakteristični znak

a Zwangsbr. > 20 km _Zz > 20 !

b 2000Hz Zbr. > 20 km _Zz 2000 #

c Signalverfehlung _Sig-V &

d Nicht Wachsam _nw $

Tabela 3.3.3/1

2: na osnovi spremenljivih formul, ki jih lahko uporabnik prilagaja lastnim željam in potrebam

Uporabnik ima v pogovornem oknu ukaza „Konfiguration“ (gl. sliko 3.2/1) možnost definiranja novih kanalov, ki jih program za uvoz izračuna na osnovi obstoječih podatkov.

Formulo je mogoče izdelati in shraniti v programu Analiza (F4), na tem mestu pa je mogoče želeno formulo le izbrati. Formule za izračunavanje kanalov so shranjene v datotekah s končnicami ‚.CAL‘. Te morajo biti shranjene v istem podimeniku kot program za analizo, sicer jih program za uvoz ne bo našel.

ADS2

DEUTA-WERKE 50

Uporaba izračunanih kanalov je podrobneje opisana pod poglavjem Analiza. Pri tem je treba upoštevati nekaj posebnosti:

Spremenljivke, definirane v določeni formuli, veljajo za vse izbrane kanale.

To je zelo koristno pri bolj kompleksnih izračunih, saj lahko posamezna formula vsebuje največ 80 znakov. Na ta način je mogoče iste rezultate uporabiti v različnih formulah, pri tem pa je treba biti pozoren na to, da lahko zaradi neželene ponovitve istega imena spremenljivke pride do napak pri izračunu.

Uporabnik ima pri dostopu do obstoječih kanalov možnost uporabe 10 predhodnih ali naslednjih vrednosti. Dostop do teh ± 10 vrednosti je možen tudi prek meja posameznih voznih odsekov. Po zagonu izračuna je 10 neveljavnim predhodnim vrednostim prirejena vrednost NAN (‚Not A Number‘).

Slika 3.3/1

ADS2

DEUTA-WERKE 51

Kontrola pravilnosti podatkov

S pomočjo ustrezne konfiguracije je mogoče opraviti tudi kontrolo pravilnosti uvoženih podatkov („Plausibilitätsprüfung“), ki jo lahko uporabnik aktivira po potrebi (gl. sliko 3.2/1).

Kontrolo je mogoče opraviti le pri analognih kanalih.

Kontrola pravilnosti uvoženih podatkov je namenjena preverjanju pravilnosti podatkov, uvoženih v bazo podatkov. Če določena vrednost ne leži v definiranem območju, program postavi vrednost pravilnosti ustreznega voznega odseka v bazi podatkov na vrednost ‚-‘. Takšne vozne odseke je nato mogoče identificirati s pomočjo ustreznih funkcij baze podatkov (gl. pogl. Analiza).

3.4 Zgoščene vrednosti pri uvozu podatkov

Program pri uvozu podatkov vedno izračunava tudi t.i. „zgoščene“ („strnjene“) vrednosti, ki jih vnaša v ustrezna polja dotičnega podatkovnega zapisa baze.

Zgoščene vrednosti so pri analognih kanalih vrednosti „najmanjša“, „največja“ in „srednja“ vrednost, pri digitalnih kanalih pa „število aktivnih stanj“ (‚1‘ – tudi ‚high‘).

Natančnejši opis podatkovnih zapisov in položaj zgoščenih vrednosti lahko najdete v poglavju Analiza.

ADS2

DEUTA-WERKE 52

3.5 Avtomatski uvoz podatkov S pomočjo paketne datoteke ‚AUTO_EIN.BAT‘ pri enotah DSK10 in ‚AUTO_20.BAT‘ pri enotah DSK20 je mogoče v bazo podatkov uvoziti celoten podimenik s shranjenimi voznimi podatki. Ime podimenika je poljubno, privzeto ime pa je ‚DSKDATEN‘.

Vnaprej je izbrana nastavitev enega voznega odseka na datoteko voznih podatkov, vendar je mogoče s pomočjo možnosti ‚S‘ tudi tu izbrati razdeljevanje voznih odsekov po dnevih.

Ukaz v ukazni vrstici bi v tem primeru lahko izgledal takole:

C:\ADS2> AUTO_EIN DSKDATEN S

Program po zagonu povpraša uporabnika, ali naj po končanem uvozu izbriše podimenik z datotekami. S pozitivnim odgovorom (‚J‘ kot ‚Ja‘ oz. ‚Da‘) je mogoče preprečiti mešanje avtomatsko uvoženih podatkov s starimi, že obstoječimi podatki v bazi podatkov.

Po končanem uvozu se na zaslonu za vsako uvoženo datoteko pojavi ustrezno statusno sporočilo.

Če pri zagonu paketne datoteke ‚AUTO_EIN.BAT‘ oziroma ‚AUTO20.BAT‘ uporabite tudi možnost ‚E‘, se bo statusno sporočilo ponovilo še enkrat.

Ukaz v ukazni vrstici bi v tem primeru izgledal takole:

C:\ADS2> AUTO_EIN E

Pozor: Statusno sporočilo je na voljo vse do naslednjega ponovnega zagona programa za uvoz podatkov. Takrat se namreč datoteka ‚DEBUG.TXT‘, v kateri so statusna sporočila shranjena, izbriše.

ADS2

DEUTA-WERKE 53

3.6 Sporočila o napakah Vsa sporočila o napakah, ki se pojavljajo pri uvažanju voznih podatkov v bazo podatkov, so na zaslonu prikazana v rdečih pogovornih oknih.

Slika 3.6/1: sporočila o napakah (primer)

„Datenbankeintrag nicht einfügbar“ („Vnosa ni mogoče dodati bazi podatkov“) Se pojavi, če je bila datoteka z voznimi podatki že uvožena v bazo podatkov in bi bila ob ponovnem uvozu ogrožena integriteta baze; sporočilo se lahko pojavi tudi v primeru, da je na trdem disku zmanjkalo prostora. „Datensatz kann nicht gespeichert werden“ („Ni mogoče shraniti podatkovnega zapisa“) Se pojavi v primeru napak v formulah za „izračunane kanale“; lahko tudi v primeru, da je na trdem disku zmanjkalo prostora. „Kopfdaten können nicht gespeichert werden“ („Ni mogoče shraniti podatkov glave“) Se pojavi v primeru napak pri pisanju podatkov glave v bazo podatkov; lahko tudi v primeru, da je na trdem disku zmanjkalo prostora. „Start / Stop kann nicht gespeichert werden“ („Ni mogoče shraniti začetnega/končnega zapisa“) Se pojavi v primeru napak pri pisanju začetnih oziroma zaključnih („start/stop“) podatkovnih zapisov v bazo podatkov; lahko tudi v primeru, da je na trdem disku zmanjkalo prostora.

ADS2

DEUTA-WERKE 54

„Kein geeigneter Dateiname frei“ („Ni bilo mogoče najti prostega imena datoteke“)

Se pojavi, če je program pri povečevanju zadnje črke končnice datoteke že prišel do črke ‚Z‘. V tem primeru pomaga le brisanje podatkov iz baze.

„Unbekannter Datensatz-Typ“ („Neznana vrsta podatkovnega zapisa“)

Se pojavi, če je program pri branju datoteke z voznimi podatki naletel na zapis neznane vrste.

„Kontrollblock nicht korrekt“ („Nepravilen kontrolni blok“)

Se pojavi, če je program pri branju podatkov v glavi datotek CRAH1.DSK, CRAH2.DSK ali ORDSK odkril napako.

„Fehler in den Berechneten Kanälen“ („Napaka pri izračunanih kanalih“)

Se pojavi, če je program naletel na napako pri branju datoteke izračunanih kanalov (‚*.CAL‘).

„Datei ohne Datenbankeintrag entstanden“ („Shranjena datoteka brez vnosa v bazo podatkov“)

Se pojavi, če uporabnik prekine uvažanje podatkov s pritiskom gumba „Abbrechen“ („Prekliči“).

„Nicht genug Speicherplatz“ („Ni dovolj pomnilnika“) ali „CodeBase Err 320“

Se pojavi pri uvažanju datoteke v bazo podatkov. V tem primeru je treba programu zagotoviti več osnovnega pomnilnika (590 kB ali več).

ADS2

DEUTA-WERKE 55

4 Program za analizo – ‚ADS_MAIN‘ Osrednji del programskega paketa ADS je program za analizo voznih podatkov, ki je namenjen:

upravljanju baze podatkov, iskanju in razvrščanju podatkov v bazi ter tiskanju uporabniško definiranih poročil;

prikazu in tiskanju podatkov v tabelarični in grafični obliki; izračunavanju zgoščenih vrednosti in izpeljanih kanalov ter

aproksimaciji časovne osi.

Slika 4/1

Na zgornji sliki je prikazana glavna menijska vrstica programa. Trenutno je odprt meni „Auswertung“ („Analiza“). Kot je razvidno iz slike, je v tem trenutku mogoče izbrati samo ukaz „Fahrtabschnitt wählen“ („Izberi vozni odsek“). Vsi drugi ukazi so neaktivni. Aktivirati jih je mogoče z izbiro ustreznega voznega odseka.

ADS2

DEUTA-WERKE 56

Ukazi glavnega menija programa za analizo:

Št. Ime menija Ime ukaza Sl. ime menija Sl. ime ukaza Bližnji-ca Predpogoj Opis

1.1 Hilfe Bedienungshinweise Pomoč Uporaba programa F1 - splošni napotki za delo s programom


2.1 Datenbank Datensatz auswählen Baza podatkov Izberi podatkovni zapis - izbira posameznega kanala

2.2 Datenreihe ausgeben Izvozi podatkovni niz 2.1 izvoz niza podatkov za obdelavo v drugih programih

2.3 Kopfdaten editieren Uredi glavo 2.1 spreminjanje korekcije premera koles in časa v podatkih glave

2.4 Datensatz löschen Izbriši podatkovni zapis 2.1 označevanje kanala za brisanje

2.5 Fahrtabschnitt auswählen Izberi vozni odsek - izbiranje obstoječega voznega

odseka iz baze podatkov

2.6 Fahrtabschnitt löschen Izbriši vozni odsek 2 5 brisanje označenega voznega odseka

2.7 Bereich auswählen Izberi skupino - izbiranje več vrst podatkovnih nizov hkrati

2.8 Sicherung anlegen Shrani varnostno kopijo 2.7 izdelava varnostne kopije

2.9 Bereich löschen Izbriši skupino 2.7 označevanje niza podatkov za brisanje

2.10 Löschen widerrufen Razveljavi brisanje Izbrisani podatki

odstranjevanje vseh oznak za brisanje

2.11 Löschen und neu Indizieren Izbriši in posodobi

indeks Izbrisani podatki

brisanje vseh zapisov, označenih za brisanje, iz baze podatkov in indeksnih datotek

2.12 Sicherung einlesen Naloži varnostno kopijo nalaganje varnostne kopije

2.13 Report erzeugen Izdelaj poročilo izdelava uporabniško definiranega poročila

3.1 Auswertung Abschnitt auswählen Analiza Izberi odsek - izbira vseh kanalov voznega

odseka

3.2 Tabellarische Darstell. Prikaži tabelo 3.1 prikaz podatkov v obliki tabele

3.3 Grafische Darstellung 1 Prikaži grafikona 1 3.1 prikaz podatkov v obliki grafikona

1

3.4 Grafische Darstellung 2 Prikaži grafikona 2 3.1 prikaz podatkov v obliki grafikona

2

4.1 Berechng Datensatz auswählen Izračuni Izberi podatkovni zapis - gl. 2.1

4.2 Verdichtete Werte Zgoščene vrednosti 4.1 izračunavanje srednjih vrednosti ipd.

4.3 Fahrtabschnitt auswähl. Izberi vozni odsek - gl. 3.1

4.4 Abgeleitete Kanäle Izpeljani kanali 4.3 izračunavanje novih kanalov za določen vozni odsek (npr. pospešek)

4.5 Zeitachse Časovna os 4 3 aproksimacija časovne osi

5 Ende - Konec - Alt-E - konec dela s programom

6 Uhrzeit Format einstellen Ura Izberi obliko izbira oblike prikaza ure

Tabela 4/1

ADS2

DEUTA-WERKE 57

Bližnjica:

Določen ukaz je mogoče zagnati s pomočjo ustrezne kombinacije tipk – brez potrebe po iskanju ukaza v meniju.

Predpogoj:

Nekatere ukaze je mogoče zagnati šele, ko so izpolnjeni določeni pogoji (pri nekaterih ukazih je treba tako npr. najprej izbrati podatke). Pri tem je treba upoštevati, da se tri vrste podatkov, ki jih je mogoče izbrati (podatkovni zapis oz. kanal, vozni odsek in skupina) med seboj izključujejo; to na primer pomeni, da program pri izbiri voznega odseka samodejno prekliče predhodno izbrani kanal.

4.1 Sistem pomoči

Bedienungshinweise („Uporaba pomoči“):

V oknu pomoči so uporabniku na voljo informacije oziroma napotki v zvezi z uporabo programskega paketa.

Okno je mogoče ponovno zapreti s pomočjo gumba:

Slika 4.1/1

Posamezne gumbe v oknu je mogoče izbrati na naslednje načine: Z „bližnjico“

okno je mogoče zapreti s tipko ‚ESC‘ (gl. gumb). S tipko „Enter“

ker je okno opremljeno le z enim gumbom, je ta vedno izbran.

S premikom kazalke miške na gumb in „klikom“ leve tipke miške.

Programmversion („Različica programa“):

Na zaslonu se pojavi okno z različico programa (številka različice in datum programa ter oznaka strankine izvedbe/različice). Ti podatki so potrebni pri morebitnih povpraševanjih.

SW05-055/CVersion 1.35

ADS2

DEUTA-WERKE 58

4.2 Ukazi za delo z bazo podatkov Osrednji del programa za analizo predstavlja baza podatkov. Pri opisovanju dela s slednjo so v tem priročniku uporabljeni naslednji izrazi oziroma definicije:

Baza podatkov:

Baza podatkov je datoteka, v kateri se shranjujejo podatkovni zapisi v točno določeni obliki. Program omogoča poleg samega shranjevanja podatkov tudi njihovo iskanje in razvrščanje. V programu za analizo je uporabljen standarden zapis baze podatkov – dBase. Vsi podatkovni zapisi so shranjeni v datoteki ‚\DATEN\HAVARILOG.DBF‘. Program pri upravljanju in delu z bazo podatkov uporablja tudi t.i. „indeksne“ datoteke s končnico ‚.MDX‘.

Podatkovni zapis:

Podatkovna baza je sestavljena iz podatkovnih zapisov, katerih struktura oziroma oblika je točno definirana in nespremenljiva. Pri programskem paketu ADS2 sta v vsakem podatkovnem zapisu shranjena tako opis kanala kot tudi opis ustreznega voznega odseka.

Podatkovna polja:

Vsak podatkovni zapis je sestavljen iz podatkovnih polj, ki so jim prirejene naslednje vrednosti: podatkovni tip, velikost in ime. ADS2 razlikuje med naslednjimi vrstami polj: ime kanala, vrsta prikaza, podatki glave, kazalec (indeks) podatkovnega niza in zgoščena vrednost. Za popoln opis polj gl. 5. poglavje.

Podatkovni niz:

Vozni podatki (kot so npr. hitrosti, časovne točke in digitalni kanali) niso shranjeni v bazi podatkov, saj dBase-ova struktura ni primerna za shranjevanje in delo s tovrstnimi podatki. Vsi vozni podatki (oz. nizi le-teh) so zato shranjeni v lastnih datotekah, ki so binarne in komprimirane; v bazi podatkov so shranjeni le kazalci na te datoteke.

ADS2

DEUTA-WERKE 59

Kanal:

Vsak podatkovni zapis baze podatkov predstavlja en kanal, v katerem so lahko shranjeni različni podatki v zvezi z vožnjo lokomotive (npr. hitrost ali zavorni tlak). Lastne kanale pa imajo tudi digitalne sledi; to so lahko dogodki kot na primer start, stop ter referenčni osi poti in časa. Program za odčitavanje podatkov iz enote DSK za vsako vožnjo shrani po nekaj kanalov, v programu za analizo pa je naknadno mogoče definirati še dodatne kanale, katerih podatkovni nizi so izračunani iz izmerjenih nizov.

Vozni odsek:

V bazi podatkov ADS2 je torej lahko v zelo kratkem času shranjenih mnogo različnih kanalov, vendar so pri prikazovanju in analizi podatkov skupaj vedno prikazani le tisti kanali, ki pripadajo isti vožnji. Program za uvoz v bazo podatkov poleg kanalov shranjuje tudi t.i. podatke „glave“. Ti vsebujejo na primer informacije o številki lokomotive, premeru koles itd.

Skupine:

Nekateri ukazi za delo z bazo podatkov (npr. ukaza za brisanje in shranjevanje) omogočajo tudi delo z večjim številom podatkov hkrati (s skupinami). Vsaka skupina je sestavljena iz večjega števila kanalov, ki ne morajo biti nujno vsi iz istega voznega odseka. Veljavne skupine so na primer:

vsi kanali določene lokomotive, vsi podatkovni zapisi, ki so bili odčitani pred več kot 3 meseci

ali vsi izračunani kanali.

ADS2

DEUTA-WERKE 60

Zgoščene vrednosti, izračunane pri uvozu podatkov

Pri poljih posameznih podatkovnih zapisov so še posebej zanimiva tista, ki vsebujejo zgoščene vrednosti voznih podatkov (compr.1 .. compr.5).

Ker podatkovni nizi – t.j. izmerjene analogne oziroma digitalne vrednosti – niso shranjeni neposredno v bazi podatkov (gl. tudi zgoraj), na njih ni mogoče neposredno uporabljati ukazov za iskanje oziroma razvrščanje podatkov podatkovne baze.

Zato pa je mogoče v ukazih za razvrščanje in filtriranje uporabljati t.i. „zgoščene“ vrednosti.

Najpomembnejše zgoščene vrednosti (‚minimum‘, ‚maksimum‘ in ‚srednja vrednost‘ pri analognih ter ‚število dogodkov‘ in ‚dolžina dogodkov‘ pri digitalnih kanalih) se izračunavajo že pri uvozu v bazo podatkov. S pomočjo ukaza „Berechnungen → Verdichtete Werte („Izračuni → Zgoščene vrednosti“) pa je mogoče izračunavati tudi druge zgoščene vrednosti.

4.2.1 Datensatz auswählen („Izberi podatkovni zapis“)

Ukaz „Datensatz auswählen“ je splošen ukaz, namenjen iskanju in razvrščanju podatkov, shranjenih v bazi. Uporabnik lahko:

- izbira med različnimi kriteriji razvrščanja podatkov ali definira svoje lastne,

- definira kriterije filtriranja, - prikaže vsa polja določenega podatkovnega zapisa, - ureja polje „comment“ („komentar“) določenega podatkovnega

zapisa in - izbere podatkovni zapis za nadaljnjo obdelavo.

ADS2

DEUTA-WERKE 61

Slika 4.2.1/1

Na zgornji sliki je prikazano pogovorno okno ukaza „Datensatz auswählen“. Na zgornjem robu zaslona se (podobno kot pri vseh kompleksnejših ukazih) nahaja lastna menijska vrstica. Samo pogovorno okno vsebuje še nekaj dodatnih polj, ki omogočajo hiter dostop do najpogosteje uporabljanih ukazov oziroma funkcij. Na sredini okna se nahaja seznam podatkovnih zapisov. V zgornji vrstici seznama je z rumeno barvo prikazan trenutno izbrani podatkovni zapis. Ukaza „Anzeigen“ in „Auswählen“ („Prikaži“ in „Izberi“) se vedno nanašata na ta zapis. Želeni zapis je mogoče izbrati s premikanjem po seznamu.

Zgoraj desno je prikazana enolična številka trenutnega zapisa, ki jo program posameznim podatkovnim zapisom v bazi priredi samodejno. POZOR: Program zapisom po brisanju in izdelavi novih

indeksnih datotek priredi nove številke. V skrajnem zgornjem desnem kotu okna je izpisano

skupno število vseh uvoženih kanalov.

ADS2

DEUTA-WERKE 62

Drsni trak na desni strani seznama je namenjen premikanju vidnega dela seznama v oknu navzgor in navzdol. Pri prikazu seznama sta upoštevana tako trenutni način razvrščanja kot tudi trenutni način filtriranja podatkov. Modro področje predstavlja vidni del seznama. Na prikazu je viden le grob pregled nad podatki; pri natančnejšem prikazu bi bilo treba vedno pregledati in prešteti vse podatke, kar bi pri večjih količinah podatkov potekalo neznosno počasi. Pri tu izbranem načinu prikaza je uporabljen položaj zapisov v indeksnem drevesu, zato je prikaz pravilen le, če je drevo popolnoma uravnoteženo.

Izbiranju podatkovnih zapisov je namenjen lasten meni z naslednjimi ukazi:

Št. Ime menija Ime ukaza Sl. ime menija Sl. ime ukaza Bližnji-ca

Predpo-goj Opis

1.1 Hilfe zu den Feldern der Maske Pomoč Polja okna F1 - opis posameznih polj

pogovornega okna

1.2 zu Such-/sortierfkt. Kriteriji iskanja/ razvrščanja Sh-F1 -

dvostopenjska pomoč v zvezi z vnosom veljavnih izrazov pri poizvedbah v podatkovni bazi

1.3 Tastaturbedingung Uporaba tipkovnice Alt-F1 - prikaz vseh bližnjic okna

2.1 Sortierung gemäß.. Fahrtabschnitt Razvrsti po.. voznem odseku -

razvrščanje vseh podatkovnih zapisov v skladu z enolično določenim kazalom ‚ABSCHNITT‘ (‚ODSEK‘)

2.2 Kanalnamen imenu kanala - razvrščanje vseh podatkovnih zapisov po kratkem imenu

2.3 Anfang der Daten začetku podatkov - prikazovanje po enega kanala vsakega voznega odseka, razvrščenih po datumu

2.4 sonstige lastnem kriteriju - uporabniško definirano razvrščanje zapisov

3.1 Finden eines Eintrages Najdi Vnos F7 - iskanje želenega podatkovnega zapisa in premik seznama, tako da je zapis viden na zaslonu

3.2 Filter setzen Uredi filter Sh-F7 - omogočanje prikaza samo tistih zapisov, ki ustrezajo izbranemu kriteriju filtriranja

Tabela 4.2.1/1

ADS2

DEUTA-WERKE 63

Na spodnji sliki je prikazano okno pomoči z različnimi bližnjicami (kombinacijami tipk) ukazov v meniju oziroma polj pogovornega okna. Naštete so tudi bližnjice, ki v meniju oziroma oknu sicer niso vidne (t.j. ‚Pos1‘ in ‚Ende‘ – ‚Home‘ in ‚End‘ – za skok na začetek oz. konec seznama). V času, ko je okno prikazano na zaslonu, ni mogoče izbrati nobenega menija, zato so ti prikazani s sivo barvo. Za nadaljevanje uporabe programa je treba okno najprej zapreti.

Slika 4.2.1/2

Pri pomoči v zvezi s polji okna je vidna pomanjšana slika delovnega okna ter pojasnjen pomen zgornje vrstice (izbran podatkovni zapis) in drsnega traku (položaj v bazi podatkov) seznama.

Ker je pomoč v zvezi z ukazi iskanja in razvrščanja podatkov zelo obsežna, je ni mogoče prikazati na enem samem zaslonu. Zato je v programu uporabljena dvostopenjska pomoč, kar pomeni, da je v prvem oknu prikazan pregled vseh tem pomoči, s klikom posamezne teme pa je mogoče prikazati bolj detajlne informacije.

ADS2

DEUTA-WERKE 64

Uporabniku so v zvezi z iskanjem/razvrščanjem podatkov na voljo naslednje teme pomoči:

a) elementi, s pomočjo katerih je mogoče sestaviti izraz za poizvedbo v dBase-u:

konstante, imena polj baze podatkov, operatorji in funkcije;

b) primeri v zvezi z določanjem kriterijev razvrščanja in filtriranja podatkov.

Podrobnejše informacije v zvezi z dovoljenimi izrazi so naštete v 6. poglavju. Uporabniki, ki so vešči dela s programom dBase, pri sestavljanju izrazov ne bi smeli imeti nikakršnih težav. Uporabniku so na voljo vsi dBase-ovi ukazi, brez kakršnihkoli omejitev.

Slika 4.2.1/3

ADS2

DEUTA-WERKE 65

Na zgornji sliki so prikazani primeri za vnašanje kriterijev razvrščanja podatkov. Prvi trije primeri predstavljajo standardne kriterije razvrščanja, ki so uporabljeni tudi v programu samem. Na teh lahko vidite:

način uporabe polj baze podatkov ter konstant, funkcij in operatorjev;

da je lahko izraz tudi drugačnega podatkovnega tipa kot ‚STRING‘;

da je treba pri kombinaciji delnih izrazov z različnimi podatkovnimi tipi izvršiti pretvorbo.

Pri kriteriju razvrščanja ‚ANFANG‘ (‚ZAČETEK‘) je od vsakega voznega odseka vedno prikazan le en podatkovni zapis/kanal. To ni razvidno le iz kriterija samega, saj program pri razvrščanju podatkov poleg izraza samega upošteva tudi zastavico (‚flag‘). Slednja določa, kaj se zgodi z vnosi, pri katerih se vrednost izraza ponovi. Za kriterije razvrščanja velja naslednje:

Kriterij Kaj se zgodi v primeru ponovljenega indeksa

vozni odsek napaka – ni mogoče prikazati nobenega vnosa baze

kanal prikaz vseh podatkovnih zapisov, vključno s ponovljenimi

začetek podatkov prikaz le prvega podatkovnega zapisa v indeksu

Tabela 4.2.1/2

Sortierung gemäß ... („Razvrsti po…“)

V programu za analizo so vnaprej definirani trije različni kriteriji razvrščanja podatkov (za ustrezen dBase-ov izraz gl. prejšnjo stran). Spodaj so naštete le razlage posameznih ukazov z vidika končnega uporabnika programa:

ADS2

DEUTA-WERKE 66

Razvrščanje po odseku: Pri razvrščanju po voznem odseku je uporabljen edini indeks sistema, ki je določen enolično. Slednje pomeni, da se v bazi podatkov nikoli ne pojavljata dva podatkovna zapisa/kanala z enakim indeksom odseka. Podatki so v indeksu razvrščeni po naslednjem vrstnem redu:

1. številka lokomotive;

2. vrsta zapisa (podatek o nesreči ali obratovalni podatek);

3. odčitavanje iz enote DSK (datum, ura, številka odseka);

4. kratko ime kanala.

Razvrščanje po kanalu: Tudi ta indeks vsebuje vse podatkovne zapise, vendar ni določen enolično. Program razvrsti podatke po:

1. kratkem imenu kanala;

2. datumu in uri začetka vožnje.

Razvrščanje po začetku podatkov: V tem kazalu je vsak vozni odsek shranjen točno enkrat. Program razvrsti podatke po:

1. datumu in uri začetka vožnje;

2. številki lokomotive;

3. imenu datoteke z originalnimi podatki DSK.

Razvrščanje po lastnih kriterijih: Pri poizvedbah, ki jih je s standardnimi kriteriji razvrščanja podatkov opraviti le težko, ali pa je to povsem nemogoče, je mogoče definirati lastne kriterije razvrščanja. Pri tem je potrebno poznati sintakso izrazov programa dBase. Vnos uporabniško definiranega kriterija je mogoče opraviti prek pogovornega okna, opisanega v nadaljevanju.

ADS2

DEUTA-WERKE 67

POZOR: Program pri izbiri voznega odseka (v primeru izbire prikaza v obliki grafikona ali tabele) razvrsti podatke po ‚začetku podatkov‘ in ne po ‚voznem odseku‘. To je potrebno zato, ker ‚vozni odsek‘ kaže na vse podatkovne zapise, ‚začetek podatkov‘ pa le na en podatkovni zapis vsakega odseka.

Slika 4.2.1/4

Program pri zgornjem primeru razvrsti podatke po polju ‚compr.1‘ – t.j. po prvi zgoščeni vrednosti. Program za uvoz podatkov v podatkovno bazo pri analognih kanalih vedno izračuna srednjo vrednost podatkov v kanalu in jo shrani v polje prve zgoščene vrednosti.

Pri uporabniško definiranem razvrščanju podatkov je mogoče uporabiti tudi neposredno filtriranje podatkov. Filter v zgornjem primeru izloči vse podatke, razen tistih, ki so shranjeni v hitrostnih kanalih. Dvojni vnosi so dovoljeni; to pomeni, da program v primeru dveh enakih povprečnih hitrostih pri dveh različnih voznih odsekih pokaže oba vnosa. Program podatke razvrsti po padajočem vrstnem redu, kar pomeni, da bo na prvem mestu prikazana vožnja z največjo povprečno hitrostjo.

S pomočjo gumba ‚OK!‘ je mogoče okno zapreti in potrditi vnos (ustvariti novo kazalo razvrščanja), s pomočjo gumba ‚Abbruch‘ oziroma tipke ‚Esc‘ pa je mogoče preklicati vnos sprememb oziroma ponovno razvrščanje podatkov. Gumb ‚Hilfe‘ (F1) je namenjen prikazu pomoči za funkcije iskanja oziroma razvrščanja (gl. opis glavnega menija).

ADS2

DEUTA-WERKE 68

Program sproti preverja vnesene kriterije in v primeru napak izpiše ustrezno sporočilo. Vsi kriteriji – to velja tako za razvrščanje kot za filtriranje podatkov – morajo biti veljavni dBase-ovi izrazi. Kriterij razvrščanja v nobenem primeru ne sme vrniti podatkovnega tipa BOOLEAN, medtem ko mora pogoj filtriranja vedno vrniti tip BOOLEAN. Slednje pomeni, da je treba pri kriteriju filtriranja vedno vnesti ustrezen izraz. V primeru, da uporabnik ne želi filtrirati podatkov, mora v polje za vnos kriterija filtriranja vnesite konstanto ‚.TRUE.‘ oz. ‚.T.‘.

Trenutno aktivni kriterij razvrščanja podatkov je v meniju vedno označen s kljukico (√).

Iskanje vnosa v bazi podatkov

Po vnosih baze podatkov seveda ni mogoče le listati, temveč je mogoče določen vnos tudi poiskati. Program opravi iskanje na osnovi indeksa, pri čemer vedno uporablja trenutno izbrani kriterij iskanja. To pomeni, da programu pri iskanju ni treba prečesati celotne baze podatkov. Želeni vnos je mogoče poiskati s pomočjo naslednjega pogovornega okna:

Slika 4.2.1/5

Suchkriterium („Kriterij iskanja“):

Program pri iskanju podatkov vedno uporablja prvi delni izraz kriterija, uporabljenega pri razvrščanju podatkov. Slednji je prikazan tudi v oknu za iskanje, kjer pa ga ni mogoče spreminjati. V oknu na sliki zgoraj je mogoče videti uporabniško definiran kriterij razvrščanja podatkov iz prejšnjega primera (razvrščanje po povprečni hitrosti).

ADS2

DEUTA-WERKE 69

Vorgabe („Vrednost“):

V tem polju je mogoče vnesti iskano vrednost.

V primeru z zgornje slike bo program poiskal podatkovni zapis s povprečno hitrostjo 80 km/h. Oblika vnosa je odvisna od tipa iskanega podatka.

Datentyp („Podatkovni tip“):

Uporabnik mora, če hoče priti do želenega rezultata iskanja, vnesti vrednost v obliki, ki ustreza dotičnemu polju podatkovne baze. Pri vnašanju datuma mora tako na primer uporabiti precej nenavaden zapis, medtem ko mora biti pri numeričnih poljih pozoren na ustrezno obliko številk. Zato, da je vnašanje iskanih podatkov lažje, program samodejno pretvori iskano vrednost v interno obliko baze podatkov. Pri vnaprej definiranih kriterijih je prava oblika podatkov znana že vnaprej. Uporabnik podatkovnega tipa v tem primeru tudi ne more spreminjati. Pri uporabniško definiranih kriterijih razvrščanja pa program ne more vedeti, kateri podatkovni tip je bil uporabljen, zato je v pogovornem oknu vgrajena tudi možnost določanja ustreznega tipa. POZOR: pri spremembi podatkovnega tipa se vnesena

vrednost izbriše!

ADS2

DEUTA-WERKE 70

Kriterij razvrščanja Iskanje polja Oblika podatka Primer

ABSCHNITT LOCO_NR celo število 3003

KANAL CHANN.SNAM besedilo Speed

ANFANG START_DATE datum 23.06.92

drug - celo število 3003

število 80.0

besedilo 19920623

datum 23.06.92

Tabela 4.2.1/3 Opomba: vrednosti v zadnjih dveh vrsticah tabele sta enaki

(‚19920623‘ je dBase-ova oblika za ‚23.06.92‘). Takšna oblika datuma omogoča razvrščanje podatkov po kronološkem zaporedju.

Filter setzen („Določi filter“)

Pod pojmom filter so mišljeni pogoji, uporabljeni pri določanju skupine podatkov, ki jo želi uporabnik prikazati. Program pri uporabi filtra prikaže le tiste podatke, ki ustrezajo danim pogojem.

Pri uporabniško definiranih kriterijih razvrščanja podatkov je bilo že mogoče določiti filter za podatke, s pomočjo ukaza „Filter setzen“ („Sh-F7“) pa je mogoče uporabiti filter tudi pri standardnih načinih razvrščanja. S filtrom si je mogoče pogosto zelo olajšati iskanje želenega podatka. Ko je filter enkrat definiran, ga mogoče kadarkoli spet izključiti. Program poveže filtrirni pogoj, določen pri razvrščanju podatkov, in tu vneseni pogoj z logičnim operatorjem ‚IN‘, kar pomeni, da morata biti pri podatkovnem zapisu, če naj bo ta prikazan, izpolnjena oba pogoja.

ADS2

DEUTA-WERKE 71

Slika 4.2.1/6

Pri določanju filtra je dovoljena uporaba vseh dBase-ovih izrazov, katerih rezultat je podatkovni tip ‚BOOLEAN‘. Program bo v primeru na spodnji sliki prikazal samo tiste kanale, pri katerih je število včitanih podatkov večje od 100. Več primerov lahko najdete v sprotni pomoči programa.

Vnesene pogoje filtriranja je mogoče aktivirati s pomočjo gumba ‚Ok!‘ (F10). Gumb ‚Aus!‘ (‚Izključi‘), ki je namenjen izključevanju oziroma deaktiviranju filtra, je seveda mogoče aktivirati šele, ko je bil filter predhodno že aktiviran Vnos novega filtra je mogoče (brez spremembe filtriranja zapisov podatkovne baze) prekiniti s pomočjo gumba ‚Abbruch‘ (‚Prekliči‘). POZOR: Program pri izbiri novega kriterija razvrščanja

podatkov (‚Razvrsti po…‘) onemogoči dotlej uporabljani filter podatkov!

ADS2

DEUTA-WERKE 72

Prikaz podatkovnega zapisa:

Slika 4.2.1/7

S pomočjo ukaza za prikaz podatkov (‚F3‘) je mogoče na zaslonu pregledovati polja posameznih podatkovnih zapisov. V oknu, ki se odpre po zagonu ukaza, je mogoče spreminjati le komentar zapisa (‚COMMENT‘). Program informacije v bazi podatkov po potrebi posodobi po zaprtju okna z ‚OK!‘ oziroma ‚F10‘. V primeru, da je pri trenutnem kriteriju razvrščanja podatkov uporabljen tudi komentar, program opravi še ponoven izračun vrstnega reda prikaza podatkov.

Komentar sam nima nobenega neposrednega vpliva na podatkovno bazo; prikazan je le v tem oknu in v seznamu kanalov, ki so uporabniku na voljo pri izračunavanju izpeljanih kanalov. Komentar je mogoče med drugim uporabiti pri določanju lastnih kriterijev iskanja in razvrščanja podatkov.

Podrobnejši opis polj lahko najdete v 6. poglavju.

Okno, namenjeno izbiranju posameznega podatkovnega zapisa, je mogoče zapreti s pomočjo gumba ‚Auswählen‘ (‚F10‘). Podatkovni zapis v zgornji vrstici seznama (rumene barve) je izbran in ga je mogoče urejati. Nastavitve baze podatkov (kriteriji razvrščanja podatkov, filter, položaj) ostanejo nespremenjene vse do ponovne izbire.

ADS2

DEUTA-WERKE 73

Opomba: Program ob „izbiri“ podatkovnega zapisa samodejno izbere tudi vozni odsek, v katerem se zapis nahaja. S pomočjo ukaza „Auswertung“ („Analiza“) v glavnem meniju programa je na ta način mogoče prikazati želeni vozni odsek v obliki grafikona ali tabele. Ta način predstavlja dodatno možnost izbiranja voznega odseka; za ostale gl. pogl. 4.3.1.

4.2.2 Datensatz ausgeben („Izvozi podatkovni zapis“)

Izvoz posameznih podatkovnih zapisov je ukaz, ki ga bo pri svojem delu s programom potrebovala le peščica uporabnikov. S pomočjo tega ukaza je mogoče izvoziti podatkovne nize in jih kasneje po potrebi urejati v drugem programu. Pri tem je mogoče izbrati tako obliko podatkov v izvozni datoteki kot tudi vrsto potrebnih podatkov.

Slika 4.2.2/1

ADS2

DEUTA-WERKE 74

V pogovornem oknu, ki se odpre po izbiri ukaza, sta izpisana številka in ime izbranega zapisa. Uporabnik lahko določi:

ali naj program izvozi tudi podatke v glavi, ali naj program izvozi pripadajočo os poti, ali naj program izvozi časovno os in v kakšni obliki naj bodo podatki v datoteki shranjeni.

Program za analizo podpira dve obliki izvoza podatkov: čisto ASCII besedilo („ASCII Klartext“ – čitljivo besedilo, en podatek na vrstico, kot ločilo je uporabljena vejica) in binarna oblika („nur Binärdaten“ – pot v metrih kot Longint, čas v sekundah kot Longint, podatki vedno kot Longint in 10 bajtov/podatek z obema osema).

Podatki, izvoženi v binarni obliki, so vedno shranjeni v izvirnem merilu. To pomeni, da program pri izvozu ne upošteva niti spremenjenega merila baze podatkov, niti morebitne korekcije premera koles.

Po kliku gumba „Start“ se na zaslonu pojavi okno, v katerem so podatki prikazani. Izvoz je mogoče v vsakem trenutku prekiniti. Program lahko prepiše obstoječo datoteko, vendar mora uporabnik to izrecno potrditi.

Spodaj je naveden primer izvozne datoteke podatkovnega zapisa ‚start/stop‘:

Dump Dataset 154: 'Start/Stop '

Header information: Loc_No. = 112107 Wheel-Δ = 1250 Date = 27.04.1993, Time = 13:55:00 Reading: Typ = 'B' Amount = 'R' Date = 11.11.93, Time = 16:46 Operator = NEUH Place = BGL File = E112107.BR0

Entry DistAxis TimeAxis Start/Stop

ADS2

DEUTA-WERKE 75

------------------------------------------------------ 0: 0.005 18:20:04 ----- 1: 0.006 18:20:04 Start 2: 0.010 18:20:06 Stop 3: 0.015 18:20:31 ----- 4: 0.020 11:00:00 ----- 5: 0.025 11:00:16 ----- 6: 0.040 11:00:31 ----- 7: 0.045 11:02:19 ----- 8: 0.045 11:10:47 ----- 9: 0.046 11:10:47 Start 10: 0.050 11:10:50 -----

ADS2

DEUTA-WERKE 76

4.2.3 Kopfdaten editieren („Uredi glavo“)

Vsak vozni odsek je opremljen s posebno obliko podatkovnega zapisa – t.i. „glavo“, ki jo ustvari program za uvoz podatkov v bazo. Program pri uvozu izloči vse podatke, ki nimajo pripadajočih podatkov glave, ko pa zazna spremembo tovrstnih podatkov, razdeli podatke na večje število voznih odsekov. Vsak kanal voznega odseka vsebuje kazalec, ki kaže na pripadajočo glavo. Ko uporabnik izbere določen kanal, so mu nemudoma na voljo tudi ustrezni podatki glave. S pomočjo ukaza za urejanje podatkov v glavi slednjih seveda ni mogoče poljubno spreminjati, saj bi bilo to v nasprotju s funkcijo naprave kot pomnilnika v primeru nesreče. Podatki glave so na zaslonu prikazani v naslednjem oknu:

Slika 4.2.3/1

V zgornjem delu okna so prikazani parametri lokomotive, v srednjem pa parametri, uporabljeni pri odčitavanju podatkov z registrirne diskete. Uporabnik nima pravice do spreminjanja nobenega od omenjenih podatkov. V oknu je mogoče spreminjati le podatka v spodnjem delu okna: dejanski premer koles („Rad-∅ korrigiert“) in korekcija ure („Uhrkorrektur“). Program pri vnosu korekcije premera koles znova izračuna hitrostne kanale in časovno os. Korekcijo je mogoče vnesti le pri aktiviranem polju in v primeru, da sta oba premera koles – tako stari kot novi – večja od „0“.

ADS2

DEUTA-WERKE 77

Korekcija ure mora biti vnesena v predpisani obliki.

Program po zaprtju okna z gumbom ‚OK!‘ (‚F10‘) shrani spremenjene podatke glave v bazo podatkov. Sprememba vpliva na vse kanale voznega odseka! Vnos sprememb v podatkovno bazo je mogoče preklicati s pritiskom tipke ‚Esc‘.

Program shranjuje v glavo tudi sporočila o napakah, ki so bila prenesena iz pomnilnika napak registrirnih disket. Te niso sestavni del zvezno shranjenega toka voznih podatkov. Po kliku gumba „Fehler“ („Napake“) se na zaslonu pojavi okno z izpisanimi napakami DSK:

Slika 4.2.3/2

V oknu so prikazane vse možne vrste napak. Napake, do katerih je dejansko prišlo, so označene in izpisane s črnim besedilom (v nasprotju z ostalimi napakami, ki so izpisane s sivim besedilom). Datum, prikazan pri napakah, ki se niso pojavile, je datum zadnjega brisanja pomnilnika napak.

Ker je napak več, kot bi jih bilo mogoče prikazati na enem samem zaslonu, je seznam razdeljen na 2 strani. Med obema je mogoče preklapljati s pomočjo obeh zelenih gumbov.

ADS2

DEUTA-WERKE 78

4.2.4 Bereich / Fahrtabschnitt auswählen („Izberi skupino/vozni odsek“)

V programskem paketu ADS2 je skupek večje količine podatkovnih zapisov imenovan „skupina“. Takšno skupino je mogoče izbrati s pomočjo pogovornega okna, katerega oblika je skoraj identična obliki okna, namenjenem izbiranju posameznih podatkovnih zapisov. V oknu ni zgornje, rumene vrstice. V skupino spadajo vsi v seznamu prikazani podatkovni zapisi; izbor je mogoče napraviti s pomočjo ustreznega filtra.

Namesto številke izbranega zapisa je v zgornjem desnem kotu okna izpisano število trenutno izbranih zapisov. V oknu tudi ni gumba „Anzeigen“ („Prikaži“), saj uporaba le-tega na skupini ni smiselna.

Slika 4.2.4/1

Podmeni pogovornega okna je enak podmeniju okna za izbiranje posameznih zapisov. Okno je mogoče zapreti s pomočjo gumba „Auswählen“ („Izberi“) ali tipko ‚F10‘. Program označi vse prikazane podatkovne zapise kot izbrane, kar omogoča na primer njihovo skupno shranjevanje ali brisanje.

ADS2

DEUTA-WERKE 79

POZOR: če je izbran kriterij razvrščanja podatkov, pri katerem niso prikazani ponovljeni zapisi, potem bodo pri izbiranju skupine izbrani le tisti zapisi, ki so dejansko prikazani na zaslonu. Morebitni drugi zapisi, ki tudi izpolnjujejo pogoje filtra, vendar niso prikazani, ne bodo vključeni v skupino!

Postopek izbiranja voznih odsekov („Fahrtabschnitt auswählen“) je opisan pod poglavjem 4.3.1. Na zaslonu se pojavi pogovorno okno (gl. sliko 4.3.1.1). S pomočjo tega ukaza je mogoče izbrati vse podatkovne zapise, ki pripadajo istemu voznemu odseku.

4.2.5 Datensatz / Fahrtabschnitt / Bereiche löschen („Izbriši podatkovni zapis / vozni odsek / skupino“)

S pomočjo ukaza „Datensatz löschen“) je mogoče izbrani podatkovni zapis označiti za brisanje. Tako označen podatkovni zapis je še vedno shranjen v bazi podatkov. V seznamu so na ta način označeni zapisi prikazani z zvezdico (‚*‘) v prvem stolpcu imena kanala. Označbo za brisanje je mogoče kadarkoli preklicati, program pa označene zapise iz baze podatkov in indeksnih datotek dokončno odstrani šele po izbiri ukaza „Löschen und neu Indizieren“ („Izbriši in posodobi indeks“) ali pri izhodu iz programa za analizo. Baza podatkov se temu ustrezno zmanjša.

Program pri tem ne izbriše datotek podatkovne baze, saj lahko posamezna datoteka vsebuje večje število podatkovnih nizov. Brisanju datotek s podatkovnimi nizi, katerih zapisi so bili izbrisani, je namenjen pomožni program, ki pa je trenutno še v fazi izdelavi.

Brisanje celih voznih odsekov oziroma skupin poteka na enak način kot brisanje posameznih zapisov. Program označi vse zapise kot izbrisane, le-ti pa se izbrišejo najkasneje ob izhodu iz programa.

ADS2

DEUTA-WERKE 80

Löschen Widerrufen („Razveljavi brisanje“):

Vse podatkovne zapise, ki so označeni za brisanje, je mogoče ob kateremkoli času spet vključiti nazaj v bazo podatkov.

Ob zagonu programa v bazi podatkov ponavadi nikoli ni izbrisanih zapisov. Če temu ni tako (znak ‚*‘ pred imenom kanala), poleg tega pa program še ni aktiviral ukaza za razveljavljanje brisanja, lahko uporabnik preprosto izbriše kateregakoli od zapisov v bazi in nato izvrši ukaz „Löschen widerrufen“. Program odstrani oznake za brisanje z vseh zapisov, ne le s tistega, ki je bil izbrisan nazadnje.

Löschen und neu Indizieren („Izbriši in posodobi indeks“):

Dokončno je mogoče zapise, označene za brisanje, iz podatkovne baze odstraniti s pomočjo tega ukaza. Pri tem se zmanjša tudi velikost baze podatkov na trdem disku, program pa ponovno izračuna vse odprte indeksne datoteke. Pri velikih količinah podatkov lahko postopek brisanja zato traja kar nekaj časa. Priporočamo, da tega ukaza ne izberete po vsakem brisanju.

Tega ukaza ni mogoče preklicati!

4.2.6 Varnostna kopija podatkovnih zapisov

S pomočjo ukaza „Sicherung anlegen“ („Shrani varnostno kopijo“) je mogoče shraniti vse podatke izbrane skupine v drug imenik oziroma na drug nosilec podatkov. Program pri tem izdela tudi varnostno kopijo podatkovnih nizov. Program pri izdelavi varnostne kopije podatkovnih zapisov izdela novo bazo podatkov, katere struktura je enaka tisti podatkovne baze ADS2, vendar brez indeksov za iskanje. Takšne baze podatkov ni mogoče uporabljati neposredno, vendar je mogoče podatke iz nje po potrebi zopet vključiti v glavno bazo.

ADS2

DEUTA-WERKE 81

Slika 4.2.6/1

V oknu, prikazanem na zgornji sliki, so prikazani najpomembnejši parametri izbrane skupine podatkovnih zapisov: število zapisov, število pripadajočih datotek z binarnimi podatki in velikost varnostne kopije.

Uporabnik lahko v oknu izbere imenik, kamor naj se varnostna kopija shrani. Če pri tem izbere drug pogon, program izračuna količino razpoložljivega prostora na njem. Varnostno kopijo je mogoče shraniti le, če je na voljo dovolj prostora. Če uporabnik vnese ustrezno pot do imenika (v zgornjem primeru ‚F:\ADS2-db\SAVE‘), program uporabi ta imenik. V primeru, da višji imenik že obstaja (v zgornjem primeru je to ‚F:\ADS2-db‘), lahko program samodejno izdela ustrezen podimenik (‚SAVE‘). Program ne more ustvariti več kot enostopenjskih dreves imenikov!

ADS2

DEUTA-WERKE 82

Pozor: Ciljni imenik naj bi bil prazen. Program pri shranjevanju varnostne kopije prepiše obstoječe datoteke brez opozorila!

Pozor: Pri shranjevanju varnostne kopije bodite pozorni na to, da shranite vse kanale, ki so potrebni pri poznejši analizi. Program shrani potrebne podatke glave samodejno, ne pa tudi osi poti in časa. Ti dve morate shraniti sami, saj v nasprotnem primeru ne boste mogli opraviti analize.

Priporočamo, da varnostno kopijo najprej shranite v določen imenik na trdem disku, nato pa tako shranjene podatke prekopirate iz imenika na trdem disku na diskete oziroma na drugo vrsto nosilca podatkov. Pri tem lahko uporabite tudi programe za komprimiranje podatkov, ki so pri stiskanju datotek podatkovnih baz praviloma zelo učinkoviti.

Sicherung einlesen („Naloži varnostno kopijo“):

Slika 4.2.6/2

Varnostno kopijo je mogoče ponovno naložiti v le v obliki, ki je bila uporabljena pri shranjevanju. To pomeni, da se morajo vse shranjene datoteke nahajati v istem imeniku. Iz varnostne kopije je mogoče naložiti tudi samo posamezne kanale. Pri prepisovanju binarnih datotek baze podatkov se lahko na zaslonu pojavi opozorilo. V poljih na dnu pogovornega okna so prikazani najpomembnejši parametri trenutno obdelovanega podatkovnega zapisa. Program aktivira gumbe ‚Einlesen‘, ‚Auslassen‘, ‚Überschreiben‘ in ‚Auslassen‘ (‚Naloži‘, ‚Izpusti‘, ‚Prepiši‘ in ‚Izpusti‘) le, če je uporabnik označil možnost potrjevanja naloženih

ADS2

DEUTA-WERKE 83

zapisov („Einzeln fragen“) oziroma prepisovanja binarnih datotek („Fragen“).

Nalaganje varnostne kopije je mogoče v vsakem trenutku prekiniti s klikom gumba ‚Abbruch‘ ali pritiskom tipke ‚Esc‘; pri nalaganju varnostne kopije – v nasprotju z uvažanjem podatkov – ni nevarnosti ogrožanja celovitosti baze podatkov.

4.2.7 Report erzeugen („Izdelaj poročilo“)

Ukaz za izdelavo poročil predstavlja v kombinaciji s kanali, ki so bili izračunani pri uvozu, zelo močno orodje za standardne načine analiziranja podatkov. S pomočjo ukaza je mogoče pregledovati podatkovne zapise na osnovi odvisnosti, ki so bile določene že pri uvozu.

Program omogoča analiziranje večjega števila voznih odsekov skupaj, (gl. poglavje 4.2.1), ta možnost je tu dopolnjena še z možnostjo izdelave uporabniško definiranega poročila.

Pogovorno okno ukaza je prikazano na sliki 4.2.7/1. Pot in ime datoteke s shranjeno definicijo uporabniškega poročila je mogoče vnesti v polje ‚Report:‘ (‚Poročilo‘). Gumb ‚Suchen‘ (‚Prebrskaj‘) omogoča iskanje datoteke s pomočjo izbirnega okna.

Končnice datotek definicij uporabniških poročil so vedno enake: ‚.RPT‘.

Imenu in poti izhodne datoteke je namenjeno polje ‚Ausgabe‘ (‚Izhod‘). Pri prvem zagonu ukaza je v tem polju napisano privzeto ime datoteke: ‚REPORT.PRN‘.

Namestitveni program je na trdi disk prekopiral tudi vzorčno datoteko z definicijo poročila, ‚TEST.RPT‘.

ADS2

DEUTA-WERKE 84

Slika 4.2.7/1

Datoteka z definicijo poročila:

Datoteko z uporabniško definicijo poročila je mogoče ustvariti s katerimkoli standardnim urejevalnikom besedil (pod MS-DOS-om je na primer na voljo uporaben urejevalnik ‚EDIT‘), mogoče pa je uporabiti tudi katerikoli programom za obdelavo besedil z možnostjo shranjevanja besedil ASCII brez kontrolnih znakov in oblikovanja.

V datoteko z definicijo poročila je mogoče vnašati tako ključne besede, namenjene krmiljenju izhoda, kot tudi komentarje. Ključne besede obdajata dva oglata oklepaja ([..]). Program obravnava besedilo pred prvo ključno besedo in besedilo v vrsticah s ključnimi besedami kot komentarje, ki jih ne shrani v izhodno datoteko.

Pri izdelavi definicije poročila je mogoče uporabiti naslednje ključne besede (uporabljene tudi pod poglavjem 4.2.1):

- Key ( kriterij )

- Filter ( filter )

- unique ( onemogoči / dopusti ponovljene zapise )

- descending ( padajoče / naraščajoče )

-Top

- Line

- Bottom

ADS2

DEUTA-WERKE 85

Ključne besede so zaradi porekla programa dBase angleške. - Key določa kriterij razvrščanja podatkov; - Filter določa, katere podatkovne zapise bo program upošteval; - pri besedah unique in descending je mogoče uporabiti dBase-

ova izraza .TRUE. ali .FALSE.: če je unique enak .TRUE., potem bodo iz poročila izločeni vsi

ponovljeni podatkovni zapisi, v nasprotnem primeru (unique = .FALSE.) pa bodo v poročilu vključeni vsi podatkovni zapisi;

- če je descending enak .TRUE., bodo zapisi v poročilu razvrščeni po padajočem vrstnem redu:

- Top predstavlja začetno skupino znakov, ki lahko vsebuje komentar in/ali dBase-ove izraze. V tej skupini je mogoče vnesti tudi naslove izhodne tabele. Skupina znakov Top je lahko dolga do 256 znakov;

- Line vsebuje ukaze s komentarjem in dBase-ovimi izrazi za posamezno vrstico, ki pripada podatkovnemu zapisu. Ta vrstica se v izhodno datoteko zapiše za vsak najdeni zapis;

- Bottom predstavlja končno skupino s komentarjem, lahko pa tudi z dBase-ovimi izrazi. To ključno besedo je smiselno uporabiti za zaključevanje formatov tabele.

Pri ukazih je dovoljeno uporabiti vse standardne dBase-ove izraze, vključno z matematičnimi operatorji. Pozor: pri uporabi matematičnih operatorjev: oseba, ki

izdela datoteko z definicijo poročila, sama odgovarja za pravilno delovanje le-te.

Nekatere operacije (npr. deljenje z nič) lahko povzročijo zrušitev sistema.

Izhodna datoteka:

Izhodna datoteka je tista datoteka, ki po končani obdelavi datoteke z definicijo poročila vsebuje želeno, uporabniško definirano poročilo. Datoteko je mogoče – podobno kot datoteko z definicijo poročila – prikazati oziroma natisniti s pomočjo ustreznega urejevalnika besedil.

ADS2

DEUTA-WERKE 86

4.3 Analiza podatkov v tabelarični obliki

4.3.1 Izbiranje voznega odseka

Želeni vozni odsek je mogoče izbrati na dva različna načina. Prva možnost (prek izbire podatkovnega zapisa) je opisana pod poglavjem 4.2.1. S pomočjo te je mogoče na osnovi kompleksne formule izbrati na primer tisti vozni odsek, ki vsebuje največje število prisilnih zaviranj.

Obstaja preprostejši način izbiranja voznega odseka, ki je opisan spodaj:

Vozni odsek je mogoče izbrati s pomočjo ukaza za iskanje, ki predstavlja nadgradnjo splošnega ukaza za iskanje posameznih podatkovnih zapisov. Uporaba tega ukaza je enaka uporabi ukaza, opisanega pod poglavjem 4.2.1, izbiranje voznih odsekov pa je s pomočjo njega še preprostejše. Ukaz ne potrebuje lastnega menija. Ukaza ‚Suchen‘ (‚Prebrskaj‘) in ‚Hilfe‘ (‚Pomoč‘) sta bila iz menija prestavljena na gumba v spodnjem desnem kotu okna. Kriterij razvrščanja podatkov je nespremenljivo določen že vnaprej (‚ANFANG‘ – ‚ZAČETEK‘), medtem ko se je način izbiranja prikazanih polj nekoliko spremenil.

Slika 4.3.1/1

ADS2

DEUTA-WERKE 87

Preprostejši in hitrejši uporabi pogovornega okna so namenjene naslednje tipke oziroma bližnjice:

Bližnjica Funkcija

Home začetek tabele

PageUp ena stran (10 vrstic) nazaj

↑ ena vrstica navzgor

↓ ena vrstica navzdol

PageDn ena stran (10 vrstic) naprej

End na začetek tabele

F1 pomoč v zvezi z uporabo tipk

F7 iskanje vnosa

F10 izbira zgornjega podatkovnega zapisa in izhod iz okna

Esc preklic ukaza brez izbire

Tabela 4.3.1/1

Ker je kot aktivni kriterij razvrščanja podatkov vedno izbran kriterij ‚ANFANG‘, ukaz vedno išče le datum začetka vožnje (gl. tudi opis ukaza za iskanje pod 4.2.1). Drugačni kriteriji iskanja oziroma filtriranja podatkov na tem mestu niso predvideni.

Analizo (v tabelarični oziroma grafični obliki) je mogoče opraviti šele po izbiri ustreznega voznega odseka in obrazca. Ti dve izbiri ostaneta veljavni vse do izhoda iz programa oziroma do spremembe izbire.

Privzeti obrazec programa za analizo je obrazec z DOS-ovim imenom „DEFAULT.TAB“. Če program te datoteke ne more najti, se po prvem zagonu ukaza na zaslonu ne pojavi grafikon oziroma tabela.

ADS2

DEUTA-WERKE 88

Med prikazom v grafični in tabelarični obliki je mogoče – brez potrebe po izhodu v glavni meni – preklapljati z bližnjicama ‚Alt-F10‘ in ‚Ctrl-F10‘.

Pri tem ostanejo nespremenjeni skoraj vse izbrane nastavitve, vključno z:

izbranim obrazcem, grafično postavitvijo z vrsto osi x, stopnjo zgoščevanja,

številom točk ter barvami in simboli, normalizacijo osi poti, položajem kurzorja grafikona in vnesenimi kriteriji iskanja.

Program na novo inicializira le nastavitev: faktorja povečave grafikona.

ADS2

DEUTA-WERKE 89

Pri tabelaričnem prikazu je uporabniku na voljo lasten meni z naslednjimi ukazi:

Št. ime menija ime ukaza Sl. ime menija Sl. ime ukaza Bližnji-ca Predpogoj Opis

1.1 Hilfe zur Tastaturbedienung Pomoč Uporaba tipkovnice Alt-F1 - prikaz najpomembnejših tipk

oziroma bližnjic

1.2 zur Auswahl eines Formulars Izbiranje obrazca Sh-F1 - prikaz šestih najpomembnejših

vrst obrazcev

1.3 zur Kanalauswahl Izbiranje kanala F1 - prikaz pomoči v zvezi z izbiranjem kanalov

1.4 aktuelle Kanalliste Trenutni seznam kanalov - seznam analognih in digitalnih

kanalov

2.1 Einstellung Laden Nastavitve Naloži - nalaganje shranjenega obrazca

2.2 Kanalauswahl ändern Spremeni seznam kanalov naložen

obrazec urejanje imena obrazca in uporabljenih kanalov

2.3 neues Formular Nov obrazec izdelava novega obrazca

2.4 Speichern Shrani nal. obr. shranjevanje vsebine obrazca

2.5 Weg normieren Normaliziraj pot nal. obr. določanje absolutne točke poti trenutnega zapisa

3.1 Bewegen Anfang des Abschnittes Premakni Začetek odseka Alt-F5 nal. obr. premik na začetek odseka

3.2 Seite zurück Prejšnja stran Sh-F5 -"- premik na prejšnjo stran

3.3 Zeile zurück Prejšnja vrstica F5 -"- premik za eno vrstico navzgor

3.4 Zeile weiter Naslednja vrstica F6 -"- premik za eno vrstica navzdol

3.5 Seite weiter Naslednja stran Sh-F6 -"- premik na naslednjo stran

3.6 Ende des Abschnittes Konec odseka Alt-F6 -"- premik na zadnji podatkovni zapis

4.1 Suchen Suchen Najdi Najdi F7 -"- iskanje določenih vrednosti

4.2 Suche wiederholen Ponovi Alt-F7 -"- ponovitev iskanja z nespremenjenimi filtri

5.1 Sonderdaten Kopfdaten anzeigen Posebni

podatki Prikaži glavo F8 - prikaz podatkov glave; možnost vnašanja korekcije premera koles

5.2 Start/Stop anzeigen Prikaži start/stop Sh-F5 (*) prikaz podatkovnega zapisa start/stop

6.1 (**) Drucken Tabelle Natisni Tabela tiskanje tabele

6.2 (**) alle Kopfdaten Vsi podatki glave tiskanje napak DSK

6.3 (**) Start/Stop drucken Natisni start/stop (*) tiskanje podatkovnih zapisov start/stop

6.4 (**) - - - -

6.5 (**) - - - -

6.6 (**) Formblatt Obrazec tiskanje obrazca

7.1 Zurück.. ins Hauptmenü Nazaj.. v glavni meni Esc - izhod iz tabelaričnega prikaza podatkov

7.2 zur Grafik 1 k grafičnemu prikazu 1

Alt-F10 - prikaz istih podatkov v obliki

grafikona 1

7.3 zur Grafik2 k grafičnemu prikazu 2

Ctrl-F10 - prikaz istih podatkov v obliki

grafikona 2

Tabela 4.3.1/2

(*): Te podatkovne zapise (dogodkovne kanale) je mogoče izbrati le, če:

- je izbran obrazec, ki vsebuje naštete kanale in

- se ti kanali dejansko pojavljajo v trenutnem odseku.

ADS2

DEUTA-WERKE 90

4.3.2 Uporaba, izdelava in urejanje obrazcev

Parametri, ki jih program uporablja pri prikazovanju podatkov, so shranjeni v tako imenovanih „obrazcih“. Tu so shranjeni naslednji parametri:

ime in vrsta obrazca (koliko kanalov katerega podatkovnega tipa),

seznam uporabljenih kanalov, funkcije za zgoščevanje (pomembno le pri grafičnem prikazu)

in sprememba merila po osi y (pomembno le pri grafičnem

prikazu).

Obrazec je mogoče za kasnejšo uporabo shraniti na trdi disk računalnika. Posamezen obrazec je mogoče uporabiti na velikem številu različnih voznih odsekov. Program v primeru uporabe obrazca s kanali, ki jih prikazani odsek ne vsebuje, izpiše ustrezno opozorilo. POZOR: prvi zasedeni kanal obrazca se mora nujno

pojavljati tudi v voznem odseku, sicer program podatkov ne more pravilno prikazati.

V osnovnem paketu programa za analizo je že vključenih nekaj obrazcev, ki omogočajo prikazovanje vseh kanalov DSK. Vendar teh obrazcev ni mogoče uporabiti pri prikazovanju lastnih, izračunanih kanalih. V tem primeru je treba izdelati lastne, uporabniško definirane obrazce.

Osnovni obrazci programa za analizo vključujejo:

Vrsta obrazca Število analognih kanalov Število digitalnih kanalov

1 4 8

2 3 16

3 2 24

4 1 32

5* 2 16

6 4 16

Tabela 4.3.2/1

* možen prikaz sistemskih sporočil, vendar le pri KWR4

ADS2

DEUTA-WERKE 91

Neues Formular („Nov obrazec“):

Pri izdelavi novega obrazca je treba najprej izbrati njegovo vrsto oziroma tip. Nato se na zaslonu odpre pogovorno okno ‚Kanalauswahl ändern‘ (‚Spremeni seznam kanalov‘), ki omogoča izbiranje želenih kanalov.

Slika 4.3.2/1

Program po izhodu iz okna s klikom gumba ‚Ok!‘ oziroma pritiskom tipke ‚F10‘ ustvari prazen obrazec, na zaslonu pa se prikaže urejevalnik ‚Kanalauswahl ändern‘ (‚Spremeni seznam kanalov‘). S klikom gumba ‚Abbruch‘ (‚Prekliči‘) ali pritiskom tipke ‚Esc‘ je mogoče okno zapreti brez shranjevanja sprememb.

Kanalauswahl ändern („Spremeni seznam kanalov“):

Program po izbiri želene vrste obrazca samodejno odpre pogovorno okno ‚Kanalauswahl ändern‘ (‚Spremeni seznam kanalov‘). Privzeto ime novega obrazca s praznim seznamom kanalov je ‚NEU.TAB‘. Prvi kanal, definiran v obrazcu, se mora v voznem odseku obvezno pojaviti, sicer obrazca ni mogoče uporabiti za prikaz odseka. Izdelava praznega obrazca nima smisla. Prvi izbrani kanal naj bi bil po možnosti takšen, da se v voznih odsekih pojavlja vedno oziroma skoraj vedno.

ADS2

DEUTA-WERKE 92

Slika 4.3.2/2

Na zgornji sliki je prikazano pogovorno okno za izbiranje kanalov pri obrazcu vrste 1 (4 analogni in 8 digitalnih kanalov). Pogovorna okna drugih vrst obrazcev se od prikazanega nekoliko razlikujejo, vendar je njihova uporaba povsem enaka.

V prvi vrstici je mogoče vnesti ime obrazca. Program bo obrazec pod tem imenom shranil na trdi disk, zato mora slednje ustrezati pravilom za uporabo imen, ki veljajo pri uporabljeni različici operacijskega sistema DOS. Končnice ‚.TAB‘ ni mogoče spreminjati, ker jo program pričakuje pri nalaganju obrazca. Ime obrazca je shranjeno tudi v datoteki sami, zato vam priporočamo, da imena datoteke ne spreminjate na nivoju operacijskega sistema. Pri kopiranju oziroma preimenovanju obrazca upoštevajte naslednja navodila: naložite obrazec, spremenite njegovo ime in ga nato shranite pod tem imenom.

Modra polja prikazujejo izbrane kanale. Uporabnik v ta polja ne more neposredno tipkati; definiranju kanalov so namenjeni gumbi „Suchen“ („Prebrskaj“). Na ta način je onemogočeno: - vnašanje kanalov napačnega podatkovnega tipa in - vnašanje kanalov, ki se ne pojavljajo v trenutnem voznem

odseku.

ADS2

DEUTA-WERKE 93

Na spodnji sliki je prikazano pogovorno okno, namenjeno izbiranju analognega kanala:

Slika 4.3.2/3

Uporaba okna bi morala biti uporabniku, ki je prispel do tega ukaza, jasna. Polje v zgornjem desnem kotu zaslona (‚Darstellung‘ oz. ‚Prikaz‘) prikazuje, ali je mogoče spodaj naštete kanale v obrazec vstaviti kot analogne ali kot digitalne kanale. Uporabnik vrednosti tega polja ne more spreminjati. Seznam prikazanih kanalov je odvisen od tega, katero tipko „Suchen“ v prejšnjem pogovornem oknu je uporabnik kliknil. Sistem pozna poleg analognih in digitalnih kanalov tudi dve različni vrsti osi x (za pot in za čas), ki pa sta potrebni pri vsakem načinu prikaza podatkov, zato ju ni mogoče izbrati eksplicitno. (Teoretične) krivulje „poti kot funkcije časa“ na ta način torej ni mogoče ustvariti.

Uporabniku ni treba napolniti vseh polj obrazca; definiran mora biti najmanj en kanal.

ADS2

DEUTA-WERKE 94

Uporabnik ima pri določanju analognih kanalov tudi možnost izbiranja vrste prikaza številske vrednosti. V padajočem seznamu pri polju ‚Zahldarstellung‘ so na voljo naslednje možnosti:

Slika 4.3.2/4

Priporočamo, da izberete vrednost, ki ustreza zalogi vrednosti kanala. Pri izbiri neprimerne vrednosti se v prikazu namesto številske vrednosti pojavljajo zvezdice (‚*‘). Tu definiran način izpisa podatkov je uporabljen tako pri tabeli kot pri izpisovanju kurzorskih vrednosti v grafikonu.

Program po izhodu iz okna ukaza ‚Kanalauswahl ändern‘ z ‚Ok!‘ oz. ‚F10‘ nemudoma uporabi vnesene spremembe. V prvi vrstici tabele je nato zopet prikazan prvi podatkovni zapis voznega odseka. Program na zgoraj opisani način vnesenih vrednosti ne shrani avtomatično na trdem disku, zato se ob izhodu iz programa izbrišejo.

Speichern („Shrani“):

Mnogokrat je bilo v izdelavo ustreznih obrazcev vloženih veliko dela, zato vam priporočamo, da tako izdelane obrazce shranite v datoteko. To je mogoče storiti s pomočjo ukaza ‚Speichern‘ (‚Shrani‘). Program pri tem praviloma ne zahteva vnosa nikakršnih dodatnih informacij, saj je bilo ime datoteke določeno že ob izdelavi obrazca. Program v primeru, da obrazec z istim imenom že obstaja, izpiše ustrezno opozorilo.

Slika 4.3.2/5

ADS2

DEUTA-WERKE 95

Laden („Naloži“):

Predhodno shranjene obrazce je seveda mogoče ob kateremkoli kasnejšem času zopet naložiti. Pri tem se na zaslonu pojavi izbirno okno za datoteke, ki je standardni element uporabniškega vmesnika programskega paketa ADS2.

Slika 4.3.2/6

Uporaba ukaza bi morala biti za izkušenega uporabnika osebnih računalnikov zelo preprosta. Izbirno okno omogoča dostop do različnih pogonov in poti. Na levem robu pogovornega okna je vedno prikazano okence s seznamom vseh podimenikov in vseh datotek, ki ustrezajo kriteriju iskanja (‚*.TAB‘). Želeni element je mogoče označiti s pomočjo miške ali smernih tipk na tipkovnici (premikanje temnosivega izbirnega pravokotnika), izbrati pa ga je mogoče s klikom miške in nato gumba ‚Select‘ (‚Izberi‘) oziroma z „dvoklikom“ miške.

Premikanju izbirnega pravokotnika z enega okenca oziroma polja na drugega je namenjena tipka ‚Tab‘.

Podimenik je mogoče odpreti s postavitvijo izbirnega pravokotnika na ustrezno ime in pritiskom tipke ‚Enter‘. Podobno velja tudi za vrnitev v nadrejeni imenik, le da je treba v tem primeru izbrati najvišji element seznama (dve točki – ‚..‘) .

ADS2

DEUTA-WERKE 96

POZOR: Obrazce je mogoče naložiti iz poljubnega imenika na trdem disku oziroma drugem nosilcu podatkov, vendar program pri shranjevanju obrazcev vedno uporablja programski imenik ADS2.

Če program po nalaganju obrazca ugotovi, da v trenutnem voznem odseku ni enega od definiranih kanalov, se na zaslonu pojavi zeleno okno z informacijo o manjkajočem kanalu.

Pomen podatkov v tabeli:

‚-‘ = kanal ima vrednost ‚0‘, ali pa ni nobenega „dogodka“

karakteristični znak kanala = kanal ima vrednost ‚1‘, ali pa je prišlo do pojava „dogodka“

prazno = ta kanal se ne pojavlja v voznem odseku

Pri prikazu vrednosti analognih kanalov je vedno uporabljena izbrana oblika. Kanalov, ki jih v voznem odseku ni, so prazni. Znak ‚-‘ pomeni, da za dotično točko poti oziroma časa ni nobenih shranjenih analognih vrednosti. Razlika izhaja iz načina shranjevanja podatkov na registrirnih disketah. Digitalne sledi in dogodki se shranjujejo takrat, ko pride do spremembe, analogne vrednosti pa se shranjujejo v rastru poti, ki je odvisen od hitrosti.

Analogni kanali so označeni s kratkimi imeni, digitalni kanali pa s karakterističnimi znaki. V oknu ‚Kanalauswahl ändern‘ so vidne še druge informacije o kanalih.

ADS2

DEUTA-WERKE 97

Slika 4.3.2/7

Po tabeli se je mogoče premikati tako s funkcijskima tipkama F5 in F6 kot tudi s pomočjo gumbov v spodnjem levem kotu okna. Alternativen način listanja po tabeli predstavlja uporaba smernih tipk na tipkovnici (↑, ↓, PageUp, PageDn, Home in End). Tabela nima izbirnega pravokotnika (kurzorja), saj tega nadomešča 1. vrstica tabele. Program pri preklapljanju prikaza med tabelo in grafikonom, tako kot tudi pri uporabi ukaza za iskanje, uporabi 1. vrstico tabele kot trenutni položaj. Drsnik na desni strani označuje položaj vidnega dela podatkov znotraj celotnega odseka. Številka motornika („Tfz-Nummer“) je enaka številki lokomotive iz podatkov glave, prikazani datum pa je enak aktualnemu datumu vožnje. Če je vozni odsek daljši od enega dneva, prikazani datum ustreza datumu podatka v zgornji vrstici tabele.

ADS2

DEUTA-WERKE 98

4.3.3 Iskanje podatkov

Uporabnik ima poleg samega listanja po tabeli tudi možnost iskanja želenih vrednosti (ukaz ‚Suchen‘). Program pri iskanju pregleduje vse podatke od trenutnega položaja izbirnega pravokotnika v izbrani smeri, dokler ne naleti na zapis, ki ustreza pogojem iskanja, oziroma dokler ne pride do konca voznega odseka.

Slika 4.3.3/1

Pogoj iskanja je mogoče vnesti tako za os poti in časa kot tudi za vsak posamezen kanal. Program poveže vse izbrane (aktivirane) pogoje z logičnim operatorjem ‚IN‘, kar pomeni, da morajo biti pri najdenem zapisu izpolnjeni vsi izbrani pogoji.

Pri oseh in analognih kanalih je pogoj vedno sestavljen iz operatorja in želene vrednosti. Uporabniku so na voljo naslednji operatorji:

Operator Opis Opomba

= je enak bodite pozorni pri vrednostih s spremenjenim merilom; program pri iskanju namreč upošteva vse decimalke.

< manjši od -

> večji od -

Tabela 4.3.3/1

ADS2

DEUTA-WERKE 99

Pri digitalnih vrednostih in dogodkih je lahko uporabljen le en sam smiseln operator, to je enačaj (‚=‘). S pomočjo tega je mogoče najti oba boka določenega stanja.

S pomočjo opisanega mehanizma je mogoče najti katerikoli dogodek (iskanje ‚E_kanal‘ = ‚1‘), vendar so ukazi menija ‚Posebni podatki‘ pri tem opravilu hitrejši in preprostejši za uporabo.

Program bo torej v primeru na zgornji sliki poiskal naslednji podatkovni zapis - ki leži za oznako 10 km, - ki ima hitrost najmanj 60 km/h in - s Zv 1000 Hz

(‚Zv 1000 Hz‘ je digitalni kanal)

Napredek iskanja je prikazan v indikatorju na zaslonu.

Slika 4.3.3/2

Postopek je mogoče kadarkoli prekiniti s pritiskom tipke ‚Enter‘ ali ‚Esc‘. Program po prekinitvi postavi izbirni pravokotnik na tisti zapis, ki ga je pri iskanju dosegel.

V primeru, da ni mogoče najti iskanega podatka, se na zaslonu pojavi naslednje sporočilo:

Slika 4.3.3/3

ADS2

DEUTA-WERKE 100

4.3.4 Normalizacija poti

Na registrirni disketi se ne shranjujejo informacije o trenutnem absolutnem položaju. Trenutni položaj se izračunava le na osnovi seštevka dolžine odsekov. Ko uporabnik pozna absolutni položaj določene točke na poti, lahko temu ustrezno prilagodi prikaz analizirane poti (t.j., normalizira prikaz). Ta točka se ne mora nujno nahajati na začetku voznega odseka. Uporabnik lahko brska po voznih podatkih, dokler ne najde kakšnega znanega položaja (npr. balizo z informacijo o absolutnem položaju ali daljši postanek na postaji). Uporabnik nato izbere ukaz „Weg normieren“, takrat ko je omenjena točka na mestu izbirnega pravokotnika (zgornja vrstica tabele oz. rdeči kurzor grafikona). Na zaslonu se pojavi naslednje pogovorno okno:

Slika 4.3.4/1

Normalizirane poti ni mogoče shraniti. Program jo ohrani v pomnilniku le do naslednje izbire odseka poti. Omejitev na ± 1000 km je namenjena smiselnejšemu prikazu v tabeli oziroma grafikonu in preprečuje težave pri zaokroževanju vrednosti. Program po izhodu iz okna z ‚Ok!‘ oz. ‚F10‘ nemudoma izračuna novo os poti.

Program označi izraz v tabeli, pri katerem je bila izvršena normalizacija poti, z znakom ‚*‘ (pri podatku o poti).

ADS2

DEUTA-WERKE 101

4.3.5 Prikaz podatkov v glavi ter korekcija časa in premera koles

Ker ima vsak vozni odsek svojo lastno glavo, so podatki te vedno dosegljivi. Pogovorno okno, namenjeno prikazu podatkov, je znano že od prej in ga je mogoče odpreti s pomočjo ukaza ‚Datenbank → Kopfdaten editieren‘ (‚Baza podatkov → Uredi glavo‘), ki je opisan pod poglavjem 4.2.3. Tudi pri tem ukazu se lahko pojavljajo „sporočila o napakah“. Program v primeru morebitnih sprememb podatkov glave (korekcija ure ali premera koles) nemudoma posodobi prikaz. Ker mora pri tem na novo opraviti tudi nekaj izračunov, se vedno premakne na začetek voznega odseka. Program vse vnesene spremembe korekcije ure in premera koles trajno shrani v ustrezno glavo podatkovne baze. Korekcij omenjenih veličin v praksi ni treba pogosto spreminjati.

Slika 4.3.5/1 glava za DSK10 Slika 4.3.5/2 glava za DSK20

Posamezna polja v oknu je mogoče izbirati s pomočjo smernih tipk na tipkovnici. Program za vsak vozni odsek shranjuje tako podatke glave, ki opisujejo vozni odsek (št. mot. in ∅ koles), kot tudi druga polja. Slednja se lahko v voznem odseku spremenijo.

Enote DSK20 ne shranjujejo premera koles, zato je treba to vrednost odčitati iz centralne krmilne naprave (CKN) vozila. Program kljub temu omogoča vnašanje korekcije premera koles v odstotkih.

ADS2

DEUTA-WERKE 102

Obstoječe podatke glave je mogoče prikazati s pomočjo smernih tipk. Po izhodu iz okna s klikom gumba ‚OK!‘ se izbirni pravokotnik tabele oziroma kurzor grafikona postavi točno na izbrano mesto , medtem ko ostane položaj izbirnega pravokotnika oziroma kurzorja po kliku gumba ‚Abbruch‘ nespremenjen.

Program obravnava spremenljive vrednosti med podatki glave kot ločen kanal dogodkov. V oknu so vidni le, če je v obrazcu izbrana možnost „Kopfdaten Teil 2“ („Podatki glave – 2. del“).

4.3.6 Prikaz podatkovnih zapisov start/stop (dogodkovni kanali)

Pogosto so pri ocenjevanju vožnje pomembni tudi podatki o mirovanju lokomotive. Zato se že v registrirni disketi takrat, ko lokomotiva spelje ali pa se zaustavi, shrani posebna vrsta zapisa, ki je namenjena dopolnjevanju drugih podatkovnih zapisov. Podobno strukturo podatkov uporablja tudi program za analizo, kjer so vsi časi mirovanja shranjeni ločeno, v posebnem dogodkovnem kanalu. Če je naložen obrazec, ki vsebuje dogodke start/stop v obliki kanala, in se v trenutnem voznem odseku takšni zapisi pojavljajo, jih je mogoče prikazati s pomočjo ukaza ‚Sonderdaten → Start-Stop anzeigen‘ (‚Posebni podatki → Prikaži start/stop‘).

V pogovornem oknu, ki se odpre na zaslonu, je vedno prikazan prvi zapis start/stop, shranjen naprej od trenutnega položaja izbirnega pravokotnika. Prikazovanju prejšnjega oziroma naslednjega dogodka sta namenjena gumba ‚<<<‘ oz. ‚>>>‘ (uporabniku sta na voljo tudi bližnjici ‚F5‘ in ‚F6‘).

Slika 4.3.6/1

ADS2

DEUTA-WERKE 103

Na takšen način je mogoče tovrstne dogodke pregledovati mnogo hitreje kot pri listanju skozi vse podatke. Program po izhodu iz pogovornega okna z ‚Ok!‘ oz. ‚F10‘ premakne izbirni pravokotnik tabele oziroma kurzor grafikona na zadnji prikazani dogodek, pri zaprtju okna s ‚Zurück‘ ali ‚Esc‘ pa ostane položaj le-tega nespremenjen.

Prikaz dogodkov prek meja trenutnega voznega odseka ni možen. Program takrat, ko doseže zadnji dogodek v odseku, deaktivira ustrezen gumb (ga izriše s sivo barvo), zato listanje naprej v isto smer ni več možno.

Pri vseh dogodkih sta shranjeni tako progovna kot časovna točka. Program pri prikazovanju digitalnih kanalov v tabeli in grafikonu vedno projicira dogodke na progovno točko, zato se lahko zgodi, da se podatka za čas v prikazu in pogovornem oknu med seboj rahlo razlikujeta. Podatek za čas v pogovornem oknu dogodka je vedno natančnejši od navedbe v tabeli oziroma grafikonu.

4.3.7 Prikaz baliz

4.3.8 Tiskanje

4.3.8.1 Tiskanje tabele

Program pri tiskanju tabel ne uporablja grafičnega načina (kakršen je uporabljen na zaslonu), temveč zaradi večje hitrosti tiskanja izriše tabelo s pomočjo znakov.

ADS2

DEUTA-WERKE 104

Uporabnik lahko pri tiskanju nastavlja naslednje parametre: Anfang („Začetek“): položaj v tabeli, od katerega naprej naj bo tabela natisnjena (v kilometrih). Ta mora ležati znotraj voznega odseka (ki je prikazan eno vrstico nižje). Anz. Zeilen („Št. vrstic“): število vrstic podatkov, ki naj jih program pošlje tiskalniku. Tabela mora vsebovati najmanj eno vrstico. Največje število vrstic, ki jih je mogoče natisniti, je število vrstic od vnesenega začetnega položaja do konca odseka (to število je izpisano desno od vnosnega polja). Program po vnosu nove začetne točke število samodejno posodobi. Listenform („Oblika seznama“): tabelo je mogoče natisniti tako na posamičnih listih kot na neskončnem papirju. Program pri tiskanju na posamične liste na vsako stran natisne glavo, pri tiskanju na neskončni papir pa se slednja pojavi le enkrat. Seitenlänge („Dolžina strani“): podatek o dolžini strani je pomemben le pri tiskanju na posamične liste. Vrednost dolžine mora biti večja od dolžine glave, saj tabele v nasprotnem primeru ni mogoče natisniti! Seitenvorschübe ausgeben („Pošlji pomik strani“): če je to polje označeno, program tiskalniku na koncu vsake strani pošlje znak za pomik na novo stran (‚form feed‘). Pause zwischen den Seiten („Odmor med stranmi“): če je aktivirano to polje, program po tiskanju vsake strani čaka na potrditev nadaljevanja tiskanja. Ta možnost je zelo primerna pri tiskanju na tiskalnike brez samodejnega podajalca papirja. Blockgrafikzeichen verwenden („Uporabi blokovne elemente“): Večina tiskalnikov je v besedilnem načinu tiskanja opremljena z razširjenim naborom znakov IBM. Slednji vsebuje simbole, s pomočjo katerih je mogoče tudi v besedilnem načinu natisniti obrobe tabel. Takšne tabele so mnogo lepše in preglednejše od tabel, natisnjenih brez uporabe blokovnih simbolov. V primeru, da vaš tiskalnik omenjenega nabora znakov ne podpira, to polje počistite. Tudi sicer lahko to polje počistite, če se na primer zaradi uporabe razširjenega nabora znakov podaljša čas tiskanja tabele (le pri nekaterih tiskalnikih).

ADS2

DEUTA-WERKE 105

Slika 4.3.8/1

Program omogoča tiskanje neposredno na vrata tiskalnika, lahko pa tudi v datoteko (polje „Ausgabe in eine Datei“ oz. „Natisni v datoteko“). Ker program tabelo tiska v besedilnem načinu, mu ni treba poznati vrste in proizvajalca tiskalnika. Program tiskalniku ne pošilja nobenih drugih krmilnih znakov; uporabnik mora vse nastavitve (npr. kakovost tiska, dvosmerni tisk, širina tiska itd.) opraviti na tiskalniku samem.

Tiskanje tabele je mogoče zagnati z ‚Ok!‘ ali ‚F10‘. V spodnji vrstici okna je prikazana trenutna številka vrstice. Tiskanje je mogoče kadarkoli prekiniti z ‚Abbruch‘ oz. ‚Esc‘. Program pri tem ne izbriše medpomnilnika tiskalnika, kar pomeni, da lahko le-ta pred zaustavitvijo tiskanja natisne tudi še nekaj strani.

Program pri izbiri možnosti tiskanja v datoteko podatkov ne pošilja na vrata tiskalnika, temveč jih shranjuje v izbrano datoteko. Če ta že obstaja, mora uporabnik najprej potrditi brisanje stare datoteke. Privzeto ime izhodne datoteke je ‚REPORT\TABELLE.TXT‘. Ime ‚TABELLE‘ je mogoče spremeniti v katerokoli drugo ime, vendar vam priporočamo, da pustite podatka za pot (‚REPORT‘) in končnico (‚.TXT‘) datoteke nespremenjena, saj urejevalnik besedila, zagnan iz skupne lupine programskega paketa, išče datoteke v tem imeniku in s to končnico.

ADS2

DEUTA-WERKE 106

Primer izpisa tabele na tiskalniku: File : E112153B.BRO Loko. : 112153 03.03.93 12:16:00 1. vrstica

Radø : 1250 DSK-SW-Nr. SW 09-002/L 2. vrstica

PC : 03.03.93 20:57 to: 03.03.93 20:33:20 3. vrstica

Time : +00:00:00 DSK : 03.03.93 20:58 88.535 km *) 4. vrstica

1 / 1 17.05.94 08:13:58 03.03.93 5. vrstica

Geschwindigkeit Speed v km/h Beeinfl. 1000 Hz Zv 1000H V Bed. WachsamkeitsT Zw Wachs W Beeinfl. 500 Hz Zg 500Hz G Bed. Befehlstaste Zb Befeh B Hauptluft. gefüllt Z Luft L Zwangsbremsung Zz Z Br. Z Bed. Freitaste Zfr Frei F V_ist > Üw(l000Hz Zg1 1000 v V_ist Üw (500Hz) Zg2 500 g Funktionsprüfung Zfp FPru P Zugschaiterst. O Zo obere O Zugschalterst. M Zm mittl M Zugschalterst. U Zu unter U Einschalten lndusi Ze lnd-E E Führerstand 1 Zfl Fst1 1 Führerstand 2 Zf2 Fst2 2 Störsammelmeldung Zst Stoe Ö Kopfdaten Teil 2 Kopfdat2 b Start/Stop StarStop s

Dist.[km Time Speed VWGBLZFvgPOMUE12Öbs

0.005 18:30:41 - - - - - L- - --- O - U-------- 0.006 18:30:41 2.0 - - - - L- - --- O - U-------s 0.010 18:30:45 - - - - - L- - --- O - - -------- 0.015 18:30:48 5.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.030 18:30:55 8.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.080 18:31:15 9.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.085 18:31:22 0.0 - - - - L- - --- O - - -------s 0.091 18:32:58 6.0 - - - - L- - --- O - - -------s 0.095 18:32:59 12.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.105 18:33:01 16.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.115 18:33:03 20.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.125 18:33:04 23.0 - - - - L- - --- O - - -------- 0.145 18:33:07 26.0 - - - - L- - --- O - - --------

Tabela 4.3.8/1

Pri zgoraj natisnjeni tabeli je bila možnost uporabe blokovnih elementov izključena.

ADS2

DEUTA-WERKE 107

Izpis je sestavljen iz treh skupin:

- glava strani: identifikator voznega odseka, tekoča številka strani

1. vrstica: ime datoteke, št. lokomotive, začetni datum odseka;

2. vrstica: korekcija premera koles, korekcija poti (po potrebi v oklepaju), programska številka DSK, začetni kilometer odseka;

3. vrstica: datum odčitavanja, končni datum odseka;

4. vrstica: korekcija časa, datum odčitavanja iz DSK, končni kilometer odseka

5. vrstica: številka strani, datum analize oziroma tiskanja, datum tabele, ki se nanaša se na prvo vrstico.

- Legenda: imena, kratka imena, enote in karakteristični znaki uporabljenih kanalov.

- Tabela: tabela.

V stolpcu tabele s podatki o kilometrih se lahko pojavi znak ‚*‘, ki pomeni, da je bila pri tem podatku izvršena normalizacija poti (gl. pogl. 4.3.4).

Program pri tiskanju daljših tabel na posamične liste natisne glavo na vsaki strani, legendo pa le na prvi. Vse strani so opremljene tako s številko trenutne strani kot tudi s skupnim številom vseh natisnjenih strani.

4.3.8.2 Tiskanje posebnih podatkov

Program ‚posebne podatke‘: podatke glave in napake DSK, start/stop podatkovne zapise in balize

v tabelah in grafikonih ne prikazuje v polnem obsegu. Podatki glave so prikazani brez napak DSK, dogodki pa le kot digitalna sled. Popolne podatke je mogoče iz baze podatkov dobiti le s pomočjo ukaza ‚Sonderdaten drucken‘ (‚Natisni posebne podatke‘). Uporabniku podatkov ni treba tiskati na tiskalnik; kot izhodno napravo lahko uporabi tudi datoteko.

ADS2

DEUTA-WERKE 108

Program pošilja tiskalniku vedno čisto ASCII besedilo brez kakršnihkoli krmilnih znakov. Uporabnik lahko izbira med naslednjimi nastavitvami: - koliko vrstic naj bo natisnjenih, - ali bo pri tiskanju uporabljen neskončen papir ali pa posamični

listi, - pri posamičnih listih: koliko „uporabnih“ vrstic je mogoče

natisniti na stran, - ali naj program tiskalniku ob koncu vsake strani pošlje znak za

pomik na novo stran (‚form feed‘), - ali se mora tiskalnik po tiskanju vsake strani ustaviti (npr. zato,

ker je treba vložiti nov list papirja), - ali naj program pri tiskanju uporablja blokovne elemente

razširjenega nabora znakov, - ali naj program tiska neposredno na tiskalnik ali pa v datoteko.

Slika 4.3.8.2/1

Parametri v pogovornem oknu so podobni tistim pod poglavjem 4.3.7.1, zato tu ne bodo še enkrat našteti oziroma pojasnjeni.

ADS2

DEUTA-WERKE 109

4.3.8.3 Izpis podatkov kanala v obrazec

S pomočjo tega ukaza je mogoče shraniti vrednosti veljavnih kanalov določene točke poti v besedilno datoteko. Kanale, katerih vrednosti naj bodo natisnjene, je mogoče določiti s pomočjo uporabniško definirane ‚datoteke priredb‘ poljubnega imena in končnice ‚.FRM‘. Namestitveni program je na trdi disk že prekopiral vzorčno datoteko (‚TEST.FRM‘).

Slika 4.3.8.3/1

Na zgornji sliki je prikazano pogovorno okno ukaza, namenjeno vnosu parametrov. Po kliku gumba ‚Suchen‘ je mogoče s pomočjo izbirnega okna poiskati ustrezno datoteko s priredbami. Ime datoteke je mogoče tudi vtipkati (polje ‚Name des Formblattes‘). Nato je treba vnesti ime izhodne datoteke. Končnice datotek so nespremenljive.

Z ‚Ok!‘ je mogoče zagnati postopek obdelave datoteke priredb oziroma prenos podatkov, ki so označeni s kurzorjem grafikona ali ki se nahajajo v prvi vrstici tabele, v izhodno datoteko.

V datoteki priredb morajo biti uporabljena kratka imena kanalov. Rezultat izpisa v izhodno datoteko je enak tabelaričnem prikazu.

Program obravnava besedilo v vrsticah datoteke priredb kot komentarje, pri znanih imenih kanalov, postavljenih med znaka \..\, pa vstavi trenutno vrednost kanala. V primeru, da program med obdelavo datoteke priredb naleti na neznano ime kanala, se na zaslonu pojavi sporočilo ‚Eintrag nicht gefunden‘ (‚Ni bilo mogoče najti vnosa‘); v izhodni datoteki so pri neznanih imenih kanalov shranjeni vprašaji.

ADS2

DEUTA-WERKE 110

4.4 Analiza podatkov v grafični obliki Najzanimivejši in najuporabnejši del programa za analizo je ravno možnost analiziranja podatkov v grafični obliki. Grafikon, v katerem so podatki predstavljeni, je – podobno kot tabela – opremljen z lastno menijsko vrstico. Mnogo funkcij obeh vrst analiz je enakih, zato so te so opisane le pod poglavjem 4.3. Meni grafikona vsebuje naslednje ukaze (gl. naslednjo stran):

ADS2

DEUTA-WERKE 111

Št. Ime menija Ime ukaza Sl. ime menija ime ukaza Bližnjica Predpogoj Opis

1.1. Hilfe zur Tastaturbedienung Pomoč Uporaba tipkovnice Alt-F1 - prikaz najpomembnejših tipk oziroma bližnjic

1.2. Bedienung mir Maus Uporaba miške - pojasnilo k uporabi miške

1.3. zur Auswahl eines Formulars Izbiranje obrazca Sh-F1 - prikaz šestih najpomembnejših vrst obrazcev

1 .d. zur Kanalauswahl Izbiranje kanala F1 - prikaz pomoči v zvezi z izbiranjem kanalov

1.5. Verdichtungsfunktionen Funkcije za

zgoščevanje - pojasnila k zgoščevanju

1.6. aktuelle Kanalnamen Trenutna imena

kanalov - prikaz seznama vseh imen kanalov v voznem odseku

2.1. Einstellungen Formular laden Nastavitve Naloži obrazec - nalaganje že izdelanega obrazca

2.2. Kanalauswahl ändern Spremeni izbiro

kanalov naložen obrazec urejanje imena obrazca in uporabljenih kanalov

2.3. Neu erstellen Nov obrazec - izdelava novega obrazca ‚NEU.TAB‘ 2.4. Formular speichern Shrani obrazec naložen obrazec shranjevanje obrazca

2.5. Layout laden Naloži postavitev naložen obrazec nalaganje grafične postavitve (nastavitev prikaza) s trdega diska

2.6. Farben/Symbole Barve/simboli -"- določanje barv in simbolov krivulje 2.7. Layout Speichern Shrani prikaz -"- shranjevanja grafične postavitve na trdi disk

2.8. Verdichtung X-Achse Zgoščevanje po osi

x -"- nastavljanje zgoščevanja in števila točk grafikona

2.9. Verdichtungsfunktionen X-Achse

Funkcija zgoščevanja po osi x

-"- izbira funkcije, uporabljene pri zgoščevanju osi

2.10. X-Gitterlinien Mrežne črte po osi x vklop/izklop mrežnih črt po osi x

2.11. Skalierung Y-Achse Sprememba merila

po osi y -"- spreminjanje merila grafikona po osi y

2.12. Y-Gitterlinien Mrežne črte po osi y vklop/izklop mrežnih črt po osi y

2.13. Weg normieren Normaliziraj pot -"- določanje absolutne točke poti trenutnega zapisa

3.1. Abschnitt Anfang des Abschnittes Prikaz Začetek Alt-F5 naložen obrazec pomik na začetek odseka

3.2. 80% eines Bildes zurück 80% nazaj Sh-F5 -"- pomik za 80% izreza slike nazaj

3.3. 10% eines Bildes zurück 10% nazaj F5 -"- pomik za 10% izreza slike nazaj

3.4. 10% eines Bildes weiter 10% naprej F6 -"- pomik za 10% izreza slike naprej

3.5. 80% eines Bildes weiter 80% naprej Sh-F6 -"- pomik za 80% izreza slike naprej

3.6. Ende des Abschnittes Konec Alt-F6 -"- pomik do zadnjega podatkovnega zapisa

3.7. Ausschnitt vergrößern Povečaj F2 -"- določanje faktorja povečave prikaza

3.8. Vergrößern widerrufen Prekliči povečavo Sh-F2 povečan prikaz nazaj k prejšnjemu prikazu

4.1. Cursor Anzeigecursor Kurzor Po krivulji -"- vključevanje premikanja kurzorja grafikona samo po krivulji

4.2. Ausschnitt wählen Izberi izrez -"- vključevanje prostega premikanja kurzorja grafikona

5.1. Suchen Suchen nach .. Najdi Najdi .. F7 -"- iskanje določenih vrednosti 5.2. Suche wiederholen Ponovi Alt-F7 -"- ponavljanje iskanja z nespremenjenimi nastavitvami

6.1. Sonderdaten

Kopfdaten anzeigen Posebni podatki Prikaži glavo F8 - prikaz podatkov glave; možnost vnašanja korekcije

premera koles 6.2. Start/Stop Start/stop Sh-F8 (*) prikaz podatkovnih zapisov start/stop

7.1. Drucken Grafik drucken Natisni Grafikon tiskanje grafikona

7.2. Kopfdaten anhängen Pripni podatke

glave tiskanje podatkov glave na naslednji strani

7.3. alle Kopfdaten Vse podatke glave - tiskanje napak DSK 7.4. Start/Stop drucken Start/stop tiskanje podatkovnih zapisov start/stop 7.5. - - - - 7.6. - - - -

7.7. Ausgabe in Formblatt V obrazec (*) tiskanje trenutnih vrednosti v skladu z datoteko

priredb

8.1 Zurück.. ins Hauptmenü Nazaj .. v glavni meni Esc - izhod iz grafičnega načina prikaza 8.2. zur Tabelle k tabeli Alt-F10 - prikaz podatkov v tabelarični obliki 8.3. zur anderen Grafik k drugem grafikonu Ctrl-F10 - prikaz podatkov v drugi vrsti grafikona

Tabela 4.4/1 (*) : Te podatkovne zapise (dogodkovne kanale) je mogoče

izbrati le, če: - je izbran obrazec, ki vsebuje naštete kanale in - se ti kanali dejansko pojavljajo v trenutnem odseku.

ADS2

DEUTA-WERKE 112

Slika 4.4/1

Slika 4.4/2

ADS2

DEUTA-WERKE 113

Na zgornji slikah sta prikazana dva značilna grafikona. Zgornja slika prikazuje grafikon s 4 analognimi in 8 digitalnimi kanali, spodnja pa grafikon z 2 analognima in 24 digitalnimi kanali.

Pri „grafikonu 1“ je lahko pri obrazcih, ki vsebujejo več kot 8 digitalnih sledi, prikazana le skupina z 8 digitalnimi kanali, medtem ko je pri „grafikonu 2“ vedno prikazanih 24 digitalnih kanalov.

V oknu se nahajajo še 4 skupine elementov, s pomočjo katerih je mogoče vplivati na prikaz grafikona: - Izbirni gumb za os x: funkcija tega je identična funkciji

ustreznega menijskega ukaza, vendar gumb služi hkrati tudi kot prikazovalni element.

- Vnosno polje za zgoščevanje („Verd.:“): to polje se nahaja v zgornjem desnem kotu zaslona; njegova funkcija je enaka funkciji menijskega ukaza „Einstellung → Verdichtung X-Achse“ („Nastavitve → Zgoščevanje po osi x“), hkrati pa služi tudi element za prikazovanje trenutne vrednosti.

- Polje za vnos skupine („Gruppe“): pri obrazcih z več kot 8 digitalnimi kanali je mogoče s pomočjo tega polja izbrati skupino želenih 8 kanalov.

- Premikanje slikovnega izreza: funkcije gumbov v tej skupini pogovornega okna so enake funkcijam ukazov v meniju „Ausschnitte“ („Prikaz“) (gumbi :<, <<, <, >, >>, >: – gl. pogl. 4.4.5).

V zgornjem okencu so prikazani analogni kanali, v spodnjem pa digitalne sledi. Vse točke, registrirane v DSK, so prikazane na grafikonu in povezane s črto. Program krivulje pri tem ne interpolira, niti je ne zgladi. Registrirane podatke je mogoče po želji označiti s simboli (gl. pogl. 4.4.4).

Na levi strani so okna se – če je kurzor grafikona v načinu „po krivulji“ – izpisujejo trenutne vrednosti. V levem stolpcu se izpisujejo trenutne vrednosti na položaju rdečega kurzorja (‚Cursor 1‘), v desnem pa razlika med vrednostima obeh kurzorjev (‚C2 - C1‘). Razlika v času je prikazana brez predznaka. Največja vrednost, ki jo je mogoče prikazati, je 99:59:59.

ADS2

DEUTA-WERKE 114

Pri analognih kanalih se lahko včasih zgodi, da kakšna od točk nima nobene definirane vrednosti. To se zgodi na primer pri izračunavanju novega kanal za pospešek, ko imata dva podatkovna zapisa enak čas. Nedefinirane vrednosti so prikazane z znakom ‚-‘. Program lahko izračuna razliko med vrednostima le, če oba kurzorja kažeta na definirano vrednost.

Program pri digitalnih kanalih v levem stolpcu izpisuje število dogodkov (digitalna vrednost ‚1‘), To število velja za celoten vozni odsek in ne le za vidni del tega. Program odčita število dogodkov iz prve zgoščene vrednosti (‚compr 1‘), zato lahko stolpec v primeru, da je bila ta vrednost spremenjena, prikazuje tudi drugačno vrednost. V drugem stolpcu digitalnih kanalov je prikazana trenutna vrednost pri položaju kurzorja 1.

Med obema vrstama kurzorja je mogoče preklapljati s pomočjo ukazov v meniju „Cursor“.

V načinu ‚Bildausschnitt wählen‘ (‚Izberi izrez‘) je mogoče izbirno črto prosto premikati (prikaz trenutnih vrednosti je v tem primeru izključen), v načinu ‚Anzeigecursor‘ (‚Po krivulji‘) pa se kurzor vedno samodejno postavi na izmerjeno točko analognega kanala (gl. tudi pogl. 4.4.1).

Vsi obstoječi podatki digitalnih kanalov so v grafikonu povezani s črto. Pri tem lahko pride do dveh, na prvi pogled nenavadnih pojavov:

Naraščanje digitalne sledi v dolgi poševni črti:

Vrednost digitalnega kanala je lahko po definiciji vedno enaka le ‚0‘ ali ‚1‘. V primeru, da med dvema spremembama stanja ni nobenega podatka oziroma točke, pa program dve sosednji točki, katerih stanji sta znani, povezati s poševno črto. Če sta obe spremembi stanj prikazani zelo daleč narazen (linearen prikaz časa v abscisi grafikona), kar se zgodi na primer pri zelo majhni hitrosti ali mirovanju vlaka, je lahko poševna črta, ki povezuje takšni stanji, zelo dolga.

ADS2

DEUTA-WERKE 115

Digitalna sled vsebuje navpične črte:

Možen je tudi obraten pojav – pri linearni osi poti so vse spremembe stanj, do katerih je prišlo v času mirovanja vlaka, narisane v isti točki osi x in povezane z navpično črto. Tovrstne dogodke je mogoče narisati ločeno le z uporabo linearne časovne osi.

Nad grafikonom so izpisani naslednji podatki: datum, številka lokomotive, vrsta abscise (osi x) in trenutno izbrana vrsta zgoščevanja. Datum se – podobno kot pri tabelaričnem prikazu – nanaša na položaj kurzorja (tu na kurzor 1), vrstica pod grafikonom pa ustreza navpičnemu drsniku tabelaričnega prikaza. Z njeno pomočjo je mogoče nastaviti trenutni položaj in velikost slikovnega izreza znotraj voznega odseka.

4.4.1 Premikanje kurzorja

Področje oziroma okno, v katerem je prikazan grafikon, je – podobno kot gumbi, seznami itd. – tudi element, ki ga je mogoče izbrati oziroma uporabljati. S premikanjem izbirnih črt je mogoče prikazovati trenutne vrednosti in razlike, črti pa je mogoče hkrati uporabiti tudi izbiranju področja za povečavo prikaza. Program kurzor – v skladu s privzetimi nastavitvami – vedno premika vzdolž krivulje Ta način je imenovan ‚Anzeigecursor‘ oz. ‚Po krivulji‘ in ga ni mogoče uporabiti pri izbiranju področja. Temu je namenjen način ‚Ausschnitt wählen‘ (‚Izberi izrez‘). Program v tem načinu ne prikazuje vrednosti po osi y. Med obema načinoma je mogoče preklapljati s pomočjo ukazov v meniju ‚Cursor‘. Trenutno izbrani način je označen s „kljukico“.

Če želi uporabnik premikati kurzor v grafikonu tudi s tipkovnico, mora biti ta izbran kot trenutno aktivni element okna. Med posameznimi elementi okna se je mogoče premikati s pritiskanjem tipke ‚Tab‘. Slednjo je treba pritisniti tolikokrat, da program izbere grafikon (na robu risalne površine se pojavita trikotnika). Kurzorjev pri digitalnih sledeh ni mogoče neposredno premikati, saj so povezani s premiki rdečega kurzorja analognega grafikona.

ADS2

DEUTA-WERKE 116

Za uporabo tipkovnice velja:

Kurzor vzdolž krivulje:

Tipka/bližnjica Pomen/funkcija

← premik za eno točko v levo oziroma nazaj

→ premik za eno točko v desno oziroma naprej

Shift + ← premik za 10 točk nazaj

Shift + → premik za 10 točk naprej

Home premik do levega roba izreza

Konec premik do desnega roba izreza

PageUp/PageDn preklop med obema vrstama kurzorjev

Shift + PageUp/PageDn premik do naslednje/prejšnje krivulje v grafikonu

Tabela 4.4.1/1

Kurzor za določanje izseka:

Tipka/kombinacija tipk Pomen/funkcija

←, →, ↑ ali ↓ premik kurzorja za večji korak

Shift + ←, →, ↑ oz. ↓ premik kurzorja za manjši korak

Ctrl + ←, →, ↑ oz. ↓ premik kurzorja do ustreznega roba izreza

PageUp/PageDn preklop med obema vrstama kurzorjev

Tabela 4.4.1/2

Rdeči kurzor (kurzor 1) prikazuje trenutni položaj v grafikonu. Program pri preklopu v tabelarični način prikaza uporabi ta položaj za prvo vrstico tabele. Ukaz za iskanje podatkov postavi na najdeno oziroma končno točko le rdeči kurzor.

Pri posodabljanju grafikona (npr. po premiku kurzorja v tabeli, iskanju itd.) velja:

Kurzor se mora vedno nahajati v vidnem izrezu. V primeru, da zadnji izrez vsebuje tudi novi položaj kurzorja, ostane prikaz grafikona nespremenjen (premakne se le kurzor). Če pa novi položaj kurzorja leži izven vidnega polja starega slikovnega izreza, program posodobi prikaz grafikona, tako se kurzor nahaja približno na tretjini novega izreza.

ADS2

DEUTA-WERKE 117

Obrazci

Program – podobno kot pri tabelaričnem prikazu podatkov – omogoča izdelavo in uporabo obrazcev. Za podrobnejše informacije v zvezi z osnovnimi ukazi za delo z obrazci:

Nov obrazec, Spremeni seznam kanalov, Naloži obrazec in Shrani obrazec.

gl. poglavje 4.3.2. Program uporablja pri prikazovanju grafikonov še dve dodatni možnosti obrazcev:

funkcije zgoščevanja in spreminjanje merila po osi y

4.4.2 Funkcije zgoščevanja

Zgoščevanje podatkov je zelo pripravna možnost, ki omogoča uporabniku boljši pregled nad daljšim voznim odsekom. Program pri zgoščevanju vedno združi večje število izvirnih podatkov v eno samo številko.

Slika 4.4.2/1

Pri zgoščevanju pride vedno do izgub podatkov, ki pa jih je mogoče na najmanjšo možno mero zmanjšati z izbiro ustrezne funkcije. Uporabniku so na voljo naslednje:

Analogni kanali: - Mittelwert („srednja vrednost“) – privzeta funkcija,

- Minimum („minimum“) ali - Maximum („maksimum“);

ADS2

DEUTA-WERKE 118

Digitalni kanali: - ODER („ALI“) – privzeta funkcija, - UND („IN“) ali - Verändert („spremembe“).

Uporaba katere funkcije je primerna za kateri kanal, je odvisno od namena analize. Uporaba srednje vrednosti omogoča na primer najbolj realističen prikaz poteka vožnje pri hitrostni analizi, vendar so podatki o največjih hitrostih in mirovanju vlaka prikazani popačeno. Pri uporabi funkcije ‚minimum‘ so prikazana vsa mirovanja vlaka, vendar iz grafikona ni mogoče odčitati največjih hitrosti. Na spodnji sliki je prikazan grafikon analognih vrednosti, kjer je bil isti hitrostni kanal zgoščen z uporabo dveh različnih funkcij (za faktor 5).

Slika 4.4.2/2

Pri zgoščevanju digitalnih kanalov, katerih vrednost je praviloma ‚0‘ – in kjer ‚1‘ prikazuje pojav dogodka – je najbolj smiselna uporaba funkcije ‚ALI‘. Pri uporabi te funkcije ostanejo vsi dogodki ohranjeni. V obratnem primeru – ko je vrednost kanala praviloma ‚1‘ – ob pojavu dogodka pa se postavi na ‚0‘ – pa ima omenjeno lastnost ohranjanja dogodkov funkcija ‚IN‘.

Tretja funkcija zgoščevanja – ‚spremembe‘ – deluje na naslednji način: vsakič, ko program v intervalu, ki ga „zgoščuje“, zazna spremembo stanja (iz ‚0‘ v ‚1‘ oz. iz ‚1‘ v ‚0‘), je prikazana ‚1‘, sicer pa ‚0‘. S pomočjo funkcije ‚spremembe‘ je mogoče tudi pri zelo visokih faktorjih zgoščevanja ugotoviti, ali je v digitalni sledi prišlo do kakšnih sprememb stanja ali ne. POZOR: program pri uporabi tega načina ne zazna

sprememb, ki se nahajajo točno na meji med dvema intervaloma. Rezultat zgoščevanja s funkcijo ‚spremembe‘ in faktorjem ‚1‘ bi bil torej v vsakem primeru enak ‚0‘. To se ne zgodi, saj program pri nastavljenem faktorju ‚1‘ ne opravi nikakršnega zgoščevanja podatkov.

Izbrana funkcija zgoščevanja je shranjena v obrazcu.

ADS2

DEUTA-WERKE 119

4.4.3 Spreminjanje merila po osi y

Zato, da je mogoče na grafikonu hkrati prikazati do štiri različne analogne kanale, je treba podatke slednjih pogosto pretvoriti, tako da zavzemajo isto zalogo vrednosti. Spreminjanje merila po osi y omogoča znatno izboljšanje preglednosti grafikona. Program pusti vse dejanske vrednosti pri tem nespremenjene.

Slika 4.4.3/1

Program uporabi pri spreminjanju merila po osi y linearno funkcijo, ki je – podobno kot izbrana funkcija zgoščevanja – shranjena v datoteki obrazca. Uporabnik lahko spreminja naslednje parametre: - zalogo vrednosti prikazane osi y: v spodnjem primer je bil

izbran prikaz vrednosti osi od 0 do 150; - funkcijo spreminjanja merila, s pomočjo katere bo program

preslikal izmerjene oziroma originalne vrednosti v prikazano zalogo vrednosti.

Slika 4.4.3/2

ADS2

DEUTA-WERKE 120

V zgornjem primeru so isti podatki za hitrost narisani dvakrat, pri čemer velja:

Kanal Izmerjena vrednost Izračun Prikazana vrednost

hitrost 110 km/h 110 * 0.50 + 60.0 110

ista hitrost 110 km/h 110 * 1.00 + 00.0 110

Tabela 4.4.3/1

ADS2

DEUTA-WERKE 121

4.4.4 Grafična postavitev (zgoščevanje po osi x, pot/čas in barve/simboli)

Uporabnik ima možnost individualnega konfiguriranja prikaza podatkov v grafikonih. Vse parametre, ki jih lahko pri tem nastavi, imenujemo s skupno besedo „grafična postavitev“ oziroma „layout“. Uporabnik lahko spreminja naslednje parametre: - vrsto osi x (os poti ali os časa), - prikazano količino podatkov (s pomočjo zgoščevanja in števila

točk) in - barve in simbole za krivulje.

Trenutne različice enot DSK podatke vedno shranjujejo v odvisnosti od poti. To pomeni, da takrat, ko vlak pripelje do določene točke proge, enota DSK na registrirni disketi shrani en podatkovni zapis. Zapis vključuje tudi informacijo o času, ki je zaokrožena na sekundo. Natančnejšo časovno os je mogoče z aproksimacijo poteka vožnje izračunati s pomočjo ukaza ‚Berechnungen → Zeitachse‘ (‚Izračuni → Časovna os‘). Tako izračunani vozni odseki imajo sedaj dve možni referenčni oziroma primerjalni osi: pot in čas. Praviloma je hkrati možen linearen prikaz le ene od osi (razen pri vožnji s konstantno hitrostjo), pri čemer lahko uporabnik izbere, katera os naj bo prikazana linearno. Vrednosti osi y ostanejo pri preklapljanju med obema možnostima v vsakem primeru nespremenjene, premaknejo se le v smeri osi x. Pri preklopu v časovni način prikaza so področja relativno počasne vožnje prikazana širše, področja hitrejše vožnje pa ožje.

Zgoščevanje po osi x

Uporabniku sta na voljo dve različni možnosti prikazovanja celotnega (daljšega) voznega odseka na enem samem zaslonu. Prva možnost je uporaba funkcije zgoščevanja, druga pa prikaz večjega števila točk.

ADS2

DEUTA-WERKE 122

Program omogoča nastavljanje števila prikazanih točk v smeri X. Privzeta vrednost programa je 100, kar pomeni, da program iz podatkovnega niza vedno prebere 100 točk na kanal in jih prikaže na zaslonu. To število vključuje tudi nedefinirane vrednosti pri analognih kanalih. Koliko metrov oziroma sekund je vsebovanih v 100 podatkovnih zapisih, je odvisno od snemalne ločljivosti oziroma rastra enote DSK (in posledično od hitrosti). Možno je torej, da slikovni izsek na zaslonu, na katerem je prikazanih 100 točk, prikazuje le 500 metrov poti, pri naslednjem izseku pa je prikazana že dolžina 1000 metrov.

Slika 4.4.4/1

Pozor:

Prikaz grafikona je pomnilniško zelo zahteven, zato števila prikazanih točk ni mogoče nastaviti na poljubno vrednost. Program za analizo je omejen na največ 500 točk. Pri računalnikih z zelo omejenim pomnilnikom ne bo mogoče doseči niti te zgornje meje – program v tem primeru prekine osveževanje zaslona s sporočilom o napaki. Uporabnik lahko kljub temu uporablja krivulje, ki jih je program izrisal do prekinitve.

V pomnilniško najmanj zmogljivih računalniških konfiguracijah začne program z izdelavo grafikona prav na koncu razpoložljivega pomnilnika. Program v tem primeru ne bo imel dovolj pomnilnika niti za prikaz sporočila o napaki, zato bo uporabnika nanjo opozoril s piskom. Pisk torej pomeni, da je programu zmanjkalo pomnilnika. V tem primeru večinoma ni več mogoče odpreti niti oken za prikaz posebnih podatkov.

ADS2

DEUTA-WERKE 123

S pomočjo faktorja zgoščevanja je mogoče določiti, koliko točk naj program združi v eno samo. Vnaprej je nastavljena vrednost ‚1‘ (brez zgoščevanja). Če uporabnik vnese faktor > 1 (vključeno zgoščevanje), potem program pri zgoščevanju po osi x uporabi funkcije, opisane v prejšnjem poglavju. S pomočjo zgoščevanja je mogoče na zaslonu prikazati tudi do 1000x večja področja voznega odseka. Zgoščevanje je računsko zahtevna operacija, ki pa ne zahteva dodatnega pomnilnika, zato jo je mogoče uporabiti na vseh sistemih.

Program samodejno spremeni vodoravno merilo osi x, tako da prva točka leži na skrajnem levem, zadnja točka pa na skrajnem desnem koncu slike. Program v primeru, da uporabnik nastavi večje število točk, kot pa jih je (po zgoščevanju) dejansko shranjenih, točke raztegne, tako da krivulja vedno zavzema celotno širino zaslona. Pri povečevanju števila prikazanih točk velja: če je na zaslonu prikazan konec datoteke, uporabnik pa poveča število točk, na zaslonu ni vidne nobene spremembe, vse dokler uporabnik izreza slike ne premakne nazaj.

Barve in simboli:

Slika 4.4.4/2

ADS2

DEUTA-WERKE 124

Program omogoča tudi individualno nastavljanje barv krivulj grafikona. Pri tem je mogoče skupinam kanalov, ki tvorijo logično celoto, prirediti točno določene barve, s pomočjo katerih je mogoče brez težav ločiti eno skupino od druge. Včasih pa je potrebno barvo prilagoditi tudi uporabljenemu zaslonu oziroma grafični kartici. Analognim kanalom je mogoče prirediti tudi ustrezen simbol, ki ga program nato uporabi pri označevanju vsake od točk krivulje. Na ta način je mogoče na zaslonu prikazati hitrostno odvisnost rastra oziroma ločljivosti shranjevanja podatkov.

Pri grafičnem prikazu 24 digitalnih kanalov so kanalom 1+x, 9+x in 17+x prirejene iste barve.

Nalaganje in shranjevanje grafične postavitve:

Program omogoča shranjevanje vseh uporabniških nastavitev grafične postavitve na trdi disk računalnika. Nalaganju postavitve je namenjen isti ukaz kot nalaganju obrazca; ustrezno pogovorno okno je prikazano pod poglavjem 4.3.2. Končnica datoteke je nespremenljiva (‚.LAY‘), programu pa je že priložen primer takšne datoteke (‚OCEAN.LAY‘).

Program po končanem nalaganju nove postavitve vedno osveži celoten zaslon, saj mora na novo izračunati funkcije zgoščevanja. Pri tem začne podatke vedno risati pri začetku voznega odseka.

Slika 4.4.4/3

ADS2

DEUTA-WERKE 125

Pri shranjevanju grafične postavitve mora uporabnik vnesti ime izhodne datoteke, ki mu program samodejno doda končnico ‚.LAY‘ (ročni vnos končnice ni dovoljen!). Datoteka grafične postavitve se vedno shrani v programski imenik programa za analizo. Program uporabnika v primeru, da na trdem disku najde datoteko z istim imenom, najprej vpraša, ali naj staro datoteko prepiše.

Privzeta datoteka grafične postavitve programa je „DEFAULT.LAY“. Če želite namesto privzete grafične postavitve uporabljati lastno, lahko spremenjeno postavitev shranite pod tem imenom.

Primer prikaza grafikona z linearno časovno osjo:

Slika 4.4.4/4

Na zgornji sliki je prikazan isti potek vožnje, kot na slikah 4.4/1 in 4.4/2 na začetku tega poglavja, vendar tu v časovnem načinu (t.j. s „časovno“ osjo). Z zgornje slike je jasno razvidno, kako je program raztegnil prikaz mirovanja vlaka. Področje hitre vožnje (na začetku grafikona) je temu ustrezno prikazano bolj strnjeno. Vse trenutne vrednosti točk krivulje (pri premikanju kurzorja po krivulji) so kljub očitni razliki med oblikama obeh krivulj enake.

ADS2

DEUTA-WERKE 126

4.4.5 Premikanje/spreminjanje slikovnega izreza

V večini primerov vsebujejo vozni odseki mnogo več podatkov, kot pa jih je mogoče brez zgoščevanja prikazati na enem samem zaslonu. Tudi pri grafikonu je zato – podobno kot pri tabeli – mogoče premikati trenutno vidno področje celotnega odseka. Ker so smerne tipke na tipkovnici rezervirane za premikanje kurzorja grafikona, sta premikanju slikovnega izreza namenjeni tipki ‚F5‘ in ‚F6‘. S hkratnim pritiskom tipke ‚Shift‘ oziroma ‚Alt‘ je mogoče korake premikanja po grafikonu še povečati. Dolžina enega koraka (10 do 80%) je pri tem odvisna od števila prikazanih točk, ne od dolžine osi x.

Pri premiku na konec voznega odseka (‚Alt-F6‘) je zadnja točka odseka vedno vidna na skrajnem desnem koncu grafikona. Hkrati je prikazan tudi prejšnji odsek. Njegova velikost je odvisna od števila prikazanih točk in od trenutnega faktorja zgoščevanja. Program začetek zadnjega odseka vedno izračuna tako, da je zadnja točka zanesljivo vidna. Ker v tem primeru praviloma ni popolnoma izkoriščena celotna širina zaslona, program pri pomikanju prikaza grafikona nazaj (v smeri začetka datoteke) krivuljo najprej nekoliko stisne. Program šele takrat, ko doseže nastavljeno vrednost največjega števila točk na zaslonu, začne pomikati konec vožnje v desno in izven vidnega območja.

Trenutni slikovni izrez je mogoče po grafikonu pomikati tudi s pomočjo gumbov v spodnjem levem kotu pogovornega okna.

Pri spremembi števila točk se položaj trenutnega slikovnega izreza na zaslonu ne spremeni, zato takrat, ko je prikazan konec datoteke, sprememba števila točk najprej nima nobenega učinka. Dodatne točke se začnejo prikazovati šele pri pomikanju slikovnega izreza nazaj.

Tudi pri morebitni spremembi faktorja zgoščevanja se grafikon ne izriše znova. Posledica tega na koncu datoteke je: vidni del vožnje ostane sprva nespremenjen, pri pomikanju grafikona nazaj pa se število prikazanih točk na zaslonu vedno bolj povečuje. Običajen prikaz podatkov na koncu datoteke je mogoče nemudoma spet priklicati s pomočjo bližnjice ‚Alt-F6‘.

ADS2

DEUTA-WERKE 127

Iskanje podatkov:

Ukaz za iskanje podatkov je znan že iz tabelaričnega načina prikaza podatkov. Pri uspešnem iskanju velja naslednje: - če je bil iskani podatkovni zapis viden na zaslonu že prej,

ostane trenutni slikovni izrez nespremenjen, program spremeni le položaj rdečega kurzorja grafikona;

- če iskani podatkovni zapis ni bil viden v trenutnem slikovnem izrezu, program posodobi prikaz grafikona, tako da se kurzor (in najdeni zapis) nahaja približno na tretjini vidnega področja.

Pozor: Ukaz za iskanje vedno uporablja nezgoščene (originalne) podatke, zato je možno, da program najde podatkovni zapis, ki pri izbranem prikazu ni viden.

Povečava dela grafikona („zoom“):

Uporabnik ima pri analiziranju podatkov možnost prikaza povečanega dela grafikona. Pri tem mora najprej premakniti oba kurzorja na diametralno nasprotna konca tistega področja, ki ga želi povečati (izbirni črti morata tvoriti okvir okoli izbranega področja). Priporočamo vam, da pred določanjem področja vključite način ‚Ausschnitt wählen‘ (‚Izberi izrez‘), vendar to ni nujno potrebno. Program po izbiri ukaza ‚Ausschnitt vergrößern‘ (‚Prikaz → Povečaj‘ – tipka ‚F2‘) na zaslonu izriše povečano sliko izbranega področja.

ADS2

DEUTA-WERKE 128

Primer povečave dela grafikona:

Bild 4.4.5/1

Na zgornji sliki je prikazan grafikon pred povečavo. Uporabnik je s pomočjo kurzorskih črt že določil pravokotno področje, ki naj bo prikazano v povečavi. Na spodnji sliki je prikazan rezultat povečave. Ukaz za prikazovanje povečanega dela grafikona je zelo hiter, saj mu ni treba ponovno prebrati podatkov iz datoteke. To pomeni tudi, da ostane morebiten faktor zgoščevanja podatkov nespremenjen. Število točk, prikazanih v povečavi, je seveda manjše od števila točk v izhodiščni sliki.

Slika 4.4.5/2

ADS2

DEUTA-WERKE 129

Na sliki 4.4.5/2 je prikazan grafikon po povečavi. Uporabnik ima možnost povečevanja slike do globine 5 stopenj. To pomeni, da je mogoče sliko po začetni povečavi povečati še štirikrat. Predhodni prikaz grafikona je mogoče zopet priklicati s pomočjo ukaza ‚Vergrößern widerrufen‘ (‚Prekliči povečavo‘ – tipka ‚Sh-F2‘). Povečanega dela grafikona ni mogoče premikati. Program pri vseh ukazih, ki dostopajo do podatkov na disku, samodejno izključi povečavo.

Program povečavi dela grafikona prilagaja tudi oznake osi. Pri tem se lahko v primeru nezadostne širine, namenjene prikazu teh, pojavijo težave pri zaokroževanju vrednosti. V programu je na primer mogoče prikazati področje od 100 do 102 km/h čez celotno širino okna, vendar se v tem primeru na zaslonu izpisujejo dvojne oznake osi, saj pri tej zalogi vrednosti niso vidna decimalna mesta.

Tudi pri prikazu povečanega dela grafikona je mogoče vključiti kurzorski način „po krivulji“ (‚Cursor → Anzeigecursor‘); kurzor se pri tem premakne do naslednje točke krivulje, hkrati pa se zopet vključi prikaz trenutnih vrednosti.

Posebni podatki

Tudi pri grafikonu je – podobno kot pri tabelaričnem načinu prikaza – mogoče odpreti okna z informacijami o glavi in digitalnih kanalih. Pri podatkih glave je mogoče spreminjati korekcijo ure in premera koles. In podobno kot pri ustreznem ukazu pri tabelaričnem prikazu, je tudi tu mogoče pregledovati dogodke. Grafikon se po zaprtju okna z ‚Ok!‘ oziroma ‚F10‘ samodejno premakne do nazadnje prikazanega dogodka. Program se v tem primeru obnaša tako kot pri ukazu za iskanje podatkov – rdeči kurzor se postavi na tisto mesto, ki mu je dogodek prirejen. Program po potrebi poskrbi tudi za obnovitev prikaza.

Posebne podatke je mogoče tudi natisniti; podrobnejše informacije so na voljo pod poglavjem 4.3.7.2.

ADS2

DEUTA-WERKE 130

4.4.6. Tiskanje grafikona

Vsak grafikon, prikazan na zaslonu, je mogoče tudi natisniti. Program pri tem potrebuje datoteko z imenom ‚HARDCOPY.PRO‘ (gonilnik za tiskalnik), ki jo je ustvaril ob namestitvi programa. Program mora pri tiskanju grafikona poznati nekaj podatkov o uporabljenem tiskalniku, ki so bili ob namestitvi programa shranjeni v omenjeno datoteko.

Pri tiskanju grafikona – v nasprotju s tiskanjem tabele – ni potrebno vnašati nobenih parametrov. Pri tiskanju na črno-bel tiskalnik je tudi slika na zaslonu črno-bela, pri tiskanju na barvni tiskalnik pa slika ostane barvna. Tiskanje je mogoče v vsakem trenutku prekiniti s pritiskom tipke ‚Esc‘; gonilnik v tem primeru na zaslonu prikaže naslednje okno za potrditev prekinitve tiskanja:

Slika 4.4.6/1

Tiskanje je nato mogoče zares prekiniti, s klikom gumba ‚No‘ (gl. sliko) pa je mogoče prekinitev tiskanja tudi preklicati. Program ob prekinitvi tiskanja ne izbriše medpomnilnika tiskalnika, kar pomeni, da bo tiskalnik s tiskanjem nadaljeval, vse dokler ne bo zmanjkalo podatkov v medpomnilniku.

Izpis na tiskalniku predstavlja kopijo slike na zaslonu („hard copy“).

ADS2

DEUTA-WERKE 131

Program natisnjenemu grafikonu – podobno kot pri natisnjeni tabeli (gl. tabelo 4.3.7/1, 1. do 5. vrstica) – doda tudi podatke glave (v besedilnem načinu). Slednji se izpišejo tudi, če uporabnik tiskanje prekine.

Natisnjenemu grafikonu je mogoče „pripeti“ tudi drugo stran – natisnjeno okno s podatki glave (možnost ‚Drucken → Kopfdaten anhängen‘ oz. ‚Natisni → Pripni podatke glave‘). Program natisne vse podatke do trenutnega položaja kurzorja.

Pri izbiri možnosti tiskanja v datoteko podatki ne gredo na vrata tiskalnika, temveč se shranjujejo v izbrano datoteko. Če slednja že obstaja, mora uporabnik najprej potrditi brisanje stare datoteke. Program v tem primeru (potrditev brisanja stare datoteke ‚.PRN‘) ne izbriše samodejno tudi predhodno ustvarjene datoteke ‚.PRM‘ (to stori le, če je prvi strani pripeta tudi druga).

Privzeto ime izhodne datoteke je ‚REPORT\GRAFIK.TXT‘. Ime ‚GRAFIK‘ je seveda mogoče spremeniti v katerokoli drugo ime, vendar vam priporočamo, da pustite pot (‚REPORT‘) in končnico (‚TXT‘) datoteke nespremenjeno.

Program v primeru, da uporabnik izbere tudi tiskanje druge strani (podatki glave), na trdi disk shrani še eno datoteko, ime katere se od prve razlikuje le po zadnji črki končnice (program izbere sosednji znak v ASCII tabeli).

Če se prva datoteka imenuje ‚GRAFIK.PRN‘, program drugi priredi ime ‚GRAFIK.PRM‘.

Pri tiskanju grafikona v datoteko je mogoče slednjo ob kateremkoli kasnejšem času natisniti neposredno iz DOS-ove ukazne vrstice.

Priporočamo vam, da pri tem uporabite DOS-ov ukaz ‚COPY‘ (pri tiskanju grafikona mora biti vključena možnost ‚/b‘).

Primer:

C:\ADS2\COPY REPORT\GRAFIK.PRN LPT1 /b (grafikon) C:\ADS2\COPY REPORT\GRAFIK.PRM LPT1 /b (podatki glave)

Program tako ustvarjenih datotek ne uporablja več, zato mora uporabnik z njimi upravljati (brisanje, kopiranje itd.) sam.

ADS2

DEUTA-WERKE 132

4.5 Izračuni Uporabniku so pri analiziranju voznih podatkov na voljo tri različne možnosti za opravljanje izračunov:

Vrsta izračuna Možno uporabiti na Opis

zgoščene vrednosti posameznih kanalih izračun zgoščenih vrednosti v podatkovni bazi; omogoča izbiro med različnimi, vnaprej pripravljenimi funkcijami

izpeljani kanali voznih odsekih izdelava novega kanala iz enega ali več kanalov voznega odseka; omogoča uporabo poljubne formule

časovna os voznih odsekih izračun razširjene časovne osi iz hitrosti ter osi poti in časa (na osnovi aproksimacije 1/1000 sekunde)

Tabela 4.5/1

Meni ‚Berechnungen‘ (‚Izračuni‘) vsebuje vse že omenjene ukaze za izbiranje posameznih podatkovnih zapisov in voznih odsekov (gl. ustrezne opise ukazov menijev ‚Datenbank‘ oziroma ‚Auswertung‘).

4.5.1 Zgoščene vrednosti

Zgoščene vrednosti (minimum, maksimum in srednja vrednost pri analognih ter število in dolžina dogodkov pri digitalnih kanalih) izračunava in shranjuje že program za uvoz v bazo podatkov. S pomočjo ukaza za izračun zgoščenih vrednosti („verdichtete Werte“) je mogoče predhodno izračunana polja baze (‚compr.1‘ .. ‚compr.3‘) spremeniti oziroma prepisati, kar pa pri redni uporabi programa pride v poštev le zelo redko.

ADS2

DEUTA-WERKE 133

Slika 4.5.1/1

Na zgornji sliki je prikazano pogovorno okno ukaza za izračun zgoščenih vrednosti. Uporabnik je izbral digitalni kanal. Drug primer uporabe bi bil lahko izračun zgoščenih vrednosti za kanal s podatki o hitrosti vožnje, kjer bi bilo mogoče na primer izračunati število voznih odsekov s hitrostjo, večjo od 100 km/h pri 4. vrednosti (‚Wert 4‘) in skupno število točk s takšno hitrostjo pri 5. vrednosti (‚Wert 5‘).

V zgornji vrstici okna so prikazane naslednje vrednosti: številka lokomotive („Lokomotivennummer“), ime kanala („Kanalname“) in število podatkovnih zapisov („Anzahl Werte“). Za vsako od petih zgoščenih vrednosti je mogoče določiti: - ime oziroma oznako vrednosti, - funkcijo zgoščevanja in - pri nekaterih funkcijah tudi interval vrednosti.

Vneseno ime vrednosti ne mora biti nujno enako imenu funkcije – uporabnik lahko izbere poljubno ime. Pri tem mora upoštevati naslednje: zgoščena vrednost je – vključno z imenom – polje podatkovne baze; program oba podatka shrani ob izhodu iz okna z ‚Ok!‘ oz. ‚F10‘. Uporabljena funkcija in interval se pri tem ne shranita, zato priporočamo, da zgoščeni vrednosti, pri katerih je določen interval, priredite ime, ki vsebuje tudi informacijo o intervalu (npr. ‚Vpovpr>100‘). Po prvem zagonu ukaza so vsa polja prazna (oz. v njih piše ‚keine Funktion‘ – ‚brez funkcije‘). Vse funkcije, ki so uporabniku na voljo, so vidne v okencu na sliki 4.5.1/1 (po vrsti: brez, srednja vrednost, minimum, maksimum, standardni odklon, vsota, število dogodkov in dolžina dogodkov).

ADS2

DEUTA-WERKE 134

Keine Funktion („brez funkcije“)

rezultat te „funkcije“ je vedno ‚0‘ (brez branja podatkov); funkcija je namenjena brisanju želene zgoščene vrednosti v bazi. Pozor: ‚brez funkcije‘ je privzeta funkcija vseh kanalov.

Program v primeru, da uporabnik zažene izračun brez izbranih funkcij, izbriše vse zgoščene vrednosti iz podatkovne baze. To je mogoče preprečiti z izhodom iz okna z ‚Abbruch‘ oz. ‚Esc‘.

Mittelwert („Srednja vrednost“)

Ta funkcija je namenjena izračunavanju aritmetične sredine vseh kanalov. Funkcija pri analognih kanalih upošteva le „definirane“ vrednosti. Program ne izračuna korekcije pri spremembi premera koles hitrostnih kanalov. Program pri digitalnih kanalih upošteva vse točke, pri dogodkih pa le dejanske dogodke. Program pri oseh ne more uporabiti smiselnega zgoščevanja podatkov, kar med drugim pomeni naslednje: - srednja vrednost digitalnega kanala leži v intervalu [0..1] in - srednja vrednost dogodkovnega kanala je vedno 1 (kar velja

tudi za minimum in maksimum).

Minimum

Ta funkcija poišče najmanjšo vrednost, ki se pojavlja v kanalu. Program ravna s podatki tako kot pri funkciji za izračunavanje srednje vrednosti.

Maksimum

Ta funkcija najde največjo vrednost, ki se pojavlja v kanalu.

Standardni odklon

Če označimo točke podatkovnega niza s spremenljivkami ‚xi‘, skupno število točk pa z ‚n‘, potem je definicija standardnega odklona naslednja:

22 )/(/)( nxnxs ii ∑∑ −=

Slika 4.5.1/2

Summe („Vsota“)

Ta funkcija je namenjena izračunavanju vsote vseh veljavnih vrednosti.

ADS2

DEUTA-WERKE 135

Anzahl Ereignisse („Število dogodkov“)

Pri tej funkciji mora biti definiran interval. Funkcija „število dogodkov“ prešteje, koliko odsekov podatkov, ki ležijo skupaj, izpolnjuje pogoj, da ena od točk leži znotraj intervala. Pozor: funkcija pri dogodkovnih kanalih pregleduje le obstoječe dogodke, od katerih pa imajo vsi vrednost ‚1‘. Dejansko število dogodkov je mogoče ugotoviti bodisi z izračunavanjem vsote dogodkov ali z uporabo funkcije „Dolžina dogodkov“ – rezultat obeh je enak.

Dauer Ereignisse („Dolžina dogodkov“)

Program pri tej funkciji – podobno kot pri ugotavljanju števila dogodkov – pregleda vse definirane vrednosti podatkovnega niza in preveri, ali ležijo znotraj definiranega intervala. Program za vsako vrednost, ki leži znotraj intervala, poveča rezultat funkcije za 1 (neodvisno od sosednjih točk).

Primer:

Pri analognem kanalu želimo izračunati število in dolžino dogodkov; interval je v obeh primerih enak – od 100.0 do 200.0. Podatkovni niz vsebuje 14 definiranih točk. V spodnji tabeli so prikazani vsi koraki izračuna:

Točka št. Vrednost Pogoj izpolnjen? Število dogodkov Dolžina dogodkov

1 95 ne 0 0

2 101 da 1 1

3 106 da 1 2

4 104 da 1 3

5 102 da 1 4

6 99 ne 1 4

7 94 ne 1 4

8 98 ne 1 4

9 103 da 2 5

10 107 da 2 6

11 109 da 2 7

12 100 da (*) 2 8

13 99 ne 2 8

14 95 ne 2 8

Tabela 4.5.1/1

ADS2

DEUTA-WERKE 136

Končna rezultata sta torej: število = 2 in dolžina = 8.

(*): za vrednost, ki leži točno na meji intervala, velja, da leži v intervalu (gl. 12 korak v zgornji tabeli). Obe vrednosti se morata pri ujemati v vseh decimalkah. Napakam pri zaokroževanju se je mogoče izogniti z uporabo določene tolerance (npr.: če naj bo vrednost ‚100‘ vključena v interval in je podatkovni kanal celoštevilčen, je mogoče kot spodnjo mejo intervala vnesti ‚99.5‘; na ta način se je mogoče napakam pri zaokroževanju na preprost način izogniti.

Izračun je mogoče izvršiti ločeno za vsako posamezno zgoščeno vrednost, ali pa za vse vrednosti hkrati. V slednjem primeru je skupni čas računanja znatno krajši, saj branje podatkov z diska zahteva mnogo več časa kot računanje samo. Vendar je potrebno v tem primeru pri vseh kanalih uporabiti ustrezno funkcijo, saj program sicer prepiše staro vrednost v podatkovni bazi z ‚0‘.

Program med izračunavanjem izpisuje številko trenutno obdelovanega podatkovnega zapisa. Izračunavanje je mogoče v vsakem trenutku prekiniti.

Opombe: Rezultat funkcije „Dolžina dogodkov“ pri analognih kanalih

nikoli ne more biti večji od števila definiranih vrednosti. Pri prikazani dolžini kanala so vključene vse točke – vključno s tistimi, ki nimajo definirane vrednosti (slednje ne ležijo v nobenem intervalu).

Obnašanje dogodkovnih kanalov (telegrami napak ATC, mirovanje) je bilo omenjeno že večkrat. Program pri slednjih vedno upošteva samo dejanske dogodke, vrednost pa je konstantna – ‚1‘.

Uporabljene funkcije in intervala ni mogoče shraniti v bazo podatkov, saj bi jo to le po nepotrebnem povečalo.

ADS2

DEUTA-WERKE 137

4.5.2 Izračun časovne osi

Na registrirni disketi je pri vseh pomembnih podatkovnih zapisih (razen pri hitrosti) shranjena tudi informacija o času. Zaradi varčevanja s pomnilnikom je ta informacija shranjena v stisnjeni oziroma komprimirani obliki, poleg tega pa je shranjena le z ločljivostjo 1 sekunde. Pri določanju časa dogodka takšna ločljivost povsem zadostuje, pri prikazovanju poteka vožnje na časovni osi pa naletimo na težave takoj, ko program najde več podatkovnih zapisov, ki so bili vsi shranjeni v eni sekundi. Vsi takšni zapisi bi bili na grafikonu narisani v eni sami točki, kar pa pri poteku vožnje ne bi bilo smiselno.

Na spodnjem diagramu je prikazan čas v odvisnosti od poti (namišljene) vožnje :

Slika 4.5.2/1

Krivulja ponazarja dejanski potek vožnje, medtem ko so shranjeni podatkovni zapisi prikazani s pomočjo majhnih krožnic. Čas pri risanju grafikona ni bil zaokrožen; že pri izvirnih podatkih so bile izbrisane informacije o delcih sekunde. Diagram prikazuje vožnjo, pri kateri lokomotiva najprej pospeši, nato pa zopet zavre.

pot (m)

čas (s)

ADS2

DEUTA-WERKE 138

Program skuša pri izračunu časovne osi s pomočjo aproksimacije rekonstruirati dejanski čas dogodkov in na ta način ugotoviti pravilen potek krivulje. Program nato iz tako izračunane krivulje odčita delce sekunde, ki na registrirni disketi niso bili shranjeni.

Za iskano funkcijo t = f(x) velja naslednje: - za vsako točko (xi,ti) velja: ti <= f(xi) < ti + 1, - funkcija je monotona, - kadar se vlak premika, je funkcijo mogoče diferencirati in je njen

odvod enak obratni vrednosti hitrosti, - ukrivljenost ustreza pospešku.

Funkcija je uporabna le, če izpolnjuje prve tri pogoje; 4. pogoj je optimizacijski kriterij. Ker je pospešek tirnih vozil omejen, program pri aproksimaciji išče dopustno funkcijo z minimalnim pospeškom.

Izračun časovne osi je mogoče omejiti z dvema parametroma: maksimalnim številom točk, ki jih je mogoče hkrati obdelati, in maksimalnim številom iteracijskih korakov. Dovoljeni zalogi vrednosti (100 do 1200 oz. 10 do 1000) sta prikazani pri vnosnem polju. Izračunu vedno uporablja interval točk, saj pomnilniške zmogljivosti osebnih računalnikov v večini primerov ne bi zadostovale za izračun celotnega voznega odseka. Poleg tega se čas računanja pri povečevanju števila točk podaljšuje kvadratično. Preveliko število točk bi izračun torej znatno upočasnilo. Program voznega odseka pri razdeljevanju na intervale ne razdeli preprosto po segmentih, temveč od 2. intervala naprej pri izračunu upošteva pribl. 10% že obdelanih točk, s čimer se izogne preostrim prehodom. Program takoj, ko nadaljnji iteracijski koraki ne privedejo več do izboljšanja rezultata, prekine izračun in nadaljuje pri naslednjem intervalu. Sistemi enačb takšnega velikostnega reda lahko postanejo numerično zelo nestabilni, zato je omejeno tudi število korakov, opravljenih v enem intervalu.

Privzeta vrednost 1000 točk na interval in max. 500 iteracij omogoča doseganje zelo dobrih rezultatov, vendar jo je mogoče v doglednem času izvesti le s pomočjo vgrajenega matematičnega koprocesorja (ali procesorja 486DX oziroma hitrejšega).

ADS2

DEUTA-WERKE 139

Slika 4.5.2/2

Na zgornji sliki je prikazano pogovorno okno za vnos parametrov izračuna.

Izračun že teče. Trenutno se izvaja 43. korak iteracije. Interval, ki ga program trenutno obdeluje, ni več prvi interval. Izračun je mogoče kadarkoli prekiniti.

Program po opravljenem izračunu postavi polje podatkovne baze ‚PLAUSIB.‘ na ‚+‘. Na ta način je mogoče pri naslednjih korakih analize podatkov ugotoviti, ali je bila optimirana časovna os že izračunana. Program izračunane decimalke shrani neposredno v podatkovni niz, ki vsebuje časovno os. V ta namen je že program za uvoz podatkov za sekundami, ki so dolge 4 bajte, rezerviral 2 dodatna bajta, kamor se izračunani delci sekund, shranjujejo v obliki tisočink.

Prednost tega je, da program pri izračunu nikoli ne spreminja podatkov izvirne časovne osi, zato pri izračunih, ki uporabljajo slednjo, ne more priti do napak.

ADS2

DEUTA-WERKE 140

Ker je na registrirnih disketah shranjenih mnogo različnih voznih podatkov, je informacija o času shranjena le pri nekaterih analognih vrednostih. To ne velja za digitalne kanale in posebne podatkovne zapise (npr. ‚start/stop‘), kjer se informacije o času shranijo pri vsakem zapisu. Program zato, da lahko prikaže krivuljo, pred izračunom časovne osi opravi še en dodaten korak. Pri tem koraku izračuna manjkajoče podatke za čas analognih kanalov. Šele, ko je ta korak končan, izračuna tudi manjkajoče 1/1000 sekunde. Pri tem je treba seveda omeniti, da na ta način izračunani podatki za čas nikoli ne morejo biti 100% natančni, kar je treba vzeti v račun pri analiziranju podatkov.

4.5.3 Izpeljani kanali

Program za analizo dela z voznimi odseki, ki vsebujejo kanale. Ker je vsakemu posameznemu kanalu prirejen lasten vnos podatkovne baze, je mogoče voznemu odseku na hiter in preprost način dodajati poljubne nove kanale. Program takšne kanale pri analizi obravnava tako kot uvožene. Opomba: uvoženi in izračunani kanali se razlikujejo po imenu

datoteke z binarnimi podatki (polje podatkovne baze ‚DATA_FILE‘); binarni podatki izpeljanih kanalov so shranjeni v datotekah, katerih končnice se začnejo s črko ‚Z‘.

Program je pri izračunavanju izpeljanih kanalov vedno omejen na posamezen vozni odsek. Slednjega je mogoče izbrati s pomočjo istih ukazov kot pri prikazu podatkov v tabelarični oziroma grafični obliki. Program ne omogoča izračunavanja novih kanalov na osnovi podatkov iz večjega števila voznih odsekov (npr.: primerjava dveh voženj na isti progi).

Novi, izpeljani kanal, je lahko izračunan na osnovi do 8 drugih kanalov istega voznega odseka (največ 4 so lahko analogni). Iz vsakega od kanalov je mogoče naslavljati področje do 21 podatkovnih zapisov; to so: vrednost na trenutnem položaju ter 10 predhodnih in 10 naslednjih točk.

ADS2

DEUTA-WERKE 141

Primer:

Kanal/vrednost .. 18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

40

41

42 ..

vhodni kanal K1 a a a a a a a a a a x v v v v v v v v v v


... a a a a a a a a a a x v v v v v v v v v v


rezultat x

Tabela 4.5.3/1

Vodoravno naj bo prikazana časovna os. Pri izračunavanju 30. točke izpeljanega kanala je mogoče uporabiti točke dogodkovnega kanala od 20 do 40. Na mejah voznega odseka (na začetku in na koncu) je vrednostim zunaj podatkovnega območja prirejena vrednost ‚NAN‘ (= nedefinirana vrednost).

Pri izračunavanju izpeljanega kanala je potrebno: 1. izbrati ustrezen vozni odsek, 2. vnesti vrednosti parametrov ‚Kanalname‘, ‚Kanaltyp‘ (‚ime

kanala, ‚vrsta kanala‘) in faktor (sprememba merila) novega kanala,

3. izbrati obstoječe kanale, ki bodo uporabljeni pri izračunu in 4. vnesti formulo.

Točke 2 do 4 je mogoče shraniti v obliki formule, ki jo je mogoče nato uporabiti tudi pri drugih voznih odsekih.

ADS2

DEUTA-WERKE 142

Slika 4.5.3/1

V prvi vrstici pogovornega okna so prikazani najpomembnejši podatki izbranega voznega odseka. Za novi, izpeljani kanal, je mogoče izbrati eno od naslednjih vrst polj podatkovne baze („Kanaltyp“):

Podatkovni tip

‚NAN‘ Opomba

INTEGER 2 bajta da standardna vrsta prikaza paketa ADS; decimalna mesta možna s vnosom faktorja spremembe merila

FLOAT 4 bajte ne prikaz s plavajočo vejico; večja natančnost, vendar večje pomnilniške zahteve in brez možnosti uporabe nedefiniranih vrednosti

DIGITAL 2 bajta kot 0! digitalne sledi imajo na točko le po en bit in jih pri naknadnih izračunih praviloma ni več mogoče optimalno komprimirati; digitalno shranjeni kanali so pri analizi prikazani kot digitalne sledi

Tabela 4.5.3/2

Faktor : program shranjeno vrednost pred prikazovanjem pomnoži s faktorjem spremembe merila. Pri številkah, shranjenih kot ‚INTEGER‘, in vnosu faktorja ‚0.1‘, je mogoče na ta način prikazati številke z eno decimalko.

Einheit („Enota“) : vrednosti, shranjene v analognih kanalih, imajo v splošnem tudi svojo lastno fizikalno enoto. To je mogoče določiti v tem polju.

ADS2

DEUTA-WERKE 143

Pri izračunu je mogoče uporabiti največ 8 obstoječih kanalov, od tega največ 4 analogne. Uporabnik lahko pri izračunavanju izpeljanih kanalov uporablja tudi že predhodno izračunane kanale. Postopek izbiranja želenih kanalov je znan; enak je uporabljen tudi pri izdelavi in spreminjanju obrazcev.

Uporabnik mora izbrati najmanj en kanal, ki pa mu ga ni treba nujno uporabiti v formuli.

Program za vsako točko pripadajoče osi izračuna ustrezno novo vrednost. Pri tem uporabljena formula je sestavljena iz naslednjih elementov:

Konstante

Pri konstantah je dovoljena uporaba vseh številk. Program pri prikazu decimalnih številk uporablja decimalno točko

Primer: „17“, „0.123“, „1.2E-2“

Poleg številk, ki jih je mogoče prikazati, je v programu definirana tudi konstanta „NAN“ (= ‚Not A Number‘). V celoštevilskem (‚integer‘) kanalu takšna vrednost ni prikazana. V tabeli se namesto tega pojavlja znak ‚-‘, v grafikonu pa na tej točki osi ni nobene vrednosti.

Pri digitalnih kanalih in analognih kanalih s plavajočo vejico je vrednost ‚NAN‘ prikazana kot ‚0‘.

Kadar je rezultat kakšnega operanda vrednost ‚NAN‘, potem je ‚NAN‘ tudi rezultat vseh operacij; program v tem primeru ne nadaljuje z računanjem (velja: NAN + 1 = NAN * 2 = NAN - NAN = NAN).

Izjema velja le za dodatno funkcijo

mean( x1,x2,x3... ).

Ta funkcija je namenjena izračunavanju srednje vrednosti vseh naštetih vrednosti. Funkcija tiste vrednosti, ki so enake ‚NAN‘, preprosti izpusti.

ADS2

DEUTA-WERKE 144

Smiselno je mogoče vrednost ‚NAN‘ uporabiti na primer pri pospešku. Rezultat obeh formul:

(1) DT=T[0]-T[-1], (DT > 0) ? 100 * (K1[0] - K1[-1]) / DT : NAN

in

(2) 100 * (K1[0] - K1 [-1]) / (T[0] – T[1])

je enak, vendar se pri uporabi formule (2) na zaslonu vedno, kadar imata dva podatkovna zapisa enak podatek za čas (T[0] = T[-1]), pojavi sporočilo o napaki (deljenje z ‚0‘); program v kanal kljub temu vnese vrednost ‚NAN‘. Pri uporabi formule (1) se tudi v primeru dveh podatkovnih zapisov z enakim časom ne pojavi sporočilo o napaki, zato je v podobnih primerih priporočljiva uporaba takšnega zapisa. POZOR: pri primerjanju kakršnekoli vrednosti z ‚NAN‘, je

rezultat vedno ‚NAN‘. Tako pri naslednjem izrazu (3) (K1[0] = NAN) ? 1 : 0 ne dobimo ‚1‘, če na trenutnem položaju kanala 1 ni

nobene definirane vrednosti, temveč je rezultat v vsakem primeru enak ‚NAN‘. Če program takšen rezultat nato zapiše v digitalen kanal, bo rezultat enak ‚0‘!

Vnaprej definirane spremenljivke

V formuli je mogoče do podatkov kanalov in pripadajočih vrednosti dostopati s pomočjo vnaprej definiranih spremenljivk. Te so definirane kot polja (arrays) in se imenujejo

K1[i] za 1. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K2[i] za 2. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K3[i] za 3. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K4[i] za 4. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K5[i] za 5. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K6[i] za 6. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K7[i] za 7. vhodni kanal (analogni ali digitalni) K8[i] za 8. vhodni kanal (analogni ali digitalni) X[i] za os poti (proga v metrih) T[i] za časovno os (čas v sekundah)

ADS2

DEUTA-WERKE 145

Indeks polja ‚i‘ mora ležati v zalogi vrednosti [-10,..,10]. Točke na robovih (t.j. začetku in koncu odseka) imajo privzeto vrednost ‚NAN‘.

Program v primeru, da je bila časovna os že aproksimirana, pri vrednostih za čas T[i] upošteva natančnejše vrednosti (ki imajo v tem primeru tudi decimalke). Če je v formuli uporabljena tudi časovna os (kot pri primeru s pospeškom), mora biti ta že optimirana.

Kadar časovna os ni optimirana, je kriterij ‚(T[0]-T[-1]) = 0‘ resničen vedno, kadar imata dva zaporedna dogodka isti podatek za čas. Izračunani kanal bo v tem primeru vseboval mnogo nedefiniranih točk, saj je ločljivost podatkov za čas pri tovrstnem izračunu premajhna. Po optimiranju časovne osi se pri izračunanem kanalu z isto formulo pojavlja mnogo manj nedefiniranih točk. Natančnost časovne razlike T[0]-T[-1] zadostuje le za smiseln prikaz poteka pospeševanja.

Spremenljivke

Uporaba spremenljivk omogoča mnogo preglednejši prikaz uporabljenih formul. V primeru formule (1) je bila uporabljena ena spremenljivka – ‚DT‘. Program kot spremenljivke obravnava vse tiste znakovne nize, ki ne predstavljajo imena funkcije. Imena spremenljivk se morajo obvezno začeti s črko, ki ji lahko sledijo tako črke kot številke. Uporaba posebnih znakov ni dovoljena. Program ne razlikuje med majhnimi in velikimi črkami.

Primeri:

„a“ : veljavno ime „vm_vrednost“ : veljavno ime „pomoc01“ : veljavno ime „34“ : napaka – prvi znak ni črka „Čas“ : napaka – nedovoljena uporaba črke ‚Č‘

ADS2

DEUTA-WERKE 146

Program inicializira vrednosti vseh spremenljivk na ‚0‘. Pri naslednjih prehodih zanke (druge točke osi) se zadnja vrednost spremenljivke ohrani. Na ta način je mogoče prenašati vmesne rezultate v naslednji izračun.

Primeri: (4) a++

(5) integral += K1[0]

Pri (4) se pri prvem prehodu inicializira nova spremenljivka, katere vrednost je ‚0‘. Rezultat izračuna prve točke osi je tudi ‚0‘. Vrednost spremenljivke ‚a‘ se nato poveča za 1, tako da je pri drugi točki enaka 1, pri tretji 2 itd.

Pri (5) se nato s seštevanjem vseh vrednosti prvega kanala izračuna integral.

Funkcije

V programu za analizo so uporabniku na voljo naslednje funkcije:

ADS2

DEUTA-WERKE 147

Ime funkcije Simbol

potenca pow(x,n)

eksponentna funkcija exp(x)

logaritem (naravni) log(x)

kvadratni koren sqrt(x)

sinus hiperbolikus sinh(x)

kosinus hiperbolikus cosh(x)

tangens hiperbolikus tanh(x)

sinus sin(x)

kosinus cos(x)

tangens tan(x)

arkus sinus asin(x)

arkus kosinus acos(x)

arkus tangens atan(x)

srednja vrednost mean(x1, x2...)

Tabela 4.5.3/3

Zaloga vrednosti nekaterih funkcij je omejena (kvadratni koren negativnega števila tako npr. vrne nedefinirano vrednost); pri teh so v programu predvidena izčrpna sporočila o napakah.

ADS2

DEUTA-WERKE 148

Operatorji

Konstante, spremenljivke in funkcije so v izrazih povezane s pomočjo operatorjev. Pri sintaksi uporabljenih operatorjev (in izrazov) je bil kot zgled uporabljen programski jezik ‚C‘. Opisi operatorjev in pravil pod tem poglavjem so zaradi obsežnosti obravnavane tematike bolj skopi. Uporabniku so podrobnejše informacije o tem na voljo v mnogih priročnikih, napisanih posebej za ta programski jezik.

V seznamu na naslednji strani so našteti vsi operatorji, ki jih je mogoče uporabiti. Uporabljeni vrstni red ustreza prioriteti operatorjev (t.j. vrstnemu redu, v katerem jih program obdeluje). Program bo operator z visoko prioriteto obdelal pred operatorjem z nizko prioriteto.

Primer: 1 + 2 * 3 = 1 + (2 * 3) = 7

Prioriteta množenja je 13, prioriteta seštevanja pa 12, zato bo program najprej pomnožil 2. številko s 3., šele nato pa bo tako dobljenemu zmnožku prištel 1. številko. Takšna prioriteta operatorjev ustreza normalnemu (šolskemu) načinu pisanja matematičnih formul.

Program pri operatorjih z enako prioriteto upošteva vrstni red vnosa le-teh. Vsi operatorji z enako prioriteto tvorijo lastno skupino operatorjev (gl. tudi tabelo na naslednji strani).

Primer: 1 / 2 / 3 = ((1 / 2) / 3) = 0.16666667

Deljenje spada v skupino multiplikativnih operatorjev, ki združujejo od leve proti desni (leva asociativnost). To pomeni, da program posamezne operatorje obdeluje od leve proti desni.

ADS2

DEUTA-WERKE 149

Seznam operatorjev Št. Skupina operatorjev Ime Simb. Priorit. Asociativnost

1 izrazi indeksni oklepaj [] 16 leva

2 oklepaj ()

3 postfiksni inkrement ++

4 postfiksni dekrement --

5 unarni operatorji prefiksni inkrement ++ 15 desna

6 prefiksni dekrement --

7 predznak +,-

8 negacija !

9 binarna / bitna negacija ~

10 operatorji potence potenca ** 14 leva

11 logaritem //

12 multiplikativni operatorji množenje * 13 leva

13 deljenje /

14 ostanek pri deljenju (modulo) %

15 aditivni operatorji seštevanje + 12 leva

16 odštevanje -

17 operatorji bitnega pomika bitni pomik v levo << 11 leva

18 bitni pomik v desno >>

19 relacijski operatorji manjši od < 10 leva

20 večji od >

21 manjši ali enak <=

22 večji ali enak >=

23 operatorji enakosti enak kot == 9 leva

24 različen od !=

25 bitni IN operatorji bitni IN & 8 leva

26 bitni ekskluzivni ALI operatorji bitni ekskluzivni ALI (XOR) ^ 7 leva

27 bitni ALI operatorji bitni ALI | 6 leva

28 logični IN operatorji logični IN && 5 leva

29 logični ALI operatorji logični ALI || 4 leva

30 pogojni operatorji pogoj ?: 3 desna

31 priredbeni operatorji preprosto prirejanje = 2 desna

32 prirejanje s prištevanjem +=

33 prirejanje z odštevanjem -=

34 prirejanje z množenjem *=

35 prirejanje z deljenjem /=

36 prirejanje z ostankom pri deljenju %=

37 prirejanje z bitnim IN &=

38 prirejanje z bitnim ekskluzivnim ALI ^=

39 prirejanje z ALI |=

40 prirejanje z bitnim pomikom v levo <<=

41 prirejanje z bitnim pomikom v desno >>=

42 operator zaporedja zaporedna obdelava delnih izrazov , 1 leva

Tabela 4.5.3.4

ADS2

DEUTA-WERKE 150

Primeri in pojasnila k operatorjem:

V zvezi s funkcijo in uporabo večine operatorjev verjetno ni potrebno napisati kakšnih posebnih pojasnil. Tistim, ki niso vešči programiranja v programskem jeziku ‚C‘, so namenjeni spodnji primeri uporabe nekaj bolj zanimivih operatorjev:

Inkrement in dekrement

Programski jezik ‚C‘ omogoča pri dveh zelo pogostih operacijah – t.j. povečevanju oziroma zmanjševanju vrednosti spremenljivke za ‚1‘ – uporabo dveh zelo kratkih operatorjev:

„a++“ je tako enakovredno „a = a+1“, „b--“ pa je enakovredno „b = b-1“.

Možna je tudi t.i. „prefiksna“ uporaba omenjenih operatorjev („++a“); v tem primeru se vrednost spremenljivke poveča pred izvedbo nadaljnjih operacij:

pri a=17, b=a++ je a = 18 in b = 17, pri a=17, b=++a pa je a = 18 in b = 18,

Pogojni operator

Pogojni operator je sestavljen iz dveh delov – vprašaja (‚?‘) in dvopičja (‚:‘). Uporabljen je v naslednji obliki:

<Iogični izraz> ? <resnično> : <neresnično>

Program najprej izračuna izraz pred vprašajem (t.j. pogoj). Če je rezultat različen od ‚0‘ (resnično), je rezultat izraza izraz <resnično>, sicer pa je rezultat izraza izraz <neresnično>. Primer pogojnega operatorja lahko najdete pri 1. primeru (izračun pospeška).

Priredbeni operatorji

Pri priredbenih operatorjih gre pravzaprav le za skrajšan način pisanja izraza. Pri tem velja naslednje:

„a+=7“ je enakovredno „a = a + 7“

ADS2

DEUTA-WERKE 151

Operator zaporedja

Vzemimo, da je formula enaka ukazni vrstici. Ta vrstica lahko vsebuje večje število različnih izrazov, pri čemer so delni izrazi drug od drugega ločeni z vejicami (','). Operator zaporedja združuje delne izraze od leve proti desni, zato je rezultat cele formule enak rezultatu tistega izraza, ki se nahaja na njenem skrajnem desnem koncu. Tudi ta operator je uporabljen pri 1. primeru (izračun pospeška). Program v omenjenem primeru najprej izračuna razliko med obema časoma in shrani rezultat v lokalno spremenljivko, nato pa tako izračunano spremenljivko uporabi v naslednjem izrazu.

Zagon izračuna

Izračun je mogoče zagnati s pomočjo gumba ‚Auswerten‘ (‚Zaženi‘). Napredek izračuna je prikazan na zaslonu.

Program pri prekinitvi izračuna dotlej izračunane podatke zopet odstrani iz podatkovne baze (to lahko – v odvisnosti od velikosti baze – traja nekaj časa).

4.6 Izhod iz programa Program je mogoče zapreti z izbiro menija ‚Ende!‘ (‚Konec‘) oziroma pritiskom ustrezne bližnjice (‚Alt-E‘). Če je uporabnik pred izhodom iz programa označil podatkovne zapise za brisanje, program te sedaj dokončno izbriše iz baze podatkov.

Vse uporabniške nastavitve, ki niso bile shranjene na izrecno zahtevo uporabnika (kot so obrazci, grafična postavitev itd.), se pri tem izgubijo!

ADS2

DEUTA-WERKE 152

5. Dodatni programi

5.1 Setup ändern(„Spremeni nastavitve‘ – F5), (CSETUP)

Slika 5.1/1

V polju ‚Treiberdiskette‘ (‚Disketa z gonilniki‘) je treba vnesti pot do disketnega pogona, kjer je vstavljena namestitvena disketa programa.

Če ste gonilnike z diskete predhodno prenesli v drug podimenik oziroma na trdi disk, morate po kliku gumba ‚Suchen‘ (‚Prebrskaj‘) izbrati prvo datoteko v ustreznem imeniku.

Program po kliku gumba ‚Setzen‘ (‚Uporabi‘) naloži in aktivira izbrane gonilnike. Opomba: Uporabnik ima pri izbiri grafičnega gonilnika

možnost izbire višje ločljivosti, vendar v tem primeru ne bo uporabljeno pravo merilo pri označevanju osi x.

5.2 Text Editor („Urejevalnik besedil“ – F6), (zagon DOS-ovega urejevalnika) Program po zagonu tega ukaza naloži in na zaslonu prikaže program ‚EDIT.EXE‘ (starndardni DOS-ov urejevalnik).

ADS2

DEUTA-WERKE 153

5.3 Datenbank bereinigen („Očisti bazo podatkov“ – F7), (ADS_MEM) S pomočjo ukazov ‚Datensatz löschen‘ ali ‚Bereich löschen‘ (‚Izbriši podatkovni zapis‘ oz. ‚Izbriši skupino‘) menija ‚Datenbank‘ programa za analizo je mogoče izbrisati želene vnose iz baze podatkov. Program pri tem ne izbriše pripadajočih binarnih datotek, saj v njih praviloma še vedno ostanejo veljavni podatki.

V primeru, da temu ni tako, je mogoče s programom ‚Datenbank bereinigen‘ izbrisati vse tiste binarne datoteke, ki so „prazne“ oziroma ki ne vsebujejo več relevantnih podatkov. Program po zagonu samodejno preišče podatkovno bazo in ugotovi, katere datoteke pri delu niso več potrebne. Uporabnik ima nato možnost brisanja odvečnih datotek (‚Unbenutzte Dateien löschen‘) ali izhoda iz programa brez brisanja datotek (‚Programm beenden‘).

Po končanem brisanju datotek je mogoče program samo še zapustiti.

Slika 5.3/1

Opomba: Celotno bazo podatkov je najlažje izbrisati z nivoja operacijskega sistema. Z brisanjem vseh datotek iz podimenika ‚...\DATEN‘ je mogoče zopet vzpostaviti prvotno stanje programa.

ADS2

DEUTA-WERKE 154

6. Dodatne tehnične informacije

6.1 Struktura baze podatkov ADS2 Baza podatkov ADS2 je shranjena v dBase-ovem formatu in je sestavljena iz naslednjih datotek:

HAVARLOG.DBF: baza podatkov v dBase-ovem formatu; HAVARLOG.MDX: indeksna datoteka s standardnimi kriteriji

razvrščanja podatkov; USERFILT.MDX: indeksna datoteka s filtriranim indeksom; USERINDE.MDX: indeksna datoteka z uporabniško definiranim

kriterijem razvrščanja.

Zadnji dve datoteki lahko tudi manjkata. V primeru napak si je mogoče pomagati z brisanjem vseh naštetih datotek; podatkovni nizi, preneseni z registrirne diskete, niso shranjeni v bazi, temveč v lastnih datotekah. Že program za uvoz shranjuje vozne odsek v najmanj tri datoteke, pri čemer lahko ena datoteka vsebuje tudi podatke večjega števila voznih odsekov. Program poimenuje tako shranjene datoteke v skladu z naslednjimi pravili:

ime datoteke = ime datoteke DSK (brez končnice);

1. črka končnice = ‚Y‘ za podatkovne nize, ki jih je shranil program za uvoz in ‚Z‘ za podatkovne nize, ki vsebujejo izračunane kanale;

2. črka končnice = ‚D‘ za analogne in zvezno shranjene digitalne kanale, ‚F‘ za napake ATC, ‚H‘ za podatkovne zapise start/stop, ‚K‘ za podatke glave in ‚X‘ za os poti in časa;

3. črka končnice = ‚B‘, če ni nobene druge datoteke s takšnim imenom, sicer ‚C‘,‘D‘,...

ADS2

DEUTA-WERKE 155

Baza podatkov vsebuje naslednja polja: Št. Ime Tip Širina Pomen

1 chann.name C 18 dolgo ime kanala

2 chann.snam C 8 kratko ime kanala

3 chann.char C 1 karakteristični znak kanala; ‚b‘, ‚f‘ in ‚s‘ so rezervirani za dogodkovne kanale in start/stop

4 record_typ C 1 vrsta zapisa na reg. disketi (‚U‘ ali ‚B‘)

5 loco_Nr N 10.0 številka lokomotive

6 date_rdout D 8 datum odčitavanja reg. diskete, interno v obliki ‚CCYYMMDD‘

7 time_rdout C 8 ura odčitavanja v obliki ‚HH:MM:SS‘

8 seg_rdout N 4.0 številka odseka znotraj datoteke DSK

9 rawdt_file C 12 ime datoteke DSK (s končnico)

10 headr_file C 12 ime datoteke s podatki glave

11 headr_ptr N 8.0 odmik do podatkov glave v datoteki (v bajtih)

12 data_file C 12 ime datoteke s podatkovnimi nizi

13 data_ptr N 8.0 odmik do prvega podatkovnega zapisa v datoteki (v bajtih)

14 data_step N 4.0 odmik do naslednjega podatkovnega zapisa (v bajtih)

15 x-axis_typ C 1 vrsta shranjene referenčne osi (‚S‘ = pot, ‚T‘ = čas)

16 chann_typ C 1 tip podatkovnega niza: ‚A‘ = analogne vrednosti (32-bitni „float“), ‚D‘ = digitalni kanal, ‚F‘ = napaka ATC, zavorni odstotki, napaka VOBC, ‚G‘ = hitrostni kanal (upoštevana korekcija premera koles), ‚H‘ = podatkovni zapis start/stop, ‚I‘ = celoštevilčna vrednost, (16-bitni „integer“), ‚S‘ = os poti (32-bitni „longint“) = pot v metrih, ‚T‘ = časovna os; sekunde od 00:00:00 (32-bitni „longint“) + 1/1000 sekunde (16-bitni „integer“)

17 scal_factor F 10.3 faktor spremembe merila za kanale tipov ‚A‘, ‚G‘ in ‚I‘, številka bita v „integer“ številki za kanal tipa ‚D‘

18 unit C 8 oznaka fizikalne enote

19 start_date D 8 datum začetka vožnje

20 start_time C 8 ura začetka vožnje

21 end_date D 8 datum konca voznega odseka

22 end_time C 8 ura konca voznega odseka

23 startpoint F 10.3 progovna točka začetka voznega odseka v km

24 endpoint F 10.3 progovna točka konca voznega odseka v km

25 data_quant N 8 število podatkovnih zapisov; pri zvezno shranjenih podatkih (tako analognih kot digitalnih) so upoštevani vsi podatki (vključno z mesti, kjer je vrednost analognega kanala nedefinirana), pri dogodkih pa le dogodki, ki se dejansko pojavljajo

26 rdout_type C 1 način odčitavanja podatkov z reg. diskete (‚R‘ za ostanek [„Rest“], ‚A‘ za vse [„Alles“])

27 comment C 12 komentar k podatkovnemu nizu

28 syntax C 1 ‚0‘, če v datoteki DSK ni bilo nobene sintaktične napake

29 plausib. C 1 ‚0‘, če kontrola pravilnosti podatkov ni bila opravljena, ‚+‘, če je bila kontrola pravilnosti podatkov uspešno zaključena, ‚-‘, če kontrola pravilnosti podatkov ni bila uspešno zaključena

30 compr.1 F 12.5 1. zgoščena vrednost; program za uvoz podatkov ji priredi srednjo vrednost podatkov pri analognih in število dogodkov pri digitalnih kanalih

31 compr.nam1 C 12 ime/oznaka 1. zgoščene vrednosti

32 compr.2 F 12.5 2. zgoščena vrednost; program za uvoz podatkov ji priredi najmanjšo vrednost podatkov (minimum)


34 compr.3 F 12.5 3. zgoščena vrednost; program za uvoz podatkov ji priredi največjo vrednost podatkov (maksimum)


36 compr.4 F 12.5 4. zgoščena vrednost; sistem jo pusti prazno


38 compr.5 F 12.5 5. zgoščena vrednost; sistem jo pusti prazno


Tabela 6.1/1

ADS2

DEUTA-WERKE 156

Ime : V vseh različicah programskega paketa ADS so uporabljena angleška imena polj podatkovne baze. Uporabnik lahko uporablja imena polj pri sestavljanju kriterijev za iskanje in razvrščanje podatkov. Program pri tem ne razlikuje med majhnimi in velikimi črkami.

Tip : V bazi podatkov so uporabljeni naslednji podatkovni tipi: ‚C‘ : znak oziroma znakovni niz (besedilo); ‚D‘ : datum (interno ‚CCYYMMDD‘, eksterno

‚DD.MM.YY‘); ‚F‘ : celo število z dodanimi decimalnimi mesti; ‚N‘ : naravno število brez decimalnih mest.

Širina : informacija o velikosti posameznega polja, pri numeričnih podatkih pa še število decimalnih mest (dBase ne pozna številk s plavajočo vejico!). ‚F12.5‘ pri zgoščenih vrednostih torej pomeni, da je lahko v podatkovni bazi shranjena številka, dolga največ 12 znakov (v desetiški obliki); 6 pred decimalno vejico, nato decimalna vejica sama in nato še 5 decimalnih mest.

6.2 Datoteke programskega paketa in njihova struktura Programski paket za analizo ADS vsebuje vsa orodja, potrebna za obdelavo datotek programa. Uporabnik slednjih zato ne bi smel spreminjati na kakršenkoli drugačen način (npr. z urejevalnikom besedil ali s kakšnim drugim orodjem). To je tudi razlog, zaradi katerega struktura posameznih datotek ni podrobneje opisana. V programskem imeniku so shranjene naslednje datoteke (oziroma vrste datotek):

ADS2

DEUTA-WERKE 157

Ime datoteke Pomen, struktura oz. oblika

*.CAL Shranjene formule za izračunavanje novih kanalov; vsebujejo vse parametre novega in vhodnega kanala ter formulo samo; te datoteke je mogoče naložiti oziroma shraniti v pogovornem oknu za izpeljane kanale.

ADS_AUS.FDA Besedila sporočil o napakah, ki se lahko pojavijo pri prenosu podatkov iz registrirnih disket; v prvi vrstici je navedena številka ‚brez napake‘, nadaljnje vrstice pa vsebujejo številke napak in pripadajoče besedilo. Program uporablja to datoteko le pri odčitavanju podatkov iz registrirnih disket.

*.LAY Shranjena grafična postavitev, vključno z barvami, simboli in spremembo merila po osi x (vrsta, število točk in zgoščevanje). Datoteke s shranjenimi podatki o grafični postavitvi so uporabljene pri prikazu podatkov v tabelarični in grafični obliki.

ADS_AUS.PRO Ta datoteka vsebuje informacije o vmesniku, uporabljenem pri komunikaciji z registrirno disketo (prvi bajt = 0 ⇒ COM1). V datoteki je (v kodirani obliki) shranjeno tudi geslo za zaščitene funkcije; to pomeni, da se datoteka pri morebitni spremembi gesla spremeni. Na koncu je shranjeno ime tiste datoteke, ki je bila shranjena pri zadnjem odčitavanju podatkov.

ADS_EIN.PRO Ta datoteka vsebuje informacije o tem, kateri izračunani kanali naj bodo uporabljeni pri uvozu podatkov v podatkovno bazo.

ADS_MAIN.PRO Ta datoteka vsebuje informacije o različici, za katero naj bodo podatki glave dekodirani.

HARDCOPY.PRO Ta datoteka vsebuje informacije o priključenem tiskalniku. Na namestitveni disketi so že priloženi najpogosteje uporabljani gonilniki za tiskalnike, na zahtevo pa so na voljo tudi drugi.

ADAPTER.PRO Ta datoteka vsebuje podatke o uporabljeni grafični kartici. Program poskuša vrsto uporabljene grafične kartice v primeru, da ne more najti te datoteke, ugotoviti samodejno. Za dober prikaz vseh programskih delov je potrebna grafična kartica VGA z ločljivostjo 640 * 480 točk. Na voljo so tudi gonilniki za druge grafične kartice, vendar je treba pri naročanju podati natančen opis kartice (npr. 800*600 s čipom ET4000).

*.TAB V teh datotekah so shranjeni obrazci, sestavljeni iz seznama uporabljenih kanalov in spremembe merila po osi y. Obrazci so uporabljeni pri prikazu podatkov v tabelarični oziroma grafični obliki, kjer je na voljo tudi urejevalnik obrazcev.

Tabela 6.2/1

Binarni podatki in baza podatkov so shranjeni v podimeniku ..\DATEN programskega imenika. Baza podatkov je sestavljena iz naslednjih datotek:


HAVARLOG.DBF baza podatkov v obliki dBase

HAVARLOG.MDX indeksna datoteka s tremi standardnimi kriteriji razvrščanja podatkov

USERINDE.MDX indeksna datoteka z uporabniško definiranimi kriterija razvrščanja podatkov

USERFILT.MDX indeksna datoteka s filtriranimi podatki (npr. vsi kanali, ki pripadajo enemu voznemu odseku)

Tabela 6.2/2

Obe zadnji datoteki (t.j. USERINDE.MDX in USERFILT.MDX) je mogoče po potrebi izbrisati na nivoju operacijskega sistema (če sta npr. poškodovani). V primeru poškodbe datoteke praviloma ni več možno dostopati do baze podatkov. To je mogoče popraviti z brisanjem indeksne datoteke, ki vsebuje napake.

ADS2

DEUTA-WERKE 158

Pri binarnih datotekah je uporabljena naslednja konvencija poimenovanja datotek:

Ime datoteke Pomen

*.Z?? datoteka z vrednostmi izračunanega kanala

*.YX? datoteka z osmi poti in časa

*.YK? datoteka s podatki glave

*.YH? datoteka s podatki o mirovanju vlaka

*.YD? datoteka z zvezno shranjenimi podatki (analognimi ali digitalnimi)

*.Y?? druga črka končnice datoteke ima pri tistih končnicah, kjer je 2. znak enak ‚?‘, naslednji pomen: kanal dogodkov (kanali dogodkov v blokih so vedno shranjeni v obliki ustreznega dogodka – npr. napake ATC –, vključno s pripadajočo informacije o osi (pot in čas))

Tabela 6.2/3

Program določi zadnjo črko končnice samodejno, zato da pri shranjevanju datoteke ne prepiše nobene obstoječe datoteke. V primeru, da mu to ne uspe, se na zaslonu pojavi sporočilo o napaki. To se lahko zgodi na primer pri uvažanju podatkov v podatkovno bazo ali pri izračunavanju izpeljanih kanalov.

Program lahko informacije in podatke shranjuje oziroma izpisuje na različne načine in prek različnih vmesnikov. Pri tem ustvari začasne datoteke, ki jih jih kasneje ne potrebuje več. Takšne datoteke so na primer:


*.PAR Pri odčitavanju je mogoče parametre registrirne diskete shraniti v datoteko. Tako shranjeni podatki so shranjeni v obliki besedila ASCII. Parametri 7 do 17 so vedno shranjeni skupaj z opisom in trenutno vrednostjo, pri treh dodatnih parametrih pa je v datoteki predvidena po ena vrstica za vsebino polja. Pomen teh parametrov se razlikuje od ene železniške uprave do druge (gl. dokumentacijo DSK).

*.ERR Program omogoča shranjevanje napak, ki so se pojavile pri odčitavanju podatkov iz registrirne diskete, v datoteko. Pri tem v datoteko (v obliki tabele) shrani naslednje podatke: datum in uro zadnjega pojava napake in besedilo napake v obliki besedila ASCII.

DEBUG.TXT Program ustvari to datoteko pri odčitavanju podatkov (gl. tu di 3. poglavje) iz registrirne diskete. V datoteki so shranjene informacije o napakah in težavah pri uvažanju podatkov v podatkovno bazo. Slednje so lahko uporabniku v pomoč pri analiziranju tistih podatkov, ki jih ni mogoče uvoziti.

Tabela 6.2/4

Program za analizo ima vgrajen ukaz za izvoz podatkov. Ta ukaz je podrobneje opisan pod poglavjem 4.2.2. Program omogoča izvažanje podatkov v besedilni in binarni obliki. Izvoza podatkov v besedilni obliki verjetno ni treba pojasnjevati podrobneje, izvoz v binarni obliki pa je namenjen nadaljnji obdelavi podatkov v drugih programih. Program pri tem najprej (če je bila izbrana ustrezna možnost) izvozi podatke glave.

ADS2

DEUTA-WERKE 159

Izbrana polja (pot, čas in podatki) se shranjujejo po posameznih blokih. To pomeni, da se najprej shranijo vsa polja enega voznega odseka, šele nato se začnejo shranjevati polja naslednjega. Pri tem so uporabljene naslednje oblike podatkov:

os poti : 32-bitni dolgi integer za dolžino proge v metrih;

časovna os : 32-bitni dolgi integer za čas v sekundah;

digitalni kanali : 16-bitni integer z vrednostjo ‚0‘ oziroma ‚1‘;

analogni kanali : 16-bitni integer v izvirnem merilu. Pozor: shranjevanje dogodkovnih kanalov na ta način je

sicer možno, vendar ni smiselno. Izvažanju dogodkovnih kanalov so namenjene posebni ukazi v programu za analizo. Ti so opisani pod poglavjem 4.3.7.2 in so namenjeni izdelavi izpisa oziroma datoteke, ki ne vsebuje zvezne osi, temveč samo dejanske vrednosti.

6.3 Sintaksa izrazov dBase (kriteriji iskanja oz. razvrščanja podatkov) Program ADS uporablja pri upravljanju iz registrirnih disket odčitanih podatkov podatkovno bazo v obliki programa dBase, zato je mogoče pri definiranju uporabniških kriterijev razvrščanja in pri filtriranju podatkov oblikovati izraze neposredno v jeziku za poizvedbe dBase. Sintaktična pravila takšnih poizvedb in najpomembnejše funkcije so opisane pod tem poglavjem.

Vsi dBase-ovi izrazi vrnejo vrednost določenega tipa, ki je lahko bodisi „številka“, „znak“, „datum“ ali „logična vrednost“ (= „boolean“). V izrazih dBase je pogosto uporabljeno tudi le ime polja. V tem primeru se podatkovni tip izraza ujema s tipom ustreznega polja. Imena v podatkovni bazi ADS uporabljenih polj so našteta pod poglavjem 5.1. V izrazih dBase je mogoče uporabljati tako imena polj kot tudi konstante in funkcije, ki jih je mogoče kombinirati oziroma povezovati z drugimi funkcijami ali operatorji.

ADS2

DEUTA-WERKE 160

Primer izraza dBase, sestavljenega le iz enega imena polja:

„LOCO_NR“

Pozor: Vsi primeri dBase-ovih izrazov, uporabljeni v tem priročniku, so omejeni s pomočjo dveh dvojnih narekovajev („…“). Ta dva narekovaja nista sestavni del izraza. V izrazu samem je mogoče dvojni narekovaj uporabiti s pomočjo naslednjega niza: ‚ \" ‘ (v skladu z znakovnimi konstantami programskega jezika „C“).

Kvalifikatorji imen polj

V vsakem dBase-ovem izrazu je mogoče imenu polja dodati ime ustrezne datoteke podatkovne baze („kvalifikacija“ polja) . Ker je v programu ADS vedno odprta le ena podatkovna baza, takšna eksplicitna navedba imena datoteke podatkovne baze nima nikakršnega smisla. Izraza:

„HAVARLOG->LOCO_NR“ in „LOCO_NR“

sta povsem enakovredna; uporaba kvalifikatorja pri prvem nima nobenega učinka.

ADS2

DEUTA-WERKE 161

Konstante v dBase-ovih izrazih

Izrazi v dBase-u so lahko sestavljeni iz numeričnih, logičnih ali znakovnih konstant. Vendar takšni izrazi sami po sebi praviloma niso zelo koristni. Konstante so večinoma uporabljene v bolj zapletenih izrazih.

Numerična konstanta je številka. „5“, „7.3“ in „18“ so na primer dBase-ovi izrazi z numeričnimi konstantami.

Znakovne konstante so z dvema navednicama obdani oziroma označeni znakovni nizi. Primeri znakovnih konstant: "'To so podatki'", "'Janez Novak'" in "\"Janez Novak\"". Če želite definirati znakovno konstanto, ki vsebuje enojne ali dvojne narekovaje, lahko pri označevanju znakovne konstante preprosto uporabite tisto vrsto navednic, ki v znakovni konstanti sami ne bodo uporabljene. Veljavni znakovni konstanti sta tako na primer: "\"Peter's\"" in "'\"Ok\"'".

Pozor: kjer ni navedeno drugače, so vse dBase-ove znakovne konstante v tem dokumentu označene z enojnimi narekovaji.

Edini veljavni logični konstantni sta konstanti „.TRUE.“ in „.FALSE.“ (lahko uporabite tudi ustrezni kratici „.T.“ in „.F.“).

Operatorji v dBase-ovih izrazih

Konstante in vrednosti polj je mogoče obdelovati s pomočjo operatorjev kot so „+“, „*“ in „>“. Primer dBase-obega izraza "3+8", pri katerem je operator za seštevanje uporabljen za izračun seštevka vrednosti dveh numeričnih konstant, vrne numerično vrednost „11“.

Vrednosti, na katere operator vpliva, morajo biti ustreznega podatkovnega tipa. Operator za deljenje „/“ je mogoče uporabiti samo na dveh numeričnih vrednostih.

ADS2

DEUTA-WERKE 162

Združevanje operatorjev (asociativnost)

Program operatorje v dBase-ovih izrazih združuje v določenem vrstnem redu, ki je odvisen od prioritete operatorjev (gl. spodnjo tabelo). Kolikor višja je prioriteta določenega operatorja, toliko prej bo program izračunal rezultat ustrezne operacije. Tako ima na primer deljenje prioriteto 6, seštevanje pa 5. To pomeni, da bo program najprej izvršil operacijo deljenja, šele nato pa seštevanja. Rezultat izraza „1+4/2“ bo torej enak „3“.

Na združevanje operatorjev je mogoče vplivati s pomočjo oklepajev. „1+2*3“ je tako enako „7“, medtem ko je „(1+2)*3“ enako „9“.

Numerični operatorji

Numerične operatorje je mogoče uporabiti le na numeričnih vrednostih.

Ime operatorja Simbol Prioriteta

seštevanje + 5

odštevanje - 5

množenje * 6

deljenje / 6

potenciranje ** ali ^ 7

Tabela 6.3/1

Znakovni operatorji

DBase pozna dva operatorja za delo z znanovnimi nizi, imenovana „združevanje I“ in „združevanje II“. Od aditivnih operatorjev seštevanja in odštevanja se razlikujeta po tem, da ju je mogoče uporabiti na znakovnih nizih.

ADS2

DEUTA-WERKE 163

Ime operatorja Simbol Priorit.

združevanje I + 5

združevanje II - 5

Tabela 6.3/2

Primera: „'Janez '+'Novak'“ postane „'Janez Novak'“;

„'ABC'+'DEF'“ postane „'ABCDEF'“.

„Združevanje II“ je zelo podobno „združevanju I“, le da program vse tiste znake za presledek, ki jih najde na koncu prvega niza, pripne koncu skupnega niza.

Primeri: „'Janez '-'Novak'“ postane „'JanezNovak '“;

„'ABC'-'DEF'“ postane „'ABCDEF'“.

Primerjalni operatorji

Primerjalni operatorji vedno vrnejo rezultat logične vrednosti (bodisi „resnično“ ali „neresnično“). Vsi operatorji, z izjemo operatorja „vsebovan v“, delujejo tako z numeričnimi kot tudi z znakovnimi in datumskimi vrednostmi. „Vsebovan v“ deluje le z znakovnimi nizi in v primeru, da drugi niz vsebuje prvega, vrne vrednost „resnično“.


enak kot = 4

različen od <> ali # 4

manjši od < 4

večji od > 4

manjši ali enak <= 4

večji ali enak >= 4

vsebovan v $ 4

Tabela 6.3/3

ADS2

DEUTA-WERKE 164

Primera: „'CD'$'ABCD'“ vrne „resnično“;

„8<7“ vrne „neresnično“.

Logični operatorji

Vsi logični operatorji vračajo logično vrednost in delajo z dvema logičnima vrednostma.


ne .NOT. 3

in .AND. 2

ali .OR. 1

Tabela 6.3/4

Primera: „.NOT. .T.“ vrne „.F.“;

„.T. AND .F.“ vrne „.F.“.

Funkcije v dBase-ovih izrazih

Funkcije je mogoče uporabiti tako v obliki samostojnega izraza kot tudi v obliki delnega izraza dBase. Vse funkcije – podobno kot operatorji, konstante in polja – vračajo vrednost. Vsaka funkcija ima svoje lastno ime, ki mu sledita oklepaj in zaklepaj. Med slednjima je mogoče vnesti vrednosti (parametre) funkcije. Število parametrov posameznih funkcij je nespremenljivo (gl. seznam spodaj).

Seznam funkcij CTOD(znakovna_vrednost)

Funkcija „character to date“ je namenjena pretvarjanju znakovne vrednosti v datumsko.

Primer: „CTOD('11/30/88')“

Pri tem je treba vedno uporabiti naslednji obliko datumskega zapisa: „MM/DD/YY“.

ADS2

DEUTA-WERKE 165

DATE()

Vrne sistemski datum. DAY(datumska_vrednost)

Vrne dan parametra „datumska_vrednost“ v numerični obliki (od „1“ do „31“).

Primer: „DAY(DATE())“ DEL()

Vrne „*“, če je trenutni podatkovni zapis označen za brisanje, sicer pa „ “.

DELETED()

Vrne .TRUE., če je trenutni podatkovni zapis označen za brisanje.

DTOC(datumska_vrednost)

Funkcija „date to character“ je namenjena pretvarjanju datumske vrednosti v znakovno. Rezultat funkcije je znakovna vrednost z obliko datumskega zapisa „MM/DD/YY“.

Primer: „ DTOC(DATE())“ DTOS(datumska_vrednost)

Funkcija „date to string“ je namenjena pretvarjanju datumske vrednosti v znakovno. Rezultat funkcije je znakovna vrednost v obliki „CCYYMMDD“ (enako kot pri interni datumski obliki programa).

IIF(log_vrednost, rezultat_resnično, rezultat_neresnično)

Če je „log_vrednost“ enaka .TRUE., potem funkcija vrne vrednost „rezultat_resnično“, sicer pa vrednost „rezultat_neresnično“. „rezultat_resnično“ mora imeti isto dolžino in biti istega podatkovnega tipa kot „rezultat_neresnično“, sicer pride do napake.

Primeri: „IIF(compr.1<0, „Manjši od nič“, „Večji od nič “)“; „IIF(RECORD_TYP=„U“, „pomnilnik kratkih poti “, „obratovalni pomnilnik“)“.

ADS2

DEUTA-WERKE 166

LTRIM(znakovna_vrednost)

Ta funkcija je namenjena odstranjevanju vodilnih presledkov iz podane znakovne vrednosti.

Month(datumska_vrednost)

Vrne mesec parametra „datumska_vrednost“ v numerični obliki.

Primer: „MONTH(DATE_RDOUT)“ RECCOUNT()

Funkcija „record count“ vrne skupno število vseh podatkovnih zapisov v bazi podatkov.

RECNO()

Funkcija „record number“ vrne številko trenutnega podatkovnega zapisa.

STOD(znakovna_vrednost)

Funkcija „string to date“ je namenjena pretvarjanju znakovne vrednosti z obliko „CCYYMMDD“ v datumsko.

Primer: „STOD("19931130")“ STR(številka, dolžina, št_decimalnih_mest)

Funkcija „string“ je namenjena pretvarjanju numeričnih vrednosti v znakovne. „dolžina“ predstavlja število znakov v novem znakovnem nizu, vključno z decimalno vejico. „št_decimalnih_mest“ predstavlja število želenih decimalnih mest v znakovnem nizu. Če je številka prevelika za izbrani vrednosti dolžine in števila decimalnih mest, potem so v izhodnem nizu napisani samo znaki „*“.

Primer 1: „STR(5.7, 4, 2)“ vrne „'5.70'“.

Funkcija je pretvorila številko „5.7“ v znakovni niz dolžine štirih znakov z dvema decimalnima mestoma.

Primer 2: „STR(5.7, 3, 2)“ vrne „'***'“.

Številke „5.7“ v primeru, da dolžina niza ne sme biti večja od 3 znakov, ni mogoče zapisati z dvema decimalnima mestoma. Zato je funkcija znakovni niz namesto s številkami napolnila z znaki „*“.

ADS2

DEUTA-WERKE 167

SUBSTR(znakovna_vrednost, začet_položaj, št_znakov)

Funkcija je namenjena vračanju delnega niza podane znakovne vrednosti. Delni niz je dolg „št_znakov“ in se začne pri znaku „začet_položaj“ „znakovne_vrednosti“.

Primer:

„SUBSTR(“ABCDE“, 2, 3)“ vrne „'BCD'“;

„SUBSTR(“G. Breznik“, 4, 1)“ vrne „'B'“. TIME()

Ta funkcija vrača sistemski čas v obliki znakovne vrednosti. Pri tem je uporabljena datumska oblika „HH:MM:SS“.

TRIM()

Ta funkcija je namenjena odstranjevanju presledkov na koncu izraza.

UPPER(znakovna_vrednost)

Vrne „znakovno_vrednost“, napisano z velikimi črkami.

POZOR: ta funkcija deluje izključno s standardnimi znaki ‚a‘ do ‚z‘; posebni znaki (vključno s slovenskimi črkami) ostanejo nespremenjeni.

VAL(znakovna vrednost)

Funkcija „value“ je namenjena pretvarjanju znakovne vrednosti v numerično.

Primer: „VAL('10')“ vrne „10“; „VAL(“-8.7“)“ vrne „-8.7“.

YEAR(datumska_vrednost)

Vrne leto parametra „datumska_vrednost“ v numerični obliki.

Primer: „YEAR(STOD('19931130'))“ vrne „1993“.

ADS2

DEUTA-WERKE 168

6.4 Imena kanalov podatkovne baze Oznaka Dolgo ime (18 znakov) Prevod dolgega imena Kratko ime

(8 znakov) Kar. znak

Enota

os poti „Distance Axis“ „os poti“ „Dist Axis“ 'S' m časovna os „Time Axis“ „os časa“ „TimeAxis“ 'T' Uhr hitrost „Geschwindigkeit“ „hitrost“ „Speed“ 'v' km/h dodat. inf. 01 „Überwachung 1000Hz“ „kontrola 1000Hz“ „Zv 1000H“ 'V' dodat. inf. 02 „Bed. WachsamkeitsT“ „pritisk tipke potrditve“ „Zw Wachs“ 'W' dodat. inf. 03 „Überwachung 500Hz“ „kontrola 500Hz“ „Zg 500Hz“ 'G' dodat. inf. 04 „Bed. Befehlstaste“ „pr. tipke vož. po nal.“ „Zb Befeh“ 'B' dodat. inf. 05 „Hauptluft. gefüllt“ „gl. zr. poln“ „ZI Luft“ 'L' dodat. inf. 06 „Zwangsbremsung“ „prisilno zaviranje“ „Zz Z.Br.“ 'Z' dodat. inf. 07 „Bed. Freitaste“ „pr. tipke razrešitve“ „Zfr Frei“ 'F' dodat. inf. 08 „V_ist > Üw(1 000Hz)“ „vtren > k (1000Hz)“ „Zg1 1000“ 'v' dodat. inf. 09 „V_ist > Üw (500Hz)“ „vtren > k (500Hz)“ „Zg2 500“ 'g' dodat. inf. 10 „Funktionsprüfung“ „funkc. preskus“ „Zfp Fpru“ 'P' dodat. inf. 11 „Zugschalterst. O“ „položaj vlak. stikala O“ „Zo obere“ 'O' dodat. inf. 12 „Zugschalterst. M“ „položaj vlak. stikala M“ „Zm mittl“ 'M' dodat. inf. 13 „Zugschalterst. U“ „položaj vlak. stikala U“ „Zu unter“ 'U' dodat. inf. 14 „Einschalten lndusi“ „vklop Indusi“ „Ze Ind-E“ 'E' dodat. inf. 15 „Führerstand 1“ „vozniška kabina 1“ „Zf1 Fst1“ '1' dodat. inf. 16 „Führerstand 2“ „vozniška kabina 2“ „Zf2 Fst2“ '2' dodat. inf. 17 „Störsammelmeldung“ „sploš. sporočilo o motnji“ „Zst Stoe“ 'Ö' dodat. inf. 18 „LZB-Übertragung“ „prenos LZB“ „Zue LZB“ 'Ü' dodat. inf. 19 „Anzeige dunkel“ „ugasnjen prikaz“ „D Dunkel“ 'D' dodat. inf. 20 „Haltepunkt Überfah“ „prevoz zaustav. točke“ „Hp-Ue“ 'H' dodat. inf. 21 „Bremsverz; (Bit 1)“ „zavor. zakasn.; (1. bit)“ „Br.- V.1“ '1' dodat. inf. 21 „Bremsverz; (Bit 2)“ „zavor. zakasn.; (2. bit)“ „Br.- V.2“ '2' dodat. inf. 23 „Bremsverz. (Bit 3)“ „zavor. zakasn.; (3. bit)“ „Br.- V.3“ '3' dodat. inf. 24 „Bremsverz. (Bit 4)“ „zavor. zakasn.; (4. bit)“ „Br.- V.4“ '4' dodat. inf. 25 „Bremsverz. (Bit 5)“ „zavor. zakasn.; (5. bit)“ „Br.- V.5“ '5' dodat. inf. 26 „Bremsverz. (Bit 6)“ „zavor. zakasn.; (6. bit)“ „Br.- V.6“ '6' dodat. inf. 27 „Beeinfl. 2000 Hz“ „vpliv 2000 Hz“ „2000Hz“ 'z' dodat. inf. 28 „Indusi-Störsch. aus“ „stikalo motnje Indusi izklj.“ „Stoeraus“ 'I' dodat. inf. 29 „Personalwechsel“ „menjava osebja“ „Pwechsel“ 'p' dodat. inf. 30 „Kurzwegsp.gesperrt“ „zapora pomn. kratkih poti“ „Kurzw.g“ 'k' dodat. inf. 31 „Wendezugbetrieb“ „vožnja v pripregi“ „Wendezug“ 'w' dodat. inf. 32 „Überw. restriktiv“ „restriktivna kontrola“ „Ue b . rest“ 'ü' dodat. inf. 33 „B2-Punkt erkannt“ „zaznava točke B2“ „B2 - Punkt“ 'a' dodat. inf. 34 „ZUB 122 gestört“ „motnja naprave ZUB 122“ „ZUB 122_S“ 'A' dodat. inf. 35 „GST gestört“ „motnja GST“ „GST_ Stoe“ 'c' dodat. inf. 36 „Gewicht Überschr.“ „prekoračitev teže“ „Gew_130“ 'C'

ADS2

DEUTA-WERKE 169

Oznaka Dolgo ime (18 znakov) Prevod dolgega imena Kratko ime (8 znakov)

Kar, znak

Enota

dodat. inf. 37 „Mg/Bremse gestört“ „motnja el.-magn. zavore“ „MgB Stoe“ 'd' dodat. inf. 38 „Datenüberwachung“ „kontrola podatkov“ „ZUB DPUe“ 'x' dodat. inf. 39 „Übertragungsstör.“ „napaka pri prenosu“ „ZUB T“ 'X' dodat. inf. 40 „Zwangsbrems. ZUB“ „prisilno zaviranje ZUB“ „ZUB Z“ 'y' dodat. inf. 41 „Fkt.Prüfung ZUB“ „kontrola funkcije ZUB“ „ZUB F“ 'Y' dodat. inf. 42 „Drehrichtung“ „smer vrtenja“ „Drehrich“ 'r' dodat. inf. 43 „Bedien.Führerbr.“ „posluž. vozn. zav. „Bed.Fbr.“ 'l' dodat. inf. 44 „freie Fahrt“ „prosta vožnja“ „fr.Fahrt“ 'j' dodat. inf. 45 „Integra Warnung“ „opozorilo Integra“ „InteWarn“ 'q' dodat. inf. 46 „Integra Halt“ „zaustavitev Integra“ „InteHalt“ 'n' dodat. inf. 47 „LZB-Störsch. aus“ „stikalo motnje LZB izklj.“ „LZBStaus“ 'L' dodat. inf. 48 „Weg+Zeit gültig“ „pot+čas veljavna“ „Valid“ '%' 1. izračun „Signalverfehlung“ „neupoštevanje signala“ „_Sig-v“ '&' 2. izračun „2000H Zbr. > 20 km“ „2000Hz pr.zav. > 20km“ „_Zz 2000“ '#' 3. izračun „Zwangsbr. > 20 km“ „prisilno zavir. > 20km“ „_Zz > 20“ '!' 4. izračun „Nicht wachsam“ „brez potrditve“ „_nw“ '$' k meritvi poti „Wert immer 0“ „vrednost vedno 0“ „-“ '-' '-' dogodk. kanal „Start/Stop“ „start/stop“ „Sta r Stop“ 's' dogodk. kanal „Kopfdaten Teil 2“ „podatki glave - 2. del“ „Kopf dat2“ 'b' dogodk. kanal „Balise“ „baliza“ „Balise“ 'f' dodat. inf. „Analog 0“ „analogno 0“ „ANALOG0“ '0' dodat. inf. „Binär 1“ „binarno 1“ „BINAER1“ '1' dodat. inf. „Binär 2“ „binarno 2“ „BINAER2“ '2' dodat. inf. „Binär 3“ „binarno 3“ „BINAER3“ '3' dodat. inf. „Fahrtbeginn“ „začetek vožnje“ „START“ '4' dodat. inf. „Fahrtende“ „konec vožnje“ „STOP“ '5' dodat. inf. „Sonderdaten“ „posebni podatki“ „SONDER“ '6' dodat. inf. „Kopfdaten“ „podatki glave“ „KOPF“ '7' dodat. inf. „Prozessb. 1“ „procesna v. 1“ „PROZESS1“ '8' dodat. inf. „Prozessb. 2“ „procesna v. 2“ „PROZESS2“ '9' dodat. inf. „Analog 1“ „analogno 1“ „ANALOG“ 'A' dodat. inf. „Binär 4“ „binarno 4“ „BINAER4“ 'B' dodat. inf. „Balise“ „baliza“ „Balise“ 'C' dodat. inf. „Prozessb. 3“ „procesna v. 3“ „PROZESS3“ 'D'

ADS2

DEUTA-WERKE 170

6.5 Opisi shranjenih napak v registrirni disketi Št. napake

Opis Prevod opisa Izvor

1 2 3 4 5 6 7 8 9

10 Beeinfl.max.Wirklänge hinaus predolgo zaznavanje tirnega magneta MN 11 alle Beeinfl.gleichzeitig vsi vplivi hkrati MN 12 24V Überw. angesprochen kontrola 24V MN 13 IND.Gleichkanaligkeit gestört motnja istokanalnosti IND. MN 14 IND.Aufriegelung gestört napaka pri aktiviranju IND. MN 15 Vist>0 bei Neustart vtren pri ponovnem zagonu >0 km/h MN 16 B2-Pkt.bei ZUB/Fahrbeg. LM blau točka B2 pri ZUB / zač. vožnje modri SI MN 17 Tel. ZUB-I60R/LM-Ansteuerung telegram ZUB-I60R / krmiljenje SI MN 18 19 20 Ruhestrom BWG gestört motnja mirovnega toka zavorne skupine MN 21 NK der BWG gestört bei Fkt.Prü. motnja ničelnega kontakta zavorne

skupine pri funkcionalnem preskusu MN

22 BWG löst nicht die Bremse zavorna skupina ne sprosti zavore MN 23 BWG bremst nicht zavorna skupina ne vključi zavore MN 24 25 26 27 28 29 30 Geberüberwachung I-Kontakt kontrola dajalnika, kontakt „I“ MN 31 Geberü.1000Hz, danach mehrfach ponavljanje kontr. dajalnika 1000Hz MN 32 Gebertyp unplausibel neveljaven tip dajalnika MN 33 34 35 36 37 38 39

ADS2

DEUTA-WERKE 171

Št. napake


40 Richtungsschalter unplausibel neveljaven položaj smernega stikala MN 41 Datensteller unplausibel neveljavna enota za vnašanje podatkov MN 42 Fahrzeugtyp,-nummer unplausibel neveljavna vrsta oz. številka vozila MN 43 Raddurchmesser unplausibel neveljaven premer koles MN 44 Datumeingabe unplausibel neveljaven vnos datuma MN 45 Uhrzeteingabe unplausibel neveljaven vnos ure MN 46 47 48 49 50 DSK -> MA Datenaustausch izm. podatkov reg. disk. → MN DSK 51 DSK-Batterie leer prazen akumulator reg. disk. DSK 52 DSK-Überlaufwarnung prekoračitev pomnilnika reg. disk. DSK 53 ungültige MA Fehlernummer neveljavna napaka MN DSK 54 EPROM/CPU/RAM-Fehler napaka v EPROM/CPE/RAM DSK 55 Kurzweg/Kopfspeicher defekt okvara pomn. kratkih poti/podatkov glave DSK 56 Betriebsspeicher defekt okvara obratovalnega pomnilnika DSK 57 Uhrenbaustein defekt okvara generatorja ure DSK 58 Prüfmuster Fahrdatensp. defekt okvara - testni vzorec pomnil. voz. pod. DSK 59 Serviceschnittstellen Störung okvara servisnega vmesnika DSK 60 CPU-Störung okvara CPE MN 61 RAM-Störung okvara RAM MN 62 EPROM-Störung okvara EPROM MN 63 EEPROM-Störung okvara EEPROM MN 64 Interrupt unerwartet nepričakovana prekinitev MN 65 Laufzeit Teilprogramme zu lang prekorač. časa izvajanja podprogramov MN 66 Monoflop LM Ansteu. (Watchdog) monoflop krmilj. SI (watchdog) MN 67 Versionsfehler, EPROM Prüfung napaka različice; pri testu EPROM MN 68 69 MFM1 Fehler napaka MFM1 MN 70 MA -> DSK Datenaustausch izm. podatkov MN → reg. disk MN 71 MA und DSK unkompatibel nezdružljiva MN in reg. disk. MN 72 73 74 75 76 77 Kurzwegspeicher gestört okvara pomnilnika kratkih poti MN 78 OIRM-Baugruppe gestört okvara modula OIRM MN

ADS2

DEUTA-WERKE 172

Št. napake


79 RM10-Baugruppe gestört okvara modula RM10 MN 80 MA-LZB Schnittstelle gestört okvara vmesnika MN-LZB MN 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 kein Fehler brez napak DSK

MN = merilna naprava (t.j. I60R, CPFA10 (LZB) ali ER24).

Opomba:

Besedila v stolpu „Opis“ so prikazana v programu za analizo.

ADS2

DEUTA-WERKE 173

Zabeležke:

ADS2

DEUTA-WERKE 174

Zabeležke:

DOKUMENTACIJA

Priročnik za ADS3 programsko opremo za analizo KWR4/5/6

Priročnik za ADS3 programsko opremo za analizo KWR4/5/6

Uporaba za: KWR4, KWR4/1 KWR5 KWR6 2000 Datum Naziv Orig. 000406 VKD Pregle

dal 000831 Novo

Priročnik za ADS3 programsko opremo za vrednotenje za KWR4/5/6

B 08.00 Revizije Novo DEUTA

A 04.00 Prva izdaja vKD

Werke 059107330B

P.2/1 IZDAJA

MM.LL MTNR. VSB

VIR Zamenjuje

Zamenjal

Kazalo

KAZALO…...........................................................................................…………………. 3 1 UVOD ..........................................................................………………………………... 4 2 NAMESTITEV…….....................................................................……………………... 5 2.1 ZAHTEVE ZA UPORABO ADS3 PROGRAMSKE OPREME ZA VREDNOTENJE........................... ………………………………………………………5 2.2 NAMESTITEV ZA VMESNIK PCMCIA…….....................................................….... 5 2.2.1 Kartice z bliskovnim pomnilnikom ATA za KWR6 ..................................................5 2.2.2 Pomnilniške kartice SRAM za KWR4 in KWR6 ...................................................... 6 2.3 NAMESTITEV PROGRAMSKE OPREME ZA VREDNOTENJE ADS3................7 3 OPIS PROGRAMA..……………………………………………………………………8 3.1 FILE (DATOTEKA)...............................................................................................…10 3.1.1 Select (in delo z grafi in preglednicami)...............................................................…10 3.1.1.1 Delo z grafičnim prikazom ……….................................................................….11 3.1.1.2 Uporaba pregledničnega prikaza .........................................................................15 3.1.1.3 Delo s celotnim pogledom hitrosti......................................................................17 3.1.2 Tiskanje ...................................................................................................................18 3.1.2.1 Podatki glave ......................................................................................................18 3.1.2.2 Graf ........................................................................................................………19 3.1.2.3 Preglednica .........................................................................................................19 3.1.2.4 Marker in dodatna okna ......................................................................................21 3.1.3 Quit (zapusti vrednotenje)........................................................................................21 3.2 EDIT (Uredi)..............................................................................................................22 3.2.1 Find (Najdi)..............................................................................................................22 3.2.2 Continue search (Nadaljuj iskanje).........................................................................23 3.2.3 Nastavljanje markerjev...........................................................................................24 3.3 VIEW.(Pogled)..........................................................................................................26 3.4 READOUT/DELETE (BERI/ZBRIŠI)………….....................................................27 3.5 RAZNO …………...............................................................................................….29 3.5.1 Parameter.........................................................................................................…...29 3.5.1.1 Analogna izbira .................................................................................................30 3.5.1.2 Digitalna izbira ...................................................................................................32 3.5.1.3 Splošno.............................................................................................................. 33 3.5.1.4 Dodatno okno (določanje) ..................................................................................34 3.5.1.5 Spreminjanje oznak signalov..............................................................................35 3.5.2 Korekcije vrednosti ključnih parametrov konfiguracije.........................................36 3.5.1.4 Dodatno okno (prikazovanje) ............................................................................37 3.5.4 Izvoz podatkov .......................................................................................................38 4 INFORMACIJE .......................................……......................................................…..39

1 Uvod

Programska oprema za vrednotenje ADS3 je paket programske opreme, ki prikazuje in analizira podatke o potovanju, ki jih je posnela naprava za shranjevanje podatkov DEUTA.

Paket programske opreme je bil razvit v okolju Windows. Tako ga lahko uporabljamo na praktično vseh današnjih standardnih računalnikih. Zaradi tega je bil uporabniški vmesnik prirejen današnjim standardom ter je preprost za uporabo.

Ta priročnik je bil napisan tako, kot si sledijo elementi programa. Vsak del programa lahko tako hitro najdete v tem priročniku. Seveda pa to ne pomeni, da boste kot uporabnik ta program tudi uporabljali v takem vrstnem redu. Zaradi tega priporočamo, da uporabniki, ki ta program uporabljajo prvič, ta priročnik pazljivo preberejo, ali si vsaj pridobijo celoten pregled nad funkcijami, ki jih program ponuja.

2 Namestitev 2.1 Zahteve za uporabo programske opreme za vrednotenje ADS3

Programska oprema za vrednostenje ADS3 je aplikacija, ki jo lahko uporabljate v okolju Windows 95/98 (t.j. minimalne zahteve: Pentium 133 z 32 MB RAM in ločljivostjo grafičnega prikaza 640*480 pik) ali Windows NT. Za ta okolja, so gonilniki za branje pomnilniških kartic že na voljo. Kot standardno konfiguracijo računalnika, ki omogoča zadovoljivo vrednotenje, priporočamo računalnik s procesorjem 266 MHz Pentium II in 64 MB pomnilnika RAM. Pri ločljivosti zaslona 1024*768 slikovnih pik so vsi podatki jasno prikazani.

2.2 Namestitev za vmesnik PCMCIA

2.2.1 Kartice z bliskovnim pomnilnikom ATA za KWR6

Če uporabljate Windows 95/98 ali Windows NT je dostop že omogočen z operacijskim sistemom. Ko boste vstavili pomnilniško kartico, se bo nov pogon ustvaril samodejno.

Opomba:

Če uporabljate Windows NT, morate pomnilniško kartico z bliskovnim pomnilnikom ATA vstaviti pred zagonom računalnika. Pomnilniško kartico lahko torej zamenjate samo pri ugasnjenem računalniku.

Na prenosnih računalnikih se uporablja tako imenovani krmilnik Cardbus. Uspešno smo preizkusili prenosne računalnike s krmilnikom Cardbus proizvajalca Texas Instruments. Če notranjega krmilnika ne morete uporabljati, lahko podatke berete preko zunanje bralne enote (OMNI-Drive).

OPOMBA: Pomnilniško kartico z bliskovnim pomnilnikom ATA lahko preberete in formatirate le s programsko opremo za vrednotenje. Če podatke na pomnilniški kartici spremenite kako drugače, programska oprema za vrednotenje ne bo več mogla dostopati do podatkov in prepoznati pomnilniške kartice. V takšnem primeru, mora uporabnik zbrisati vse podatke s pomnilniške kartice, da ji programska oprema ADS3 dovoli formatiranje.

2.2.2 Pomnilniške kartice SRAM za KWR4 in KWR6

Za branje pomnilniških kartic SRAM, mora imeti namizni ali prenosni računalnik nameščen vmesnik PCMCIA ali PC-Card. Na prenosnih računalnikih se uporablja tako imenovani krmilnik Cardbus. Uspešno smo preizkusili prenosne računalnike s krmilnikom Cardbus proizvajalca Texas Instruments. Če notranjega krmilnika ne morete uporabljati, lahko podatke berete preko zunanje bralne enote (OMNI-Drive). Za namestitev neposredne podpore za PCMCIA, je posebej priložen CD z gonilnikom. Če morate uporabiti enoto OMNI-Drive, je gonilnik del opreme za to bralno postajo.

Primerne gonilnike morate namestiti pred namestitvijo ADS3. Po namestitvi gonilnikov je potrebno računalnik ponovno zagnati.

Bralna postaja Gonilnik PCMCIA

Lastnosti PCMCIA

Win 95 nobena Gonilnik PCMCIA za Povezava PC CardsBus

Win 98 Win 95/98 (za kartico ATA brez gonilnika)

- Texas Instruments krmilnik PCI CardBus

Win 95 OMNI-Drive Gonilnik v ponudbi

Reža PCMCIA ni potrebna, ker je priključen

Win 98 ( So 420 ) opreme preko vzporednih tiskalniških vrat

WinNT nobena Gonilnik PCMCIA za Povezava PC CardsBus

Win NT - Texas Instruments krmilnik PCI CardBus WinNT OMNI-Drive Gonilnik v

ponudbi Reža PCMCIA ni potrebna, ker je priključen

opreme preko vzporednih tiskalniških vrat

2.3 Namestitev programske opreme za vrednotenje ADS3

Programska oprema se dobavlja na disketah.

Za uspešno namestitev je potrebno vse druge programe, ki tečejo na računalniku zapreti.

Namestitev začnete tako, da vstavite prvo disketo ADS3 in zaženete program SETUP. Če uporabljate Windows 3.11, zaženite File Manager ter v meniju izberite 'File' in nato 'Execute'. V vnosno vrstico vtipkajte ukaz 'A:SETUP' ter ga potrdite s klikom na gumb 'OK'. Če uporabljate Windows 95/98 izberite delovno območje, v tem primeru pogon A: , in nato dvokliknite ikono SETUP.EXE.

Nadaljnje korake bo razložil namestitveni program. Namestitveni program na začetku prikaže tole okno:

Po potrditvi s klikom na gumb 'Next', se namestitev nadaljuje.

V naslednjem koraku določite mesto, kjer se bo program namestil. Program SETUP priporoči mapo ADS na pogonu C. S klikom na 'Change directory' lahko izberete drugo mapo. Kljub temu vam priporočamo da uporabite privzeto mesto. Želeni gumb lahko izberete z miško ali pa s pritiskom na tabulatorsko tipko in nato pritisnete 'Enter'. Ob pritisku na velik gumb, se bo namestitev nadaljevala.

Med namestitvijo program kopira datoteke v programsko in sistemske mape. Na vprašanja med namestitvijo mora odgovoriti uporabnik, saj drugače namestitveni program ne more uspešno zaključiti namestitve. Priporočamo, da vedno sprejmete predloge namestitvenega programa.

Po končanem kopiranju program prikaže obvestilo o uspešni namestitvi. Potrebno ga je potrditi s klikom z miško ali pritiskom na tipko 'Enter'.

Po uspešni namestitvi, namestitveni program ustvari okno z bližnjico ADS3. S to bližnjico lahko zaženete program za vrednotenje ADS3.

3 Opis programa

Program za vrednotenje je zasnovan na osnovi operacijskega sistema Windows. Uporabniški vmesnik je bil prirejen upravljanju z meniji kot je to običajno v programu Windows. V tem priročniku predvidevamo, da znate uporabljati miško in tipkovnico, in najbolj običajne načine upravljanja računalnika (bližnjice na tipkovnici, klik, dvojni klik). Takšne podatke najdete v dokumentaciji operacijskega sistema (uvod v uporabo na CD-ju ali pomoč programa Windows).

Ko boste zagnali program, boste v menijski vrstici zgoraj eden zraven drugega našli naslednje ukaze: . • File . • Edit . • View . • Readout . • Extras . • Info Ob zagonu so v menijski vrstici na voljo le ukazi File, Readout in Info. Drugi ukazi postanejo na voljo šele ko odprete datoteko s podatki o potovanju.

Tale opis bo opisal vse ukaze menijske vrstice. To ne pomeni, da boste kot uporabnik ta program tudi uporabljali v takem vrstnem redu. Zaradi tega priporočamo, da uporabniki,

ki ta program uporabljajo prvič, ta opis pazljivo preberejo, ali si vsaj pridobijo celoten pregled nad funkcijami, ki jih program ponuja.

3.1 File

Pod ukazom File najdete naslednje podukaze: . • Select . • Print . • Quit 3.1.1 Select (in delo z grafi in preglednicami)

Ko izberete ukaz Select, se vam odpre naslednje okno:

Privzeto so vse datoteke s podatki o potovanju v podmapi 'data'. Po branju se podatki o potovanju prekopirajo v to mapo. Spreminjanje mape pa vam lahko omogoči vrednotenje datotek v drugih mapah. Ko izberete datoteko s podatki o potovanju (modro ozadje), se vam pod okencem za izbiro datoteke prikaže tudi podatek o velikosti te datoteke v kilobytih.

Po potrditvi s klikom na 'OK', je želena datoteka izbrana. Sedaj se prične začetna obdelava podatkov, to lahko traja več sekund, glede na količino potovalnih podatkov.

Ko ste odprli datoteko s podatki o potovanju, se vam prikaže grafični zaslon s podatki potovanja.

3.1.1.1 Delo z grafičnim prikazom

V grafu so prikazani naslednji podatki: Modra informacijska vrstica

. Ime datoteke

. Obseg podatkov New data (novi podatki) ali All data (vsi podatki)

. Pomnilnik podatkov Pomnilnik za kratke razdalje ali delovni pomnilnik

Identifikatorji nad analognim prikazom . Št. lokomotive . Identifikacijska številka stranke . Začetna točka grafa: Čas in razdalja . Končna točka grafa: Čas in razdalja . Razlika med začetno in končno točko, čas in razdalja

Oznaka analognih signalov (na levi, poleg analognega prikaza) . V vsakem primeru ime grafa signala, po možnosti z enotami . Vrednost na mestu kurzorja . Analogne signale izbirate z menijskim ukazom Extras-Parameter

Prikaz analognih signalov . • Oznaka y-osi se nanaša na anlogni signal na belem ozadju . • Oznaka x-osi: v km za prikaz razdalje / v časovnih enotah (uu:mm:ss) za časovni prikaz . • Prikaz razdalje ali časa izberete z menijskim ukazom Extras Parameter

Prikaz položaja kurzorja na levi med analognim in digitalnim območjem prikaza . • Datum in čas na mestu kurzorja (če so podatki na voljo) . • Prepotovana razdalja od začetka datoteke s podatki o potovanju na položaju kurzorja

Oznaka digitalnih signalov . • Ime grafa signala . • Vrednost na mestu kurzorja . • Če je digitalni signal prikazan v video prikazu predvajanem nazaj, je trenutna vrednost prikazana na belem ozadju . • Analogne signale izbirate z menijskim ukazom Extras-Parameter . • Možnost obrnitve digitalnega kanala je na voljo z menijskim ukazom Extras-Parameter

Prikaz digitalnih signalov . • Vrednosti digitalnega signala so lahko le '0' ali '1' . • Os x ustreza osi x pri analognem prikazu

Gumbi pod grafom (nadaljni opis sledi na naslednjih straneh) . • Drsni trak za premikanje grafa . • Gumb 'Tabular Display' spremeni prikaz . • Gumb ´1:1´ prikaže začetni prikaz grafa . • Gumb 'Zoom out' izbriše povečavo / poveča prikazano površino grafa . • Gumb ´VIST overall view´ spremeni prikaz Po začetnem nalaganju so podatki prikazani v tako imenovanem 'prikazu 1:1', glede na količino ustvarjenih podatkov. Običajno obstaja več podatkov, kot jih je prikazanih, tako da prikaz vsebuje le začetek podatkov o potovanju. Program zato omogoča različne funkcije za ogled dodatnih podatkov ali določenih informacij. Te so opisane spodaj.

'Prikaz 1:1' Zaradi hitrosti in prostora v pomnilniku je lahko na zaslonu prikazana le omejena količina podatkov. Izraz 'prikaz 1:1' pomeni, da so podatki o obsegu razdalje ali časa prilagojeni tako, da je lahko prikazanih čimveč originalnih podatkovnih zapisov (največ 1000). Seveda pa je mogoče prikazati tudi večje obsege razdalje / časa. Za to je potrebno pred ustvarjanjem grafičnega prikaza združiti več podatkovnih zapisov skupaj. Takšni grafi so označeni z besedo 'Compressed' na rdečem ozadju, prikazano nad oznakami analognega signala. Da bi lahko prikazali graf – še posebej graf hitrosti – kolikor se da natančno, tudi po tem ko je bilo združenih več podatkovnih zapisov, program namesto računanja povprečij, uporabi naslednjo metodo: Običajno je prikazana najvišja vrednost

v združenem območju, če pa se pojavi vrednost 0 (nič), pa je to izpisano. Pri digitalnih kanalih se izračunata naujmanjša in največja vrednost ter se obe prikažeta, tako da tudi pri največjem stiskanju podatkov kratki skoki ali padci ostanejo upoštevani.

Drsni trak Da bi lahko videli več podatkov pod grafom, morate uporabiti drsni trak. Drsni trak vam omogoča hitro pomikanje po podatkih o potovanju. . • Premik za približno 10%: Klik z miško na desno ali levo puščico ali pritisk leve ali desne tipke na tipkovnici . • Premik za približno 90%: Klik z miško poleg polja drsnega traku ali tipki 'Page up' / 'Page down'.

• Prosto pomikanje: Z miško pojdite na polje drsnega traku in ga premikajte vstran, pri tem pa držite levo tipko miške.

Povečava Za prikaz določenega območja bolj podrobno lahko uporabite funkcijo povečave. Za povečavo morate označiti želeni del trenutnega grafa, ki se potem prikaže povečan. Del grafa označite tako, da kurzor miške pomaknete na želeno začetno točko, pritisnete levo ali desno tipko miške, miško pomaknete čez del ki ga želite povečati do njegovega konca in spustite tipko miške. Pri premikanju miške s pritisnjeno tipko boste opazili da se del grafa preko katerega se premikate obarva. Ne glede na to v katerem oknu uporabite povečavo, drugo okno svojo x–os prilagodi povečavi x-osi povečanega okna, tako da se vrednosti še naprej popolnoma skladajo.

Program omogoča dve različni funkciji povečave: Povečava x-osi: S pritisnjeno desno tipko miške označujete obseg časa ali

razdalje. To povečavo lahko uporabljate v obeh oknih. Prosta povečava: S pritisnjeno levo tipko miške lahko označite

katerikoli obseg. Ta povečava je na voljo le v analognem oknu.

Premikanje miške deluje le znotraj belega območja obeh oken z grafi. Če z miško zapustite to območje, bo označevanje na tistem mestu obstalo. To na splošno velja tudi za prečno črto. Premika se le dokler je kurzor miške znotraj belega območja grafov.

Povečave lahko ponovno uporabite: program si zapomni nedavna območja povečave. Te lahko potem posebej uporabite. Med drugim je ta postopek razložen v naslednjem poglavju.

Bljižnične tipke – funkcijske tipke Pod grafom so štirje gumbi za hiter vklop naslednjih funkcij:

1. Preklop na preglednični prikaz - podrobno opisano v naslednjem poglavju -

2. Prekliči stiskanje podatkov, začetni prikaz 1:1 Vsa območja povečave so preklicana (v smereh osi x in y), območje grafa pa je prilagojeno tako, da je prikazanih kar največ originalnih podatkovni zapisov.

3. Prekliči povečavo / povečaj območje grafa Če je bil del grafa prej izbran s funkcijo povečave, je zadnja povečava preklicana, predhodni prikaz pa ponovno vzpostavljen. Če ni mogoče preklicati povečave, se območje prikaza podvoji (dokler ni celoten zapis prikazan v celoti). Običajno program pri tem preklopi na 'stisnjen' prikaz (glej prejšnje poglavje Prikaz 1:1) To je prikazano na vrhu zaslona na levi strani, kot beseda 'Compressed' na rdečem ozadju.

4. Preklop na celoten prikaz Speed - je podrobno predstavljen v ločenem poglavju -

Druge funkcije kot so Print, Search, Plot (postavljanje označb) in Extra windows se ne nanašajo samo na grafični prikaz in so zato predstavljene v ločenih poglavjih

3.1.1.2 Uporaba pregledničnega prikaza

V pregledničnem prikazu so vsi podatkovni zapisi našteti kronološko. Prikličete ga iz grafa z gumbom 'Tabular display' ali ustrezno bljižnično tipko.

V zgornjem delu prikaza so podrobnosti o serijah meritev. Start in End prikazujeta dan in čas prvega in zadnjega podatkovnega zapisa v izbrani podatkovni datoteki. Dodatno je še prikazana dolžina odseka proge na katerem je potekalo merjenje v km.

Posamezni stolpci vsebujejo povezane podatke. Da je lahko prikazanih čimveč podatkov, so naslovne vrstice stolpcev označene le z simboli glede na konfiguracijo. Če pomaknete kurzor miške na naslovno vrstico in ga tam držite nekaj časa, se bo zraven naslova podatkov po številom km odprlo majhno okence z imenom signala, kot to vidite na sliki.

Za boljšo preglednost digitalnih podatkov potovanja je vrednost 'nič' (ni signala) označena s pomišljajem, vrednost 'ena' (signal) pa z okrajšavo, ki označuje naslovno vrstico.

Analogne vrednosti in časi so prikazani le pri tistih podatkovnih zapisih, kjer se pojavljajo.

Preglednica se prične z vrednostmi na trenutnem položaju kurzorja (prečna črta) v grafu. Ta podatkovni zapis je prikazan z modrim ozadjem v preglednici.

S smernimi tipkami ali miško lahko trenutni položaj v zapisih podatkov spremeniti.

Smerne tipke delujejo na naslednji način: Smerna tipka gor/dol: Slika tipka gor/dol: Položaj 1: End En zapis gor/dol Premik gor/dol za širino strani Skok na prvi zapis Skok na zadnji zapis

Po zaslonu se lahko premikate tudi z miško, tako da uporabite drsni trak na desni strani zaslona. Puščica gor/dol: En zapis gor/dol Območje pod/nad gumbom: Premik za širino strani gor/dol Premik gumba: Premik za prosto območje

S pritiskom na levi gumb na dnu preklopite v prikaz grafa. Pri ponovnem risanju grafa se upošteva trenutno označeni zapis v preglednici. Ta točka je na levi strani grafa, razen če je predaleč proti koncu serije meritev. S pritiskom na desni gumb na dnu preklopite na skupni prikaz krivulje hitrosti. Trenutno označeni zapis v preglednici je začetna točka skupnega prikaza.

Dodatne funkcije kot so Print, Search, Plot (postavljanje označb) in Extra windows se ne nanašajo samo na preglednični prikaz in so zato predstavljene v ločenih poglavjih

3.1.1.3 Delo s skupnim prikazom hitrosti

Za lažji celoten pregled potovalne krivulje je graf hitrosti prikazan v naslednjem oknu v obliki največ štirih grafov združenih skupaj.

Na ta pregled lahko preklopite tako iz grafičnega kot pregledničnega prikaza. Trenutni položaj kurzorja / prečne črte se uporabi kot začetna točka prikaza pregleda. Za lažje iskanje začetne točke pregleda, je začetna točka prikaza standardizirana; npr. začetna točka je nastavljena na izenačeno vrednost pred izbranim položajem. V prikazu pregleda so pripomočki za urejanje (označbe, iskanje, tiskanje) blokirani.

Premikanje po pregledu

Na spodnjem robu zaslona najdete 6 gumbov: 1 za premik za širino grafa nazaj

za premik za širino grafa naprej 2 zmanjšanje območja prikaza za vsak graf na vnešeno vrednost 3

4 povečanje območja prikaza za vsak graf na vnešeno vrednost

5 preklop na grafični prikaz, trenutni položaj kurzorja miške se uporabi kot začetna točka grafa (isto dosežete če dvakrat kliknete z levo tipko miške na želenem mestu v grafu)

6 preklop na preglednični prikaz, trenutni položaj kurzorja miške je v preglednici označen z modro in prikazan v sredini zaslona (isto dosežete če dvakrat kliknete z desno tipko miške na želenem mestu v grafu)

3.1.2 Tiskanje

Tiskanje se razlikuje glede na to ali tiskate graf ali preglednico. Izbira načina tiskanja je odvisna od trenutnega prikaza serij meritev. Natisnjeni dokument je sestavljen iz treh delov: . • glave (določitev potovalnih podatkov, opombe) . • natisnjeni podatki (graf ali preglednica) . • dodatni podatki na drugi strani ( okna z označbami, dodatna okna) 3.1.2.1 Glava

Podatki, ki so podani v glavi so enaki za oba načina tiskanja (graf in preglednica), spreminja se le naslov glede na izbrani način tiskanja.

DEUTA-WERKE ADS3: Tabular Display (date of printing: 01.08.2000) ADS3 Source data – [c:\...\DEMO.DAT] – All data – short-distance memory 1 Page: 1 Vehicle DEMO Start: 01.08.2000 – 03:01:02 0,000 km Difference: 1 day, 02:00:00h Operator: DEMO End: 02.08.2000 – 05:01:02 88,120 km 88,120 km Correction values: 01:00:00 h

Glava vsebuje naslednje podatke:

Določitev podatkov o vozilu: . • Ime datoteke, obseg podatkov, izbrani pomnilnik podatkov glede na naslovno vrstico okna za grafični / preglednični prikaz . • Vozilo / Strojevodja . • Začetne in končne točke grafa / preglednice . • Podatki o razliki v času in razdalji Del z opombami: 1. vrstica (vnešeni pod ukazom Extras-Parameter v splošnem meniju)

2. vrstica

Dodatne podrobnosti: Podatki iz največ dveh kanalov (opis in trenutna vrednost) je natisnjena v ločeni vrstici (izbrani pod ukazom Extras-Parameter v splošnem meniju). Če za to funkcijo niste izbrali kanalov, se vrstica ne pojavi.

Vrednosti popravkov: Če so popravki (čas, razdalja in/ali premer kolesa) aktivni v trenutni datoteki s podatki o potovanju (menijski ukaz Extras-Correction values), so natisnjeni v dodatni vrstici. Če popravki niso aktivni, se ta vrstica ne pojavi.

3.1.2.2 Graf

V grafičnem prikazu je tiskanje pripravljeno. Natisnjena je enaka vsebina, kot je prikazana na zaslonu, le meniji in nadzorni gumbi so izpuščeni.

Natisnjeni so naslednji podatki: Odsek, ki prikazuje analogne signale (zgornji graf)

oznaka uporabljenih analognih signalov (podrobna oznaka), na levi poleg odseka z zgornjim grafom za prikazovanje digitalnih signalov (spodnji graf) oznaka uporabljenih digitalnih signalov (podrobna oznaka in črka kode), na levi poleg spodnjega grafa

3.1.2.3 Preglednica

Če uporabite ukaz Print v pregledničnem prikazu, se podatki natisnejo kot preglednični seznam na tiskalniku, ki je nameščen v programu Windows. Želeno območje tiskanja je tukaj potrebno najprej označiti z označbami. Postavljanje označb je opisano pozneje v posebnem poglavju. Okno, ki je odprto hkrati s postavljanjem označb ne omejuje ali vpliva na tiskanje. Lahko ga pa, če želite, prej zaprete. Natisnjeni so isti stolpci kot so vidni na zaslonu. Ker je tiskanje omejeno z velikostjo papirja, se lahko zgodi, da stran ni dovolj velika za izpis vseh stolpcev. V takšnem primeru funkcija tiskanja izpis samodejno omeji in izpusti zadnji stolpec. Uporabnik lahko to prepreči tako, da pri izbiri signalov, ki jih želi natisniti ne označi vseh. Na primer, na pokončno A4 stran lahko natisnete 2 analogna in 24 digitalnih signalov.

Izpis je vedno sestavljen iz glave, ki vsebuje podatke o datoteki in oznake števila strani Vsebinsko gledano, je to enako, kot je opisano bolj podrobno v prvem delu za izpis grafa.

Sledi opis legende (samo na prvi strani), nato naslovne vrstice z okrajšanimi imeni in končno stolpci s posameznimi številkami, kot vidimo na zaslonu.

3.1.2.4 Označevalci in dodatna okna

Če so označevalci bili postavljeni in/ali če so dodatna okna aktivirana, so podatki, ki jih najdete v njih izpisani na zadnji strani. Pri tiskanju grafične oblike, je ta stran obrnjena ležeče.

DEUTA-WERKE ADS3: Tabular Display (date of printing: 01.08.2000) ADS3 Source data – [c:\...\DEMO.DAT] – All data – short-distance memory 1 Page: 1 Vehicle DEMO Start: 01.08.2000 – 03:01:02 0,000 km Difference: 1 day, 02:00:00h Operator: DEMO End: 02.08.2000 – 05:01:02 88,120 km 88,120 km Correction values: 01:00:00 h Current position: 01.08.2000 – 04:02:03 1,050

km Window 1 Msg 222

3.1.3 Zapusti (program za vrednotenje)

Ukaz 'Quit' program za vrednotenje zapre. Zaprejo se vsa okna in vrnili se boste v operacijski sistem.

3.2 Edit

Pod tem menijskim ukazom najdete naslednje podukaze: . • Find . • Find next . • Set marker 1 . • Set marker 2 3.2.1 Find

S funkcijo iskanja (Find) lahko poiščete in nato prikažete določene dogodke ali stanja delovanja.

Funkcijo iskanja lahko zaženete iz menija ali pa s kombinacijo bljižničnih tipk Ctrl + F3.

Meni Find lahko uporabljate tako v grafičnem kot pregledničnem prikazu. Kot iskalni kriterij lahko uporabite razdaljo, čas ali kombinacijo signalov.

Najprej izberete vrsto iskanja, tako da kliknete na simbol na levi, ki spominja na majhen krogec. Po tem izpolnite iskalna polja v okvirčku. Za vrednotenje signalov lahko iz menija uporabite opertaorje '='. '<>', '>' in '<'. V logičnem izrazu lahko uporabite do 4 signale. Logične izraze sestavite z operatorji 'AND', 'OR' ali 'XOR'.

Opomba: Nekateri digitalni vnosi nimajo aktivne vrednosti vedno enake 1 (npr. zapis napake s številčno kodo napake) V primeru, da mislite da je do tega prišlo, raje kot izraz =1 uporabite izraz >0 pri sestavljanju pogojnih izrazov.

Pri grafičnem prikazu se iskanje vedno prične na začetku datoteke. Takoj, ko je podatek najden, se graf posodobi, tako da vidite najdeni položaj v grafu na levem robu zaslona, razen če je preostanek grafa manjši od trenutno izbranega dela grafa. Poleg tega se najdeni položaj v grafu označi z označevalcem. Če je bil prvi označevalec že postavljen, se označi z drugim označevalcem, če pa še ni bil pa se označi s prvim označevalcem. V obeh primerih se na zaslonu prikaže okno z označevalci, razen če je že odprto. Med iskanjem po preglednicah, se iskanje vedno prične na mestu, kjer je trenutno kurzor. To vam omogoča, da prosto označite območje po katerem želite iskati. Če želite iskati po celotni preglednici in pričeti na začetku, ne smete pozabiti tja najprej postaviti kurzorja (npr. s tipko Home). Najdeni podatek postane trenutno izbrana vrstica (modro ozadje).

3.2.2 Nadaljuj iskanje

Pri iskanju nekega podatka, lahko najdete naslednji zadetek po tem ko ste že enega našli z menijskim ukazom 'Continue search' ali funkcijsko tipko F3.

Pri grafičnem prikazu se iskanje nadaljuje od zadnjega najdenega zadetka. Pri pregledničnem prikazu se iskanje nadaljuje naprej od trenutnega položaja kurzorja.

Če pri zadnjem iskanje niste našli nobenih zadetkov (prišli do konca datoteke), se okno funkcije za iskanje ponovno odpre.

3.2.3 Postavljanje označevalcev

Za risanje potovalnih grafov sta na voljo dva označevalca.

Označevalca lahko postavite s pomočjo ukaza v meniju ali pa s funkcijskima tipkama 'F5' in 'F6'. Pri grafičnem prikazu lahko označevalca postavite tudi s klikom na levo ali desno tipko miške. Pri pregledničnem prikazu je označena vrstica tista, ki ima modor ozadje. V skrajno levem stolpcu vidimo simbola 'M1' za označevalec 1 in simbol 'M2' za označevalec 2.

Takoj ko postavite označevalec 1, se odpre okno 'Display of marker difference' (prikaz razlike med označevalcema) V tem oknu je prikazana trenutno izbrana točka v času (razdalji in času) ter vrednosti vseh izbranih analognih signalov. Po tem, ko postavite označevalec 2, se poleg vseh podatkov za označevalec 2, prikažejo tudi razlike med vsemi vrednostmi. Označevalca 1 in 2 lahko ponastavite kadarkoli neodvisno enega od drugega. To lahko celo naredite večkrat zapored. Pri vsaki spremembi položaja označevalcev, se podatki v oknu označevalca posodobijo.

Opomba: Izračun razlike lahko naredite tudi med več kot enim oknom.

Pri grafičnem prikazu imate na voljo enake možnosti kot pri pregledničnem prikazu. V analognem prikazu so označevalci označeni kot vertikalne črte.

Položaj označevalca izberete s prečno črto. Vertikalne črte postavljate s tipkama 'F5' in 'F6', podatki v oknu označevalca se posodobijo. Označevalce v grafu lahko postavite tudi neposredno z miško. Označevalec 1 postavite s klikom na levo tipko miške, označevalec 2 pa s klikom na desno tipko miške. Tudi ta postopek lahko ponovite večkrat.

Opomba: Po tem ko postavite označevalec, se lahko zgodi da prečna črta skoči – spremeni položaj. To se zgodi vedno, ko na trenutnem položaju kurzorja ni nobenih podatkov, označevalec se pa mora prilagoditi položaju zadnjega podatkovnega zapisa pred tem položajem.

3.3 Pogled

Menijski ukaz View (pogled) lahko uporabite v pregledničnem ali grafičnem prikazu za preklapljanje med prikazom pomnilnika za kratke razdalje in delovnega pomnilnika Pri grafičnem prikazu lahko tudi prilagodite razdelitev prikaza (in izpisa) med analognim i digitalnim signalom. Na voljo imate naslednje razdelitve: . samo analogno . 60% analogno . 50% analogno . 30% analogno . samo digitalno Pri večini digitalnih signalov priporočamo izbiro možnost prikaza '30% analogno'. Pri večini analognih signalov priporočamo izbiro možnost prikaza '60% analogno'. Skupaj lahko prikažete največ 8 analognih in 32 digitalnih signalov. Signalni so strnjeni v skupine z menijskim ukazom Extras-Parameter. Po spremembah narejenih s ukazom Extras-Parameter, se označi tudi razdelitev prikaza. Pri vsakem zagonu programa se uporabi nazadnje uporabljena razdelitev.

3.4 Beri/Izbriši

Z menijskim ukazom 'Readout/Delete' lahko prikažete podatke o potovanju ter zaženete različne s tem povezane postopke.

S tem menijskim ukazom lahko tudi izbrišete podatke na pomnilniških karticah ali pomnilniške kartice predhodno formatirate.

Po branju lahko podatke o potovanju odprete in prevrednotite z menijskim ukazom File / Select.

Z različnimi gumbi lahko izvršite naslednje ukaze:

Renew info (Obnovi podatke) Program se poveže s pretvornikom za pomnilniške kartice in posodobi podatke.

Copa card (Kopiraj kartico) Če je bila najdena pomnilniška kartica z

veljavnimi podatki o potovanju, jih lahko shranite na trdi disk računalnika v obliki datoteke z izvirnimi podatki. Shranili jih boste v podatkovno mapo, ki jo uporablja program. Program obdrži ime datoteke, trajno pa doda končnico .DAT. Ime datoteke mora ustrezati pogojem za poimenovanje datotek v operacijskem sistemu DOS, torej lahko uporabite največ 8 znakov za ime datoteke. Med postopkom kopiranja boste videli pokazatelj, ki vam kaže koliko podatkov je bilo že prekopiranih, po končanem kopiranju pa se bo prikazalo dodeljeno ime datoteke.

Erase Card (Zbriši podatke na kartici) Ta gumb uporabite le, če želite popolnoma izbrisati podatke na pomnilniški kartici. Če podatkov na pomnilniški kartici niste prej prebrali z ukazom Copy, bodo nepreklicno izbrisani. Zaradi tega je brisanje mogoče šele potem, ko ste prebrali podatke iz kartice in potrdili varnostno opozorilo. Komaj sedaj se lahko dejansko brisanje prične. Vsebina celotne pomnilniške kartice je potem izbrisana! Med postopkom brisanja je prikazen pokazatelj napredka brisanja.

End (Prekini) Če postopek kopiranja teče, se s tem ukazom prekine, v nasprotnem primeru se okno ponovno zapre.

Postopek branja pomnilniških kartic za KWR4, KWR5 in KWR6 poteka podobno. Lahko se pa razlikujejo sporočila, ki jih prikaže programska oprema.

Če med branjem ni vstavljena kartica, se sporočilo vedno nanaša na pomnilniško kartico SRAM, saj je to privzeta nastavitev za vse naprave.

Pri opremi KWR5, računalnik pomnilniško kartico vedno prebere preko zunanjega pogona, saj standardni osebni računalniki ne morejo brati s kartic, ki nimajo kontaktov. Če ta naprava ni priključena, računalnik prikaže opozorilo.

Takoj ko računalnik zazna veljavno pomnilniško kartico, se prikaže njeno stanje.

Opombe: Naenkrat lahko vstavite le eno pomnilniško kartico.

Ko vstavite pomnilniško kartico, jo v večini primerov računalnik (operacijski sistem) samodejno zazna. Opozorila, ki se lahko prikažejo po tem, niso odvisna od programske opreme ADS3. Za nadaljevanje boste morda morali v teh oknih klikniti na gumb.

Po tem, ko vstavite pomnilniško kartico za KWR4 ali KWR6, se v opravilni vrstici, v kateri tudi vidite uro, običajno pojavi simbol pomnilniške kartice. Pred odstranitvijo pomnilniške kartice, je treba najprej z desnim klikom miške odstraniti pomnilniško kartico, da ne bi prišlo do sistemske napake.

3.5 Drugo

3.5.1 Parameter

S pomočjo menijskega ukaza 'Parameter' lahko nastavite prikaz. Odpre se spodaj prikazano okno.

V oknu lahko vidite različne zavihke za različne skupine nastavitev. S klikom na določeni zavihek se odprejo nastavitve za tisti zavihek. Okno 'Configuration of view' zaprete s klikom na gumb spodaj. S klikom na 'OK' sprejmete in shranite morebitne spremembe, tako da se uporabijo tudi pri naslednjem zagonu programa. S klikom na gumb 'Cancel' prekličete vse spremembe, ki ste jih naredili odkar ste okno odprli.

3.5.1.1 Analogna izbira

Tukaj lahko združite zapise, ki jih želite videti v analognem diagramu, da jih lahko vrednotite. Pod analogno izbiro, so vsi zapisi združeni, njihove vrednosti so pa različne in niso le enake '0' ali '1'. Hkrati lahko izberete in nastavite do največ osem zapisov. V prvi vrstici določite prvi zapis. To naredite tako, da kliknete na majhen gumb in s tem odprete v stolpcu 'Track name' spustni izbirni seznam, ki vsebuje vse zapise, ki so določeni za to datoteko s podatki o potovanju (kanale, ki jih lahko izberete, je že nastavila DEUTA) S smernimi tipkami premaknete modro oznako na želeno ime zapisa in potrdite izbiro s

pritiskom na tipko 'ENTER'. Lahko pa tudi označite izbiro z miško in jo potrdite s klikom na levo tipko miške. Po končani izbiri se določene oznake grafa in skrajšano ime preglednice samodejno pojavijo v poljih te vrstice in imajo sivo ozadje.

S klikom na desno ali levo tipko miške v takšnem polju s sivim ozadjem se odpre naslednje okno.

V vnosnem polju 'Graph name' lahko vnesete ime za analogni kanal. To ime se pojavi ob osi v grafičnem prikazu. Vnosa v polju 'Table name' ne morete spreminjati in je prikazano le kot pokazatelj skrajšanega imena preglednične oblike tega kanala.

V vnosno polje 'Description' lahko vnesete podroben opis analognega signala. Ta opis se bo pojavil v naslovni vrstici izpisa pregledničnega prikaza. V vnosni polji 'Factor' in 'Offset' lahko vnesete primerne vrednosti za merilo analognega kanala. Zadnje vnosno polje 'Offset' se v tem oknu ne pojavi pri analognih signalih, ki so bili nastavljeni tako, da upoštevajo popravek premera kolesa. Po kliku na gumb 'OK' se pojavi sporočilo, ki vas obvešča, da morebitne spremembe, ki ste jih sprejeli v tem okencu ne bodo vidne, dokler ne boste ponovno zagnali trenutno odprte datoteke s podatki o potovanju.

Če tega sporočila ne upoštevate, se bodo obdržale stare nastavitve in bodo tudi

prikazane, ko boste ponovno odprli to okno.

Pri nastavljanju merila za graf, je potrebno območje prikaza vnesti kot minimalno 'Min' in maksimalno 'Max' vrednost. To je območje, ki je (pred uporabo povečave) prikazano čez celotno območje grafa. Za vsak kanal se nastavi lastno območje prikaza (in torej tudi lastna y-os). To območje je neodvisno od y-osi kanala, ki j trenutno prikazan v grafu.

V naslednjem stolpcu lahko izberete barvo za zapis. To naredite tako, da kliknete na obarvano polje v stolpcu 'Colour'. Odpre se okence z barvami, iz katerega lahko izberete eno od standardnih barv. Tudi tukaj to naredite tako, da kliknete na želeno barvo in izbiro potrdite s klikom na 'OK'. Če imate posebne zahteve, pa je mogoče tudi določiti lastne barve po želji.

V zadnjem stolpcu z imenom 'Visible', lahko nastavite tudi ali želite da je izbran zapis viden ali ne. To naredite tako, da preprosto kliknete na belo polje. Kljukica označuje, da je zapis viden. Ta nastavitev vam preprosto omogoča da hitro skrijete zapise, za katere menite da niso pomembni za trenutno vrednotenje, pri tem vam pa ni treba spreminjati konfiguracije.

3.5.1.2 Digitalna izbira

Spodaj prikazano okno prikazuje zavihek za digitalno izbiro.

Tudi tukaj lahko, podobno kot pri zavihku za analogno izbiro, zapise, ki si jih želite ogledati v digitalnem diagramu, združite. Tudi tukaj so enaka izbirna in vnosna okenca za ime zapisa, barvo in možnost prikazovanja ali skrivanja zapisa, kot pri analogni izbiri. Ker lahko pri digitalni izbiri izberet skupaj do največ 32 zapisov, ima zavihek na desnem robu še dodatno drsni trak. Tako lahko prikažete v okencu obseg zapisov, ki jih želite izbrati in jih lahko urejate.

3.5.1.3 General (Splošno)

Zavihek 'General' ima tri dele.

Tukaj vnesete nastavitve, ki se nanašajo na x-os grafa. Možnost izberete s klikom na majhno belo piko. Trenutno so na voljo možnosti čas (sorazmerno) in razdalja (sorazmerno s pričetkom snemanja podatkov). Možnosti, ki so na voljo so odvisne od datoteke s podatki o potovanju. Izraz sorazmerno pomeni v obeh primerih, da se čas oziroma razdalja pričneta šteti od nič vedno, ko se prične nova serija merjenja. S funkcijo popravka, lahko to če želite spremenite na drugo vrednost.

Črna točka označuje izbrano nastavitev.

V drugem delu lahko vnesete dve poljubni vrstici opomb, ki bosta vidni na izpisu. Te vrstice so vidne na vsakem izpisu. Če je vnesena le ena ali nobena vrstica z opombo (če niste vnesli teksta ni opombe), se natisne le ena oziroma se ne natisne nobena opomba.

V tretjem delu lahko izberete dva kanala, katerih trenutne vrednosti so natisnjene v glavi s podatki na izpisu (za graf in preglednice). Izraz »trenutna vrednost« pomeni, da se ob času tiskanja, natisneta vrednosti na trenutnem položaju grafa (pri grafu: prečna črta, pri

preglednici: črta na modrem ozadju). Če je bil izbran le en kanal, se izpiše le vrednost za en kanal. Če ni bil izbran noben kanal, se celotna vrstica ne bo natisnila. Tako se poveča prostor, ki je na voljo za graf / preglednico.

3.5.1.4 Dodatno okno (določanje)

Zavihek 'Additional window' je razdeljen na naslednji način:

Pri grafičnem ali pregledničnem prikazu je mogoče prikazati dodatna okna, ki jih nastavite tukaj. Prikazujejo dodatne podatke, ki se nanašajo na trenutni položaj kurzorja / prečne črte. Nadaljnja navodila, kako lahko uporabljate to okno, najdete v posebnem poglavju spodaj. V prvi vrstici okenca z nastavitvami lahko v spustnem seznamu 'Window selection' izberete katero okno želite spremeniti. Določite lahko do največ štiri dodatna okna. Po kliku na gumb se spusti spustni seznam, na katerem izberete želeno okno s klikom na levo tipko miške. V delu zavihka s podatki lahko potem vidite vse nastavitve za to okno. V polje 'Add. Window title' lahko vnesete poljubno ime okna. Na desni strani zavihka lahko izberete do največ 8 zapisov podatkov, ki jih želite prikazati v tem oknu. To naredite kot je opisano zgoraj. Tudi tukaj lahko že določen zapis hitro skrijete z možnostjo 'Visible'.

S spustnim seznamom na skrajni desni lahko izberete način prikaza za vsak zapis. Izbirate lahko med naslednjimi načini: . • ASCII : vrednost se pretvori v znake iz kodne tabele ASCII, ter je prikazana med ravnimi narekovaji (" "). Izpišejo se 4 znaki, ki ustrezajo največ 32-bitni velikosti številke. . • Binary (binarno): vrednost se pretvori v binarno vrednost, sestavljeno iz največ 8 znakov ter prikaže z znakom za odstotek (%) spredaj Če je vrednost večja od 255 (desetiško), se prikaže v šestanjstiški obliki. • Decimal (desetiško) : Vrednost se prikaže "običajno".

• Hexadecimal (šestanjstiško) : vrednost se pretvori v šestnajstiško število ter se prikaže z dolarskim znakom ($) spredaj.

3.5.1.5 Spreminjanje oznak signalov

S klikom na polji 'Graph name' in 'Table name' s sivim ozadjem (na poljih ANALOGUE in DIGITAL) se odpre okno, v katerem lahko spremenite podatke o prikazanem zapisu.

Spremenite lahko ime grafa, njegov opis in faktor. S pritiskom na gumb 'Accept', se ti podatki shranijo. Kot vsi ostali podatki v oknu 'Parameter', se tudi ti zapišejo v trenutno konfiguracijsko datoteko. To vam omogoča, da se spremembe nanašajo le na tiste datoteke s podatki o potovanju, ki uporabljajo iste nastavitve.

Opomba: Sprejete spremembe ne vplivajo na trenutno datoteko s podatki o potovanju (ter s tem tudi ne na priklic tega okna). Zato morate datoteko s podatki o potovanju

izbrati znova.

3.5.2 Vrednosti popravkov

Občasno se lahko zgodi, da podatki niso posneti s popolnoma točnimi informacijami.

S pomočjo menijskega ukaza 'Correction values' lahko nekatere podatke po snemanju popravite. V primeru, da ste uporabili to funkcijo, je na vsakem izpisu dodana opomba, ki jasno označuje, da je bila uporabljena funkcija popravka.

V notranji konfiguracijski datoteki, si program zapomni zadnje vnesene vrednosti popravkov za vsako datoteko s podati o potovanju posebej, tako da jih ni potrebno vnašati vsakič posebej po odpiranju datoteke.

Podatki, pri katerih lahko uporabljate popravke so izključno:

- Čas Če se je snemanje pričelo z narobe nastavljeno uro ter za napako veste, lahko podatek o času pri vrednotenje popravite za +/- 24 ur.

- Razdalja Razdalja se meri od začetka snemanja, ter se privzeto prične z vrednostjo 0. Če je za posamezno datoteko resnično število kilometrov dela proge znano, ter je potrebno to prikazati, lahko s to funkcijo popravite premik osi, ki prikazuje razdaljo Gumb 'reset' ta popravek ponovno izbriše.

- Premer kolesa Podatki se snemajo glede na nominalni premer kolesa. Če je resnični premer kolesa na osi s pulznimi sprožilci znan, lahko s tem popravkom popravite razdaljo in resnično hitrost.

3.5.1.4 Dodatno okno (prikazovanje)

Z menijskim ukazom 'Extras-Additional window' se prikažejo prisotna dodatna okna. Okna s tekstom, katerih nastavljanje je bilo opisano v prejšnjem poglavju, se štejejo za dodatna okna, prav tako okno označevalca.

Za prikaz oken, izberete z miško ali smernimi tipkami želeno okno pod menijem 'Extras-Additional window' ter ga potrdite s klikom oziroma tipko 'Enter'. Izbrano dodatno okno se prikaže v glavnem oknu. Vsa aktivna dodatna okna so v meniju označena s kljukico.

Dodatna okna so v glavnem oknu na vrhu, ter jih lahko prosto premikate kot je to običajno v programu Windows. Okno ponovno zaprete tako, da ga ponovno izberete v meniju ali kliknete na gumb

'Zapri' (X).

Podatki prikazani v dodatnih oknih se nanašajo na trenutni položaj kurzorja v glavnem oknu. V grafičnem prikazu je to prečna črta, v pregledničnem prikazu pa modra oznaka vrstice. Če na trenutnem položaju kurzorja ni nobenih podatkov, okno pokaže zadnji shranjeni podatek za ta parameter. Da dodatna okna ne bi motila premikanja kurzorja, se dodatna okna aktivirajo šele, ko je kurzor pri miru pol sekunde.

Enako kot okna s tekstom, lahko tudi okno označevalca prikažete in skrijete s pomočjo tega menija. Okno se tudi odpre samodejno, vendar le če pritisnete prave tipke ali v pravem zaporedju kliknete z miško. Bolj podrobno je to opisano v enem od prejšnjih poglavij 'Postavljanje označevalcev'. 3.5.4 Izvoz podatkov

S pomočjo tega menijskega ukaza lahko podatke zapišete v ASCII datoteko. Izvozijo se podatki za vse trenutno izbrane kanale (analogne/digitalne), v enaki obliki kot preglednični prikaz. Da vam ni treba vedno izvažati celotne datoteke, lahko območje, ki ga želite izvoziti omejite z označevalci.

- postavljena sta označevalec 1 in označevalec 2 Izvozijo se podatki, ki so med položajem levega označevalca in položajem desnega označevalca. Vrstni red označevalcev ni pomemben.

- postavljen je označevalnik 1 Izvozijo se podatki od položaja označevalca do konca datoteke

- postavljen je označevalnik 2

Izvozijo se podatki od začetka datoteke do položaja označevalca.

Če ni postavljen noben označevalec, se prikaže naslednje okno.

Program vas nato prosi, da določite ime ASCII datoteke in mapo v katero naj jo shrani.

Za vsak podatkovni zapis je ustvarjena ena vrstica. Oblika datuma, decimalna pika oziroma vejica in ločilo stolpcev je v skladu s trenutnimi regionalnimi nastavitvami v programu Windows. Med postopkom izvoza program digitalne zapise obravnava kot analogne zapise in izvozi njihovo trenutno vrednost (običajno '0' ali '1'). Datoteka vsebuje tri naslovne vrstice, ki vsebujejo oznake kanalov za vsak zapis: vrstica za vsak zapis, kjer so navedena (dolga) imena zapisov, imena grafov in okrajšana imena.

4 Info Menijski ukaz 'Info' se uporablja za prikaz dodatnih informacij o podatkih o potovanju in o verzijah programske opreme ADS3.

Prikažejo se naslednji podatki o programski opremi: Št. Programske opreme programske opreme za vrednotenje Št. Konfiguracijske programske opreme: konfiguracije za vrednotenje (npr. jezikovne

nastavitve) Št. Gonilnika. Programske opreme za vrednotenje

Poleg tega se prikaže tudi vrsta podatkov o trenutno izbrani datoteki s podatki o potovanju.

Te podrobnosti podajajo podatke o okoliščinah merjenja podatkov o potovanju, tako da je mogoče merjenje ponoviti pod enakimi pogoji.

priročnik5.0300.xxx EN

TELOC®EVA Priročnik

5.0300. HaslerRail AG Stran 2 of 24 xxx EN Pridržujemo si vse pravice za ta dokument in podatke v njem. Razmnoževanje, uporaba ali razkritje tretjim osebam brez izrecnega predhodnega dovoljenja je strogo prepovedano. © HaslerRail AG

Pregledi

Preg. Odgovorni Spremembe Datum

A00 C. Mosimann prva izdaja 23. JUNIJ 2006



Vsebina 1 Pogovorno okno "Prijava" (Login Dialog)...............................................................................................4 2 Pogovorno okno "Izberi surove podatke" (Select Raw Data Dialog) ...................................................5 3 Pogovorno okno "Izberi bazo podatkov" (Database select Dialog) .....................................................7 4 Generiraj pogovorno okno "Pogled" (Generate View Dialog) ............................................................9 5 Pogovorno okno "Izberi glasovne podatke" (Select voice data Dialog)............................................11 6 Pogovorno okno "Predvajalnik zvoka" (Voice player Dialog) ...........................................................12 7 Glavno pogovorno okno (Main Dialog)..................................................................................................13 8 Pogovorno okno "Predogled" (Preview Dialog) ...................................................................................15 9 Pogovorno okno "Izvozi v Excel" (Export to Excel Dialog).................................................................16 10 Pogovorno okno "Ustvari interno bazo podatkov" (Create internal database Dialog) ....................19 11 Pogovorno okno "Napake" (Error Dialog).............................................................................................20 12 Pogovornem oknu "O programu" (About Dialog) ................................................................................21 13 Orodna vrstica (Toolbar) .........................................................................................................................22 14 Meniji (Menus) ..........................................................................................................................................23


5.0300. HaslerRail AG Stran 4 of 24

1 Pogovorno okno "Prijava" (Login Dialog) 1.1 Posnetek zaslona (Screenshot)

1.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoča uporabniku, da se poveže z obstoječo bazo podatkov ali ustvari novo.

1.3 Podrobnosti (Details)

Ime baze podatkov (Database name) To je ime obstoječe baze podatkov ali ime nove baze podatkov, ki jo hočete ustvariti. Pozor: Ti podatki so potrebni! Uporabniško ime (User name) To je ime uporabnika, ki se poveže z bazo podatkov. Pozor: Ti podatki so potrebni! Geslo (Password) To je geslo uporabnika, ki se poveže z bazo podatkov. Ustvari novo bazo podatkov (Create new database) Kadar se to potrditveno polje potrdi, program ustvari novo prazno bazo podatkov. Če baza podatkov z istim imenom, kot je ime baze podatkov v vnosnem polju, že obstaja, jo program poskuša povezati z navedenim uporabniškim imenom in geslom. Gumb "V redu" (OK button) Zapre pogovorno okno in shrani spremembe, ki ste jih naredili. Gumb "Prekliči" (Cancel button) Zapre pogovorno okno, ne da bi se shranile spremembe, ki ste jih naredili.

xxx EN Pridržujemo si vse pravice za ta dokument in podatke v njem. Razmnoževanje, uporaba ali razkritje tretjim osebam brez izrecnega predhodnega dovoljenja je strogo prepovedano. © HaslerRail AG



2 Pogovorno okno "Izberi surove podatke" (Select Raw Data Dialog)

2.1 Posnetek zaslona (Screenshot)

2.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoča uporabniku, da izbere podatke iz datotečnega sistema in uvozi podatkovno množico v trenutno bazo podatkov.


Podatkovna množica v imeniku (Dataset in directory) Ta kombinirani seznam (combo box) pokaže vse imenike (directories), ki jih je uporabnik izbral pred tem. Ko je ena postavka izbrana, se vse datoteke prikažejo v drevesu map. Izberi imenik (Select directory) Ta gumb omogoča uporabniku, da izbere nov imenik v datotečnem sistemu. Izbrani imenik se doda v kombinirani seznam imenika podatkovne množice (dataset directory combo box). ID odjemalca To je identifikacija odjemalca. Tip vozila (Vehicle type) To je tip vozila.




ID vozila (Vehicle ID) To je identifikacija vozila. Serijska številka (Serial Number) To je Sécheronova serijska številka. Ime konfiguracije (Configuration name) To je ime konfiguracije. Števec razdalje (Distance counter) To je števec za beleženje celotne razdalje. Drevo map (Folder tree) To drevo omogoča uporabniku, da izbere določen tip datoteke za izbrani imenik (directory). Gumb "Ustvari podatkovno množico" (Generate Dataset button) Zapre pogovorno okno in ustvari podatkovno množico iz izbrane datoteke. Gumb "Prekliči" (Cancel button) Zapre pogovorno okno, ne da bi se shranile spremembe, ki ste jih napravili. Gumb "Pomoč" (Help button) Pokaže datoteko "Pomoč" v zvezi s tem pogovornim oknom.



3 Pogovorno okno "Izberi bazo podatkov" (Database select Dialog)


3.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoča uporabniku, da upravlja s podatkovno množico in s pogledi. Uporabnik mora najprej izbrati odjemalca v zgornjem delu mreže (odjemalčeva mreža / Customer grid). Vse podatkovne množice za tega odjemalca se prikažejo v srednjem delu mreže (mreža podatkovnih množic / data set grid). Ko uporabnik izbere podatkovno množico, lahko izbere pogled na dnu mreže (pogledna mreža / view grid). Lahko tudi generira nov pogled, s tem da klikne na gumb "Generiraj pogled / Generate View” . Podatkovno množico zbriše tako, da klikne na gumb "Izbriši podatkovno množico" / “Delete data set”.


Odjemalčeva mreža (Customer grid) V tem delu mreže se pokažejo vsi odjemalci v bazi podatkov. Ko uporabnik izbere eno vrsto, se prikažejo vse podatkovne množice za tega odjemalca v srednjem delu mreže (podatkovna mreža / data set grid). Podatkovna mreža / Data set grid V tem delu mreže se pokažejo vse podatkovne množice v bazi podatkov za izbranega odjemalca. Ko je podatkovna množica izbrana, se v spodnjem delu mreže (pogledna mreža / view grid) prikažejo vsi generirani pogledi.




Gumb "Generiraj pogled" (Generate view button) S tem ukazom lahko uporabnik generira nov pogled. Pojavi se pogovorno okno "Nov pogled" (New View). Gum "Izbriši podatkovno množico" (Delete data set button) S tem ukazom uporabnik izbriše izbrano podatkovno množico in poglede, ki jih je ustvaril. Mreža "Pogled" (View grid) V tem delu mreže se pokažejo vsi pogledi za izbranega odjemalca in izbrano podatkovno množico. Gumb "Odpri pogled" (Open View button) S tem ukazom se odpre izbrani pogled v glavnem oknu. Gumb "Izbriši pogled" (Delete View button) S tem ukazom se izbriše izbrani pogled. Gumb "Prekliči" (Cancel button) S tem ukazom se pogovorno okno zapre, ne da bi se shranile spremembe, ki ste jih naredili. Gumb "Pomoč" (Help button) Pokaže datoteko v zvezi s tem pogovornim oknom.



4 Pogovorno okno "Generiraj pogled" (Generate View Dialog)


4.2 Namen (Purpose)

V tem pogovornem oknu se nastavijo specifikacije za grafiko in mrežo (grid) v glavnem oknu.


Uporabnik izbere analogne in digitalne vrednosti, za katere želi, da se prikažejo v glavnem oknu. Grafika sloni na bazi časa ali razdalj.

Analogna in digitalna mreža (Analog and Digital grid) nosti za določeno podatkovno množico.

nalogni in digitalni tabulator (Analog and digital tab) žo s tem, da klikne na tabulator z danim

a bazi časa

V tej mreži se pokažejo vse analogne ali digitalne vredUporabnik lahko izbere katerokoli vrednost kot del grafike s tem, da klikne na levo potrditveno polje (check box). Z izbiro desnega barvnega stolpca lahko nastavi tudi barvo. AUporabnik lahko preklaplja med analogno in digitalno mrenaslovom. N




na bazi časa.

a bazi razdalj a bazi razdalj.

PM pomin operativnih podatkov.

aloži masko (Load mask) mask) omogoči uporabniku, da ohrani shranjeno masko z ukazom

hrani masko (Save Mask) asko za prihodnjo uporabo.

umb "V redu" (Ok button) nijo se vse spremembe, ki ste jih naredili.

umb "Prekliči" (Cancel button) shranile spremembe, ki ste jih naredili.

umb "Pomoč" (Help button) govornim oknom.

Os x v grafiki je NOs x v grafiki je n OTo je s NGumb "Naloži masko" (Load"Shrani masko" (Save mask). SShrani izbiro uporabnika za m GZapre pogovorno okno in shra GZapre pogovorno okno, ne da bi se GPokaže datoteko v zvezi s tem po



5 Pogovorno okno "Izberi glasovne podatke" (Select voice data Dialog)


5.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoča uporabniku, da upravlja z glasovnimi podatki.


Odjemalčeva mreža (Customer grid) V tej mreži se pokažejo vsi odjemalci v bazi podatkov. Ko je izbrana ena vrsta, se v drugi mreži (glasovna mreža / voice grid) prikažejo vsi glasovni podatki za tega odjemalca. Glasovna mreža (Voice grid) Ta mreža pokaže za izbranega odjemalca vse glasovne podatke v bazi podatkov. Izbriši podatkovno množico (Delete data set) Omogoča uporabniku, da izbriše izbrane glasovne podatke. Gumb "V redu" (OK button) Zapre pogovorno okno in shranijo se vse spremembe, ki ste jih naredili. Pokaže pogovorno okno "Glasovni predvajalnik" (voice player). Gumb "Prekliči" (Cancel button) Zapre pogovorno okno, ne da bi se shranile spremembe, ki ste jih naredili. Gumb "Pomoč" (Help button) Pokaže datoteko "Pomoč" v zvezi s tem pogovornim oknom.




6 Pogovorno okno "Glasovni predvajalnik" (Voice player)


6.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoča predvajanje glasovnih podatkov.


Gumb "Začni" (Start button) Začnejo se predvajati glasovni podatki. Gumb "Ustavi" (Stop button) Predvajanje glasovnih podatkov se ustavi. Gumb "Prekliči" (Cancel button) Zapre pogovorno okno in uporabnika vrne v glavno okno.




7 Glavno pogovorno okno (Main Dialog) 7.1 Posnetek zaslona (Screenshot)

7.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno je glavno aplikacijsko okno. Pokaže izbrano grafiko in podatke.


Gumb "Predogled" (Preview button) S tem ukazom se pokaže pogovorno okno "Predogled" za lažjo navigacijo. Gumb "Povečaj" (Zoom in button) Ta ukaz poveča velikost grafike. Tako se podrobnosti pokažejo bolj natančno. Zoom out button Ta ukaz zmanjša velikost grafike. Tako uporabnik lahko vidi sliko bolj splošno. Gumb |< (|< button) Ta ukaz uporabnika postavi na začetek mreže. Gumb << (<<button)




S tem ukazom se premaknemo v mreži za pet položajev nazaj. Gumb < (<button) S tem ukazom se premaknemo v mreži za en položaj nazaj. Gumb > (> button) S tem ukazom se premaknemo na naslednji položaj v mreži. Gumb >> (>>button) S tem ukazom se premaknemo za naslednjih pet položajev naprej v mreži). Gumb >| (>| button) S tem ukazom se premaknemo na konec mreže.



8 Pogovorno okno "Predogled" (Preview Dialog) 8.1 Posnetek zaslona (Screenshot)

8.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno pokaže celoten graf. Uporabnik lahko drsi po glavnem oknu vodoravno in klikne, kjer si hoče izbrati določen del.


Ni podrobnosti.




9 Pogovorno okno "Izvozi v Excel" (Export to Excel Dialog)


9.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoča uporabniku, da izbere podatkovno množico za izvoz v Microsoft® Excel. Uporabnik mora najprej izbrati odjemalca v zgornjem delu mreže (odjemalčeva mreža / Customer grid). Vse podatkovne množice za tega odjemalca se pokažejo v srednjem delu mreže (mreža podatkovnih množic / data set grid). Ko uporabnik izbere podatkovno množico, lahko izbere, katere analogne in digitalne vrednosti želi izvoziti.


Odjemalčeva mreža (Customer grid) Ta mreža pokaže vse odjemalce v bazi podatkov. Ko se izbere ena vrsta, se prikažejo vse podatkovne množice za tega odjemalca v srednjem delu mreže (mreža podatkovnih množic / data set grid). Mreža podatkovnih množic (Data set grid)




Ta mreža pokaže za izbranega odjemalca vse podatkovne množice v bazi podatkov. Ko se podatkovna množica izbere, se vse analogne in digitalne vrednosti prikažejo v dveh seznamskih okencih.



Analogno seznamsko okence (Analogical list box) Navede vse analogne vrednosti, ki jih je možno izbrati za izbrano podatkovno množico. Digitalno seznamsko okence (Digital list box) Navede vse digitalne vrednosti, ki jih je možno izbrati za izbrano množico podatkov. Potrditveno polje za hitrost (Speed Check box) Kadar uporabnik izbere to potrditveno polje, se izvozijo tudi podatki o hitrosti. Potrditveno polje za razdaljo (Distance Check box) Kadar uporabnik izbere to potrditveno polje, se izvozijo tudi podatki o razdalji. Gumb "izvozi podatke v Excel" (Export data to Excel button) Zapre to pogovorno okno in izvozi izbrane vrednosti v Microsoft® Excel. Gumb "Prekliči" (Cancel button) Zapre to pogovorno okno, ne da bi se shranile spremembe, ki ste jih naredili. Gumb "Pomoč" (Help button) Pokaže pomoč v zvezi s tem pogovornim oknom.



10 Pogovorno okno "Ustvari interno bazo podatkov" (Create internal database Dialog)


10.2 Namen (Purpose)

To pogovorno okno omogoči uporabniku, da ustvari novo interno bazo podatkov.


Mapa (Folder) Uporabnik vnese mapo (folder) (pot/path) v novo bazo podatkov. Izberi imenik (Select directory) Ta gumb omogoča uporabniku, da v sistemu datotek izbere nov imenik. Ime baze podatkov (Database name) To je ime obstoječe baze podatkov ali novo ime baze podatkov, ki jo želite ustvariti. Uporabniško ime (User name) To je ime uporabnika, ki se poveže z bazo podatkov. Geslo (Password) To je geslo uporabnika, ki se poveže z bazo podatkov. Gumb "V redu" (OK button) Zapre pogovorno okno in shrani spremembe, ki ste jih naredili. Gumb "Prekliči" (Cancel button) Zapre pogovorno okno, ne da bi se shranile spremembe, ki ste jih naredili.




11 Pogovorno okno "Napaka" (Error Dialog) 11.1 Posnetek zaslona (Screenshot)


To pogovorno okno pokaže napake sistema ali zabeleži datoteke v skladu z izbiro uporabnika.


Seznamsko okence (List box) Pokaže izbrane podatke. Sistemske napake (System errors) Izbere samo sistemske napake Beleženje / zapisovanje v dnevnik (Logging) Izbere samo dnevniške datoteke. Izhod (Quit) Zapre pogovorno okno.




12 Pogovorno okno "O programu" (About Dialog) 12.1 Posnetek zaslona (Screenshot)


To pogovorno okno pokaže informacije o programu TELOC® EVA.


Gumb "V redu" (OK button) Zapre pogovorno okno.




13 Orodna vrstica (Toolbar) 13.1 Posnetek zaslona (Screenshot)


Ta orodna vrstica uporabniku omogoča, da hitro pride do glavnih funkcij aplikacije.


Pokaže pogovorno okno "Izberi surove podatke" (Select Raw Data).

Pokaže pogovorno okno "Izberi bazo podatkov" (Database Select).

Pokaže pogovorno okno "Glasovni predvajalnik" (Voice Player).

Pokaže pogovorno okno " Možnost uporabnika" (User Option).

Pokaže pogovorno okno "Izvozi v Excel" (Export to Excel).

Pokaže pogovorno okno "Izvozi v PDF" (Export to PDF).

Pokaže pogovorno okno "Dnevnik" (Log).

Pokaže pogovorno okno "O programu“ (About).




14 Meniji (Menus) Spodnja tabela opisuje funkcije menijev. Glavni menu/ Main menu

Meni / Menu Podmeni / Submenu

Opis / Description

Surovi podatki/ Raw data

Pretvori datoteko v bazo podatkov SQL / Convert file in SQL Database

Pokaže pogovorno okno "Izberi surove podatke " / Show “Select Raw Data” dialog.

Odpri bazo podatkov SQL/ Open SQL Database

Pokaže pogovorno okno "Izberi bazo podatkov" / Show “Database select” dialog.

Vrednotenje/ Evaluation

Funkcija iskanja / Search function

Ni realizirano / Not implemented.

Izbriši bazo podatkov SQL / Delete SQL Database


Dnevnik / Log

Pokaže pogovorno okno "Ustvari interno bazo podatkov" / Show “Create internal database” dialog.

Upravljanje/ Management

Vsebina / Contents


Ustvari prazno interno bazo podatkov / Create empty internal database

Pokaže pogovorno okno "Ustvari interno bazo podatkov" / Show “Create internal database” dialog.

Nastavitev/ Setup

Jezik / Language

Omogoči uporabniku, da spremeni aplikacijski jezik. Uporabnik mora aplikacijo ponovno zagnati, da se spremembe uveljavijo. Allow user to change application language. User must restart application to changes take effect.



Privzet Default

Privzeti jezik uporabnika (angleščina) User default language (English).

Nemščina German

Uporabi nemški jezik / Use German language.

Angleščina English

Uporabi angleški jezik Use English language.

Francoščina French

Uporabi francoski jezik Use French language.

Španščina Spain

Uporabi španski jezik Use Spanish language.

Italijanščina Italian

Uporabi italijanski jezik Use Italian language.

Pomoč / Help

O programu About

Pokaže pogovorno okno "O programu" Show “About” dialog.

202.03 navodilo za ravnanje z merilniki hitrosti · 202.03 navodilo za ravnanje z merilniki...

Documents