Področna strokovna skupina za poklicno izobraževanje pri pripravi Bele knjige o vzgoji in

izobraževanju v Republiki Sloveniji

Ljubljana, december 2010

1

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2

Šol.let. NPI SPI SSI GIM PTI PT MT skupaj1998/99 3020 29989 38070 29026 6298 65 68 1065361999/00 2741 27867 36018 31265 7285 97 182 1054552000/01 3439 25629 33576 33628 7763 95 378 1045082001/02 3012 23812 31987 35794 7811 193 621 1032302002/03 2785 22211 32120 37179 7592 218 1073 1031782003/04 2556 20614 32599 38082 7805 260 1287 1032032004/05 2247 19046 32736 38352 7773 293 1445 1018922005/06 1902 17664 32598 38413 7428 309 1546 998602006/07 1630 15939 32078 37810 7047 343 1428 962752007/08 1320 14381 31300 36425 6564 376 1257 916232008/09 1125 13139 30929 35126 5693 372 1134 875182009/10 1061 12356 30923 33242 5245 406 1192 844252010/11 870 11900 30719 32432 4839 429 1083 82272

% - 71 - 60 - 19 + 12,7 - 23 + 560 + 1493 - 22,8

Tabela: Število vpisanih dijakov v posamezne programeVir: MŠŠ

4

Neuravnotežena ponudba NPI in SPI programov po spolu

Razlike na PM med diplomanti SSI in PTI (Dijaki PTI programov dosegajo pri 1. in 3. predmetu v povprečju od 0,5 do 2 oceni nižje ocene kot dijaki SSI programov )

93% diplomantov s PM nadaljuje izobraževanje v visokošolskem izobraževanju

Nizko povpraševanje na trgu dela (premalo strokovnih in praktičnih znanj)

Poklicni tečaj opravlja funkcijo prekvalifikacije

Naraščanje potreb poklicne usposobljenosti na višji zahtevnostni stopnji

5

Socialno partnerstvo ◦ soodgovorno izvajanje izobraževanja◦ povezava s trgom dela

Vseživljenjsko učenje◦ individualna izobraževalna pot (karierni razvoj)◦ večja izbirnost◦ priznavanje predhodno pridobljenega znanja◦ enotnost izobraževalnega sistema za mladino in

odrasle Različne poti do istega cilja

◦ povezava med splošnimi in poklicnimi izobraževalnimi potmi◦ poklicni standard je osnova izobraževalnega programa

oziroma katalogov znanj in spretnosti (NPK )

Pridobitev poklicne kvalifikacije (trg dela)

6

7

Vir: CEDEFOP 2010

STANJE

Majhen vpis

Kulturni primanjkljaj

Nizka samopodoba

Majhna ponudba za dekleta

Veliko odločb z usmeritvami

PREDLOGI Trajanje 2 leti Vključitev specialnih pedagogov Osnovna generična znanja Učenje na primerih Uravnotežena ponudba za oba spola Uporabnost znanja pred znanstveno

semantiko ZI z eno enoto

STANJE upad vpisa nezmožnost uresničitve izobraževalnih ciljev

programa vključeni posamezniki z najnižjim kulturnim

kapitalom potrebe trga dela razvoj gospodarstva zahteva dvig ravni

kvalitete znanja

PREDLOGI Srednje poklicno izobraževanje se

podaljša po modelu 3 + 1 na štiri leta V tretjem letniku se omogoča izbirnost:

◦ ali več praktičnega izobraževanja (po obsegu in po vsebini)

◦ ali slovenščina, matematika in tuji jezik ter temeljni strokovni predmet, značilen za strokovno področje.

Pogoj, da dijak lahko izbere omenjene predmete, je ocena najmanj 3 pri vsakem od treh splošno izobraževalnih predmetov, skupna povprečna ocena pri teh treh predmetih ob koncu drugega letnika pa mora biti več kot 3

Tisti, ki so izbrali slovenščino, matematiko in tuji jezik ter temeljni strokovni predmet, lahko izberejo zahtevnejši pouk predmetov, ki so sestavni del splošnega dela poklicne mature.

Tistim, ki so izbrali več praktičnega izobraževanja, se v izbirnem delu poleg večjega obsega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu ponuja v okviru odprtega dela kurikula tudi možnost usposobitve za nove poklicne kvalifikacije (denimo trgovec) ali pa usposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe samozaposlovanja, podjetništva, okoljevarstva, informatike itd.

4. letnik

Obseg splošne izobrazbe v srednjih poklicnih programih se ohrani v skladu z v letu 2010 veljavnimi izhodišči, ki so uveljavljena v izobraževalnih programih SPI, ki se uvajajo v srednje šole; poveča se obseg splošne izobrazbe dijakov, ki so v

tretjem in četrtem letniku izbrali slovenščino, matematiko in tuji jezik ter zahtevnejši pouk teh predmetov, ki so sestavni del splošnega dela poklicne mature,

njihov obseg in vsebina sta vezana na izpitni katalog iz splošnih predmetov na poklicni maturi.

Okrepi se zahtevnost temeljnega strokovno teoretičnega predmeta in dodajo ali poglobijo se nekatere kompetence, ki niso zaokrožene v nove predmete, ampak se vključujejo v vse predmete (komunikacijske spretnosti, obvladanje informacijske tehnologije, državljanska zavest….)

Nadaljnji razvoj poklicnih programov naj

gre še naprej v smer širše zasnovanosti, za

več poklicnih standardov, uveljavi se

izbirnost. 20% kurikula ostaja še naprej v pristojnosti

šole v sodelovanju z delodajalci. Poveča se obseg praktičnega usposabljanja

pri delodajalcu (od sedanjih 24 tednov na

najmanj 34 tednov).

Zaključevanje SPI

Zaključni izpit ima 3 enote in je internega značaja. Zaključni izpit se lahko opravi po delih - omogoča se opravljanje posameznih delov glede na izbiro dijaka.

Dijak z zaključnim izpitom dobi vsaj eno poklicno kvalifikacijo.

Z zaključnim izpitom se pridobi srednja poklicna izobrazba in ustrezne poklicne kvalifikacije.

Kdor opravi uspešno izbirne predmete splošnega dela poklicne mature, lahko opravlja te predmete skupaj z dijaki SSI. Če je uspešen, izpolni pogoj za vpis v višje strokovno izobraževanje na istem strokovnem področju. Opravi torej kvalifikacijski izpit za vpis v

višje strokovno šolstvo, ne pridobi pa srednje strokovne izobrazbe in poklicne kvalifikacije na ravni srednjega strokovnega izobraževanja. Za to je treba opraviti poklicno maturo v celoti.

Dijak, ki je izbral več praktičnega izobraževanja, lahko opravlja mojstrski, delovodski in poslovodski izpit po 2,5 letih delovnih izkušenj, sicer velja 3 leta delovnih izkušenj.

Dijak, ki je izbral več praktičnega izobraževanja, lahko pod določenimi pogoji – opravljen mojstrski, delovodski in poslovodski izpit – opravi splošno izobraževalne predmete na ravni poklicne mature in nadaljuje šolanje na višji strokovni šoli.

Ves čas srednjega poklicnega

izobraževanja se omogoča dijaku tudi

prestop v SSI, seveda pod določenimi

pogoji oziroma ob izpolnjevanju

diferenc.

STANJE večina nadaljuje izobraževanje (93%)

delež dijakov, ki opravlja dodatni maturitetni

predmet, se povečuje (od 6% na 13 %)

povpraševanje po delovni sili s SSI je na trgu

dela manjše (premalo strokovnih in praktičnih znanj)

zaposlovanje na delovnih mesti, kjer je

zahtevana druga izobrazba

PREDLOGI Programi trajajo 4 leta, so zasnovani

praviloma na več poklicnih standardih

Splošno izobraževalni del ostaja v do sedaj

uveljavljenem obsegu, ostaja tudi odprti

kurikul v dosedanjem obsegu

Zaključevanje SSI Poklicna matura ima 4 enote; materin jezik,

matematika in tuji jezik ( ta dva sta izbirna) so eksternega značaja

Poklicna matura daje izobrazbo in kvalifikacijo za vstop na trg dela, omogoča pa tudi vključitev v višje in visoko strokovno izobraževanje

Odpravi se možnost za vpis v univerzitetno izobraževanje z opravljanjem 5. predmeta iz splošne mature

Zagotavlja se brezplačna priprava na splošno maturo v maturitetnem tečaju

V tretjem letniku se omogoči dijakom, ki bi si želeli odpreti pot v univerzitetno izobraževanje, okrepljeno pripravo na opravljanje splošno izobraževalnih predmetov (materni jezik, matematika, tuji jezik) na ravni splošne mature. ◦ Pogoj za izbiro je najmanj ocena 4 pri teh

predmetih v drugem letniku. ◦ Če se dijak odloči, da opravlja splošno

izobraževalni del splošne mature, izpolni tudi obveznost splošno izobraževalnega dela poklicne mature.

◦ Opravljeni izpiti iz treh predmetov splošne mature in opravljena poklicna matura omogočajo vpis v univerzitetno izobraževanje na istem strokovnem področju (pogoje se določi v univerzitetnih programih).

STANJE večina diplomantov SPI nadaljuje

izobraževanje (86%)

Doseganje nižjega uspeha na PM

Nadaljnje izobraževanja (VIŠ)

zaposlovanje na delovnih mesti, kjer je

zahtevana druga izobrazba

PREDLOGI Z uvedbo 4 letnega SPI izobraževanja in

možnostjo zaključka SPI programa, ki omogoča

nadaljevanje izobraževanja na VSŠ postane PTI

nekonsistenten

Funkcijo prevzame:

◦ SPI, ki pripravlja za neposredno nadaljevanje

izobraževanja na Višjih strokovnih šolah

◦ dijaki SPI se lahko vključijo v ustrezen SSI program s

priznavanjem znanj SPI

STANJE Višje strokovne šole trajajo dve leti in niso

visokošolske ustanove

Niso omejene le na tehnične poklice

Izobraževalni program je naravnan na

takojšen vstop na trg dela

od njihovega nastanka vpis rasel, v zadnjih

petih letih pa se je rast nekoliko ustalila

PREDLOGI Višješolsko strokovno izobraževanje je del

terciarnega izobraževanja, vendar ima svoje

specifične značilnosti

V ureditvi terciarnega izobraževanja je

treba še naprej zagotavljati, da se z

višješolsko izobrazbo pridobiva posebne

poklicne kvalifikacije

Ali je poklicni tečaj še potreben če je: Poklicni tečaj predvsem v funkciji prekvalifikacije. Za ohranjanje istega izobraževalnega standarda

nujno izobraževanje po enem izobraževalnem programu (ob upoštevanju možnosti za različne izobraževalne poti).

Poklicni tečaj zgolj ena od izobraževalnih poti in ne ločen izobraževalni program, ki vodi do enotnega izobraževalnega standarda (usposobljenost na ravni srednje (poklicne in) strokovne izobrazbe).

Za gimnazijce, ki želijo doseči 1. poklic prav tako pogoj, da izobraževalni standard dosežejo po enakem izobraževalnem programu kot dijaki srednjih (poklicnih in) strokovnih šol.

27