Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 94 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 94 www.finance.si

Če bi upošteval predloge vseh, s katerimi se pogovarjam, bi lahko počel vse mogo-če. A se bom držal svoje vizije in ciljev, ki sem jih predstavil že v prijavi na to funk-cijo. Najprej bom poskušal odpraviti naj-večjo težavo v verigi, to so nepoštene pra-kse. Posvetil se bom tudi urejanju pošte-nih odnosov med posameznimi deležni-ki verige. Recimo, zavzemal se bom za od-pravo oderuških marž, ki povzročajo ve-like dobičke enih in negotovo preživetje drugih. Noben od obeh ministrov, ki sta me predlagala za varuha, mi ni dal vse-binskih napotkov, z obema smo se pogo-varjali o usmeritvah za delo varuha. Pri vzpostavljanju standardov sem popolno-ma prepuščen sebi. Seveda pa bom paz-ljivo prisluhnil vsem deležnikom in po-skušal upoštevati predloge, ki se mi bo-do zdeli smiselni.

" Kje ste zaznali največje težave v odno-sih med deležniki v prehranski verigi?Težave so v celotni verigi. Že na začetku, med pridelovalci, je velika težava, ker se ne znajo povezati in sodelovati med se-boj. S tem slabšajo svoj pogajalski položaj na trgu. V mlekarstvu in sadjarstvu, re-cimo, so že razmeroma dobro povezani prek svojih interesnih združenj in zara-di tega bolj uspešni. V zadrugah na pri-mer ne znajo dovolj izkoristiti priložnos-ti, ki jih zadružni sistem ponuja. Povezo-vanje pri nakupu surovin bi bilo na pri-mer pri njihovi nabavi zelo dobro poga-jalsko izhodišče za primerno ceno. Mor-da so v najslabšem položaju v živilskopre-delovalni industriji, saj so na nakovalu med pridelovalci in trgovci. Prvi bi rad

iztržil najvišjo prodajno ceno, drugi pa najnižjo nakupno, prvi bi radi hitro pla-čilo, drugi odlog.

" Kako prodaja naših velikih prehran-skih in trgovskih podjetij vpliva na va-še delo oziroma na odnose v prehran-ski verigi?Gotovo je, da z njihovo prodajo na naš trg spuščamo tuje dobavitelje. Sicer tudi naši pridelovalci na tujih trgih tako dobijo pri-ložnost, a za nenadno povečanje količi-ne prodajnih izdelkov niso pripravljeni, saj imajo praviloma premalo zmogljivo-sti za povečanje proizvodnje. Tudi tu bom spremljal in opozarjal na nepravilnosti pri odnosih med novimi lastniki in dobavitelji.

" Ste morda že zaznali kakšen primer, ko tuji lastniki od slovenskih dobavite-ljev poskušajo zase nepošteno izsiliti boljše pogoje?Take primere sem že zaznal. Lastnik reci-mo zahteva znižanje cen, kar sicer ni tako zelo narobe. To počnemo vsi, vendar pa je nepravilno, da se popravek cen navzdol zahteva za več mesecev nazaj, za že doba-vljeno blago. Spet drugi zahteva od svojih dobaviteljev le ustno komunikacijo, nič pi-snega, nič elektronske pošte, saj ne želi, da bi bilo njegovo »pogajanje« z njimi pregle-dno. Očitno želijo prikriti svoja »pogajal-ska izhodišča« oziroma, recimo bobu bob, nepoštene prakse izsiljevanja dobaviteljev. Ko bo sezona žetve, bom veliko energije posvetil dogajanju v Pekarni Grosuplje in Žitu, ki sta pred prodajo tujim lastnikom odkupovala okoli 50 odstotkov v Sloveni-ji pridelanega žita za svoje potrebe. Želim

spremljati, kakšni bodo zdaj odnosi med novimi lastniki in pridelovalci.

" Kakšna pa je v prehrambni verigi vlo-ga porabnikov?Za uspeh oziroma rešitev slovenske živil-ske industrije in celotne prehranske verige je večinoma odgovoren tudi slovenski po-rabnik. Če bo s prodajnih polic jemal slo-venske izdelke oziroma ne bo hotel naku-povati v trgovinah, kjer jih ne bodo imeli, bo rešil velik del slovenske prehrambne ve-rige. Če slovenski porabnik ne bo kupoval slovenskih izdelkov, bodo ti izginili s pro-dajnih polic. V tujini, pri naših sosedah, že vrsto let brez zadržkov do prostega preto-ka blaga med državami EU porabnike po-nosno in glasno pozivajo, naj kupujejo do-mače izdelke.

" Pogovarjal se je Vlado Kadunec. Čeprav je objavljen v oglasni prilogi, intervju ni plačan.

Jejmo lokalno

Najprej bom poskušal odpraviti največjo težavo, to so nepoštene prakse

imenovanju opustil svojo dejavnost komer-cialnega pridelovalca zelenjave.

" Ste se v teh dobrih dveh mesecih, ko ste začeli delo, že pogovarjali z glavnimi igralci na prehrambnem trgu?Obiskal sem že vse pomembne igralce in se z njimi že obširno pogovarjal o problema-tiki ter jih nagovarjal, naj spremenijo svo-jo dozdajšnjo prakso.

" Kakšni so bili njihovi odzivi?Nismo hodili kot maček okoli vrele juhe, saj vedo, da iz prakse vem veliko o tem. Ne na-zadnje sem na svoji predstavitvi javno ana-liziral pogodbe, ki sem jih še kot podjetnik oziroma prodajalec zelenjave sklenil z nji-mi pred imenovanjem za varuha. Z dokazi v rokah sem opozoril na nepošten odnos do dobaviteljev, recimo z omejevanjem pravi-

»Če bo slovenski kupec s prodajnih polic jemal slovenske izdelke oziro-ma ne bo hotel nakupovati v trgovi-nah, kjer jih ne bodo imeli, bo rešil velik del slovenske prehrambne ve-rige,« pravi dr. Jože Podgoršek, prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano pri nas. Po dobrih dveh me-secih dela je v svojih prvih pogovo-rih z velikimi trgovskimi sistemi tis-tim, ki trdijo, da gre pri dogovarja-nju z dobavitelji prehranskih izdel-kov za »določena pogajalska izhodi-šča«, jasno povedal, da gre v marsi-katerem primeru za nepoštene pra-kse in vsiljevanje svojih pogojev. Za-to jih nagovarja, naj spremenijo doz-dajšnjo prakso.

" Gospod Podgoršek, kako razume-te poslanstvo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano?Vidim se predvsem kot strpnega, a trmas-tega sogovornika, ki motivira vse vplete-ne v verigi preskrbe s hrano, da se pri svo-jih poslovnih odnosih dogovarjajo kot ena-kopravni partnerji. Slovenija je majhen trg, kjer se vsi deležniki v panogi poznajo, posa-meznik v verigi pa se zato boji izpostaviti, saj bi tako gotovo izgubil posel. Varuh zbi-ra informacije, komunicira z vpletenimi deležniki in – ne da bi pri tem poudaril po-sameznega dobavitelja – motivira izvajalce nepoštenih praks, da opustijo tako poslo-vanje. Ne nazadnje varuh lahko tudi opo-zarja pristojne ustanove – recimo agencijo za varstvo konkurence –, da konkretneje ukrepajo proti takšnim praksam.

" Kaj vas je navedlo, da ste se prijavili na razpis za varuha?Sem doktor agronomskih znanosti, dekan in predavatelj na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm v Novem mestu, 16 let pa sem se ukvarjal tudi s komercialno pridela-vo oziroma prodajo zelenjave, pridelane na svoji kmetiji. Ko sem slišal za razpis za varu-ha, sem se prijavil, ker sem želel preveriti, koliko štejem kot strokovnjak in praktik na tem področju. Kot pridelovalec zelenjave sem sklepal pogodbe tudi z velikimi trgo-vskimi sistemi in bil pri tem pogosto dele-žen »pogajalskih izhodišč« po njihovi me-ri oziroma nepoštenih praks pri sklepanju pogodb s pridelovalci – dobavitelji. V varu-hu sem videl priložnost, da postanem ak-tivni udeleženec vzpostavljanja trajnostne verige preskrbe s hrano.

" Kako realna so bila vaša pričakovanja, da boste izbrani?Bil sem prepričan, da ima moj finalni pro-tikandidat Davorin Kračun boljši politični in pogajalski položaj, zato sem bil presene-čen, ko sta kmetijski in gospodarski minis-ter predlagala mene. Zdaj že vem, da je jezi-ček na tehtnici v mojo korist prevesilo moje strokovno poznavanje problematike oziro-ma dejstvo, da sem zaradi prodaje zelenja-ve človek s prakso v odnosih v živilski ve-rigi. Ker vem, da bi pri mojem delu varuha prihajalo do navzkrižja interesov, sem ob

ce do zamudnih obresti pri plačilih in dru-gimi nepravilnostmi. S tem sem morebit-nim dvomljivcem dokazal, da bom kot va-ruh deloval samo na podlagi verodostoj-nih oziroma dokazljivih informacij in ned-voumno razkrival nepravilnosti. Moji doz-dajšnji sogovorniki v verigi preskrbe s hra-no se zavedajo, da niso angelčki. Čeprav na eni strani pospešujejo prodajo slovenskih pridelkov in izdelkov, po drugi pri sklepanju pogodb z dobavitelji zelo »na trdo« uveljav-ljajo svoje interese. Zato smo se lahko odkri-to pogovarjali o odpravi takih praks, kar se mi je zdel že upoštevanja vreden napredek.

" Se vam je zdelo, da so iskreni v pogo-vorih z vami?Tega še ne vem, bom pa to ugotovil zelo hit-ro. Dogovorjeno je, da mi bodo nekateri od njih že v prihodnjih tednih postregli z rezul-

tati naših dogovorov. To se bo denimo vide-lo skozi drugačne, bolj poštene pogodbe z dobavitelji. Hipnih rezultatov ne pričaku-jem, saj je vsak proces daljša pot, ki jo mo-ramo prehoditi. Je proces odkritih pogovo-rov, ustvarjanja poštenih odnosov in med-sebojnega zaupanja. Pri tem ne bom odpi-ral novih front in metal bomb, kot so neka-teri pričakovali. Razmere v odnosih v veri-gi med trgovci in dobavitelji bom izboljše-val z dialogom, korak za korakom.

INTERVJU: Dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, napoveduje, da bo razmere v odnosih v verigi med trgovci in dobavitelji izboljševal z dialogom, korak za korakom

Moji dozdajšnji sogovorniki v verigi preskrbe s hrano se zavedajo, da niso angelčki. Čeprav na eni strani pospešujejo prodajo slovenskih pridelkov in izdelkov, po drugi pri sklepanju pogodb z dobavitelji zelo »na trdo« uveljavljajo svoje interese.

Ko bo sezona žetve, bom veliko energije posvetil dogajanju v Pekarni Grosuplje in Žitu, ki sta pred prodajo tujim lastnikom odkupovala okoli 50 odstotkov v Sloveniji pridelanega žita za svoje potrebe.

Urednik priloge:Branko ŽnidaršičTel.: (01) 30 91 526E-pošta: branko.znidarsic@finance.si

Avtor prispevkov:Vlado KadunecE-pošta: vlado.kadunec@finance.si

Trženje:Klavdija BanfiTel.: (01) 30 91 422E-posta: klavdija.banfi@finance.si

Prelom: Finance

Lektoriranje: Finance

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Jejmo lokalno je oglasna priloga časnika Finance

VSE za ŽAR domače mesnine brez dodatka

mesnih nadomestkov

(brez soje in prehranskih vlaknin),

čevapčiči brez sredstev za vzhajanje -

samo iz pravega domacega mesa

catering-izvedba piknikov za podjetja

www.mesarstvo-cadez.si

Svarun Udovič, izvršni direktor Panvite MIR:Kupci najraje izberejo čevapčiče, ki obsegajo okoli 70 odstotkov naše proizvodnje oziroma prodaje programa Ave Grill, 20 odstotkov prodanih žar izdelkov pripada pleskavicam, 10 pa preostalemu mesu, pripravljenemu za žar.

Nadiža Pleško, vodja kluba Korak zdravja:Kaj pa, če bi za spremembo pripravili burgerje iz narezane čebule, stročnic, svežih gob in zelišč. Po svojih izkušnjah lahko zagotovim, da bodo tudi zapriseženi mesojedci navdušeni.

" Kaj lahko konkretno naredite pri tem? Vaša funkcija namreč nima no-benih pooblastil za konkretne ukrepe.Nisem represivni organ in nimam po-oblastil za vodenje postopkov ugotavljanja nepoštenih praks. Nimam niti pravice zah-tevati vpogleda v pogodbene odnose med trgovci in dobavitelji. Lahko le spremljam sume takih praks in jih predam naslednjim instancam, ki jih lahko konkretneje obrav-navajo. Posredno torej imam neko moč, s čimer pravzaprav na sogovornike lahko iz-vajam neki pritisk. Sicer pa je že vzpostavi-tev institucije varuha določen pritisk na iz-vajalce nepoštenih praks.

" Kot prvi varuh odnosov v prehranski verigi šele vzpostavljate standarde vse-bine njegovega dela. Vam je kdo pri tem dal kakšne nujne usmeritve?

AL

EŠ

BE

NO

www.finance.si Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 94

www.finance.si Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 9422 OGLASNA PRILOGA JEJMO LOKALNO 23

ins_Finance_recept_Sparglji_05-2015_262x179mm.indd 1 15/05/15 11:04

Toplejši in daljši dnevi nas že vztrajno vabijo v nara-vo, ki nam ponos-no ponuja svoje prve pomladne sadeže. To je tisti čas v letu, ko se od-rečemo krepkim zimskim jedem ter pogosto raje po-sežemo po lahkih in prep-rostih receptih. Na naših jedilnikih zavlada tiho-žitje zelenjave in sveže-ga, pisanega sadja. In prav je tako! Raznolika, pred-vsem pa sveže in lokal-no pridelana sadje in zele-njava nista samo okusna, temveč vsebujeta sestavi-ne, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje.

Ljubitelji špargljev seveda vedo, da je nastopil čas, ko lahko spet posežejo po že nestrpno pričakovanem kra­lju zelenjave. Pa naj so beli, zeleni, vijolični, gojeni ali div­ji; šparglji štejejo za popolno spomladansko zelenjavo, ki se najpogosteje na krožnikih sladokuscev znajde od dru­ge polovice aprila pa do sre­dine junija. Pozneje naj jih ne bi več nabirali, saj potre­

SHUTTERST

OCK

Uživajte sezonske darove narave in si ta mesec čim večkrat privoščite šparglje, pa naj bodo kuhani, dušeni, praženi ali pečeni.

bujejo kar nekaj časa za rege­neracijo.

Veljajo za delikatesno zele­njavo, ki si jo lahko pripravimo na tisoč in en način. Zaradi ve­likega deleža vode vsebuje sto gramov špargljev le 18 kalorij. Zato ta nizkokalorična vrtnina nemalokrat zavlada na dietnih jedilnikih. So prava zakladni­ca mineralov in vitaminov, kot so kalij, kalcij, magnezij, vita­

mina B1 in B2 ter folne kisline. Šparglji so torej kot nalašč za vse tiste, ki se želijo prehranje­vati zdravo.

Sadje in zelenjava mesecaV ta namen pri Hoferju v okviru akcije Sadje in zelenja­va meseca, katere namen je spodbujati kupce k čim več­jemu zavedanju ter uživa­nju sezonskega sadja in zele­

njave, maja ponu­jajo zelene in bele šparglje. Pripravi­li so tudi posebno

brošurico s slastnimi recepti in uporabnimi

namigi za jedi iz špargljev, ki bodo zadovoljile še tako pre­finjen okus. Brošuro z recep­ti najdete v vseh Hoferjevih poslovalnicah ali na spletni strani (www.hofer.si). Enega

izmed okusnih receptov pa najdete v nadaljevanju. Vsak mesec bo na vrsti drugo se­zonsko sadje ali zelenjava, ki ga bodo podrobno predsta­vili in hkrati ponudili v vseh svojih poslovalnicah.

Stoodstotna svežinaPri Hoferju stavijo na stood­stotno svežino, zato posloval­nice naročajo le tolikšno koli­

čino sadja in zelenjave, kot je dnevno lahko prodajo. Da se dragoceni vitamini in hranil­ne snovi na poti do posloval­nic ne bi izgubili, so čas skla­diščenja in prevoza karseda

skrajšali. Sveže sadje in zelenjava sta v poslo­valnice dostavljena

vsak dan, ob tem pa da­jejo prednost ponudbi iz bli­žnjih regij, še posebej izdel­kom slovenskih prideloval­cev. Tako kratke dobavne po­ti ne pripomorejo le k svežini ponudbe, temveč pozitivno vplivajo tudi na okolje. Med prvimi v Sloveniji so uvedli lastne stroge specifikacije za sadje in zelenjavo, saj je nji­hov cilj ponujati sadje in ze­lenjavo, ki sta večinoma brez škodljivih snovi ali jih vsebu­jeta karseda majhne količi­ne, ki ne vplivajo na zdravje.

Uživajte sezonske daro­ve narave in si ta mesec čim večkrat privoščite šparglje, pa naj bodo kuhani, dušeni, praženi ali pečeni. Prihodnji mesec pa vas razveselijo že z novim sadjem oziroma ze­lenjavo meseca. Dober tek!

Več si lahko preberete na www.hofer.si.

Čas špargljev – kralj zelenjave na vašem krožniku

Težko prebavljiva hrana ni primerna za vroče dni

V vročih poletnih dneh težko prebavljive jedi ozi-roma kalorično bogati obroki niso najboljša izbi-ra. Tudi od tega, kaj jemo, je zelo odvisno, kako bo-mo prenašali visoke tem-perature.

Prehranski strokovnjaki svetujejo, naj poleti na naših krožnikih prevladujeta razno­lika sezonska in lokalno pride­lana zelenjava in sadje. Manj kilometrov namreč naredi hrana do naših ust, več hran­ljivih lastnosti ohrani. Potrebo po ogljikovih hidratih pa raje zadovoljujmo s polnovredni­mi žiti, ki so bogatejša z vita­mini, minerali in prehranski­mi vlakninami. Seveda naj bo­

do tudi ta pridelana čim bliže naši kuhinji.

Za lahkotnejše telo in počutjeZelenjava je vir vitaminov, mi­neralov, prehranskih vlaknin in drugih sestavin, ki ugodno delujejo na ohranjanje zdrav­ja. Najprimerneje je, da jo za­užijemo v kombinaciji z zmer­no količino pustih beljakovin in kakovostnih maščob. To za­gotavlja dobro počutje, ki ga oplemenitimo tudi s tem, da s takim prehranjevanjem pravi­loma izgubimo še kakšen od­večen kilogram. Vitaminov je v obilici tudi v jagodah in če­šnjah, ki bodo kmalu zrele. Ve­liko jih je »skritih« še v citru­sih, malinah, robidnicah, sli­

vah, jabolkih ali hruškah. Vi­tamini so tudi v opojnih mare­licah, breskvah, v belem groz­dju, melonah in mangu, ven­dar pa je v teh sadežih nekaj več sladkorja, zato se priporo­ča njihovo nekoliko bolj zmer­no uživanje.

Hrana za mišično masoZdrava hrana je raznovrstna in pravilno mešana hrana, nas učijo prehranski strokovnjaki. Zato moramo z vitamini zauži­ti tudi beljakovine. Te prebav­ljamo dlje kot ogljikove hidra­te, zato tudi občutek sitosti tra­ja dlje. Jajca, meso in mlečni iz­delki so sicer bogati viri belja­kovin, vendar vsebujejo tudi veliko nasičenih maščob in ho­lesterola. Zato je bolj priporo­čljivo uživanje beljakovinskih živil rastlinskega izvora, reci­mo graha, stročnic oziroma fi­žola, pa čičerke, soje, leče ali tofuja. Mleko in mlečni izdelki naj v poletnih mesecih vsebuje­jo manj maščobe. Kakovostne beljakovine najdemo še v mesu in ribah. Ko izbiramo meso, naj bo to pusto. Pogosteje dajmo na krožnik teletino, zajčje ali konj­

sko meso. Večkrat pripravimo belo piščančje in puranje me­so. Tudi če nismo ob morju, je odličen poletni (in tudi zim­ski) izbor modra in bela riba ter morski sadeži.

Namesto na pivo raje na juhoV vročih mesecih, ko se več znojimo oziroma telo oddaja več tekočine, moramo to za­vestno in redno nadomeščati. Piti začnemo, še preden začu­timo žejo. Najbolje odžejajo vo­da (z limono) in čaji brez slad­korja. Čeprav ohlajene dobro stečejo po grlu, pa se je pame­tno izogibati mrzlim sladkim sadnim sokovom, gaziranim pijačam, pijačam s kofeinom in alkoholu. Tudi pivu. Pole­tni vir tekočine, ki se tudi od­lično prileže, je denimo zmer­no ohlajena zelenjavna juha. Je polnega okusa, vsebuje pa ve­liko rudninskih snovi. Dober osvežilni obrok je tudi sestav­ljena solata, ki ji za večjo hra­nilno vrednost lahko dodamo belo meso, tune, sir, polno­vredni riž, testenine ali stroč­nice. Najprimernejša oziro­

ma bolj zdrava zabela je oljčno olje. Jedi raje kot s soljo oboga­timo z različnimi začimbami ali zelišči.

Na žar dajmo bolj »lahko« mesoPoletni meseci so tudi čas za piknike v senci narave, tra­dicionalne jedi z žara, kotle­te, čevapčiče in pleskavico, pa raje nadomestimo z veliko bolj zdravimi in »lažjimi« kosi pustega mesa. Perutnino po­kapljamo z limonovim sokom, posujemo s sladko ali pekočo rdečo papriko, soljo, poprom in ingverjem, ki hladi telo. Oku­se mesa lahko obogatimo tudi z mariniranjem. Osnova ma­rinade so oljčno olje, limonov sok in vinski kis, ki omehčajo vlakna mesa. K ribam se dob­ro podajo rožmarin, česen, ba­zilika, peteršilj in lovor. Pripra­vimo lahko tudi različna zele­njavna ali mesna mešana nabo­dala, kamor dodamo jabolčne krhlje, s katerimi pridobimo še boljši okus. Pri peki občutljivih kosov zelenjave, rib ali sadja si pomagamo s podlogo alumini­jaste folije.

Naj ima domišljija prosto potKrožnik z jedmi (z žara) lahko popestrimo z različnimi oma­kami oziroma prelivi, pri tem pa se prepustimo domišljiji. V manj masten tekoči jogurt re­cimo vmešamo različno zele­njavo, zelišča in začimbe, na­sekljano mlado čebulo, če­sen, drobnjak, kapre, redkvi­co, peteršilj, rukolo … Tudi priloge lahko ponudijo nova gurmanska doživetja, izbira­mo lahko med polnozrnati­mi ajdovimi testeninami ali kašo, kuskusom, stročnicami ali krompirjem, zavitim v foli­jo in spečenim v žerjavici. Če dodamo še kakšno začimbo ali zelenjavo, morda na drob­no narezan sadež, lahko dobi jed nov okus.

Če pa že imamo prižgan žar, lahko namesto sladkega poo­bedka na »ogenj« vržemo tu­di jabolka, hruške, slive, bre­skve ali nektarine ter jih ser­virane na krožnik pokapljamo z malo likerja in limone. Sad­na nabodala lahko, preden jih damo v usta, polijemo z vročo čokolado.

THIN

KST

OCK

" Poleti naj na naših krožnikih prevladujeta raznolika sezonska in lokalno pridelana zelenjava in sadje.

Poleti na mizi ne sme manjkati sveže zelenjave, rib in sadja

www.finance.si Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 94

www.finance.si Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 9424 oglasna priloga JeJmo lokalno 25

Se ti...

a? okusen. svež. zdrav. rdeč. sočen. poln. dišeč.

pravi slovenski paradižnik.

Para

dajz

d.o

.o.,

Ren

kovc

i 57/

c, 9

224

Turn

išče

V Prekmurju letos že če­trto sezono prideluje­jo pravi slovenski para­dižnik znamke LUŠT, ki ga odlikujejo okus, sve­žina in sočnost. Poseb­nost zgodbe LUŠTnega paradižnika je posebna integrirana pridelava, ki omogoča rast in obiranje paradižnikov tudi pozi­mi. Zasajeni so v naravno mešanico šote in kokoso­vih vlaken oziroma v ta­ko imenovani organski substrat.

Tudi ogrevanje je v sodelovanju z naravo. Ob rastlinjaku je na-mreč velik ogrevalni potencial – geotermalna vrtina.

Pomagajo jim čmrlji, zalivajo z deževnico, obirajo ročnoLUŠTne paradižnike oprašu-jejo čisto pravi čmrlji, ki so del stalne favne v rastlinjaku. Tam opravljajo svojo naravno na-logo opraševanja. So pa čmr-lji tudi živi dokaz, da se pri nji-hovem postopku integrirane pridelave ne uporabljajo stru-pena škropiva, saj bi v naspro-tnem primeru čmrlji prav go-tovo poginili.

Če rastline ali plodove vse-eno napadejo škodljivci, ima-jo v rastlinjaku njihove narav-ne sovražnike, tako imenova-ne plenilce, ki po naravni po-ti opravijo z njimi.

LUŠTne paradižnike re-dno zalivajo z deževnico, ki jo zbirajo v laguni ob rastli-njaku. Vsi paradižniki pa so obrani ročno. Tako je zago-tovljeno, da so obrani točno tisti paradižniki, ki so glede na zrelost za to primerni. Tu-di zato je okus paradižnika kot z vašega domačega vrta, pa čeprav ni sezona.

Le najboljši je LUŠTNi pa vsak paradižnik, pride-lan in obran v njihovem rastli-njaku, LUŠTen paradižnik. Am-pak le tisti, dozorel na rastlini, kar mu daje polno rdečo barvo in visoko vsebnost naravnega antioksidanta likopena.

Ta paradižnik v najkrajšem možnem času, brez dolgega prevoza in zorenja v hladilnici, naravno zrel in okusen doseže vse vas, ki radi razvajate brbon-čice s prvovrstnim okusom te-ga rajskega sadeža.

Zato je paradižnik LUŠT v prepoznavnih črnih zabojč-

kih, označenih z znakom integrirani: okusen, svež, zdrav, rdeč, sočen, poln in dišeč. Pravi slovenski para-dižnik, torej! Tak kot z vaše-ga vrta ali vrta vaše babice.

LUŠT – sveži, sočni, okusni in zdravi paradižniki iz Prekmurja

Ste vedeli?Rdeč paradižnik, dozorel na rastlini, ima visoko vsebnost likopena. Likopen je naravni antioksidant, ki lahko zmanj-ša tveganje za nastanek neka-terih vrst raka in zavira nasta-nek bolezni srca.

" Za vzgojo dobrega paradižnika je potrebno tudi veliko nege in ljubezni.

" Ker LUŠTni paradižnik dozori na rastlini, in ne med transportom, ima odličen okus.

" Letos so vzgojili tudi nekaj posebnih vrst, poimenovanih LUŠTen Miks.

Mlečnih kvot ni več, kaj pa zdaj?Mnenja o tem, kako naj bi odprava omejitev proizvodnje mleka v EU vplivala na slovensko mlekarstvo, so različnaPrvega aprila smo v Evropski uniji odpravili mlečne kvote, ki so tri de­setletja omejevale proiz­vodnjo mleka in hkrati za­gotavljale stabilnost pri­delave mleka. Odslej bodo v državah članicah pride­lovalci mleka lahko pro­izvedli toliko mleka, ko­likor ga bodo hoteli, in ga neomejeno prodajali na svetovnem trgu. Zanimalo nas je, kako bo to vplivalo na slovenske pridelovalce in predelovalce mleka.

Ivanka Valjavec, predsedni-ca gospodarskega interesne-ga združenja (GIZ) mlekarstva Slovenije, ki združuje šest veli-kih mlekarn, meni, da odpra-va kvot ne bo povzročila več-jih pretresov na slovenskem trgu. Ne mlekarne ne kmetje zaradi tega ne bodo imeli te-žav. »Odprava mlečnih kvot je bila napovedana že pred de-setletjem, pridelovalci so torej imeli dovolj časa, da so se na to primerno pripravili. V teh letih smo se tudi že marsikaj naučili iz finančno-gospodarske krize, pa iz suš in poplav, ruskega em-barga ter drugih motečih poja-vov, zato odprava ne bi smela biti neki bavbav,« pravi sogo-vornica. Dodaja, da se razme-re na trgu spreminjajo iz leta v leto in iz sezone v sezono, mle-karska industrija pa se jim mo-ra nenehno prilagajati. »Zakaj bi se nenadoma bali velikega vdora mleka iz drugih držav, saj je tuje mleko že na naših prodajnih policah, odkar smo v EU?« se sprašuje. Po njenem mnenju trg majhne Slovenije ne bo preveč zanimal sever-noevropskih držav, če se bo-do odločile povečati proizvo-dnjo mleka. Presežkov ne bo-do vsiljevale niti evropskemu trgu, ampak ga bodo poslale na svetovni trg, v države, kjer je manj mleka, na primer v Savdsko Arabijo ali na Kitajsko.

Nižje cene so sezonske naraveTudi zdajšnje zniževanje cen po mnenju Ivanke Valjavec ni posledica odprave mlečnih kvot, ampak je sezonske nara-ve. »Na tem delu planeta je zdaj visoka sezona pridelave mleka, zato cene seveda, kot pač vsa-ko sezono, upadajo,« pravi so-govornica. Mleko se sicer pro-daja po dogovorjenih pogod-benih zavezah, res pa je, da ne-pogodbene količine proizvajal-ci, ki so pridelali presežke mle-

120- odstotni je delež samooskrbe z mlekom v Sloveniji.

600milijonov litrov mleka povprečno vsako leto pridelamo v Sloveniji, od tega je odkupljenih približno 500 milijonov litrov.

320milijonov litrov mleka na leto odkupijo slovenske mlekarne, preostalo gre v izvoz.

230litrov mleka na osebo v različnih oblikah letno porabimo Slovenci.

100milijonov litrov mleka uvozimo v obliki raznih mlečnih izdelkov.

ShutterSt

ock

ka, lahko prodajo le po izredno nizki ceni. Valjavčeva še doda-ja, da mlekarstvo za male mle-karje ni preveč donosna dejav-nost, zato se na novo za resno pridelavo mleka odloča malo kmetov. Vsa ta leta pa se jih ne-kaj iz istih vzrokov odloči tudi za opustitev dejavnosti.

Trg se ne bo razvijal tako hitro, kot se govoriDr. Jože Podgoršek, varuh od-nosov v verigi preskrbe s hra-no, meni, da odprava mleč-nih kvot ne more biti brez pos-ledic za slovensko in evropsko kmetijstvo. »Vsi smo vedeli, da se približuje ta dan, a le neka-teri pridelovalci v mlekarsko močnih državah so se na od-pravo primerno pripravili, saj so v tem videli dobro poslovno

priložnost. Že več let prej so za-čeli povečevati svoje zmogljivo-sti, večati hleve in vzrejati več živine,« pravi Podgoršek in do-daja, da za slovenske kmete od-prava kvot pomeni nevarnost, saj niso toliko pripravljeni, da bi lahko konkurirali velikim igral-cem na trgu. »V tujini gre tudi za velike kmetije, prave siste-me, slovenski kmet pa je zgodo-vinsko ujet v majhnost. Pravi-loma ima razmeroma majhne kmetije, ovira pa ga tudi tradi-cionalna razdrobljenost parcel. A po drugi strani tudi evropsko kmetijstvo ni ekonomsko ta-ko zelo zdravo, saj ga pesti za-dolženost, težave ima s prido-bivanjem novih posojil, vse to pa mu omejuje rast,« pojasnjuje sogovornik. Meni, da se trg ven-darle ne bo tako hitro razvijal,

kot se govori, in cene ne bodo tako hitro in skokovito upadle. Prav zaradi tega imajo tudi slo-venski kmetje še nekaj prilož-nosti, da se navadijo na nove razmere in poiščejo svoje pri-ložnosti. »Vidim jih predvsem v dodajanju vrednosti mleku. Torej naj ne prodajajo le mle-ka, ampak tudi mlečne izdelke. Za te je vedno prostor na trgu, saj jih porabniki vedno iščejo.«

Mlečna veriga bi se morala bolj povezatiNa Kmetijsko-gozdarski zborni-ci Slovenije (KGZS) svoje člane že dalj časa informirajo in oza-veščajo o posledicah odprave mlečnih kvot tako prideloval-cev mleka kot ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano. »Odprava mlečnih kvot

bo vplivala na slovenski trg z znižanjem cen mleka. Upad cen pa pomeni tudi zmanjšanje prireje mleka, saj nekateri pri-delovalci ne bodo mogli zdrža-ti pritiska. Upadanje števila pri-delovalcev se sicer vidi že zdaj,« pravijo na KGZS. Pojasnjujejo, da Evropska unija ima meha-nizme za uravnavanje cen mle-ka, ki jih lahko ob krizi upora-bi, vendar si v Sloveniji z njimi ne moremo kaj dosti pomagati, saj so prilagojeni večjim drža-vam proizvajalkam mleka. Za-to ne moremo biti konkurenč-ni državam, ki imajo veliko pro-izvodnjo mleka.

KGZS poudarja, da na dr-žavni ravni nimamo izdela-ne nacionalne študije o posle-dicah odprave mlečnih kvot, prav tako ob morebitnem upa-

du cen nimamo izdelanega programa pomoči prideloval-cem. Imamo sicer predvidene podpore, ki so namenjene oh-ranitvi proizvodnje mleka na področjih s slabšimi razmera-mi za proizvodnjo mleka, ven-dar na KGZS menijo, da bo sa-mo ta ukrep premalo za oh-ranitev količine prirejenega mleka. »Glede na dozdajšnje študije se predvideva, da bo-do presežki mleka največji v drugi polovici tega leta. Za čim manj stresen prehod na nove razmere na trgu mleka vidi-mo potencial v boljši poveza-nosti celotne mlečne verige, tako na strani proizvajalcev kot odkupovalcev. Urediti pa bi bilo treba tudi cenovna raz-merja znotraj verige,« so nam povedali na KGZS.

www.finance.si Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 94

www.finance.si Ponedeljek, 18. maja 2015, št. 9426 oglasna priloga JeJmo lokalno 27

Pripravljene po lastni tradicionalni recepturi.

Bogat harmoničen okus.

Izdelano iz sončničnega olja lastne proizvodnje in svežih rumenjakov.

Za odlične sendviče, jedi z žara, ocvrte jedi, solate, namaze, ...

Ko se je to pri pripravi omake leta 1756 zgodilo nekemu francoskemu ku-harju, se je rodila ena iz-med najznamenitejših omak na svetu – majoneza.

Zmaga nad britanskimi vojaki v bitki za pristanišče Port Ma-hon na španskem otoku Menor-ca je zahtevala slavje. Za Fran-coze, ljubitelje dobre hrane, je to pomenilo tudi slavnostno pojedino, ki jo je za francoske častnike priredil vojvoda de Ri-chelieu. Njegov kuhar se je ze-lo potrudil in želel visoki druž-bi pripraviti novost tistega ča-sa – omako iz jajc in smetane. A glej smolo, pri pripravi oma-ke mu je smetane zmanjkalo. Iznajdljivi kuhar je namesto te v maso dodal olje. Vse skupaj je dobro premešal in nastala je – majoneza. Kulinarična no-vost je goste navdušila, vojvo-da pa jo je ob vrnitvi v Francijo predstavil na dvoru kralja Lud-vika XV. Njemu in Francozom je bila okusna omaka všeč, hit-ro je postala nepogrešljiv del njihovega jedilnika, kmalu pa so v njej uživali po vsem svetu.

Slovenska majonezaRecept vojvodovega kuharja je v osnovi še danes enak: majo-nezo naredimo s postopkom emulgiranja jedilnega sonč-ničnega olja v vodni fazi, ka-

tere sestavina je tudi kis. Kot emulgator uporabljamo sve-že jajčne rumenjake. Omaki pa danes dodajamo tudi gorči-co, sladkor, začimbe, začimb-ne ekstrakte in druge dodatke.

»Sestavine najprej v lastnem laboratoriju skrbno senzorič-no, fizikalno-kemijsko in mi-krobiološko pregledamo. Glav-na sestavina majoneze je sveže jedilno rafinirano sončnično olje, ki ga pridelamo v naši ra-fineriji in pomeni 76 odstotkov izdelka. Preostale sestavine so voda, sveži jajčni rumenjaki, alkoholni kis, gorčica, sladkor, jedilna sol, mlečna in citron-ska kislina, kalijev sorbat in aro-ma,« pojasnjujejo v Tovarni olja Gea iz Slovenske Bistrice.

Skrbno nadzorovana proizvodnjaV naslednji fazi v mešalno po-sodo oziroma homogenizator postopno dozirajo sestavine. Najprej dozirajo vodo, nato v vodi topne sestavine in sveže rumenjake. Ob nenehnem me-šanju postopno dodajajo sonč-nično olje, da nastane trdna in stabilna emulzija. Na koncu do-dajo še kis, gorčico in obe kisli-ni ter emulzijo mešajo še toliko časa, da nastane majoneza z gladkim videzom, čvrsto kon-sistenco in prijetno aromo. Za proizvodnjo majoneze veljajo izredno stroga higienska meri-

la, zagotavljati je treba tempe-raturo okoli 15 stopinj Celzija in stalen natančen nadzor ka-kovosti, da se ne začnejo tvoriti patogeni organizmi. Omako na-to napolnijo v kozarce ali tube ter jih skladiščijo pri tempera-turi od pet do 15 stopinj Celzija.

Vsestransko uporabnaMajonezo uporabljamo pri pripravi najrazličnejših jedi: za solatne prelive, kot prilogo k različnim jedem – zlasti ocvr-tim, kot dodatek k sendvičem in hamburgerjem, za dekora-cijo obloženih kruhkov ter kot osnovo pri pripravi solat. Če majonezi dodamo grah, kore-nje, kisle kumarice in začim-be, dobimo odlično francosko solato. Če tej dodamo še ku-han krompir ali testenine, pa že nastane nasiten samosto-jen obrok.

Kaj se zgodi, če kuharju zmanjka smetane?

Tatarska omaka GEA

"Proizvedena je iz svežih ru-menjakov, sončničnega olja, kisa, gorčice, čebule, kumaric in začimb. Tatarska omaka je nepogrešljiv dodatek pri vseh vrstah ocvrtih jedi, pri jedeh z žara, odlično pa se prileže tudi h kuhani govedini, hrenov-kam, zelenjavi …

V podjetju Panvita MIR (Mesna industrija Rad-gona) vsako leto ljubite-ljem mesa z žara pripravijo kakšno novost. Letos so to telečji čevapčiči.

»Katero je vaše najbolj pri-ljubljeno meso na žaru?« po pozdravnem stisku rok najprej vprašam Svaruna Udoviča, izvršnega direktor-ja podjetja Panvita MIR, ki je sestavni del skupine Panvi-ta, največje verige podjetij v slovenski živilskopredelo-valni industriji, ki obvladuje pridelavo in predelavo hra-ne v celotni proizvodni veri-gi od njive do vilic. »Svinjska vratovina, ki je marmorira-na z maščobo, kar da specifi-čen okus,« odgovori brez raz-mišljanja.

Izbira je bila zanj morda kar težka, saj v Panviti MIR ustvarjajo vrsto odličnih vrst mesa za žar oziroma premi-šljenih mas, ki zadovoljijo še tako zahtevnega gurmana. Ražnjiči oziroma raznovr-stna mesna nabodala, kloba-se za žar, čevapčiči, pleskavi-ce, marinirani zrezki in dru-ge vrste mesa za žar so si pod blagovno znamko Ave Grill

že ustvarile ugled, vendar v Panviti MIR ne počivajo na lovorikah. Nenehno razmiš-ljajo o novi ponudbi in svoje kupce vsako leto razveselijo s kakšno novostjo.

Okus iz LeskovcaLetošnja novost v njihovem programu mesnin za žar so telečji čevapčiči, ki jih ple-meniti okus legendarnega srbskega mesta Leskovac, ki slovi po svojih izredno oku-snih mešanicah mesa za žar. »Recept so nam zaupali sta-ri mojstri žara iz Leskovca. Mleti mešanici večinoma te-lečjega mesa poseben okus daje določena količina svinj-skega mesa in začimb iz Le-skovca, ki smo jim dodali še nekaj naših začimb, tako da dobijo značilen okus,« pove sogovornik. Razkrije še, da so

delno novi v letošnji ponud-bi piščančji čevapčiči, sicer lanska novost, ki pa se letos odlikujejo po nekoliko spre-menjeni mešanici. Čevapči-či samo iz piščančjega mesa niso bili najbolj kompaktni, kar so »popravili« z majhnim dodatkom govejega mesa kot učinkovitim vezivom.

Dober izdelek zahteva dobro surovinoV Panviti MIR so prepriča-ni, da je njihova konkurenč-na prednost – poleg inovativ-ne ponudbe – tudi tehnološko izpopolnjen postopek varne pridelave in predelave mesa, kjer je vsak hip možna popol-na sledljivost živila od njive oziroma vil do vilic, torej kro-žnika. Prireja piščančjega me-sa je popolnoma njihova, tudi svinjsko meso s pomočjo ko-

operantov večinoma pridela-jo doma, več pa v tujini doku-pijo govejega mesa. »Dobavite-lje iz tujine najprej dobro pre-verimo. Pri vzreji naših živali v skupini Panvita pridelamo tudi lastne žitarice za njihovo krmo. Poleg lastnih farm ima-mo še lastno mešalnico žival-ske hrane, lastno veterinar-sko ekipo in lasten nadzor. Na-še mesne izdelke pripravljajo naši tehnologi, ki jih ustvarja-jo po lastnih receptih, ki daje-jo značilno sočen okus,« razla-ga direktor Panvite MIR.

Prodor čez mejoKupci so očitno prepoznali, da je vse delo v Panviti usmer-jeno v okusne izdelke, prip-ravljene iz kakovostnega me-sa, saj so v javnomnenjski raz-iskavi skupini izdelkov znam-ke Ave Grill podelili prizna-nje produkt leta 2015. Neko-liko očem bolj skrito prizna-nje pa je, da se prodaja njiho-vih izdelkov za žar v poletnem času, ko je piknikov toliko kot sončnih dni, poveča tudi za štirikrat. »Po prvih izkušnjah po našem lanskem vstopu na hrvaški in italijanski trg priča-kujemo, da se bo proizvodnja programa Ave Grill še poveča-la. Veseli nas zlasti, da trgov-ci velikih živilskih prodajnih verig v Italiji od svojih vodstev zahtevajo prav naše izdelke, saj kupci zelo povprašujejo po njih,« je zadovoljen sogovor-nik. V zdaj še poskusni dobi uvajanja na ta trg prodajo oko-li 12 odstotkov svojih mesnih izdelkov za žar.

Zrezek za 50 evrovNaša konkurenčna prednost so tudi vsi mednarodno pri-znani prehranski certifikati kakovosti, poudarja Svarun Udovič. »Recepti so natančno premišljeni oziroma izdelani. V mešanice mase za čevapči-če oziroma pleskavico damo vedno enak odstotek tega ali onega mesa, maščob oziro-ma začimb, zato je specifičen okus naših izdelkov vedno pričakovano enak. Kupci naj-raje izberejo čevapčiče, ki ob-segajo okoli 70 odstotkov naše proizvodnje oziroma proda-je programa Ave Grill, 20 od-stotkov prodanih žar izdelkov pripada pleskavicam, 10 pre-ostalemu mesu, pripravljene-mu za žar.«

Poseben trg so izdelki za iz-brane gurmane, ki so za izre-den izdelek pripravljeni odšte-ti tudi več, še pove sogovornik. Tako je trend v svetu, ki mu sle-dijo tudi v Panviti MIR, zrezki iz po posebnem postopku sta-rane govedine, pri čemer je že vzreja živali svojstvena. Taka vzreja seveda zahteva večja sredstva, temu primerna pa je tudi cena mesa – zrezek ljubi-telja posebnega mesa lahko že pri nabavi v trgovini stane tu-di 50 evrov.

Panvita MIR navdušuje s programom Ave Grill

Pan

vita

MIR

d.d

., Lj

utom

ersk

a ce

sta

28a,

925

0 G

ornj

a R

adgo

na

Svarun Udovič, izvršni direktor Panvite MIR:Naše mesne izdelke pripravljajo naši tehnologi, ki jih ustvarjajo po lastnih recepturah, ki dajejo značilno sočen okus. Nekaj naših pogostih soustvarjal-

cev priloge smo prosili, naj nam zaupajo, kako si predstavljajo do-ber piknik po svoji meri. Zaupa-li so nam nekaj zamisli, ki vam bo-do morda prišle prav, ko boste pred prijatelji nastopili kot organizator – in glavni žar mojster – piknika.

Momčilo Jorgaćević – Momo, la-stnik restavracije s srbskimi speci-alitetami Portal v Ljubljani, nam je najprej zabičal, da je za dober piknik oziroma žar zelo pomembno predvsem, kako pripra-vimo žerjavico. »Og-lje ali dober les, na primer bukev, mo-ra res dobro z(a)goreti, biti mora živo rdeč in ne sme spuščati di-ma. Ta namreč meso prepoji s škodljivim ogljiko-vim monoksidom, ki lahko pri bolj obču-tljivih ali otrocih povzro-či slabost in celo bruhanje. Šte-vilni, ki so se zastrupili z dimom v mesu, potem neupravičeno krivijo slabo me-so oziroma mesarja.« Sicer pa Momo, ki v svoji gostilni ponudi predvsem meso, pripravljeno kot v znamenitem Leskov-cu, pravi, da najboljšo maso za čevapčiče in pleskavice pripravimo iz mletega mesa mladega goveda iz predela reber in pred-njih nog. Tam je zdrava, dobra maščo-ba, ki da okus in sočnost. Le soljena ma-sa, brez vsakršnih začimb, naj odleži 48 ur. »Niti popra ali česna naj ne bo v njej,« pravi sogovornik in dodaja, da je takšno mesno maso treba nato vsaj pol ure me-siti kot testo za kruh in dodajati mineral-no vodo, da meso postane rahlo. Sicer pa mase za čevapčiče ali pleskavice ni treba delati doma. »Slovenski mesarji so se po sogovornikovih besedah zadnja desetle-tja že dobro naučili veščin priprave mesne mase za čevapčiče in pleskavice, ki je ena-ko dobra, kot če bi bila narejena v mojem Leskovcu. Tu mislim predvsem na me-so, ki ga dobimo pri malih mesarjih, ki se ukvarjajo prav s pripravo mase za žar. Pri njih ga kupujem tudi sam,« pravi Momo.

Ana Šušteršič, kreativni vodja ku-linarike v podjetju Jezeršek gostin-stvo: »Ko boste pri mesarju izbirali meso za žar, naj bo to uležana govedina, najbolj-ša sta hrbet in file. Pri teletini je sočno tudi stegno. Pri svinjini izberemo tako marmorirano kot tu-di bolj pusto meso, ki ga lahko oboga-timo s slanino, pan-ceto, pršutom ali na koncu z zeliščnim maslom in izbrani-mi pomakami. Vrat je za tiste, ki imajo radi mastno in slastno. Lah-ko se poigramo s pripravo nabodal, ki jih obogatimo z ze-lenjavo, slanino, tudi sadjem in kozicami.

Kakšen piknik bi pa vi pripravili?

a n k e Ta

Za jagnjetino predlagam predhodno ma-riniranje – dovolj bo olje, sveža zelišča in česen. Za vse vrste mesa pa velja, da ga so-limo tik pred pečenjem, še raje pa tik po njem. Preden ga damo na žar, naj bo me-so segreto na sobno temperaturo. Ko na žar položimo ribe, rešetko pred tem nuj-no naoljimo. V aluminijasti foliji, polože-ni na žar, jih lahko skupaj z izbrano zele-njavo tudi dušimo v lastnem soku. Tàko ribje meso ostane nežno in sočno. Morske sadeže – kozice, kraljeve rake, jakobove pokrovače – naberemo na pisano nabo-dalo z zelenjavo, v kombinaciji sta odlič-na tudi ananas in mango. Tudi hobotnica in lignji se radi cmarijo na ognju. Hobot-nico moramo prej skuhati, vendar je ne čistimo preveč, da ne speremo njenega morskega okusa. Dodamo samo oljčno olje, da bo bolj mehka. Jajčevce nareže-mo, nasolimo in obtežimo, da se izcedi grenki sok. Nato jih spečemo, dodamo olje in sesekljan česen.«

Boris Gašparin, restavracija Pi-kol pri Novi Gorici: »Na svojem pikniku bi gostom za dobro-došlico najprej postregel z do-ma skuhani-mi in ohlaje-nimi divjimi šparglji, ki bi jih pomakali v pripravljeno jajčno kremno omako iz mehko kuhanih jajc, zači-njenih s soljo, poprom ter kisom. Za 'aperitiv' bi postregel hla-dno juho, ki je ostala od kuhanja divjih špargljev, pomešano z našo penino Silve-ri. Ker je naš lokal neposredno ob vodi, se tudi pri žaru usmerjamo bolj na ribje jedi. Vroče rešetke bi začel najprej obla-gati z manjšimi lignji in mladim krompir-jem, posoljenim z grobo piransko soljo. Ob sveži briški rebuli bi žar nato pomla-dil s svežim ogljem in vejicami rožmari-na, da bi bil pripravljen za kose nareza-nega lososa. Ker po prvem maju pri nas naravo obogatijo cvetovi akacije, bi te po-topili v razžvrkljano jajce in nato opek-li na žerjavici. Potočne postrvi najprej nasolimo in natremo s česnom, nato jih zavijemo v časopisni papir, ki ga prej poškropimo oziroma namočimo v rebu-li. Tako pripravljene postrvi nato zadela-mo v mehko glino ter položimo v žerja-vico. Namesto kruha se prileže tudi po-lenta, popečena na žaru.«

Nadiža Pleško, vodja kluba Ko-rak zdravja: »Čeprav je to že precej zlaj-nan napotek, jejte čim manj mesa, če pa že, naj bo eko-loško pridela-no oziroma vsaj preskočite obdela-no meso, kot so hre-

novke in razne klobasice. Te so namreč polne soli, maščob in praznih kalorij. Kaj pa, če bi za spremembo pripravili bur-gerje iz mase narezane čebule, stroč-nic, svežih gob in zelišč. Iz svojih izku-šenj lahko zagotovim, da bodo tudi zap-riseženi mesojedci navdušeni. Med pri-logami pa je moja zmagovalka na pikni-kih vsekakor krompirjeva solata z mla-do čebulo in kumarami. Ajvar naredim iz jajčevca, paprik in bučk, namesto na-vadnega popra praviloma uporabljam kajenski poper. Pri šobski solati, ki se-veda vsebuje čebulo, papriko, kumare in paradižnik, sir zamenjam s koščki av-okada. Pogosto na celodnevnem pikni-ku v kotličku skuham krompirjev golaž ali ribji brodet. Zraven ponudim polen-to s šparglji in koprivami. Specite svoje kruhke, tortilje ali lepinje, v testo pa do-dajte različna zelišča, olive ali suhe pa-radižnike. Za sladek konec pa popečem ananas, banane, jabolka, slive na žaru in jih posujem s cimetom ter na koncu do-dam še žličko medu. Velika prednost ta-kega 'lažjega' piknika je v tem, da se bos-te po njem počutili lahkotno in ne bo no-bene potrebe, da dan pozneje znova zač-nete še eno dieto.«

Simona Stepančič, naturopatinja in holistična nutricionistka, promo-torka pomena zdravega prehranje-vanja, na svojem pikniku ponudi čim bolj za zdravje neškodljive jedi. »Goste pozdravim s smutijem iz lubenice, ku-mare in kokosove vode. Pijača vsebuje vlaknine, ki upočasnijo dvig sladkorja v krvi. Baza mojih smutijev je praviloma zelenjava, ki ji dodam sadje. Za predjed postrežem svežo na palčke narezano zelenjavo, kot je korenček, stebelna ze-lena, asparagus, rdeča paprika, kuma-ra, rdeča redkvica, mlada čebula in če-šnjevi sladki paradižniki, ki jih poma-

kamo v omako iz man-dljev in peteršilja.

Na žar najraje vržem lososa,

ki ga najprej položim na folijo, po kateri raz-vrstim tu-di nareza-

no limono, lososa pa na-

mažem s preli-vom iz česna, soli

in gorčice ter vse sku-paj posujem še z zelišči. Zraven se odlič-no poda pečen (sladki) krompir na ža-ru. Za vegetarijance pripravim burger iz čičerke. V multipraktiku najprej zme-šam rdečo papriko in čebulo, dodam či-čerko in mešam, dokler ne dobim glad-ke homogene mase. Tej dodam jedilno žlico v vodi namočenega zlatega lanu, tri žlice namočenih nepraženih sonč-ničnih semen in po čajno žličko zmle-te kumine in svežega timijana. Dodam še tri stroke narezanega česna, tri žlice svežega peteršilja in ščepec čilija v pra-hu ter sol in poper po okusu. Masa za-dostuje za pet okusnih čičerkinih bur-gerjev na žaru.«