KRANJ, ponedeljek, 30. junija 1986

GIASjUD SOCIALISTIČNE

ZVEZE DELOVNEGA. LJUDSTVA ZA

GORENJSKO

»ber/l Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI - V STAREM DELU MESTA KRANJA j a k i . spel", usrrt

sta S< l jakd , v H v OS

,. Iz c j ih je ;o do ij (ni me si i r k o I

P R O D A J A L N E :

Ž E N S K I S A L O N ženska konfekcijska oblačila, pokrivala, Kranj, Titov trg 7/1

M O Š K I S A L O N moška konfekcijska oblačila, pokrivala, Kranj, Titov trg 7 MODNI S A L O N modna in mladinska oblačila, Kranj, Titov trg 7/11 Š P O R T športna oblačila, trikotaža, Kranj, Tavčarjeva 31 B A B Y otroška oblačila, oprema dojenčka, Kranj, Titov trg 23 M A J A ženske pletenine, bluze, kopalke, Kranj, Prešernova 11 V O L N A ženske in moške pletenine, volna za pletenje, Kranj, Cankarjeva 6 M O D A žensko perilo, trikotaža, nederčki, kopalke, Kranj, Titov trg 15 J O Š T srajce, moško perilo, pletenine, kopalke, Kranj, Prešernova 11 KLUB srajce, moško perilo, pletenine, kopalke, Kranj, Cankarjeva 5 N O G A V I Č A R nogavice za ženske, moške in otroke, Kranj, Titov trg 23 L A S T O V K A nogavice, perilo, trikotaža, Kranj, Koroška cesto 16 B A L A zavese, posteljnina, preproge, brisače, Kranj, Cankarjeva 10

PRI K R A N J C U DROGERIJA E M O D A

ČEBELICA N O G A V I Č A R

N O G A V I Č A R

PLETENINE

metrsko tekstilno blago, Kranj, Cankarjeva 7 drogerijsko, kozmetično blago, foto, Kranj, Titov trg 18 modne hlače, pokrivala, Krai.j, Prešernova 14 otroška konfekcija, trikotaža, Škofja Loka, Mestni trg 34 nogavice, perilo, trikotaža, Ški.fja Loka, Mestni trg 6 nogavice, otroško perilo, trikotaža, Kamnik, Maistrova 4 ženske pletenine, volna za pletenje, Jesenice, Kidričeva 15

P O N U D B A PO N I Ž J I H C E N A H :

NA K L A N C U ženska in moška konfekcijska oblačila, Kranj, Vodopivčeva ulica 2

P E P E L K A otroška konfekcijska oblačila, trikotaža, Kranj, Vodopivčeva ulica 7

PLETENINE ženske bluze, pletenine, perilo, Kranj, Jenkova ulica 1

B A Z A R perilo, pletenine, trikotaža, Kranj, Vodopivčeva ulica 6

H

Jc&MNIKU, NA JESENICAH IN V ŠKOFJI LOKI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI — Ml Z VAMI, VI Z NAMI

G L A S 2. STRAN PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986

S l o v e n i j a

Marija Jelene, Dobretova, peče dražgoške kruhke

SRCE IZ MEDENEGA TESTA

Naučila se je od m a m e , m a m o j e na ­učil oče, očeta so podučile tete. P r i b l i ­žno po ld rugo stoletje je s t a r a t r a d i c i j a dražgoških k r u h k o v v r o d b i n i M a r i j e Je l ene . O b v l a d a jo tud i n j e n a v n u k i ­n ja , le d a se j i ne posveča dos t i .

M a r i j a J e l ene je p r a v z a p r a v ed ina , k i d e l a dražgoške k r u h k e . Tes to zame-s i n a m e d u , običajno n a domačem cvet­ličnem m e d u , ga začini s klinčki i n c i ­m e t o m , ter m u doda j e l enovo so l . Tes to z a m e s i s redn je t rdo . Iz n jega nato z ro­k a m i o b l i k u j e srce, zvezdo, ma j o l i k o , p ipo a l i k a r j i d rugega v z k l i j e v domiš­l j i j i . N a osnovno o b l i k o nato p o k l a d a p rav tako ročno i zde lane o k r a s k e i z te-s t e n i h n i t i : rože, grozdje , k las j e . E d i n a p o m a g a l a so j i zobotrebec, nožek i n p ince t a .

K o je testo o b l i k o v a n o i n okrašeno, ga d a peč. N i nu jno , d a tako j , l a h k o tu­d i šele nas l edn j i d a n . Pekač namaže z o l j em. P r i p e k i m o r a paz i t i , d a ogenj n i p r e h u d z a medeno testo.

Pečen k r u h e k prevleče z m e d o m , raztopljenim v vod i , d a se lepo posve t i . L a k o v ne m a r a , saj ne peče k r u h k o v le z a o k r a s , a m p a k tud i z a us ta .

K o l i k o dražgoških k r u h k o v je že na ­red i l a , ne ve. V e l i k o . D e l a j i h po naro ­čilu; za poroke , godove, d a r i l a . T u d i na loškem izseljeniškem p i k n i k u je že b i -a z n j i m i .

Največji k r u h e k dosle j je n a r e d i l a v o b l i k i s r ca . V i s o k je b i l 70, širok 50 cen­t imet rov . S t e h t a l a p a ga n i .

Z a d n j a leta, ko je m o k a slabša, j i pe­k a kda j tud i naga ja . U p o r a b l j a belo m o k o , a če je s l aba , testo noče n a r a s t i .

Dražgoški k r u h e k M a r i j e J e l ene je podoben ume t e lno o b l i k o v a n e m u i zde l ­k u i z l esa . T a k o g ladek , e n a k o m e r n o r jav, z j a s n i m i o b r i s i cvet ja i n d rugega o k r a s j a !

Alojz Basaj iz Selc pravi:

»CIM VEČJI JE, BOLJ JE KREDITEN«

šopov d l ak po 200 do 240. Navezu j e j i h n a u s n j e n j e r m e n ; s k r a t k i m i , d o l g i m i štiri, pet c en t ime t rov , začne veza t i n a v r h u , nato p a navezu je vse daljše šop­ke . K o so v s i n a v e z a n i , so podobn i s m r e k i . V s e povezave nato poveže še z ze leno n i t k o i n obsi je z b l a gom, d a se n i t k a ne b i p r e t r ga l a i n d l a k a s t i čop r a z s u l .

O s e m n a j s t c en t ime t r o v do lg čop, k i ga je i m e l p r e d sabo, je de l a l k a r štiri d n i . S a m o z a Miloša K e l i h a n a B l e d u še ve, d a de l a gamsove čope.

K n j e m u pr iha ja jo lovc i z v s e h k o n ­cev, od P r i m o r s k e do Kamniških p la ­n i n . Čope veže p o z i m i . K o so i m e l i g a m s i garje, se je to pozna lo tud i p r i n j e m . G a r j a v ko z e l n i m a čopa.

A l o j z B a s a j , k i je b i l us tanov i t e l j lov­ske družine Se l c a , še j aga . V s a k o leto u p l e n i po enega s r n j a k a , m e d njegov i ­m i t r o f e j ami p a je tud i lep d i v j i pe t e l in , rogovje k r o n s k e g a j e l e n a in d r u g a div­j a d .

V družino, k i i m a 86 lovcev, p r i ha j a ­jo lov i t t ud i N e m c i , A v s t r i j c i i n I ta l i ja ­n i . Včasih j i h je s p r e m l j a l tud i A l o j z B a s a j , ko so p r i h a j a l i n a d pe t e l ina . Zda j je p e t e l i n zaščiten, lovc i p a hodi jo n a ods t r e l s r n j a d i , d i v j i h prašičev, gamsov .

O d v s e h l o v s k i h običajev je A l o j z u B a s a j u najbol j všeč k r s t m l a d e g a lov­ca , k i po o p r a v l j e n e m i z p i t u u p l e n i pr­vo tro fe jno žival. P a l i c a , s ka t e ro ga k r ­st i jo , nos i podp ise v s eh krs t i t e l j e v . Se p a lovec c en i t u d i po t em, k a k o k r s t i . C e je n a s i l e n s pa l i co , je t u d i drugače, i n t ak v z e l en i bratovščini n i m a poseb­nega ug l eda .

S l o v e n i j a

Nenavadna hišna imena: Pekel, Paradiž, Nebesa, Vice

NEBESKA TRANSVERZALA

G o v o r je o g a m s o v e m čopu, l o v s k e m o k r a s u z a k l o b u k e .

Lovec , k i u p l e n i g a m s a , p opu l i d l a k o po v r h u g r ebena i n jo p r inese A l o j z u B a s a j u , d a m u iz nje n a r e d i čop. T o pa n i t ako prepros to , ko t se zd i n a pogled.

S k u p a j poveže po petnajst , dva jset titolft^e^V%#rSo^i4<* takift-ma^f+rfih

L jud j e n a s a m o t n i h k m e t i j a h , raz lo­ženih po h r i b o v j u K o p r i v n i k a , so b i l i včasih res precej o same l i , k l j ub t e m u p a j i m n i m a n j k a l o dobre vol je. T o do­kazu je j o tud i štiri i m e n a hiš, k i se ko t v e r i g a vlečejo od S e l a n a v k r e b e r do vr­h a K o p r i v n i k a i n se t a m preves i jo n a sovoden j sko s t r a n . Te j zvez i b i l a h k o r e k l i t ud i nebeška t r a n s v e r z a l a . Žiga s i cer ne boste dob i l i , k l j u b t emu pa se boste pr i j e tno sp r ehod i l i .

V vznožju K o p r i v n i k a , n a S e l u , k j e r se P o l j a n s k a d o l i n a odpre žirovskemu po l ju , stoj i hiča, k i j i £o danar, prav i j o »pr'pklari«. Ne zato, k e r b i b i l i domači t a m h u d o b n i i n n e p r i j a z n i . M o r d a so j i p r e d n i k i nade l i hudomušno ime zato, k e r je b i l a kovačija črna, z razžarjenim ogn j em. D e l a l i so podkv i ce za čevlje, m o t i k e i n podobne d robne s t va r i , z r a ­v e n p a so i m e l i še kakšno k ravo . D a ­nes kovačije n i več, hiša je obnov l j ena , kovače B u r n i k e p a je z a m e n j a l p r i ­i m e k Jezeršek.

Nek j e n a s r ed i pot i do v r h a K o p r i v ­n i k a sto j i v t r a v n a t i krčevini Paradiž. Res je lep v soncu : ze len , t iho t en . S e d a n ja hiša je baje s t a r a 130 let. K l j u b pet­n a j s t i m o t r o k o m z a d n j i h deset let v njej nihče ne živi več. O b i s k u j e j o jo le ko t vikendaši. Nekda j p a so b i l e po vsod , k j e r je zdaj t r a va , n j ive , k i so mo ra le preživeti številno družino, pa r k r a v i n kakšnega prašiča. Z a n i m i v o je tud i to, d a hiša še n i m a e l e k t r i k e .

N a v r h u K o p r i v n i k a so Nebesa . Ba j ta , ka t e r e z adn j i gospodar j i so se p i s a l i Filipič, j e že p r e d deset le t j i r a z p a d l a . L jud j e so odšli, names to hiše p a se zdaj ponosno s i l i v nebo sto lp p re t vo r n i k a . D o n jega se p r ide s S e l a m i m o K r i s t a n a p ro t i Pretovč, po d r u g i s t r a n i p a s Fužin.

P r e v e s e n a n a sovoden jsko s t r a n K o ­p r i v n i k a sto j i k m e t i j a »pr' Vic« , v ice . P a tud i tod ne straši noben peklenš­ček. L jud j e živijo ko t večina d r u g i h hr ibovcev . B u r n i k o v i se ne boj i jo, d a b i n j ihov d o m os ta l zapuščen. S t a r a gene­rac i j a je p o s k r b e l a za podmladek .

O B I L O ČE DEŽUJE I N G R M I , L E P I Č L O B O J E Č M E N A I N RŽ I .

S l o v e n i j a

Oglje skuhati ni težko — če znaš, seveda

ZALEŽATI PA NE SMEŠ

J a n e z S t a n o n i k iz Ho tove l j , e l ek t ro -m e h a n i k , o b r t n i k , i m a kaj nenavadne ­ga konjička. L a n i je začel k u h a t i oglje. D v a k r a t ga je s k u h a l . T u d i letos ga bo: prv : č j u n i j a , drugič s ep t embra .

Z a kopo, k i jo je z a k u r i l L6. j u n i j a , je po rab i l 35 do 40 kubičnih met rov s lab­šega odpadnega lesa . V s a k je dober , r a zen kos t an j a , k i i m a preveč t a n i n a in p o k a , p a akac i j e in t r h l i k e . L e s je zre-za l n a me te r dolgo. P o t e m je p r i p r a v i l kopišče. T l a so zelo p o m e m b n a . M o r a ­jo b i t i n e p r o p u s t n a , da z r a k ne uha j a . N a s red i je kopišče n e k o l i k o višje ko t p r i k r a j u , d a se voda od d r v l a h k o odte­k a v žleb. Z a nas-panje je u p o r a b n a prs t s s t a ' , c > ^ ^ g j £ ^ ^ j ^ že £i;eiga-

o

>

" o a

>

Z

m

o

Oh ^£8

turistično društvo žiri - tisR W etiketa žiri

N a kmečkem t u r i z m u I vanke i n Lo j ­ze ta Erznožnika, Kočarja, v Žirovskem v r h u je eno najprijetnejših doživetij sproščeno l enar jen je pod mogočno hruško p r ed hišo, k i s svojo senco po­k r i v a leseno m i zo i n k l op . Sonce tod ne s i l i v oči, ne oroša po nepo t r ebnem če­la , r a zg l eda p a tud i ne k v a r i . Pase se po lepo u r e j en i hiši, okrašeni z m n o g i ­m i p e l a r g on i j am i , se sp r ehod i do de­b l a , iz ka t e r e ga g l eda vodovodna p i p a i n teče b i s t r a voda , če jo seveda od­preš, v lično leseno kor i t o . P a r k o r a k o v s t r a n je d rugo deblo. P a n j . V n j e m je svojčas že d o m o v a l a družina čebel, a tak panj n i p r i p r a v e n , k e r čebelar ne more z r aven . T o leto so čebele samo v p r a v e m čebelnjaku. Spre l e tava jo se p r ed n j i m , čakajo, d a bo v h o d v panje pros t i n bodo l a h k o odložile s l adke bre­me.

P r e k zaob l j enega t r a v n i k a seže po­gled dl je, n a ze lene gozdove sosedn j ih pobočij. N a krčevini je o s a m l j e n a kme ­t i ja . D o l i v Žirj se ne v i d i . D r e v e s a za­kr i va jo razg l ed , z v s eh s t r a n i obkroža­jo Kočarjevo domačijo, so n j ena na ­r a v n a ogra ja .

Ne v e m , kaj b i ; požirek sad jevca , k i ga je iz hrušk i n j abo l k s k u h a l gospo­dar , a l i ko za rec be lega domačega is t r ­skega v i n a . B i kavo , sp l oh ne vpraša. P r i n e s e jo . In piškote iz domače slašči­čarne z r a v en .

S e d i m o v senc i pod hruško i n k lepe­tamo. K o t b i se že prej p o z n a l i . S r e d i polet ja , ko je hiša p o l n a l jud i , gospo­dar i n gospod in ja seveda n i m a t a t o l i ko časa za posedanje . V k u h i n j i je zanjo po lne r oke de la , on postreže zuna j , v r t i n n j i v a p a t a k r a t tud i ne čakata.

K a d moraš ime t i l jud i , še raje p a de­lo, d a se lotiš kmečkega t u r i z m a , p r i ­p o m n i gospod in ja I v a n k a . U t r u d l j i v o je. D v a m e s e c a n i prost n i t i e n d a n , n i t i e n a u r a .

T a k o ko t je še d o m a l a neomadeževa-n a n a r a v a v Žirovskem v r h u , je na ­r a v n a tud i h r a n a , k i jo Kočarjevi gost­je dobi jo n a m i zo . V s e je iz domače s h r a m b e ; meso , sa l ame i n k lobase , med , mas lo , s i r i n s k u t a , k r u h , m a r m e l ada , j a j ca — vse je d o m a p r i d e l ano i n nare j eno . Še celo m o k a za k r u h je i z domače pšenice. S a m o kakšna d robna ­r i j a je iz t rgov ine .

Čist z r ak , m i r , k i ga varu je jo ze l en i gozdov i , počitek — želodec b i se n a j r a je k a r napre j oglašal. V p r i k u p n i , po domače o p r e m l j e n i j e d i l n i c i , postreže gospod in ja z domačo h r a n o s sodobne ga j e d i l n e g a l i s ta . Z i g a n c i i n štruklji za kos i l o gostje najbrž ne b i b i l i preveč zadovo l jn i . M e s o m o r a b i t i , posebne so p r edv s em pr i loge i n slaščice v z a p i k u k o s i l a .

P e n z i o n p r i Kočarjevih s tane letos 3 500 d inar j ev . V p r i m e r j a v i s ho te l i k i večinoma ponuja jo man j i n slabše n i v e l i ko . Z l a s t i ne, k e r tud i ma l i c e , če si j i h lačni zažele, ne gredo n a d r u g r a čun. K a k o se v po l e tn i top lot i prilež* h l adno k i s l o m l e k o !

Ne v e m , k o m u b i počitek n a krneč k e m t u r i z m u najbol j priporočila; za l j ub l j enemu p a r u , družini z m a j h n i m o t r ok i , starejšim, k i j m m o r s k a vročini i n vrišč ne god i ta . M i s l i m , d a b i b i l i vs zadovo l jn i . R a z e n t i s ta r o s n a i n s red nje s t a r a mladež, k i se hoče zabava t i ne. N jo b i h r i b o v s k i m i r dolgočasil.

O d Kočarjevih odhaja jo l judje spoči t i i n dobre vol je. Svo je zadovo l js tv i 2 e n i

najbol j zgovorno izpričajo n a ta način d a se d rugo leto v rne jo . V goste, ne 1 turistični p e n z i o n o z i r o m a poste l jn i zmog l j i vos t .

K o je vse to p r i p r a v i l , je J a n e z S t a ­n o n i k pos tav i l stržen kope : pet po­končnih pa l i c v o b l i k i p e t e r o k o t n i k a je zveza l s s r obo tom (al i žico), d a se pod p r i t i s k o m d r v ne sesede. P o t e m je za­čel z laga t i d r v a , s p r v a skora j navpično, nato n a v z v e n vse bol j položno, d a p rs t ne b i z d r s n i l a n a t l a . Spoda j so d r v a

drobnejša, zgoraj debelejša, k e r se v z go rn j em de lu močneje k u h a . K o je les zložil, je celo kopo obložil s svežimi s m r e k o v i m i v e j am i . N a v r h je d a l še listje,, d a p rs t ne b i ušla m e d d r v a , čež­n ja pa je d a l približno petna js t cen t i ­me t rov debe lo p las t sežgane p r s t i .

K o p o je z a k u r i l tako , d a je n a dno stržena n a s u l d roben , n a s e k a n les, o k r o g d v a d e c i m e t r a debelo . N a n j je n a s u l žerjavico, p a spet t o l i ko drobne­ga lesa, d a se je vžgal ogenj . K o se je začelo k a d i t i s k o z i stržen. ga je do po­lov ice žasuT ž d r o b n i m l esom, p o k r i l

l ukn j o i n jo z a su l z zeml jo . N i k j e r n i odpr l z r a k a . V r a z m a k u po ld ruge u r e do d v eh u r je l u k n j o stržena odp r l i n doda l d r o b e n les. K o je ogenj prišel po s r e d i n i do v r h a kope , d r obnega l esa n i več doda ja l . Ogen j je od s r ed ine spe l j a l po s t r a n i do z u n a n j e g a r oba i n po n j e m do ta l . K o pr ide ogenj do ta l , je k o p a k u h a n a . Ogen j r e g u l i r a z z r a k o m tako , d a po po t r eb i o d p i r a i n z a p i r a spodnje dušnike i n zgorn je d i m e .

N j egova k o p a je zdaj že k u h a n a . Z a k u h o r a b i d va t edna ; če je v r e m e s labo, kakšen d a n več. V obsegu je m e r i l a b l i ­zu 30 metrov , v p r e m e r u s l a b i h sedem. Iz kope je dob i l t r i i n po l do štiri tone ogl ja, k i ga bo neka j odda l z a s e b n i m »piknikarjem«, neka j pa t r g o v s k i m or­g a n i z a c i j a m .

U m n o s t i k u h a n j a og l ja se j e J a n e z S t a n o n i k navze l od starejših s K r e -m e n k a , od kode r je d o m a . N jegov sta­rejši s i n kaže neka j z a n i m a n j a . Ne rod ­no je le, k e r s a m n i m a gozda i n s i m o r a pr i okoliških k m e t i h sp ros i t i man j v r e ­den les.

P a še nasvet t i s t i m , k i b i m o r d a r ad i p o s k u s i l i ; zaspa t i se ne sme, k e r b i se k o p a l a h k o vžgala i n b i 4 e s v njej eno­s tavno vese lo zagore l , names to d a b i počasi og lene l .

J E M E S E C M O K E R I N H L A D A N , V G N I L O B I R A D J E S A D K O N Č A N .

S je

Sc ke da sp bi l dv dv ve, Če

ta. fa l n a več Šal ovč že top mo ker k m T r s

P

POV! špai ve l i ! b op l o t r k a m

II S l o v e n i j a

PAJEK, VREMENSKI PREROK

Če ne zaupate preveč t e l e v i z i j s k i v r e m e n a r j u T r o n t l j u , v a m svetuj* d a poskus i t e s s taro , zanes l j i vo do. P a j k i sodi jo m e d i z v r s tne v r e i ske p r e r oke .

L epo v r e m e l a h k o pričakujemoj v i d i m o v e l i k o pa jkov , k i de la jo mreže, s tare p a poprav l ja jo . M | obešajo n a dolge g lavne n i t i i n cele noči prično de la t i nove. Nove mrea dežju so p r a v zanes l j i vo znamenj« bo v r e m e lepo.

K o se p a j k i boje dežja, j i h je p r i p rav ma l o a l i celo nič. Ce p a že k f l O t o v i de l a mrežo, n a r e d i g lavne n i t i fratno k r a t k e . j ,

S e v eda so p a j k i n a p r o s t e m z a n ^ g , . : -vejši od t i s t i h , k i delajo mreže v Zfj » j . J t i h p r o s t o r i h * u n i

0

S)

• O

fife

7 ^ 2 / V ^ ^ 1

i! i *

K j e so časi, ko so šavrinke po Is t r i n a s vo j i h osličkih tovor i l e j a j ca ! V s e h i ­še, t u d i v i s oko v s k a l n a t i h b regeh , so obhod i l e i n gospodin je so j i m naložile ja jc po lne j e rbase . V T r s t so j i h šle pro­dajat. S k r o m n o so živeli, ja jce je b i lo bogastvo . Če je b i l a še bol j izmučena, s i g a n i privoščila ne gospod in ja ne ša-v r i n k a . Z a Ur ice je m o r a l b i t i . L e če je b i l kdo p r i hiši hudo bo l an , ga je dob i l . S u h o meso i n suho j u h o so j e d l i le, če je kdo u m r l . . .

Z M a r i j o J e r m a n o v o iz Prečane p r i S o v i n j a k u s e m se pogovar ja la o šavrin-k a h , o življenju v t eh k r a j i h t a k r a t i n danes . Drugače se živi danes , p r a v i , go­spodar j i so po službah, hiše po t eh h r i ­b i h p a so še vedno s k r o m n e . K r a v i c a , dve, največ t r i , p a prašiček a l i dva , dvajset , t r idese t kokoši. Ne , os la n i več. V n j e n i v a s i ga že dolgo n i m a n i h ­če več. T r a k t o r j e imajo .

Težki časi so b i l i t ak ra t , po ta k a m n i ­ta. D a n e s je v s a I s t ra p r ep l e t ena z as­fa l tom. K a r čudno je, če avto zapel je n a rdeče-belo k a m n i t o pot. D a n e s n i več šavrink, k i b i pob i ra l e j a j c a po h i ­šah. Kmečke gospodinje ja j ca , hlebčke ovčjega s i r a i n »demažonke« v i n a na lo­že v avto, p a ha jd v Buze t , v I s t r ske topl ice , t ja , k a m o r pr ide jo t u r i s t i . M i ­mogrede bodo proda le , vedo vnapre j , k e r so l judje željni d o b r i h domačih kmečkih p r ide lkov . N i t r eba več v T r s t . . .

P a s i og le jmo ta i s t r s k i kmečki t u r i ­z e m ! V v r t u nasp ro t i kme t i j e je z r a s l a

Povsem nova n i z k a s tavba , podobna španski h a c i e n d i . Nan j o spomin ja j o Ve l i ka r eb ra s t a p o l k n a , bele stene, rde­či opečnati t l a k i . No , saj je i s t r sko , tud i no t r an j a o p r e m a je i s t r s k a , z v e l i k i m k a m i n o m n a sred i , o k r o g p a mi z e i n

k l o p i . V sa j t r i avtobuse h k r a t i sprav i j o noter . P r i nas n a G o r e n j s k e m si zamiš­l j amo kmečki t u r i z e m tak , k o t ga doži­v l j amo , r ec imo , p r i Tavčarjevih n a Če-t en i r a v n i , p r i Žgajnarju v S t a r e m vr­h u , p r i Podmlačanu v Jarčjem b r d u i n d r u g o d . Neka j sob za goste, k i tu osta­ja jo po teden , dva , hodi jo n a sprehode , nab i ra j o gobe, s i odpočivajo. To l e v I s t r i p a je pov s em drugačen t u r i z e m . I s t r a je preskočila to stopnjo i n »udari­la« n a ve l i ko . S a m o en v e l i k p ros to r r a ­biš, tu r i s t e le za uro , dve. V t e m času tur i s t e zamot i j o z g lasbo, saj igra jo v s i domači inštrumente, od t a m b u r i n a do k i t a r e i n h a r m o n i k e . Strežejo v narod ­n i h nošah. Gos t e že p r i a v t obusu priča-

ka jo s h a r m o n i k o , k r u h o m i n soljo, tu­d i domače žganje imajo . In po t em je t r eba goste samo pope l ja t i s k o z i o zko dvorišče, k j e r cvete iz v s a k e s tare plo­čevinke, r a z m a j a n e g a soda, i z s t a r i h veder , iz lončkov, obešenih pod stro­p o m . V r t n i c e , o l e andr i , fuks i j e , pe lar-goni je . P o d napuščem so r a z s t a v i l i tud i s taro i s t r sko kmečko orodje, pod strop so obes i l i s tare flaškone. A i m a človek vse to k o m a j d a čas v ide t i , k a j t i že te posedejo z a mizo , p r inese jo p r v i p r i g r i ­zek: k r u h , s i r i n sa lamo , v s t e k l e n i c a h p a domače be lo i n črno i s t r s k o v ino , pa ma l i no v e c z a mladež.

K a j b i danes n a vse to de j a l a šavrin kiča K a t i n a ? Pe j , nej se i m a j u l epu !

n<

• ugotovim je mestece, ki je v Istri en-iti ^atno po svoji slikovitosti. Najsta-

*jši del mesta je obdan z dobro anJhranjenim obzidjem iz trinajstega v t* štirinajstega stoletja, s katerega

se odpira prekrasen razgled na do­lino Mirne in bližnje istrske griče. Motovun je znan tudi po zelo dol­gem stopnišču, kar 1052 stopnic ima, da ti na koncu že kar mišice odpovedujejo, in se na vrhu, hočeš

nočeš, moraš okrepčati z malvazijo ali teranom. Prav okolica Motovu­na je poznana po tako oboževanih tartufih. Pa še nekaj: tu je bil doma legendarni Veli Jože. Po njem se imenuje motovunska osnovna šola.

TUDI ZALITI JE TREBA ZNATI

P i v s k a k u l t u r a S l ovencev n i ka j p r i ­da , to j e znano , saj m a l o k d o ve, kaj b i p i l k tej, ka j k o n i j ed i . Za to požuli t i ­stega, k i ga pač i m a p r i r o k i . N i važno, a l i je belo a l i črno, a l i j e p rav h la j eno a l i ne. D a le do l teče! T a k i smo .

Tisočletna z godov ina i s t r s k e g a v ino ­gradništva p a je de l zgodov ine s tare Istre. I s t ra i m a svojo v i n s k o k u l t u r o . T o d so jo go j i l i že s t a r i R i m l j a n i . In če boste letos l e tova l i k je v I s t r i , b i b i lo p rav , d a b i že vnapre j v ede l i , kakšna v i n a i m a Is t ra . Privoščite s i i s t r s k o spec ia l i t e to i n za l i j te jo s p r a v i m v i ­n o m !

I s t ra i m a več ko t 4000 manjših i n večjih nase l i j . V s a k o od n j i h i m a — k u ­linarično g l edano — svoje posebnos t i , k i so se prenašale iz r oda v r od . N j en « kulinarično bogastvo n i m a j h n o . B u r ­n a i s t r s k a p r e t ek l o s t je p u s t i l a s ledove tud i v n j en i k u l i n a r i k i . V s to l e t j ih so se prep le ta l e r a zne t rad ic i j e v l j u d s k i k u ­h i n j i , k i i m a svoje temel je v n a r a v i , v n j e n i h aromatičnih začimbah, v d i v j i h r a s t l i n a h , p l o d o v i h mor j a , z e l en jav i . Z a n i m i v o je, d a je tu več k u h a n i h ko t pečenih j ed i , po lno dišavnic i n začimb, k i j i h p r i nas n e p o z n a m o a l i p a ne upo rab l j amo . I s t r an i pojedo v e l i k o r i b , k i s je v n j i h o v i p r e h r a n i obvezno v i n ­s k i , olje p a o l i vno . T u d i v ino je ze lo po­m e m b n a s e s t a v i n a i s t r ske k u h i n j e .

I s t ra i m a štiri vinogradniške p o k r a ­j i n e : bujsko-umaško, k j e r vzgajajo be­lo i s t r s k o ma l vaz i j o , muškat i n be l i p i -not; le m a l o je črnih v i n , ko t so t e r an , bo rgon ja , p l a v i n a , h r va t i c a ; tud i v po-reškem v inogo r ju dajejo p r ednos t be­l i m v i n o m ; v p u l j s k o - r o v i n j s k e m v ino ­gor ju je najbol j i s k a n a m a l v a z i j a , od črnih sort p a t e r an ; tud i v v inogo r ju osrednje Istre so bolj z a s t opana be la v i n a , r a z en v o k o l i c i Žminja i n L a b i n a .

M o r d a še to: m a l v a z i j a dob i na j p r i -jetnejšo a r o m o šele v d r u g e m a l i tret­j e m l e tu s ta ros t i . T a k r a t dob i tud i na j ­lepšo rumeno - z e l eno barvo .

P a pog le jmo, ka t e ro v ino bomo p i l i ob k a t e r i j e d i . K ovčjemu s i r u bo šel dobro caberne t . Refošk se bo poda l k o c v r t i m j a j c e m s pršutom, p ino t p a bo obogat i l o k u s solate iz r akov i c , škamp v b u z a r i , U m s k i h os t r i g , školjk v buza -r i , k u h a n e g a j a s t oga i n fužev (žepkov) s ta r tu f i .

Istrski kmečki turizem je drugačen od našega, bolj je skomercializiran. Če tako ugaja turistom, zakaj ne?! Družina Stavar poje. pleše in stre­že gostom

d i l i s l adko ma lvaz i j o , k c v r t n j a k o m p a rdeči muškat.

No , neka j j ed i ste že s p o z n a l i ob p i ­jačah, ampak,če boste že v I s t r i , p o s k u ­site še kaj dobrega. Pečenko i z m e s a div je sv in j e v P a z i n u , p u r a n a n a več načinov. V P a z i n u je namreč p u r a n j a f a r m a , p a od tu to l i ko spec ia l i t e t . Žminj je p o z n a n po k r o m p i r j u , peče­n e m v žerjavici — i zpod pepe la , p r a v i ­jo domačini — k r u h u i zpod g l inas t e po­sode, po i s t r s k i h k l o b a s i c a h , kokoši s fužima (z žepki), ze l ju n a i s t r s k i način i n še čem.

V L i v a d a h i n v M o t o v u n u boste l a h ­ko p o s k u s i l i tar tufe . Odlični so. P r a v i ­jo , d a so t u d i z a moško moč. K d o ve? P o s k u s i t i j e t r eba . M o r d a p a p r a v za ra ­d i n j i h I t a l j an i t ako nor i j o v Istro. Ima­jo tud i i s t r s k o župo — rdeče v ino , m a l ­ce o s l a d k a n o , n a n j e m p a p l a v a n a ol iv­n e m o l ju popražen k r u h . Z žlico, poča­s i , se g a je. In počasi se te župice tud i »nabereš« . . .

Ni tako daleč, ta preteklost...

Če se boste odločili z a k u r j o obaro, mineštro, polže s po lento , po ln j eno k u ­hano kokoš, bučke s pur i co , r ibo n a ža­r u , v a m bo najbol j t e k n i l a i s t r s k a m a l ­vaz i j a . Za loga j bo še bol je p r i j a l ob bo-gon j i , če bo n a m i z i kokoška »izpod čripnje« (pod g l i n e n i m pokrovom) , do­mači brodet , cvr t je s pance to a l i škom-b r i »na belo«.

M e r l o t je r a d v družbi z ovčjim me­s o m v ze l ju , s s i r o m , ombo lo n a žaru, z o c v r t k i iz d i v j i h špargljev i n z za j c em s c m o k i . T u d i po po rc i j i pršuta i n istr­s k i h k l obas i c n a žaru odgovar j a k v a l i ­t e tn i t e r an .

I s t r sko n a m i z n o belo v ino , k i je me­šanica b e l i h sort , priporočajo domačini k l i gn j em , o c v r t i m i n šufiganim ( kuha ­n im ) . C r n o i s t r s k o v ino je dober s p r e m ­l jeva lec i s t r s k e jote s s u h i m m e s o m i n d r u g i h minešter.

Če bomo pos t r eg l i s lad ice , kolače, pov i t i co i n ka j podobnega , bomo p o n u -

Demažonke, simbol stare dobre Istre.

Če boste že tu , zav i j te tud i v I s t rske topl ice . K a j posebno novega v a m p r i h r a n i ne m o r a m o ponu ja t i , hote l je pač hote l , okop l j i t e se p a le, k e r i s t r s k a v oda z d r a v i r e v m a t i z e m , nevrotične, kožne, ginekološke bo l e zn i i n tud i or­gane p r e snav l j an j a .

V B u z e t u boste l a h k o pokušali i s t r ­s k i pršut, c m o k e (njoke), s v in j e t ino n a žaru i n ovčji s i r i z Cičarije. Odličen je ! T u je d o m a tud i i s t r sko p ivo , k i je n a r a z s t a v i v B r u s l j u dob i lo 2. nag rado .

Vse cvete, vsaka posoda, če je še slabša, je porabljena za rože; to da­je Istri še poseben čar.

Šavrinkic ni več in kmečke gospodi­nje z jajci, vinom in hlebčki ovčjega sira prihajajo v Buzet ali v Istrske toplice prodat svoje domače pridel­ke. V istrskih hribih je še vedno tr­do življenje, ker je zemlje malo. Marija Jermanova iz Pračane pri Sovinjaku je hlebčke ovčjega sira prodajala v Istrskih toplicah.

Ce se boste pa spus t i l i t ja do m o r j a i n s i zaželeli r ibe , se ustav i te p r i gost i l ­n i Žekar v Seči p r i Portorožu. T u boste j e d l i najboljše r ibe n a t e m sve tu . D r a ­ge so res, toda e n k r a t v življenju s i j i h le privoščite. V e d n o imajo sveže i n »bo-govsko« p r ip rav l j ene , vse od k r a j a . P r o s i m vas le, ne bodi te G o r e n j c i i n ne naročite sarde l i c . Vsa j z a m o r s k i l i s t nap raska j t e denar j a , p a z a rižoto s tar­tu f i . . . E j , v a m rečem, to j e z a m a l e bo­gove. K a j b i , saj s a m o e n k r a t živimo!

m)mmmmMGLAS 4. stran REPORTAŽA PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986

I z p o l e t n e v r o č i n e s k o k d o z i m e Žirovski čevljarji bodo letos naredili več kot dva milijona parov obutve. Kar tri če­trtine jih bodo izvozili. Kljub temu pa tudi domačega trga ne bodo zanemarili. V svojih 68 prodajalnah po vsej Jugoslaviji bodo letos imeli 1,7 milijona parov obu­tve, od tega nekaj več kot milijon parov kooperantske. Vso moško in otroško obutev pa copate namreč kupijo pri drugih čevljarjih, saj so se sami usmerili le v žensko in športno obutev.

Zgled pri Italijanih

Kolekcijo ženskih čevljev in sandal za pomlad ter poletje so Alpinini modelirji sami oblikovali. Zgledovali so se pri italijanskih modnih kreatorjih, predvsem glede t ipa in modela, medtem ko se se pri barvah, razen po­sebno modnih za to poletje — zelene, rumene, vijoliča­ste — držali standardnih.

Najbolj barvno modni so Alpinini sandali iz tekstila s podplatom iz imitacije plute. Čeprav je bil junij do pred kratkim dokaj mrzel in prodaja poletne obutve še ni prav stekla, iz prodajaln že prihajajo ugodne informacije. Zla­sti mladenke so barvno pisane modne sandale zelo nav­dušeno sprejele.

Pri bolj umirjeni, čeravno tudi modni , kolekciji so se Alpinini modelirji oprli na lansko uspelo kolekcijo. Zadnja leta, kar kolekcije sami oblikujejo, brez zunanjih modelir-jev, so pri kupcih sploh naleteli na ugoden odziv, sami pač najbolje poznajo njihove zahteve in potrebe. Takega teamskega načina dela bi se kazalo držati še naprej, tudi zato, ker je dokaz, da domača pamet ni nič slabša od tu­je.

Za jesen lak

Mladim po letih in prepričanju je namenjena jesen­ska Alpinina kolekcija ženskih športnih čevljev. Podplati z nizko peto so iz lahke mikropol gume, zgorji del pa je iz črnega laka, tanko rdeče obTobljen. V drugi, sorodni skupini, so čevlji s srednjo peto, prav tako lakasti. Za le­tošnjo jesen so značilne tudi močne perforacije in okra­sni šivi.

Razen klasike pri nizkih ženskih čevljih so v Alpini obdržali tudi vedno modne, udobne in lepe ičjftlje s srednjo peto, ki pa imajo letos seveda ravno taTo kot najnovejša kolekcija močne šive in perforacije.

Eleganca usnjenih škornjev

Poletne sape najbrž res niso pravi trenutek za misel na z imo, pa vendar se ustavimo pri Alpininih ženskih škornjih. Lepi elegantni modeli z visoko peto so iz narav­nega usnja, podobno pa tudi elegantno športni modeli z nižjo peto, kjer je še posebej poudarjena linija kopita, po italijanskem zgledu zadaj malce poševno spodrezana.

Zelo pomembni pri škornjih za naslednjo z imo so modni dodatki , od raznih šivov, jermenčkov do kombi­nacije z lakom. Barve so to pot nekoliko umirjene, klasi­čne: črna, siva, rjava.

Razen elegantnih škornjev pritegnejo pozornost tu­di modno krojeni mladostni modeli v umirjenih Darvah, topl i , z gumijastimi profilnimi podplati .

V nekoliko nižjem cenovnem razredu, a zato nič kaj manj lepi, so klasični škornji z udobnimi srednjimi peta­mi , katerih spodnji del je iz usnja, zgornji pa iz imitacije.

Copati za deskanje

Letos bodo v Alpini naredili 80.000 parov copat za deskanje. Približno 15.000 jih nameravajo prodati doma, druge bodo izvozil i , v glavnem na zahod, kar potrjuje njihovo visoko kakovost.

Za obutev za deskanje (surf) je seveda jugoslovanski trg majhen. A kdor se le enkrat spopade z valovi v copa­tih in ne bos na deski, brez njih ne bo več mogel . Alpinin copat ima podplat iz termoplastične gume s profi lom, ki omogoča boljšo oprijemljivost, zgornji del je iz tekstila.

NNN šestem za tek

Za tekaške čevlje je naš trg za Alpino premajhen, saj več kot 20.000 parov na njem ne bo mogla prodati. Na voljo bo doslej znani program s klasičnim in control sy-stemom, novost pa bo v svetu vse bolj uveljavljena NNN (New Nordic Norm), vez, ki prihaja iz norveške Rotte-felle.

Tako bo v novi zimi tudi za domačega tekača na smučeh Alpina pripravila od najbolj preprostega in poce­ni čevlja do vodilnega v svetu, sistema NNN. Glavna prednost tega sistema pred klasičnim in tudi control sy-stemom je, da upogib ni več v čevlju, ampak v vezi . Če­velj so v Alpini minulo z imo uspešno testirali in se opre­mili za njegovo proizvodnjo.

Za prvo sezono so Žirovci prodali na tuje že 50.000 parov tekaških čevljev, največ na ameriški in nor­

veški trg. Vseh tekaških čevljev bodo prodali na zahod kar 320.000 parov.

V ponudbi zimske športne obutve ima Alpina tudi apres ski (čevelj za po smučanju), ki bo letos deležen predvsem lepotnih sprememb. Na domačem trgu bo te obutve 170.000 parov.

Pancerje delajo s polno paro

Trenutno imajo žirovski čevljarji v proizvodnji žen­sko obutev za jesen in z imo. Serije za zahodni trg gredo že h koncu, nakar bo prišla na vrsto obutev za domači trg.

Tudi pancerje za zahodni trg delajo s polno paro. Naročene količine že pošiljajo prek morja v Ameriko, medtem ko bo celotna proizvodnja pancerjev za zahod sklenjena septembra. Oktobra se bo začela za domači trg. Zanimivo pa je, da so v Alpini tudi nekaj pancerjev za lastne prodajalne že naredili, saj izkušnje iz preteklih let kažejo, da turisti poleti radi segajo po njih.

Tudi sicer so naročila za domači trg letos spet ob­sežnejša kot nekaj minulih let. Medtem ko so Jugoslova­ni lani pokupili samo 70.000 parov pancerjev — res so vse zaloge temeljito spraznili — so trgovci za to z imo naročili kar 120.000 parov. Očitno se standard spet rah­lo zboljšuje, svoje pa prav gotovo prispeva tudi kakovost izdelka in obdelava trga. V Alpini upajo, da se bodo pan-cerji pravočasno pojavili na prodajnih policah.

Novost: pancer Alfa

V Alpini so največ delali na izpopolnjevanju pancer-ja z vstopom od zadaj, ki so ga rekreativni smučarji po­vsod po svetu zelo navdušeno sprejeli, saj je čevelj s tem udobnejši za obuvanje in nošenje.

Druga letošnja novost iz Alpine je pancer Alfa, ki je primeren tako za tekmovalce kot rekreativce. Tekmoval­ci so ga v minuli smučarski sezoni že uspešno preizkusili. Koliko so njihovi boljši rezultati dejansko odraz čevlja, je sicer težko reči, dejstvo pa je, da so nekateri reprezen­tance prav v Alpininih pancerjih Alfa visoko napredovali na lestvici. Zdaj bo Alfa tudi za široko potrošnjo.

Žirovski čevljarji ga bodo ponudili v dveh variantah. Ali bodo dvokomponentno poliuretansko peno vbrizgali v obut čevelj, da se bo ulegla po nogi (tak način je pri­meren zlasti za tekmovalce in agresivnejše smučarje) ali pa bo notranji čevelj klasičen. Prvi, tako imenovani »fo-am« čevelj, bodo prodajali v vseh specializiranih proda­jalnah, kupcu pa ga bodo »ulili« po nogi v servisni delav­nici. V Jugoslaviji je že 38 serviserjev za Elanove smuči, Alpinine čevlje in vezi .

Glavne izboljšave

Pri sodobnejših tekaških čevljih je opazen prehod od usnja na tekstil, ki je impregniran tako, da ni premoč-Ijiv. Tak čevelj je lažji, mehkejši in udobnejši.

V boljših pancerjih in tekaških čevljih Alpina že upo­rablja toplotno izolacijo thinsulate, ki prekrije prste v zgornjem delu čevlja. Enak namen ima vložek iz poliure-tana ali stiropora, vgrajen v podplatu znotraj pancerja Alfa.

V Alpini vseskozi iščejo novosti, s katerimi bi izbolj­šali svojo obutev. Informacije iščejo na svetovnih sejmih, poslovnih stikih z dobavitelji materialov in sestavnih de­lov, v tujem strokovnem tisku in nenazadnje v povratni kupčevi informaciji. Iz vseh teh informacij nato skušajo z lastnimi idejami, znanjem izdelati čim boljši čevelj.

PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 5. STRAN ( M ^ T O © I E H G L A i

termostatsko varovanje kotlov na trda goriva za centralno ogrevanje omejuje temperaturo in pritisk vode ter omogoča varno

delo sistema za centralno ogrevanje, preprečuje eksplozijo sistema in ga obenem varuje pred poškodbami, uporabimo ga

lahko tudi za pripravo sanitarne vode. sistem centralnega ogrevanja je varen tudi:

— če nastane okvara obtočne črpalke — če pride do napake v regulatorju vleka

— če nenadoma zmanjka električnega toka ali vode značilnosti termostatskega varovanja:

— temperatura odpiranja 95° C — maksimalna odprtost venti'a 99° C — maksimalni delovni pritisk 10 bar

— maksimalni pretok 500 l/h pri 1 bar

61275 Šmartno pri litiji, tel. 061/881-091, 881-676, telex: yu 31864

BRIŠKA VINA: zlata rebula

tokaj helipinot cabernet merlot

briški ros-e-

Prenovljena Metalkina Blagovnica v Kamniku

Tradicionalno dobro založena tehnična trgovina. Posebnost na odd. elektroinštalacij, akustike, TV pribora in svetil

@ meta lka

mmmmmiGiAS 6. stran

S l o v e n i j a

VABLJIV PLANINSKI MUZEJ

NE TRGAJ CVETJA!

Z a v a r o v a n e žuželke v " "T r i g l a v skem p a r k u : a l p s k i kozliček, j a m s k i krešič, orjaški krešič, g o r s k i apo lon , t r i g l a v s k i rjavčok. Z a v a r o v a n e r a s t l i n e : t i sa , di seči volčin, b o d i k a , a l p s k a možina, s t e rnbergov klinček, lepi jeglič, r jas t i sleč, c lus i j ev svišč, košutnik, p a n o n s k i svišč, p l a n i k a , brstična l i l i j a , k r a n j s k a l i l i j a , l ep i čeveljc, rdeča in črna m u r k a . Z a v a r o v a n i ptiči: kan j a , h u d o u r n i k i , žolne, de t l i , snežni vrabec , s k a l n i ple zavček, k o m a t a r , p l a n i n s k a pevka , k r o k a r , p l a n i n s k a k a v k a , v e l i k a u h a r i ­ca . S e s a l c i : jež, v e l i k i pe t e l in , p l a n i n ­s k i o r e l , p o l h , sv i zec .

PERICNIKOV DRAGULJ

PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986

J J . r*— ' «

sam*-

Dolgo je t ra ja lo , a obrestova lo se je. 3 l a n i n c i , posebno Avgus t De l avec , so /.aslužni, d a je v M o j s t r a n i i m e n i t e n p l a n i n s k i muze j , v k a t e r e m spoznate )ogato t r i g l a v sko zgodov ino.

»Muzejsko z b i r k o , k i je nas ta j a l a več 'et, b o m o zdaj še d o p o l n i l i , k e r hoče­m o , d a bo z b i r k a k a r najbol j p o p o l n a . O b i s k o v a l c i se r a d i ustavl ja jo v m u z e ­j u , k i bo vse polet je odpr t . V n j e m so i o k u m e n t i , fotografi je p r v i h p l a n i n ­sk ih koč i n pr i s topov n a T r i g l a v ter e k s p o n a t i , k i so j i h p r i sp e va l i s l o v e n ­s k i m u z e j i i n posamezniki.«

S l o v e n i j a

KOĆE VABIJO O d 1. j u l i j a so odprte i n dobro vzdr ­

ževane vse p l a n i n s k e koče i n pos to jan­ke v J u l i j s k i h A l p a h i n d rugod . V a b i j o v a s K r e d a r i c a , V o d n i k o v a koča, Koča p r i S e d m e r i h j e z e r i h , Koča n a P l a n i n i p r i j e z e r u , Pogačnikov d o m , P l a n i k a , Dolič, P r e h o d a v c i , Staničev d o m , K r ­m a . . .

S l o v e n i j a

TRGOVINA KOT NA PREPIHU

Trgov ine so ob nede l j ah t rmas t o za­pr te . L e D e l i k a t e s a v M o j s t r a n i po le t i o d p i r a v r a t a ob nede l j ah dopo ldne , k a r j e pohva l e v r edno .

»Že v s t a r i t r g o v i n i smo i m e l i ob n e ­del jah odprto,« p r a v i d e l a v n a i n p r i z a ­d e v n a pos l o vodk in j a M a r a R e k a r j e v a , n e k d a n j a državna r e p r e z e n t a n t k a v te­k i h . »Odprto bo vse do 15. s e p t e m b r a , a ob nede l j ah je ko t n a p r e p i h u . Če z a p i ­h a u g o d e n veter i n je lepo v r eme , je o b i s k v e l i k i n če n a m tedaj z m a n j k a k r u h a , ga g r emo i ska t k z a s e b n i k u V i -l i c u n a Jesen i c e . Če v r e m e n a n i , t u d i / l e tn ikov i n p l a n i n c e v n i . Ob nede l j ah »a r a z e n p l a n i n c e v pr iha ja jo L j u b i j a n -a n i , vikendaši, v s i , k i vedo, d a je t rgo-i n a odprta.«

T r g o v c i vedo, d a z nede l j am i n i za-: !užka, zato ima jo zaprto . P l a n i n s k e -

I U t u r i z m u v čast i n v i zda tno pomoč 3 le mojstranška t r gov ina , saj s i je t ik red T r i g l a v s k i m n a r o d n i m p a r k o m •dobno i n najlažje založiti n a h r b t n i k .

S l o v e n i j a

24 ŽEBLJEV NA PODPLATU

• NEKOČ: »Za ob l eko priporočam k r a t e k suk -

ljič iz s u k n a i n hlače iz angleškega . isnja, podložene s p l a t n o m . K o t obu-,ev so najboljši trpežno na r e j en i čevlji l a t r akove iz k r a v i n e Z d v o j n i m i pod­plati, k i ima jo 24 žebljev n a podp la -u . . . T u d i pajčolanov i n z e l e n i h nao-n i k o v p r i ho j i na T r i g l a v ne po t rebu-eš. Zadošča k l o b u k $ širokimi k ra j -i . . . (von R o s t h o r n , 1828)«

• DANES: »Slovenijašport priporoča: križaste

=toodstotne bombažne srajce po i . 400d in ; a n o r a k e po 6.790 d i n ; žamet­ne a l i lodrtanto •pumpar ice po .12.000 d i n ; p l a n i n s k e čevlje -.ulidas, si >e. D O it.Uidin; n a h r b t n i k e s štirimi

• NEKOČ IN DANES: »Z višine p r e v i s n i h pečin, s r ed i z m e ­

šnjave v e l i k a n s k i h sk l adov i n r o b a t i h s k a l n a t i h r a z b i t i n p a d a mogočen c u ­r ek vode v v e l i k e m l o k u pros to v p r e ­p a d . Peneč se i n bučeč g rm i j o vode v g l ob ino , p r o t i čerem vse n a o k r o g z a v i ­jajo s pršico i n se z l i va jo v g l obok k o ­te l . N a o b e h s t r a n e h p a skak l j a j o manjši potočki, v o zad ju mogočni C m i r i n go l i Stenar.« (Kugy , 1875)

O b vznožju ima jo že 39 let gostišče Skumavčevi z Dov jega .

»Vedno s m o vzdrževali po t i ob s l a ­p u , v edno je b i l o v e l i k o obiskovalcev,« p r a v i F r a n c k a Skumavčeva. »Popotni­k o m od b l i z u i n daleč postrežemo z domačo h r a n o i n h l a d n o pijačo. Gost je l a h k o k u p i j o r a z g l edn i c e i n značke.«

L epo je ob gostišču, pr i j e tno je pose­de t i ob h l a d n e m Peričniku i n ob globo-k o m k o r i t u šumeče B i s t r i c e . Osvežujo­če i n lepo, t u d i zato, k e r je F r a n c k a Skumavčeva v s e m z n a n a po gosto l jub­nos t i i n p r i j a z n e m n a s m e h u .

NAJLEPŠA STEZICA JE TA, KJER JE ZINKA DOMA • NEKOČ:

»Pri ho j i po g o r a h je najbo l j osvežu joča pijača r u m , češnjevec a l i s l i v o v k a , pomešana s s l a d k o r j e m . T o k r e p i i n h l a d i o b e n e m , le d a us ta m a l o omočiš V i n o a l i v oda , posamez a l i s k u p a j z m e ­šana, le pospešujeta znojenje i n še bol j žejen postaneš. T a k a pijača je, poseb­no mlačna, zanič i n po leg tega jo m o raš i m e t i s seboj precejšnjo za logo , če nočeš, d a t i je p r e h i t r o ne zmanjka.« (von R o s t h o r n , 1828).

• DANES: »V p o s t o j a n k a h se popi je največ v i n a

i n piva«, p r a v i Z i n k a Kostanjšek, zdaj o s k r b n i c a v V r a t i h , prej pa k a r t r ina j s t let n a S e d m e r i h j e z e r ih . Z n a n c i so j i v j e d i l n i c i n e m u d o m a n a p i s a l i n a steno: Povsod so stez ice , a najlepša je ta , k i pel je me v V r a t a , k j e r je Z i n k a d o m a « »Vedno s e m i m e l a r a d a prave p l a ­n in c e , t iste, k i ima jo r a d i gore i n znajo b i t i potrpežljivi, k i r a zume j o , d a tako v i s o k o n i mogoče dob i t i vsega. V e d n o s m o p r o d a l i v e l i k o v i n a i n p i v a i n najbrž bo t ako tud i v V r a t i h . P i vo je po 300 d inar j ev , v i n o po 1.400 d inar j ev , enolončnica stane 350 dinarjev.«

Z AVTOBUSOM DO PRENOČIŠČA • NEKOČ:

»V t em i s va p r i s p e l a n a postajo Do­vje« in šla v M o j s t r a n o . M a l o sva i s k a l a po vas i i n končno našla gos t i lno p r i S m e r c u , k i so n a m a jo priporočili že pre j . Spre j e l i s ta na ju m a t i Šmerčeva i n n j ena l j u b k a hčerka G e r a (s loven­sko ime za G e r t r u d ) . R a z u m e l a s va le to l iko , d a je odšel oče Šmerc s t u r i s t i k s l o v i t emu s l apu Peričnik i n d a za rad i l ovske družbe v hiši z a na ju n i preno­čišča. D e l a l a sva se, d a nič ne ra zume­v a in b i l a . S v a poplačana. L o v s k a d r u ­žba n a m a je p r i j a zno ods top i l a eno iz­m e d sob.« (VVHter, 1872) .

• DANES: Slov i t e Smerčeve in d r u g i h d o b r i h

go&tiltt v M o j s t r a n i ni več in v temi b i v M o j s t r a n i k o m a j d a prenočili Sodobn i p l a n i n c i se ob petkih, sobotah in nedo- '

' nak'\'H>ijo 'v* Vrat; ) .• r edn i i n av tobu-

lohu i ; v u z i L i t u i i i . v li.ulo.vjto. U.Vt fat se«.

C C

x

t. S :

£ 3 K o bo n a tisoče p l a n i n c e v tud i letos

r oma l o n a T r i g l a v , se bodo številni v to mogočno i n široko Z la torogovo k ra l j e ­stvo poda l i iz z a t r e p a do l ine V r a t , po veličastni T r i g l a v s k i s t en i . O d tod, iz V ra t , s ta v i d e t i g o ra i n steno eno, a zavze t i p l a n i n c i vedo, k a r je vede l že K u g y : „Triglav je nepregledna vrsta

dolov, gorskih hrbtov, prostranih pla­

not, strmali, krnic in skalnatih grebe­

nov, nad katerimi se pne veličastno

obokana vršna kupola kakor k nebu

štrleča krona.'

'17 VI. 1986

D o veličastne k r o n e so se v m i n u l i h p e t i h s to le t j ih m u k o m a , a trdoživo pre­b i j a l i t r e n t a r s k i l ovc i , nemški g o r n i k i i n p o g u m n i s l o v e n s k i vodiči, i z v r s t n i a l p i n i s t i so sčasoma »nadelali« vse s m e r i i n pot i , d a je danes v z p o n n a T r i ­g lav kot m o d n o goro mogoč s l ehe rne ­m u S l o v encu . T r i g l a v je s i m b o l i n po­nos na roda , k i živi pod n j e go v im i str­m i n a m i .

M e d tisoči p l an incev , k i bodo z v s e h s m e r i l e z l i n a T r i g l a v , j i h najbrž le m a ­lo ve, d a še danes n i r a z i s k a n i z vo r i m e n a T r i g l a v . V z g o d o v i n s k i h v i r i h , večinoma nemških, je več različnih

i m e n za goro, k i so j i i z m e r i l i 10.194 pa­riških čevljev. N a j d e m o Te r g l ou , T r i -g lou , Terg lov , T r i g l o v z a vse v i r e p a je ne i zpodb i tno , d a je najvišja točka J u ­l i j s k i h A l p . T u d i še n i j a sno , d a b i ime p o m e n i l o t r i g lave : m n o g i i m e n i t n i ne­k d a n j i p l e za l c i i n r a z i s k o v a l c i T r i g l a v a men i j o , d a t r eh g lav n i k a k o r n i m a , ke r je M a l i T r i g l a v pre j r a m a ko t g lava ,

Na j bo t ako a l i drugače, p l a n i n s k a l i ­t e r a t u r a je posve t i l a svoje najlepše s t r a n i p rav T r i g l a v u , težkim v z p o n o m v n j egov ih n e d r j i h , p r e d v s e m p a preču dov i to op isuje občutje t i s t i h , k i so ga z n a l i i n ga še zna jo doživljati.

S l e h e r n i , k i ve, k je se d a spočiti src« i n dušo, s i bo n a r a m e o p r t a l n a h r b t n i k i n se po le t i a l i n a letošnjo zgodnjo je s en o d p r a v i l v naše gore. Saj n i t r eba d a p r a v n a v r h očaka i n p rav po sever n i s t en i , če so se ud je p o l e n i h i n če je noga že o k o r n a . V e l i k o je d r u g i h kotiČ kov , v r h o v i n p l a n i n , k i vab i jo , povsod so p l a n i n s k e koče i n pos to janke , k i sfl že odpr l e svo ja gos to l jubna v ra ta . Ni le v J u l i j c i h , v K a r a v a n k a h , K a m n i ' ških A l p a h a l i p a le neka j u r od doma če hiše vas čaka p r i j a z n a go zdna trat« a l i p a p l a n i n a , n a k a t e r i človek pozab vse bede i n reve v s a k d a n j e g a pehan j ! i n s k r b i . . .

S p l a n i n s k i m s v e t o m nas je narav i bogato obda r i l a . P l a n i n c i a l i k a r na ključni o b i s k o v a l c i bodo v potu svojeg* o b r a z a doseg l i c i l j , k i so s i ga v m i s l i l i n domišljiji že dolgo želeli i n bod (

navdušeno v z k l i k n i l i skupa j s kap la n o m J a n e z o m Dežmanom:

»Moje največje veselje je na gorah

Če boste i m e l i srečo, vas bo vze l v k o m b i S tane Ko f l e r , k i o sk rbu j e V r a t a , i n p r i Al jaževem d o m u boste v man j ko t dese t ih m i n u t a h . P r e h i t r o za plaš-l j ivce, a zanes l j i vo in va rno ! V V r a t a vod i dobro vzdrževana, 12 k i l o m e t r o v ctolga m a k a d a m s k a cesta.

TU SO ROPARJI

• NEKOČ: »Po kočah i n ob pot i je z a m a n po­

vpraševal-po m l e k u , nazadn je jo vpra­šaj tudi n ekega d o l g i n a v be l ih doko l e n k a h . Names to d a b i bjl možakar od­govor i l , , je /bežal. L i e b e s k i n d /a n j i m . k e H e m i s l i l , da m u hoče p o k a z a t i , kje-je mk>ko> / a n j in tu pu .še naš vodn ik Požganc:. D i r k a se je končala v hiši go­spe-županje. F a n t je za v p i l : »Tu so ro­

parji!«, orožnika pa , k a k o r d a b i n a to čakala, s ta se v r g l a n a L i e b e s k i n d a . S e v e d a n i i m e l nobene i z k a z n i c e , s k l i ­c eva l se je n a to, d a po m i n i s t r s k i odredb i z D u n a j a to n i po t rebno i n d a je član p l a n i n s k e g a društva.« (VVelter, 1872)

• DANES: »Vsakega p l a n i n c a , k i prenoči v V r a ­

t i h , j e t r eba p r i j a v i t i n a posta j i milice,« p r a v i S t a n k o K o f l e r iz p l a n i n s k e g a društva D o v j e - M o j s t r a n a . »Opažamo pa , d a je polet i v e l i k o »divjega« k a m p i ­r a n j a po vsej d o l i n i V r a t i n tega pač ne m o r e m o nadzo rova t i . P l a n i n c e v , k i p r i ­hajajo s šotori, za res ne m o r e m o lov i t i po gozdu, zato se z a v z e m a m o , d a b i po­s tav i l i v V r a t i h k a m p , a p l a n i n s k a zve­za ne kaže nobenega z a n i m a n j a . Ne gre n a m za denar , daleč od tega! L e p l a n i n s k e m u t u r i z m u bi m o r a l i v jese­niški občini da t i us t r e zno mes to i n ga ve l i ko bolj upoštevati.«

S l o v e n i j a

UMETNOST POMIVANJA PRODIRA • NEKOČ

»Ker ovčarjeva d r o b n i c a v Zgo rn j i . K r m i nt da ja la mleka, , še je revež h ra ­

n i l 7. a j dov im i žganci, k i j i h j e k u h a l v p i s k r i h i n iz n j i h l u d i j ede l . K e r pa so

te posode ozke i n v i soke , j i h ob m a n j k a n j u vode n i moge l postrga Zato . k e r u m e t n o s t p o m i v a n j a še p r o d r l a do Zgo rn j e K r m e , je po vsi južini ostalo neka j n a d n u . Iz pla| s k o r j a s t i h žgancev b i se da lo ugotovi k a k o s tar je lonec. V o d a iz mo jega I ca je i m e l a o d u r e n o k u s po s t a r i , žal i n zažgani maščobi, k i je m o r a l a obr' t i v sak c i v i l i z i r a n i želodec p rav do /J nje gube. (VVelter, 1872)

• DANES: »Ko smo prišle v Al jažev dom , S

teden dn i čistile od v r h a do ta l , še k1

n a r o k a h smo ime l e z a r a d i čistil razpokano,« p r a v i t a S i l v a Koštrun vodi k u h i n j o , i n V a l e n t i n a Mašafi V s o posodo smo temel j i to p rekuh l

t j sobe očistile, ka j t i n i šala, če v V r a t a tud i do 600 l jud i n a d a n . i go n a s t enah smo ods t ran i l e s pij

En res. Danes je d o m v V r a t i h

/ v

- j

-o

2* - tr Z UJ <T)<J) UJ UJ

o- a << 1 1

l i l p " J < i

»O, V r b a .. .« Ne, sonetov res ne bo­mo d e k l a m i r a l i . T oda , če se hoče kdo poda t i po P o t i k u l t u r n e dediščine, k i s i j o je p r e d l e t i z a m i s l i l a s k u p i n a za-gnancev v tamkajšnjem šolskem k u l ­t u r n e m društvu, brez Prešerna i n nje­gove V r b e ne gre. P a ne, d a b i vedno, k a d a r se podamo po poteh moje dežele, še posebno po t i s t em de lu pod K a r a ­v a n k a m i , n o s i l i v žepu Prešernove poe­zi je . R e s p a je, d a pod s t reho Prešerno­ve ro js tne hiše n jegova poez i ja , p a če­p r a v jo po šolsko z d e k l a m i r a petošol-ček, eden od tisočev, k i so p r e d v s e m j u n i j a dobesedno ob lega l i V r b o , zazve­n i še n a p rav poseben način. R e s n i več S t a n e t a Sever ja , k i je p r e d d o l g i m i le t i r e c i t i r a l Prešernove verze v bližnji M a r k o v i c e r k v i c i , so p a tu še vedno srečanja ob ob l e tn i cah s m r t i i n ro j s tva tega s l o v enskega poeta, so p reds tav i ­tve prevodov — kot je b i l , n a p r i m e r , p r e vod Sone tnega v enca v nemščino i n esperanto . S k r a t k a , v V r b i se je vedno neka j dogaja lo .

In zaka j se ne b i kaj podobnega do­gaja lo tud i po d r u g i h k r a j i h , vse t ja do Žirovnice, so se p red d o b r i m i d e s e t im i l e t i vprašali v o snovn i šoli G o r e n j s k e ­ga od r eda v Z a b r e z n i c i . K a j t i t o l i ko z n a m e n i t i h mož dobesedno n a k u p u , t ako rekoč v v s a k i vas i , je le n a redko-k a t e r e m koščku s l ovenske zeml j e . A n ­ton Janša, M a t i j a Čop, F r a n c e Preše­r en , F r a n S. Finžgar i n J a n e z J a l e n so z r a s l i v t eh k r a j i h , od Žirovnice, Z a -brezn i ce , do Doslovč, R o d i n i n V r b e . R a z d a l j a , k i b i jo l jubi te l j hoje z l a h k a p r e h o d i l v dveh debe l ih u r a h , s kole­s om p a p r e vo z i l i še h i t re je .

N i j i h t ako ma lo , k i z v o d n i k o m v ro­k a h — i zda lo ga je šolsko k u l t u r n o društvo Prešernov rod Žirovnica z na­s l o v o m Po poteh k u l t u r n e dediščine — vsaj e n k r a t n a leto obiščejo te kra j e . Z a v t o m človek še zgreši lične, a žal od

sonca i n dežja m e s t o m a že pov s em zb lede le kažipote, peš p a n i k a k o r ne. N e d e l j s k i iz let , ma lce drugačen, od h i ­še tega p e s n i k a do hiše onega zname­n i t e ga moža, p isa te l ja , s l o v enskega ra ­z u m n i k a , b i b i l všeč tud i o t r o k o m . T e hiše so po ves d a n odprte , ob i skova l c e spre j ema jo od j u t r a do popo ldneva . V m e s ne m a n j k a gost i l r i , z a p r i g r i z e k v času, ko se d u h p r e n e h a u k v a r j a t i s k u l t u r o — v m e s p a je ze lenje , pok ra j i ­n a , d a b i človek z a v r i s k a l ob lepot i .

Se p r e d le t i se je vse, k a r je sod i lo m e d k u l t u r n e p r i r ed i t ve , dogaja lo v g l a v n e m v V r b i ; zdaj p a se prebuja jo tud i drug je . Le tos so, n a p r i m e r , n a no­vo »odkrili« Dos lovce , p ros to r p r ed F i n -žgarjevo ro js tno hišo, k j e r je j u n i j a je­seniško gledališče Tone Čufar n a pro­

s t em za i g ra l o Partljičevo igro . In ko­m u r je uspe lo u je t i k r a j e v n i p r a z n i k v M o s t a h , je l a h k o užival v t e k u z b a k l a ­m i po Po t i k u l t u r n e dediščine. K r a j a n i Žirovnice i n Z a b r e z n i c e ter d r u g i h k r a ­j ev še n iso pozab i l i letošnjega s loven­s k e g a k u l t u r n e g a p r a z n i k a , ko so i m e l i v gos teh Božidarja J a k c a . S k r a t k a , t i k r a j i so že spozna l i , d a n i vseeno , če ima jo n j i ho v i s l a v n i možje le spome­n i k a l i v z i d a n o ploščo n a ro j s tn i hiši. Iz te dediščine je t r eba neka j n a r e d i t i ; pa ne le spus t i t i po poteh cele t r u m e od vsega u t r u j e n i h šolarjev n a končnih šolskih i z l e t ih . Saj tud i p r i r ed i t v e , k i j i h spodbu ja k u l t u r n a pre tek los t , n i ­majo v edno takšnega p r e d z n a k a . Ge p r i t em turistični s m i s e l kda j pa kdaj p rev ladu je , sp l oh n i nič narobe .

S l o ž n i j a

NAJSTAREJŠA JE RIBIČEVA HIŠA

k u l t u r n a p r i r ed i t e v . T a k r a t se odpre tud i Ribičeva hiša, Završnikova postre­že o b i s k o v a l c e m z g o r e n j s k i m p r i g r i z ­k o m — k l o b a s o v z a s e k i in š i lcem mo­čnega. A naj ob i skova l e c V r b e ne bo razočaran, če n a n a v a d e n d a n t akega s p r e j e m a ne bo. Z a Prešernovo hišo pač vel ja jo ko t neka j posebnega k u l ­t u r n i p r a z n i k i . V s a k o leto obišče V r b o oko l i 20 tisoč l j ud i , l an i p a j i h je b i lo k a r 22.800.

m

tud i z a p o z n e l e m u o b i s k o v a l c u — n iko ­m u r še n i z a p r l a v ra t , če je zadn jo m i ­nuto hote l s t op i t i v Prešernovo hišo — razloži posebnos t i . K o l i k o k r a t je že vse ponov i l a , res ne more prešteti. K a j t i z a Završnikovo, p a tud i vse d ruge n a Po t i k u l t u r n e ded i ­ščine, je značilna p r i j a znos t do ob i sko ­va lcev .

rističnega društva, tud i kažipotov z a Po t k u l t u r n e dediščine ne b i b i l o . In če ne b i b i l z a to pot tako zagre t S l a v k o Mežek, prejšnji p r e d s e d n i k turistične­ga društva, b i dob i l i kažipote še k a s n e ­je. A so člani k r e p k o popr i j e l i z a delo i n zares lični l esen i kažipoti usmer ja j o popo tn i ka , k i se n a m e r a v a poda t i po Po t i k u l t u r n e dediščine iz te a l i i z one

» Imamo t u d i značke p a na l epke , ce l p r i p o n k e s m o že i m e l i , v s a k o g a r p a rt d i pe l j emo tud i v šolsko j ed i l n i c o , k je i m a m o v t a p i s e r i j a h upodob l j eno sit vno peterico,« p r a v i ravna te l j Jeme< K o j e b i l a pot začrtana ter o p r e m l j e n s kažipoti i n v o d n i k o m , so j i ho t e l i d i da t i še ka j športnega. Smučarski te po P o t i k u l t u r n e dediščine je b i l pre< let i celo v republiškem k o l e d a r j u špoi t n i h p r i r ed i t e v , t oda neka j z i m b re snega je v ze lo vol jo žirovniškim orge n i z a t o r j em . O s t a l p a je d e l z a m i s l i -tek od K r a n j a do V r b e , k i se g a vsak( leto udeležuje neka j najbol j z n a n i l s l o v e n s k i h mara toncev .

* S l o v e n i j a

TRUME ŠOLARJEV

V e n d a r je t r eba tud i kažipote vzdrže­va t i . N e k a t e r e j e načel zob časa, p a če­p rav ne stoje dolgo. P r i turističnem društvu prav i j o , d a so j i h pos tav i l i , z a vzdrževanje p a d a n ima j o dena r j a . Še p r ed d v e m a l e t o m a so j i h p o b a r v a l i , neka j so p r i s p e v a l i s a m i , neka j p a je­seniška k u l t u r n a skupnos t . Zda j p r a v i ­jo, d a s a m i n i m a j o denar j a , saj še t u r i ­stične t akse z a p re t ek l o leto n i so dob i ­l i . K a j p a d a je n a potez i K u l t u r n a s k u p ­nost J e s e n i c , k i tud i s i cer s k r b i z a spo­m i n s k e hiše, t ako v V r b i ko t v Dos lov -čah,in z a v s a d r u g a k u l t u r n a obeležja.

A to v e n d a r l e ne p o m e n i , d a s i j e T u -ristično društvo Žirovnica u m i l o r oke n a d vzdrževanjem n e k a t e r i h k u l t u r n i h obeležij n a svo jem področju. P r edsed ­n i k Avguštin: »V B r e z n i c i p r e d c e rkv i j o s to j i Plečnikov s p o m e n i k p a d l i m v p r v i s ve tovn i vo jn i . N i m a r a vno v s a k k ra j Plečnikove s tvar i tve , zato se je prav naše društvo zavze lo , d a j e s p o m e n i k ure j en , ko t se spodobi . P r e d časom so p o s e k a l i topolove veje, k i so preveč se­ga le v s p o m e n i k , p o sk rbe l i smo , d a je z n o v a z a s v e t i l a električna luč n a v r h u spomenika.« In ko bodo i m e l i v tu r i s t i ­čnem društvu znova kaj denar j a , bodo m o r d a obnov i l i tablo pred , .društvom upoko j encev v B r e z n i c i ter. p o s k r b e l i , d a bo van jo v r i s a n a tud i Pot. k u l t u r n e

..dediščine; n a sedan j i turistični tab l i je 'namreč n i . ... rf 0 ' jornoi i

IDEJA SE JE RODILA V ŠOLI

S l o - e n i j a ^ s i f e NIMA VSAK KRAJ PLEČNIKA

V r b a — D a je Ribčeva hiša v V r b i c i l j , včasih p a tud i izhodišče t i s t i h , k i ime s l o v e n s k e g a poeta i zgovar ja jo po­sebno spoštljivo, ve v sakdo . D a p a je j u n i j a Prešernova ro j s tna hiša, k j e r še stoj i j a vo r j e va m i z a z in ta r z i j o v o b l i k i r ibe. zaščitnim z n a k o m Ribičeve hiše, ob l egana od j u t r a do popo ldneva , ve najbol j Jožica Završnik. Včasih pr ide j u n i j a tud i po tisoč ob i skova l c ev n a dan . Največ je šolarjev, tako d a je Za­vršnikova popo ldne , ko z a p i r a hišo, že povsem brez g l asu . Za to je t r eba p r i t i v V r b o po le t i a l i j e sen i a l i 3. d e c e m b r a a l i 8. f eb ruar j a , a l i k a d a r je v bližnji M a r k o v i c e r k v i c i k once r t a l i podobna

»Od l an i je v h i s i tudi Prešernova ga­le r i j a , k a r m o r d a vs i še ne vedo,« p r a v i Jožica Završnikova. »V v i t r i n a h so kn j ige o Prešernu in izdaje n jegov ih Poez i j — vse, k a r je izšlo po letu 1945 razen o r i g i n a l n e izdaje Poez i j in K i sta.« Ribičeva hiša, s 400 let i je na js ta­rejša v V r b i , je t r enu tno še l i k o v n a ga l e r i j a , saj v njej r a zs tav l j a g ra f ike V a ­l en t in O m a n , k i je z n j i m i o p r e m i l tud i nemški in e s p e r a n t s k i prevod v Ce lov ­cu i zdanega Sone tnega venca .

K o j«; j u n i j s k a gneča šolarjev mirno , si tudi Završnikova oddahne in l ahko

Dos lovce — Čeprav je Finžgarjevt r o j s tna hiša v Doslovčah o d p r t a z a j a v nost i n p r e u r e j e n a v muze j že k a k i ! pe tna js t let, se ne po o b i s k u ne pc vzdrževanju stavbe ne more p r i m e r j a t z d o m a l a e k s k l u z i v n o Ribičevo hišo \ V r b i . T a k očitek vzdrževalci hiše pra\ gotovo zaslužijo, saj stene hiše, za k a tero so s l o v e n s k i šolarji več let z b i r a l »Finžgarjev dinar« z a o d k u p , podobn i a k c i j a je zdaj o r g a n i z i r a n a z a novo t ru bar jev ino ) , n i so v ide le beleža p rav to l i ko let, ko t j e hiša odp r t a ko t muze j . Dt ne govo r imo o črvivosti l e s e n i h p red metov , k i se utegnejo zdaj zdaj s esu t i v p r a h . K m a l u se j i h bodo s i ce r lot i l i s t r o k o v n j a k i G o r e n j s k e g a muze j t K r a n j , v e n d a r se vse škode ver j e tno nt bo d a l o pop ra v i t i .

K l j u b t e m u je Finžgarjeva hiša zad n j a le ta vse bolj o b i s k a n a . L a n i se j e i kn j i go ob i skov vp i sa lo 7200 l jud i , naj več seveda šolarjev, s a m o j u n i j a leto p a j i h je b i l o 1900. S e m gor n a v a d a pr ide jo šolske s k u p i n e že ze lo ' utruje

>{,,^obioqot

Žirovniška Po t po k r a j i h k u l t u r n e dediščine se je r o d i l a v o snovn i šoli go­r en j skega od r eda . »Mislili smo n a m l a ­dino«, p r a v i ravnate l j M a r j a n J e m e c , »hoteli s m o popes t r i t i učni p r o g r a m , nas ta l a je m i s e l o pot i — p a še u r e s n i ­čila se je. Zda j neka j več, ko t je o pr­v e m učitelju čebelarstva A n t o n u Janši zap i sano v k n j i g a h , ne vedo le učenci naše šole, temveč tud i m n o g i drugi.«

ne, po t em, ko so s i n a končnem šol s k e m i z l e tu og leda le že po l G o r e n j s k e »Že neka j let p a so i z j e m a s k u p i n e šo lar jev s kamniškega konca , p a iz Nove ga m e s t a i n iz G o r n j e s a v s k e doline,« pove M i r a N o v a k o v a , k i devet mesecev v l e tu v sak d a n r a z e n sobote odp i r a v r a t a Finžgarjeve hiše i n r a z l a g a mla­d e m u r odu vse o p isa te l ju . »Ti šolarji p r iha ja j o v manjših s k u p i n a h , dobre p r i p r a v l j e n i , z neka j p r e d z n a n j a , vse s t eme l j i t o ogledajo, postav l ja jo kup vprašanj — n j i m bo os ta l ob i sk v D o slovčah še dolgo v s p o m i n u , d r u g i m S( bodo l e tn ice , i m e n a , s l i k e i n značke po mešale m e d seboj.« Škoda. Za to i m , ver je tno bolj p rav t i s ta l j u b l j a n s k a uči t e l j i ca , k i v s a k o generac i j o šolarjev svo jega l i t e r a rnega krožka popel je pe.< v V r b o p a v Dos lovce i n d ruge kra j e ot žirovniški Po t i k u l t u r n e dediščine.

»Kako nuj i m a m o vodn ike za Po t k u l t u r n e dediščine, ko pa še svo jega k i o s k a nimamo?« se sprašuje predsed­n ik Turističnega društva Žirovnica L u d v i k Avguštin. Toda , če ne b i b i lo tu-

Šola je v začetku založila tud i vod­n ik . Razpošiljala ga je po d r u g i h slo­v e n s k i h o s n o v n i h šolah, tud i po sred­n j i h ; dob i se v V r b i , v Doslovčah i n še kje, z a m a n p a b i ga i s k a l i v ,den imo , ra ­dovljiški a l i b l e j sk i turistični agenc i j i . V Z a b r e z n i c i po t em, ko so začeli, r . ou hote l i o d n e h a t i . Ime l i so nove i n nove z a m i s l i . A l e j a s l a v n i h mož v šolskem pa rku? Z a k a j pa ne. S pomočjo j e sen i ­ške k u l t u r n e s k u p n o s t i so z b r a l i dovol j d enar j a , d a so najpre j Z dovo l j en j em avtor ju B o j a n a K u n a v e r j i . v l i l i p r vega moža — Janšo in ga pos tav i l i v pa rk . K a s n e j e so se m u pridružili še štirje k u l t u r n i imenitneži.

(msmmmmiGLAS 8. stran OBVESTILA, OGLASI PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986

les potrebuje zaščito

sistemska zaščita lesa Belinka Kaj je to sistemska zaščita lesa Belinka? skupino za kemično zaščito lesa.

Sistemska zaščita lesa Belinka je komplet sredstev in ukrepov. Sestavljen je iz petih izdelkov: Beltop, Belton, Belles, Belocid in Fentin, od katerih je vsak namenjen povsem določenemu posegu za zaščito lesa. Prvi trije spadajo v skupino za površinsko, ostala dva pa predstavljata

Na les škodljivo deluje vrsta različnih vplivov in organizmov. Proti vsem ni enostavnega ukrepa in ni univerzalnega sredstva. Sistemska zaščita lesa Belinka daje razumljiv in jasen pregled nad škodljivimi vplivi ter sredstvi za boj proti njim.

trajna zaščita lesa

barvita skandinavska zaščita lesa

prevent ivna zaščita lesa

preprečevanje in zatiranje zatiranje lesnih lesnih škodl j ivcev jnsektov

£22jjf (W!W igggr CHW ®

Sistem Belinka je namenjen ljudem, ki sami z veseljem gradijo, obnavljajo in vzdržujejo svoje domove, v katerih je les za poživitev, popestritev in vnašanje narave v bivalno okolje. Skratka, mojstrom, ki radi naredijo vse sami, a tudi mojstrom, ki se praktično ukvarjajo z zaščito lesa. Vsem, ki imajo radi les in to tudi pokažejo.

b b e l i n k a ljubljana

m o j o d n o s d o l e s a

ALPETOUR

HOTEL CREINA KRANJ

nudi svojim gostom naslednje storitve:

— vrhunsko ponudbo žlahtnih vin in izbrane jedače v vinoteki

— organizacijo proslav za večje skupine v re­stavraciji

— za mlajše pestro glasbo v diskoteki

— savno, telesno masažo, kozmetične in frizer­ske storitve

—• vsak večer igra na vrtu pred hotelom živa glasba

— na željo večjih skupin organiziramo piknik na Tavčarjevi domačiji na Visokem v Poljan­ski dolini

Vsa naročila sprejemamo po telefonu, številki 23-650 in 23-760.

M E R C A T O R -

K M E T I J S K O Ž I V I L S K I

K O M B I N A T G O R E N J S K E

K R A N J , C . J L A 2

S SVOJIMI TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI:

KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA MLEKARNA KRANJ TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF AGROMEHANIKA KRANJ KOMERCIALNI SERVIS KRANJ MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA KLAVNICA JESENICE

vam nudi iz svojega proizvodno-prodajnega programa:

— kmeti jske pridelke, semensk i krompir, cvet l ičarstvo in urejanje parkov, servis kmeti jske mehanizaci je

— kooperaci jske posle s kmeti jskimi proizvajalci , prodajo reprodukci jskega ma­teriala in kmeti jsko pospeševalno službo

— predelavo in prodajo mleka ter mlečnih proizvodov — klanje živine, predelavo, konzerviranje in pakiranje mesa ter prodajo mesa in

izdelkov v lastnih prodajalnah — proizvodnjo in prodajo jedi lnega olja CEK IN , proizvodnjo tehničnih olj — proizvodnjo kmeti jskih strojev — prodajo kmeti jske mehanizaci je (IMT, T O M O V INKOVIC itd.) — prodajo rezervnih delov in servisiranje za navedene programe — prodajo lastnih proizvodov, gradbenega materiala in drugega potrošniškega

blaga v naših trgovinah

Obiščite nas v naših poslovalnicah!

Merkur Kranj v jubilejnem letu Letos poteka 90 let, odkar je bila v Kranju odprta trgovina z želez-nino — zametek današnjega Merkurja, katerega trgovinska dejavnost ni znana samo v Slove­niji in Jugoslaviji, temveč sega tudi prek naših meja.

V zadn j ih le t ih se je kran jsk i M E R K U R pos tav i l ob bok naj­večjim in najpomembnejšim t r g o v i n s k i m o r g a n i z a c i j a m v naši r epub l i k i , že d o l g o pa ta t r g o v s k a hiša vel ja za e n o naj­boljših; to je moč slišati tud i na c e s t i , ko l judje govor i j o : »Če n ima j o pr i M E R K U R J U , p o t e m t ega , kar iščeš, ni!« R o j s t n o leto M E R K U R J A je v prejšnjem s to l e t ju , d a n e s pa je v tej d e l o vn i o r gan i zac i j i z a p o s l e n i h prek 1200 de l a vcev , ki se ukvar ja jo s p roda jo kovinsko-tehničnega, g r a d b e n e g a in elektrotehničnega b l a g a ter b l aga za široko p o r a b o . V z a d ­nj ih le t ih je M E R K U R po rab i l precejšnja s r e d s t v a za s o d o b ­no ure j ena skladišča, z las t i v N a k l e m , kjer je po p r o g r a m u p r e d v i d e n a nada l jn ja gradnja , s ka te ro se bo sk l en i l prek 200.000 m 2 obsegajoč k o m p l e k s skladišč. O r g a n i z a c i j s k o M E R K U R ses tav l ja pet t eme l j n ih o rgan i zac i j , in s i c e r :

T O Z D Proda ja na d e b e l o Kran j , T O Z D U n i v e r s a l — Proda ja na d e b e l o J e s e n i c e , T O Z D Proda ja na d r o b n o Kran j , T O Z D T r g o v s k e s to r i t ve Kran j , T O Z D Z u n a n j a t r g o v ina Kran j . O m e n i t i je t r eba še D e l o v n o s k u p n o s t s k u p n i h služb, ki op rav l j a pos l e s k u p n e g a p o m e n a . V z a d n j e m času se je do ­b ro razv i la tud i k o o p e r a c i j s k a de j a vnos t z d r o b n i m g o s p o d a r s t v o m , ki de lu je v okv i ru t o z d a Z u n a n j a t r g o v i n a . M e d t e m e l j n i m i o r g a n i z a c i j a m i združenega de l a s ta dve s področja v e l ep roda j e — o d t eh je ena , za k o v i n s k o tehnično b l a g o , v Kran ju in druga," s p e c i a l i z i r a n a za p r o i z v o d e črne meta lu rg i j e , U n i v e r s a l , na J e s e n i c a h . Največ z a p o s l e n i h je v toždu Proda ja na d r o b n o , ki s s vo j im i 28 p r o d a j a l n a m i ne po­kr iva s a m o G o r e n j s k e , t emveč tud i neka t e r e d r u g e s l o v en ­ske pokra j ine . O m e n i t i m o r a m o , d a i m a M E R K U R d o b r o raz­v e j eno predstavniško mrežo, ki pokr i va skora j v s o J u g o s l a v i ­jo, s sedeži predstavništev v B e o g r a d u , Z a g r e b u , Sa ra j e vu in S k o p j u , k m a l u se j i m bo pridružilo tud i predstavništvo v Lju­b l jan i . T e m e l j n a n a l o g a M E R K U R J A je t r g o v s k o pos l o van j e , to je p r o s t o r s k o in časovno usk la jevan je b l a g o v n i h t okov m e d

m*, mm .ims. mt» - mm, »i M% , m m J,

p ro i z v odn j o in potrošnjo. V o d i l o po s l o van j a je in bo tud i na ­prej k a k o v o s t n o , h i t ro in čim cene j e ustreči željam kupcev . T e m u je p o d r e j e n a s t ra teg i ja nada l jn j ega razvo ja , kar je vg ra j eno v us t r e zne g o s p o d a r s k e načrte.

D a bi us t r eg l i p o t r e b a m k u p c e v po najrazličnejšem b l a g u iz z e l o obsežnega a s o r t i m e n t a b l aga , ki ga i m a M E R K U R na za l o g i , b o d o v nas l edn j i h le t ih svo jo p o n u d b o še razširili, če­prav b o d o v o s n o v i še v e d n o os ta l i s p e c i a l i z i r a n a t r g o v ina za črno me ta lu rg i j o in ba r vne kov ine , g r a d b e n e mate r i a l e , i zde lke k o v i n s k o p r e d e l o v a l n e industr i j e , z las t i ročnega o rod ja , elektrotehničnega b l a ga , naprav za og revan j e in b l a ­g a za široko p o r a b o . V z p o r e d n o z r a z vo j em t r g o v i n s k e de j a vnos t i bo M E R K U R razvi jal tud i skladiščno de j a vnos t za pro i z va ja lne in špediterske o rgan i zac i j e v K r a n j u , ki j im pr i ­man jku j e p r o s t o r a za skladiščenje s u r o v i n in končnih i zde l ­kov , n a m e n j e n i h za domači t rg in i zpopo ln j e van j e pošiljk za izvoz .

V s k l a d u z možnostmi bo M E R K U R tud i v p r ihodn j e razširjal in p o s o d a b l j a l m a l o p r o d a j n o mrežo z željo, b lago , namen j e ­no najširšemu k r o g u k u p c e v s področja industr i j e , g r a d b e n i ­štva, obr t i in t r gov ine ter i n d i v i d u a l n i m potrošnikom, čim­bolj približati p o s a m e z n i m p o r a b n i k o m . De l t eh ci l jev je bi l us tvar j en v p r e t ek l os t i . P o s e b n a sk rb bo n a m e n j e n a nada l j n j emu usposab l j an ju in šolanju kadrov , ki j ih zah t e va s o d o b n i čas računalniške o b ­de l a v e in a v t oma t i z a c i j e k o m e r c i a l n e g a pos l o van j a . Razv i ja ­li b o d o u p o r a b o v s e h m o d e r n i h m e t o d za raz i skovan je t r gov in vrs t b l aga , d a b o m o lahko še kva l i t e tne je zados t i l i po t r e ­b a m t rga . M E R K U R kl jub današnjim težavam optimistično g l e d a na možnost za nadal jn j i razvoj . Svo j o p t i m i z e m nas lan ja na z a ­vest , d a je že v p r e t ek l o s t i z l a s tno močjo pr i laga ja l p o s l o v a ­nje n e n e h n i m s p r e m e m b a m in prepričani so , d a b o d o s p r i dnos t j o in z n a n j e m uspeva l i t ud i v p r ihodn j e .

V .

M E R K U R k r a n j

DELOVNI ČAS od 8.30 do 19.00 sobota od 8.30 do 13.00

VELIKO MOŽNOSTI

Z A UGODEN N A K U P OD ODetel ica

fU ljubljanska banka tel.: 50-880

VAŠ DENARNI SERVIS

Delovni čas: od 7. — 18. ure ob sobotah od 7. — 12. ure

TOVARNIŠKA TRGOVINA, tel.: 51-154 • hlače za vso družino za posebne

priložnosti in prosti čas

J E Mercator — Rožnik TOZD PRESKRBA Tržič

SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA IN BIFE, tel.: 50-159 bogata izbira prehrambenega blaga, sadja in pijač raznovrstno potrošno blago in spominki v bifeju se lahko osvežite tudi s točenim pivom in Mercator kavo

bombažna predilnica in tkalnica tržič

TOVARNIŠKA TRGOVINA, tel.: 50-639

• modne tkanine za šport in pro­sti čas

• moderen program posteljnega perila in namizne konfekcije

• modne pletenine ALMIRE iz Ra­dovljice

OBLAČILA

-//ovoštr ž i c

TOVARNIŠKA TRGOVINA tel.: 50-387 • bogata izbira modne ženske

konfekcije za mlade • bogata izbira ženskega perila in

nogavic

ŽIVILA KRANJ ZELENI BISTRO

alkoholne in brezalkoholne pijače točeno pivo

TOVARNIŠKA TRGOVINA, tel.: 50-861

bogat izbor ženske, moške in otroške modne in športne obu­tve športna konfekcija priznanih proizvajalcev

TOVARNIŠKI SALON POHIŠTVA, tel.: 50-795 • sedežne garniture • masivno pohištvo • ladijski pod in stenske obloge • izdelki priznanih proizvajalcev:

dnevne in otroške sobe, spalni­ce, kuhinje, jedilnice

• prodaja opuščenih programov po znižanih cenah

• kratki dobavni roki, dostava do doma

• strokovni nasveti arhitekta

© © S M s g ^ i E n G t A S 10 . stran PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986

S l o v e n i j a

Majka in Adrian Bil iz Rotterdama

TRIDESET LET ZVESTOBE BLEDU

Šestdeset 1 e tn i A d r i a n i n dve le t i s ta­rejša žena M a j k a , k i n a B l e d u i n v S lo ­v e n i j i sliši t u d i n a ime M a r i c a , že od 1956. l e ta p r i h a j a t a redno, p r a v v s a k o leto, z a t r i tedne n a B l e d , od kode r po­t e m potu je ta t u d i v d ruge k ra j e v S lo ­ven i j i i n J u g o s l a v i j i . T r i i n d v a j s e t let

t a b i v a l a p r i zdaj že p o k o j n e m S l a v k u epetu, z a d n j a l e ta s ta gos ta Z i n k e mn i c , že dve deset le t j i p a redne ob i -

cujeta t u d i z a k o n s k i pa r Ristič v v i l i n a , k j e r smo se tudo pogovar ja l i o

i j u n i h v t i s i h o naših k r a j i h i n l judeh . A d r i a n še de la ko t s t r o jn i k n a l ad j i ,

k a r precej potuje po sve tu i n je bolj ko t žena M a j k a n a v e z a n n a R o t t e r d a m . M a j k a je gospod in ja i n j i n a B l e d u ta­ko uga ja , d a b i se z a vedno p r e s e l i l a k n a m , če b i s t e m soglašal tud i mož. Ve ­l i k o pr i j a te l j ev s ta v t r i d e s e t i h l e t i h s p o z n a l a n a B l e d u i n tud i v d r u g i h k r a ­j i h S l oven i j e i n Jugos l a v i j e . P a ne le to: »okusila« s t a naše življenje, naše nava ­de, naše domače j ed i . . . M e d dopu­stom p r i nas s ta večkrat p o m a g a l a n a r tu , o k o p a v a l a i n p o b i r a l a ~l.a k r o m -i r i n če je b i l o po t rebno , s ta popr i j e l a

a i d i z a d r u g a de la . »Na B l e d u se l a h k o b r e z s k r b n o spre-

i a j a va po u l i c a h i n tud i ponoči n i ne­marno, d a b i na ju kdo napade l a l i pre­strašil. S k r a t k a , p r i vas se počutiva ze­lo varno,« s ta poveda la A d r i a n i n M a j ­k a . »Bled je v t r eh dese t l e t j ih v e l i k o nap r edova l . T e g a n i moč opisati.«

B l e d u t r i deset le t ja z ves ta n i z o z em­s k a t u r i s t a s ta se naučila že v e l i k o slo­v e n s k i h besed , M a j k a s i je m e d d r u -; im z a p o m n i l a tud i lepo zvenečo m i s e l : Uoveni ja — m o j a dežela!

»Če bo zdrav je , bova še dolgo p r i h a ­j a n a Bled,« s ta ob s lovesu o b l j u b i l a I a j ka i n A d r i a n , p r i j a z n a N i z o z e m c a , i j u tud i p r i šestdesetih l e t ih potova l -

l a žilica še n i z apus t i l a .

S l o v e n i j a

Visoka kazen za divji lov

ENA PLAČA ZA SULCA

LAKOMNOST SE MAŠČUJE

V b l e j sko i g ra ln i co , vsaj za av toma­te, me ne spust i j o , k e r s em J u g o s l o v a n . Z a k o n j e pač tak i n n i kaj mo l edova t i , če je p r epoved n a r a v n a n a tako , d a ne b i preveč s t r a s t n i J u g o s l o v a n i zaprav i ­l i v sega premoženja n a e n k r a t , po tem p a p r o s i l i , k r a d l i i n tako napre j . T u d i m e d t u j i m i i g r a l c i so l judje , k i v tre­n u t k i h sreče i n precejšnjega p r i i g r ane ­ga d e n a r j a ne zna jo reči »ne«, l a k o m n o igra jo napre j , po t em p a i zgub i jo vse i n se do lgo časa ne v rne jo več. D o m a l a v s i gostje b l e j ske i g ra ln i c e ima jo po leg u r a d n e g a i m e n a še doda tna : ta je B r a ­dač, on i je Daso , p a L e p i , B r k o , T a -s m r d l j i v a . . .

Zgodovina se ponavlja

VLAK BO SPET SOPIHAL IN VOZIL TURISTE

M a r i j a P rege l j , k i štiriinpetdeset let živi n a B l e d u , že dolgo p roda ja v Z a k i dovo l i ln i c e z a r ibo lov . V e l i k o z a n i m i v e ­ga ve poveda t i o ribičih, o n j i h o v i h srečnih u l o v i h i n j e z i , k i jo stresajo , če r ibe ne pograb i j o n j i h o v i h t r n k o v , p a o t i s t i h , k i so s k r e g a n i s črko z a k o n a , lo­vi jo n a črno, b rez dovo l i ln i ce , n a nedo­vol jen način, z lo rab l ja jo dovo l i l n i co — in podobno.

»Kazni so visoke,« p r a v i M a r i j a . »Če ribič u j ame s u l c a v go j i t ven i vod i Save B o h i n j k e a l i tedaj , ko lov n i dovo l j en , i n d a ga p r i t em za lo t i ribiški čuvaj, gre povprečna s l o v e n s k a plača za k a ­zen , k i znaša 104 tisoč d inar j ev ; v p r i ­m e r u , d a p a ga u j ame v l o vn i vod i , je k a z e n po lov ico manjša. Z a potočno pos t rv je t r eba odšteti 26 o z i r o m a 13 t i ­sočakov, z a j e z e r k o 65 tisoč d ina r j e v o z i r o m a polov .co m a n j , z a k r a p a 18.200 d inar j e v o z i r o m a 9100 . . .«

Ribič l a h k o u l o v i v j e z e ru n a eno do­vo l i l n i co le eno r ibo : ščuko, s oma , k r a ­pa , smuča . . . v S a v i t r i : enega l i p a n a i n dve p o s t r v i a l i s amo t r i pos t r v i . D n e v n a d o v o l i l n i c a za l ov z oba le je z a domače tu r i s t e 700 d inar j e v (za člane ribiških družin še dese t ino manj ) i n za tujce o s e m dolar jev , / a lov n a j e z e ru 2000 d ina r j e v o z i r o m a 18 do lar jev i n za lov v S a v i B o h i n j k i 2T90 d ina r j e v oz i ro­m a 28 do lar jev .

»Tuji ribiči so bolje op r em l j en i ko t naši i n zato običajno tud i več u jamejo . Še posebej so s p r e t n i naši sosedje Av ­strijci,« je d e j a l a M a r i j a P rege l j .

Železničarji ( T T G L jub l j ana ) i n ble j ­s k i turistični de l avc i so — vsaj upa jmo , d a je t ako — našli s k u p n i j e z ik , zavr te­l i ko lo zgodov ine za sedemdese t let na ­zaj i n n a t i rn i c e pos tav i l i , po i z j a vah p r e d s t a v n i k o v železničarskega m u z e j a v L j u b l j a n i , najstarejšo vozno l okomo­t ivo v E v r o p i , k i naj b i še ta mesec pr­vič pe l j a l a b l e j ske i n okoliške tu r i s t e n a i z le t do B o h i n j a i n napre j do M o s t a n a Soči. Po tovan je bo i zg leda lo t ako ko t p r ed s e d m i m i deset le t j i : železni­čarji bodo oblečeni v un i f o rme , k a k r ­šne so n o s i l i v t edan j i h časih, i n tud i v o z n a k a r t a bo s p o m i n j a l a n a to, d a je od tedaj do danes m i n i l o že s edem de­set le t i j .

L o k o m o t i v a bo v l e k l a a l i p o t i s k a l a s edem vagonov, v k a t e r i h bo p ros t o ra za približno sto osemdese t i z l e tn ikov . N a v s a k e t o l i ko časa bo z a p i s k a l a i n ta­ko ko t nekda j p u h n i l a v z r a k ob lak s i ­v ega d i m a . V e n e m od vagonov bo tud i r e s tav rac i j a , v k a t e r i bodo gos tom po­s t reg l i s pijačo, kavo i n p r i g r i z k i .

V l a k se bo m e d po tovan j em večkrat us tav i l , d a s i bodo t u r i s t i l a h k o og leda­l i z a n i m i v o s t i i n znamen i t o s t i , s i n a k u ­p i l i s p o m i n k e , olajšali p ra zne želodce, si p r i v e za l i dušo s šilcem domačega, n a r e d i l i s p o m i n s k e posne tke . . . Želez­ničarji i n turistični de l avc i razmišljajo tud i o t em, d a b i v l a k ob po me mbne j ­ših p r i r e d i t v a h (kmečka ohcet, s e j em mo.de . . .) s o p i h a l tud i v L jub l j ano .

V s e bo t ako ko t p r ed s e d m i m i deset­let j i , le cene bodo iz s edan j i h časov. K o l i k o bo s ta l a vožnja s sedemdese t let s t a r i m i v agon i v B o h i n j in do M o s t a n a Soči, še ne vemo; zanes l j i vo p a pre­cej več ko t z n a v a d n i m v l a k o m .

H - l < Z .

M Z

O 1=1

H

P h

H

o z Q

ti

Q

< Z

</1

-j v9

y -—

I •3>

O O o

'** » oo

O

o

O Qj

»Pojdi n a B l e d , v ta opevan i turistič­n i b i s e r v osrčju G o r e n j s k e , se vživi v v logo t u r i s t a , domačega i n tu jega , opa­zuj življenje, po i zvedu j , sprašuj, glej po c e n i k i h , h v a l i i n k r i t i z i r a j . . . « m i naročijo v uredništvu, a nič m e ne vprašajo, če i m a m kaj »cvenka« v žepu. N a B l e d u takšnih gostov, k i n ima j o bogvekaj pod pa l c em , ka j dos t i ne ma ­rajo p a t u d i p r ipovedovan je moje bab i ­ce m i je še živo zvene lo v ušesih: »Le po jd i n a B l e d , a ne pozab i mal ' ce s sa­bo vzet'!«

N a Lovčevi t e ras i me s t a r i B l e j c i po­vab i jo k m i z i i n m i pomaga jo p i sa t i te­le v rs t i ce . Z a zgodov ino k r a j a se kaj dost i ne z a n i m a m ; le to s e m s i zapom­n i l , d a začetek b l e j skega t u r i z m a pred­

stav l ja jo f u r m a n s k e gost i lne p r i Dane -j u , p r i M a n d e l j c u , p r i B i s c u , p r i P e t ra -n u . . . , d a so bogataši iz T r s t a , D u n a j a in L jub l j ane g r a d i l i n a j e z e r s k i oba l i počitniške v i l e , od k a t e r i h j i h večina sto j i še danes : v i l a Rog , Z la to rog , B e l i dvor , v i l a Prešeren, v i l a P o n g r a t z — s tavba sedan jega k ra j e vnega u r a d a , W i n d i s c h g r a t z o v dvor — zdajšnja V i l a B l e d . . . , d a n a B l e d u n i več hotelov Ev ­ropa, Z a k a , T r o h a , P e t r a n . . . i n d a i m a B l e d danes o k o l i štiri tisoč ležišč.

Z a tujce je B l e d še vedno pocen i , z a domačine d r a g ko t žafran. N a dopo l ­d a n s k i b r i z g a n e c i n n a k a v o s i sko ra j ­d a ne upajo v hotele i n res tavrac i j e , r a ­je stopi jo v Škrbino, k T i g r u , v bi fe P r i p e t e l i nu . . . B r s k a m po b l e j s k i h

HVALEVREDNA POTEZA

V e n e m od b l e j s k i h hote lov so t enko­čutno p r i s l u h n i l i težavam domačinov. Možaku, k i že dolgo živi s a m n a B l e d u i n je dosle j že prece j svo jega premože­n j a p u s t i l v ho te lu , so (na d e l a v s k e m svetu) s a m o u p r a v n o i z g l asova l i z a ne­ka j ods to tkov cenejše ( vsakodnevno ) kos i l o . T o je h v a l e v r e d n a po teza kole­k t i v a , k a t e r e m u tud i mož ne os ta ja do l ­žan: če je t r eba , priskoči n a pomoč, po­p r i m e za delo, to a l i ono pop rav i . . .

S l o v e n i j a

G r e m v hote l P a r k i n se zlažem, d a b i p r i n j i h r a d p r e b i l d v a t edna , d a pa i m a m s sabo v e l i k e g a psa , k i p o l u l a vse hišne i n sobne voga le i n se tud i p r i ve­l i k i po t r eb i ne z n a držati naza j . Recep-tor se ne zmede , saj bržčas n i s e m p r v i (lažni) gost s t ako r a z v a j e n i m p s o m , i n m i p . i j a zno odgovar ja , d a i m a m l a h k o m r c i n o p r i seb i v sob i , d a p a bo še naj­bolje, če jo b o m ponoči z a p r l n a ba l ­k o n : In ka j če se pode la po t l eh , po­vprašam. Recep to r s k o m i g n e , češ bo­mo že t ako s t o r i l i , d a bo v s e m prav . . . V V i l o B l e d s i ne u p a m , preveč drago i n lepo je z ame , zato povprašam k a r po te le fonu. »Pes gre l a h k o z v a m i v sobo, v družabne pros to re p a n i k a k o r ne!« je odločen ženski g lasek .

turističnih i n f o r m a c i j a h i n skušam na j t i enega od t eh g o s t i n s k i h l oka lov , pa me B l e j c i opozor i jo , d a ta i m e n a ži­v i jo le m e d l j u d m i . B i f e n a a v t obusn i posta j i je d o b i l ime Škrbina, k e r je b i l a t a m nekda j z obna a m b u l a n t a , v k a t e r i so m e d d r u g i m de la l i l j u d e m t u d i škr­b ine v zobov ju ; enega od bi fejev, v k a ­t e r e m je n a t ape tah os r edn j i mo t i v pe­t e l i n , se je pr i j e lo ime P r i pe t e l i nu ; v T i g r u je b i l a dolgo časa g l a v n a poseb­nost t i g rovo m l e k o . . .

V i l o B l e d pogle j te le od zuna j , m e svar i j o s t a r i B l e j c i . Zno t ra j je le z a Američane, z a bogate Evrope j ce , od naših p a s i upajo v l u k s u z n i ho te l le t i ­s t i , k i so s i zago tov i l i plačilo od de lovne o rgan i zac i j e a l i družbene ustanove . Turška k a v a s tane 600 d inar j ev , p ivo 650, povprečna večerja 14 tisoč d ina r ­jev, dvopos t e l jna soba z z a j t r k o m 12 t i ­sočakov . N a k , t u ne bo za mene !

B l e j s k i t a k s t i s t i že s t ika jo g lave i n tuhta jo , le kdo b i b i l ta , k i s i zap isu je cene v beležnico. Inšpektor a l i kdo drug? J a z s e m b i l , j a z ! Z a G l a s o v e b r a l ce s e m po i z vedova l , k o l i k o stanejo po­potovanje s t a k s i j e m . Z a vožnjo v B e ne tke je t r e b a odšteti 63 tisoč d inar j ev , v Portorož 30 tisočakov, v B o h i n j devet tisoč d ina r j e v . . . Čolnarji zahteva jo z a prevoz n a otok 800 d inar j ev , izvoščki za vožnjo o k r o g j e z e r a (za štiri osebe) 2500 d inar j e v , do K r o p e 11 tosočakov, n a g rad d v a do t r i tisoč d inar j e v . . .

Cene takšne a l i drugačne. V r e d n o je p r i t i n a B l e d i n se p r epus t i t i turistične­m u vrvežu, se okopa t i v (za zdaj še h ladn i ) j e z e r s k i vod i , posedet i n a ho t e l s k e m v r t u , se sp r ehod i t i ob j e z e ru do Z a k e , se pope l ja t i s čolnom n a blej s k i otoček, se povzpe t i n a g r a d . . . N a B l e d u je lepo, za res lepo!

PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU JULIJU 2., sred. 4.. pet. 5., sob. 6., ned. 7., pon. 9., sred.

11.. pet. 12.. sob. 12., sob. 14. do 18.

14.. pon. in ob

15., tor.

16.. sred.

21.00 17.30

8.00 21.00 20.00 21.00 21.00

8.00 21.00

19.30 21.00 11.30 17.30 20.30 11.30

16.. sred. 21.00 20.30

17.. čet.

18., pet.

19. sob.

11.30 17.30 20.30 11.30 17.30 20.30

16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00

19.. sob. 8.00 19.. do 20., sob., ned., 21. do 28.. 23.. sred. 21.00 26., sob. 26., sob. 27.. ned. 30.. sred

8 00 20.00 21.00 21.00

Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Koncert narodne glasbe v Zdraviliškem parku Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru Koncert komorne glasbe v cerkvi na blejskem otoku Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Dramska predstava v naravnem okolju blejskega gradu Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Večerni promenadni koncert na jezeru ob kampu Zaka IDRIART (Cenf) Spored festivala IDRIART (Instituta za razvoj medkulturnih odnosov z umetnostjo, Ženeva) Bachove sonate za violino in čembalo, MIHA POGAČNIK, violina. LEO KRAMER, čembalo, v cerkvi na otoku

Nastop folklornega ansambla LADO Zagreb v Festivalni dvorani Predstava Ashdovvn euritmičnega gledališča (Anglija) VVASH THE WIND v Festivalni dvorani Shakespeare: KRAU LEAR (Chrvsalis Theatre London) na blejskem gradu Koncert sopranistke NELLY VAN DER SPEK (Holandija) s spremljavo pianistke DIEDRE IRONS (Nova Zelandija) ter Opernega zbora iz Nimvegna (Holandija) v Festivalni dvorani Večer jugoslovanske folklore v športni dvorani Bled Koncert Ljubljanskega, komornega ansambla. Dirigent Leo KrSmer (ZRN), solistka Diedre Irons, klavir (Nova Zelandija) v Festivalni dvorani Gledališka predstava Shakespeare gledališča (ZRN) DIONYSIA (angleško) v Festivalni dvorani Uvod v Bartokov violinski koncert št. 2 — Miha Pogačnik, Diedre Irons, v Festivalni dvorani KODALY — KVARTET (Madžarska) Bartokov ciklus št. 1, v Festivalni dvorani KODALY - KVARTET (Madžarska) Bartokov ciklus, št. 2, v Festivalni dvorani Predstava iz dela umetniških skupin IDRIART v Festivalni dvorani Koncert slovenske Filharmonije — dirigent: VVolf-Dieter Hauschild (ZRN) — solist: Miha Pogačnik, violina — spored: Lebič, Bartok, Beethoven, v Festivalni dvorani BLEJSKA NOČ Promenadni koncert v Zdraviliškem parku Predstavitev osebja blejskih hotelov s kulinaričnimi specialitetami Nastop godbe na pihala in mažoretk po blejskih jlicah Modna revija pred hotelom Park Pričetek glasbenega programa pred hotelom Park Večerni promenadni koncert na jezeru in pričetek prižiganja lučk Veliki ognjemet z blejskega gradu in jezera Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Golf turnir za nagrade NOVA LJUBLJANA

TEDEN BAROČNE GLASBE Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Predstavitev para blejske kmečke ohceti 1986 pred hotelom Park Večerni promenadni koncert na Blejskem jezeru ob kampu Zaka Večer jugoslovanske folklore v Festivalni dvorani BLEJSKA KMEČKA OHCET 1986 30. 7. do 3.8..

LIKOVNE RAZSTAVE V AVLI FESTIVALNE DVORANE

D Dragoćajna - Moše tisk TK Gorenjski tisk-Kranj

C A M P !

S M L E D M I

AM /UJA**** ^

• g | j s : | V i u i j Q / U ^ f O U A ,

I 4i (roJj&i

3 - a

i .

o

C

1/5 3 a o

- a C8 3 C >

Z s

P r a v ste p r e b r a l i , z a nobeno pote­gavščino ne gre. K a m p S m l e d n i k v Dragočajni, k i ga bolje poznajo številni tu j i t u r i s t i , kot m i , domači, m o r d a že i m a a l i p a bo p r a v k m a l u uvrščen vd ru -go kategor i j o .

Leži le stre l ja j od T rbo j , ob ust ju Z b i l j s k e g a j e z e ra . U r a d n o s p a d a v k r a ­j evno s k u p n o s t S m l e d n i k , ta p a v obči­no Ljubljana-Šiška. K a m p v Dragočaj­n i je začelo u r e j a t i Turistično društvo S m l e d n i k p r e d približno 25 le t i , z le t i p a so ga dogra j eva l i , u r e j a l i i n razšir­j a l i . P a n i le k a m p posta ja l v edno bolj z n a n i n vedno večji. T u d i z a n i m a n j e za t u r i z e m je naraščalo v Dragočajni i n sosedn j ih Mošah. P o t e m so se odločili, d a s a m i us tanov i j o turistično društvo.

Zda j i m a k r a j e v n a s k u p n o s t S m l e d ­n ik , k i je soseda t rbo j ske v k r a n j s k i občini, k a r dve turistični društvi: S m l e d n i k i n Dragočajno-Moše. Društvi s ta zelo d e l a v n i i n člani vedo, ka j je tu ­r i z e m . Škoda, d a se n iso do us tanov i ­tve društva, če ne že do prepričanja, k a k o p o m e m b n a i n d o n o s n a de javnos t je t u r i z e m , d o k o p a l i v sosedn j ih T rbo -j a h . P a m o r d a še kje, saj se je že lep čas vedelo , d a bo k r a n j s k a občina prej a l i slej d o b i l a eno najlepših u m e t n i h j e ze r p r i nas , p a tud i najbrž daleč p r ek me ja . B o j d a bo k a r ostalo p r i napove­d a n e m i m e n u , d a bo to K r a n j s k o jeze­ro. O b i s k u j e j o ga ne le »firbci«, marveč k a r »ta pravi« d e s k a r j i i n čolnarji i z L jub l j ane .

P a p u s t i m o K r a n j s k o j e zero z a ob i sk ob kakšni d r u g i priložnosti. K o s e m b i l l a n i po l e t i v t e m k a m p u , p o l n e m zele­n ja , t ako rekoč n a r obu kakšnih tr ide­se t ih po l kmečkih, po l d e l a v s k i h doma­čij Dragočajne, me je p resene t i l nena­vaden dogodek.

Družina i z H o l a n d i j e , k i je neka j d n i p r ed t e m n a pot i n a mor je prenočila v k a m p u v Dragočajni, se je n e n a d o m a v r n i l a . G l a v a družine je n a recepc i j i poveda l , d a n a m e r a v a ostat i v k a m p u

t r i tedne a l i mesec d n i . Čudno, m a r n i prišel n a mor je , s e m s i m i s l i l . P a je s a m brž p o j a s n i l , d a i m a v e l i k o raje ta podeželski m i r i n lepo pok ra j i no , ko t p a m o r s k o vročino, gnečo i n trušč.

T o p a n i b i l o ed ino presenečenje. K o so v k a m p u vse u r e d i l i , jo je družina po bregu »mahnila« v kopališče. T a m p a — teb i nič, m e n i nič — so p o m e t a l i ob l eke s sebe i n že so se go l i p r eda ja l i soncu . N a s l e d n j i d a n že n i so b i l i več e d i n i nagc i . P a tud i pozo rnos t i n i so zbu ja l i . M a r s i k o m u pa so d a l i t ud i kaj m i s l i t i , t i s t i nagc i .

Ne le mimoidočim, gos tom i n doma­čim. T u d i v v ods t vu turističnega d r u ­štva i n k a m p a so se z a m i s l i l i . P r a v z a ­p r a v i m a tak l e , seveda ure j en , n a t u r i -z e m , več značilnosti. Z p r i p a d n i k e po­m e n i p r e d v s e m v rn i t e v k n a r a v i i n sproščenost ter zdrav je . Z a o r gan i za ­torje p a j e l a h k o tud i k o m e r c i a l n a po­

teza. In v turističnem društvu so začeli t ako razmišljati.

P r v a l e ta po us tanov i t v i so gostje iz d o m a l a vse E v r o p e os ta ja l i v k a m p u povprečno štirinajst d n i i n tud i več. Že neka j let p a je k a m p v Dragočajni p r e d v s e m p r ehoden , nekakšna krajša posta ja z a številne, k i potujejo n a mor­je. P a je danes v e l i k o bol je u r e j en kot nekda j . I m a recepci jo , t rgov ino , toplo vodo, i g r a l a z a o t roke , e l e k t r i k o oz i ro­m a 70 priključkov, zelo lepo ure jene i n čiste san i t a r i j e , sp reha ja lne pot i i n še kaj b i l a h k o doda l i .

Zadn j e čase s i v turističnem društvu pr i zadeva jo , d a b i izboljšali p r e d v s e m k a k o v o s t u s l u g o z i r o m a k a m p a . Širje­nje ne prinaša večjega o b i s k a . U r e j e n a p r e s k r b a , p r e d v s e m p a r ed i n čistoča so t isto , k a r naj b i p r i vab i l o , p a tud i za­držalo goste.

S l o v e n i j a

Z LOPATAMI NAD VRATARNICO

TRGOVINA ZA GOSTE IN DOMAČINE

Začetek k a m p a v Dragočajni je b i l v t emle ob j ek tu . Turistično društvo S m l e d n i k je napre j pos tav i l o bi fe. T o je b i l a tud i p r v a gos t i l na v Dragočajni. K r a j je k m a l u pos ta l p r i l j u b l j e n a iz le­tniška točka. Neka j časa je b i l a v stav­b i t ud i recepc i ja , danes p a je v njej tr­go v ina A B C P o m u r k a — L o k a Škofja L o k a . L e t o s je še posebno dobro zalo­žena i n zato v njej r a d i kupu je j o tud i k r a j a n i , k i s i cer v v a s i n i m a j o t rgov i ­ne. V turističnem društvu pa že raz­mišljajo, d a t r g o v i n a ne b i b i l a odpr ta le po le t i o z i r o m a v sezon i , ko so gostje v k a m p u , marveč tud i j e s en i i n p o z i m i . N a r o b u k a m p a p a b i r ad i pos tav i l i več­jo t r gov ino . N a ta način b i u r e d i l i celot­no ponudbo i n p r e s k r b o .

S l o v e n i j a

NATURISTI UREDILI PROSTORČEK

S t a n k a i n T o n e Šestanovič s k r b i t a v t r gov in i L o k a Škofja L o k a v k a m p u , d a je v edno dovol j vsega , k a r potrebuje jo domačini i n gostje v k a m p u . R e s p a je, da je p r o s t o r a p r e m a l o i n b i ve l ja lo r a z m i s l i t i o nov i t r gov in i . Turistični de­lavc i že ima j o rešitev. K r a n j s k a S a v a j i m je d a l a s taro v r a t a r n i c o , k i je s ta l a tta L a b o r a h . Če bodo k r a j a n i z a to i n če bodo t u d i p r i j e l i z a lopate , b i jo l ahko k m a l u pos tav i l i . Upa jo p a tud i , d a j i m sode lovan ja ne bo o d r e k l a L o k a Škofja L o k a .

Pobudo , d a se k a m p ra z g l a s i z a natu-rističnega (ne ves, le del) so p o d p r l i i n tud i pospešili člani Društva na tur i s t o v G o r e n j s k e . P r i h a j a l i so v k a m p in po­m a g a l i u r e j a t i poseben pros tor . I zbra l i i n u r e d i l i so zares lep košček ob vod i , po ln sonca , p a v e n d a r ze lo o s a m l j e n i n n i k o m u r n a očeh. Red , k i bo ve l ja l , ko bo to u r a d n o po t rd i l a k o m i s i j a , bo se­veda drugačen kot v os ta l em, od p r t em de lu k a m p a . V a n j boš prišel l a h k o oblečen, iz n jega p a prav tako .

»SPODAJ BREZ« S l o v e n i j a

D a n e s je ob m o r j u m o d e r n o »zgoraj brez« i n tud i n a nenaturističnih plažah p rav zap rav ne preseneča »spodaj brez«. To p a zdaj ne bo le m o r s k a zade­

va . K a k o r k o l i brez bo tud i s t va r k a m p a v Dragočajni. Posebnos t bo le, d a se oblečeni i n slečeni ne bodo mog l i k a r križem kražem spreha ja t i po k a m p u .

S l o v e n i j a

VERONIKA IMA PET ZVEZDIC

P r a v n a r obu k a m p a , v Dragočajni, je p red d v e m a l e t oma z r a s e l P e n s i o n V e r o n i k a , k i ga up rav l j a t a C i r i l m V e r a F l a n d e r . Čeprav n e k a t e r i n a začetku niso b i l i prepričani, d a bo ta l o k a l s tu ­rističnimi s o b a m i l a h k o pos l ova l v ta­ko m a j h n e m k r a j u ko t je Dragočajna, se je h i t r o i zka za l o , d a je ze lo d o b r a dopo ln i t ev ce lov i te ponudbe za goste iz k a m p a . V V e r o n i k o tud i s i cer r a d i p r i ­hajajo d r u g i gostje. Že to, d a i m a Vero ­n i k a pet zvezd ic , v e l i k o pove.

S l o v e n i j a

DRUGO KA I EC O

V teh d n e h , p red začetkom g lavne sezone, je čez d a n v k a m p u največkrat ma l o p r ome ta . T u d i r ecepc i j a n i odpr ta n e p r e k i n j e n o ves d a n . P r o t i večeru pa pos tane zelo živahno. A v t o m o b i l i s p r i ­k o l i c a m i , šotori, m o t o r j i . . . Pr ide jo , prenočijo, m o r d a ostane jo še d a n a l i dva , i n gredo napre j . G l e d e n a ureje­nost so turistični de l avc i začeli ugota­v l j a t i , d a k a m p i zpo ln ju je vse pogoje, d a se iz do lgo le tne tret je u v r s t i v d rugo ka tegor i j o .

P a ne le to. Odločili so se, skupa j z Društvom na tur i s t ov G o r e n j s k e , d a de l k a m p a ured i jo za na tur i s t e . P r i g l a s i t e v ob sog las ju k ra j e vne s k u p n o s t i i n skupščine občine Ljubljana-Šiška so že odda l i , i n k m a l u naj b i s i k a m p ogle­d a l a k o m i s i j a . Prepričani so, d a ne bo raz logov , d a k a m p ne b i b i l uvrščen v drugo ka te rgor i j o i n de l v n j e m za na ­t u r i ze m .

DOMAČE PRI ZORMANU

S l o v e n i j a

Po zares dob r i , domači i n c e n e n i pre­h r a n i p a je p o z n a n a tud i domača go­s t i l n a Z o r m a n v V a l b u r g i . Če vas bo pot z a n e s l a v S m l e d n i k , se ve l j a us ta ­v i t i .

KANU ZELI BLESTETI

K m a l u po t em, ko je začel nas ta ja t i k a m p v Dragočajni, je s lab stre l ja j od Dragočajne v sosedn j i V a l b u r g i z r ase l P e n s i o n K a n u . D o l g a l e ta je b i lo to go­stišče po znano i n p r i z n a n o širom G o ­ren jske , v L j u b l j a n i , S l o v en i j i i n tud i

p rek me ja . T u d i gostje i z k a m p a so r a ­d i z aha j a l i v an j . P r e d l e t i p a je njegov blišč začel b l ede t i i n skora j s i je p r ed n e d a v n i m p o v s e m z a p r a v i l ug l ed . V tu­rističnem društvu Dragočajna-Moše prav i jo , d a se zdaj s t va r i v K a n u j u spet obračajo n a bol je. Novo vodstvo, vsaj n a začetku, kaže, d a ve .ka j hoče i n k a ­ko je t r eba . V s i p a s i želijo, d a b i K a n u spet pos ta l p r i l j u b l j e n a turistično-go-s t i n s k a točka.

V E R J A M E T E , DA S E M RES V K A M P U S M L E D N I K V DRAGOČAJ­NI? DA PA NAG NA DOPUSTU NI L E M O R S K A ZADEVA , SE B O S T E TUDI L A H K O SAMI PREPRIČALI NA L A ­STNI (NAGI) KOŽI. K A K O R K O M U PAČ PRIJA V NARAVI (IN N A Z A J K NJEJ).

( ^ ^ S M E S G L A S 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986

® SPAR-MARKT SPAROVEC STRUGA — Strau 66 tel. 9943-4227-23-49

Iz naše p o s e b n e p o n u d b e : margarina 1/2 kg 17,90 Asch kava brasil 109 Asch mehčalec 4 I 29,90 Asch 1/2 kg rozin 15,90 Asch moške in ženske ure 50 Asch suchard čokolada 300 g 24,90 Asch

Z E L O U G O D N A M E N J A V A Centralno skladišče za alvorado kavo. Vsem na Gorenjskem želimo prijetne počitnice!

GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI

V .

najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanad­skih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, per-lit, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev sanitarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt

Trgovina z gradbenim mater ia lom — Kranj

V S E Z A G R A D N J O OD T E M E L J E V DO S T R E H E boste vedno dobi l i v L E S -NINI, trgovini z gradbenim mater ia lom na Pr imsko-vem v Kranju, in s icer: ob ponedel jk ih, sredah in pet­kih od 7. do 17. ure, ob tor­kih in četr tk ih od 7. do 14. ure ter ob sobotah od 7. do 12. ure.

Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 r

PIZZA PIKANT

PAPRIKA PARADIŽNIK

ŽE NAPRODAJ V VSEH ŽIVILSKIH TRGOVINAH

k l j u č

z a d o b e r

o h m

ALPETOUR V poletnih mesecih vas od 20. do 24. ure vabimo vsak petek in soboto na naš vrt. Ob prijetni glasbi ansambla JEVŠEK "as bomo postregli s speciali-tetami z žara in s točenim pivom. Kopališče SORA je odprto vsak dan. Prostor na kopališču je zelo primeren za organizacijo piknikov in zabavnih prireditev na prostem. Disco SORA je odprt vsak petek in soboto od 20. do 3. ure.

Priporočamo vam tudi, da obiščete kočo na STAREM VRHU, ki je odprta vsak dan do 22. ure. Prostor v koči je primeren za praznovanje dekliščin, fantovščin in drugih jubilejev.

PRIJETNO POČUTJE VAM ŽELI KOLEKTIV HOTELA TRANSTURIST

A C R O N I žice za mreže, verige in za oplaščene elektrode T IG varilne žice

MIG varilne žice

EPP varilne žice

Cesta železarjev 8, telefon (064) 81-231, 81-241. 81-441 telex 34526 zeljsn

Porolit 6

v e l i k o s t 390 x 60 x 245 t e ž a za k o m 3,5 kg p o r a b a na 1 m 2

10 kom . š t e v i l o na palet i 264 kom

Porolit 8

v e l i k o s t

390 x 80 x 245 t e ž a za k o m

5 kg p o r a b a za 1 m

10 kom š t e v i l o na palet i 205 kom

P o r o l i t 12

KUPUJETE POROLIT?

Ljubečna Celje vam iz svojega širokega proizvodnega programa opečnih izdelkov priporoča uporabo porolitov za predelne stene in oblaganje. Porolite izdelujemo v različnih debelinah oti 6 do 12 mm.

Poroliti 6 so namenjeni predvsem za oblaganje sten v kletnih prostorih, kjer je zunanji zid iz betonskih zidakov. Z oblaganjem zidov z notranje strani preprečite nastajanje kondensa.

Porolite ostalih dimenzij uporabljamo predvsem za zidanje predelnih sten.

Razen standardnih dimenzij porolitov 390 x 245 vam nudimo tudi obtožne plošče dimenzij 400 x 330, ki so skonstruirane tako, da so prilagojene za oblaganje vseh vrst zidov na zunanji in notranji strani. Zelo uspešno lahko te plošče uporabite pri zunanii izolaciji sten v kombinaciji s tervolom. Debeline teh plošč so 6, 7, 5 in 11 cm.

v e l i k o s t 390 x 1 2 0 x 2 4 5 t e ž a za k o m 8 kg p o r a b a za 1 rrr 10 kom š t e v i l o n a palet i

141 kom LJUBEČNA CELJE , industrija keramičnih, kislinoodpornih in opečnih izdelkov, tel. 063/33-421, 31-865

PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ( M ^ S S m ^ G L A S

ALPETOUR

ALPETOUR DO Turistična agencija, Kidričeva 8, Škofja Loka, vam nudi naslednje turistične storitve:

— organizacija izletov in potovanj (turističnih, strokov­nih, šolskih) po domovini in tujini, zlasti za delovne kolektive in zaključene skupine

— rezervacija domačih in mednarodnih letalskih vo­zovnic

— posredovanje avtobusnih prevozov —• hotelske rezervacije in posredovanje zasebnih sob — kmečki turizem — posredovanje aranžmajev vseh večjih jugoslovan­

skih agencij — organizacija kulturnih in zabavnih prireditev

Poslovalnice:

Ljubljana, Šubičeva 1, tel.: o61/211-118 Škofja Loka, tel.: 064/60-960 Kranj, tel.: 064/21-022 Bled, tel.: 064/77-575 Radovljica, tel.: 064/75-189 Ljubljana, Prešernova 14 (prireditvena poslovalnica), tel.: 061/218-880

lesna industrija idrija

3. julija 1986 odpiramo

V STAREM MAGAZINU V IDRIJI

NOV SALON POHIŠTVA

Salon bo odprt vsak delavnik, tudi ob sobotah, od 8. do 19. ure, in vsako nedeljo dopoldne.

Vljudno vabljeni!

@ © S M S $ J ? © 5 E I I G L A S 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI

g o r e n j e Lesna industrija n. sol. o. 63331 Nazarje 21 telefon: (063) 831-931 telex: 33624 yu glin

Tradicija, trajnost, kakovost — vezana in termoizolacijska okna, zložljive podstrešne stopnice, harmonika vrata Gorenje Glin

dobite v vseh razstavno prodajnih centrih Gorenja in trgovinah z gradbenim materialom po Jugoslaviji.

Zahtevajte naš prospekt pri prodajalcu!

Obiščite nas v:

- LESNINI KRANJ

MERKURJU KRANJ TA or. HAJUVi

.: ffaud oq i

tih a'Ples alples industrija pohištva, Železniki telefon (064) 67-121

Želite sodobno in lepo pohištvo? Želite sestavljivo pohištvo, s katerim boste popolno in funkcionalno opremili vse bivalne prostore?

Izberite med izvedbami naših sistemskih programov Triglav in Dom, ki vam omogočata, da po svojih željah in možnostih opremite stanovanje. Sami lahko izbirate razpored odprtih in zaprtih površin. Z malo domišljije lahko sami sestavite ambient, ki bo zares samo vaš. To vam lahko brezplačno uredi tudi naš arhitekt sveto­valec.

Naše proizvode si lahko ogledate v vseh trgovinah s po­hištvom in v našem salonu v Železnikih vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure.

TURISTIČNO DRUŠTVO BLED

•LOVINUA - JUOOMJkVUA

PROGRAM PRIREDITEV NA BLEDU V MESECU JULIJU 2., s r ed . 4.. pet . 5., s ob . 6., n ed . 7.. p o n . 9., s r ed .

11.. pet . 12., s o b . 12., s o b . 14. do 18.

14., p o n . in o b

15., tor .

16., s r ed .

16., s r ed .

17., čet.

18., pet .

19., s ob .

19., s ob . 19., do 20., sob . , n e d 21. d o 28., 23., s r ed . 26., s ob . 26., s ob . 27., ned . 30., s r ed .

21.00 Večer jugos lovanske folklore v Festivalni dvorani 17.30 Koncer t narodne g lasbe v Zdraviliškem parku 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka

21.00 Večerni p romenadn i koncert na Ble jskem jezeru 20.00 Koncert komorne g lasbe v cerkvi na b le jskem otoku 21.00 Večer jugos lovanske folklore v Festivalni dvorani 21.00 Dramska predstava v naravnem okolju ble jskega gradu 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka

21.00 Večerni p romenadn i koncert na jezeru ob kampu Zaka IDRIART (Genf) Spo r ed fest ivala IDRIART (Instituta za razvoj medkul turnih odnosov z umetnost jo, Ženeva) Bachove sonate za viol ino in čembalo, M I H A POGAČNIK, v io l ina, LEO K R A M E R , čembalo, v cerkvi na otoku Nas top fo lk lornega ansamb la L A D O Zagreb v Festivalni dvorani Predstava Ashdovvn euritmičnega gledališča (Anglija) v V A S H THE VVIND v Festi­valni dvorani Shakespeare : K R A L J LEAR (Chrvsal is Theatre London) na ble jskem gradu Koncert sopranis tke N E L L Y V A N DER S P E K (Holandija) s spremljavo pianistke DI­E D R E I R O N S (Nova Zelandija) ter Opernega zbora iz N imvegna (Holandija) v Fe­stivalni dvorani Večer jugos lovanske folklore v športni dvorani Bled Koncert Ljubl janskega komornega ansamb la . Dir igent Leo Kramer (ZRN), sol istka Diedre Irons, klavir (Nova Zelandija) v Fest ival­ni dvorani

11.30 Gledališka predstava Shakespeare gledališča (ZRN) D I O N Y S I A (angleško) v Fest i ­valni dvorani Uvod v Bartokov viol inski koncert št. 2 — M i h a Pogačnik, Diedre Irons, v Festivalni dvorani V ^ ^ \ ^ N K O D A L Y - K V A R T E T (Madžarska) Bar tokov c iklus št. 1, v Festivalni dvorani K O D A L Y — K V A R T E T (Madžarska) Bar tokov c ik lus, št. 2, v Festivalni dvorani Predstava iz dela umetniških skupin IDRIART v Festivalni dvorani Koncert s lovenske Fi lharmonije — dir igent : VVolf-Dieter Hausch i ld (ZRN) — sol ist : M i h a Pogačnik, v io l ina — spored : Lebič, Bartok, Beethoven, v Festivalni dvorani B L E J S K A NOČ Promenadni koncert v Zdraviliškem parku Predstavitev osebja blejskih hotelov s kulinaričnimi spec ia l i te tami Nastop godbe na pihala in mažoretk po blejskih ul icah M o d n a revija pred hote lom Park Pričetek g lasbenega programa pred ho te lom Park Večerni p romenadn i koncert na jezeru in pričetek prižiganja lučk Vel ik i ognjemet z blejskega gradu in jezera Turistični teniški turnir na igrišču Zaka Gol f turnir za nagrade N O V A L J U B L J A N A

19.30 21.00 11.30 17.30

20.30 11.30

21.00 20.30

17.30

20.30 11.30 17.30 20.30

16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 8.00

T E D E N BAROČNE G L A S B E 21.00 Večer jugos lovanske folklore v Festivalni dvorani 8.00 Turistični teniški turnir na igrišču Zaka

20.00 Predstavitev para blejske kmečke ohcet i 1986 pred hote lom Park 21.00 Večerni p romenadn i koncert na Ble jskem jezeru ob kampu Zaka 21.00 Večer jugos lovanske folklore v Festivalni dvorani

B L E J S K A KMEČKA O H C E T 1986 30. 7. do 3. 8.,

L I K O V N E R A Z S T A V E V AVLI F E S T I V A L N E D V O R A N E

_ J

Ž I V I L A DO ŽIVILA TOZD MALOPRODAJA

Pričakujemo vas vse poletje in vam nudimo sveže morske in rečne ribe, zamrznjene ribe, školjke in drugo. V vitrinah ribarnice boste našli zobatca, škarpino, morskega psa, postrv, krapa in še mnogo drugih rib in školjk.

Presenečeni boste nad našo dobro založenost-jo, ki je enaka ali še celo boljša kot v ribarnicah ob morju. Pridite na ribiško malico. Obiščite nas! Cenjenim kupcem želimo dolgo in toplo poletje!

Ali ne veste, kam s stvarmi, ki so stare, vendar še vedno uporabne?

Radi bi prodali TV aparat, pa potrebujete nasvet o ceni in proda­jalca, da ga proda. Šotor je postal pretesen za vso družino, pa ga želite prodati! Vseh teh vprašanj in še mnogih drugih vas reši

komisijska prodajalna POSREDNIK Cesta na Brdo 47 (Kokrica),

kjer sprejemamo in prodajamo: — vso športno opremo (šotore, kamp opremo, teniške loparje, čol­

ne itd.) — akustiko (tii-fi aparature, tranzistorje, TV aparate itd.) — gospodinjske aparate — fotoaparate — posamezne dele pohištva itd. Prodajalna je odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah do 12. ure.

Informacije lahko dobite po telefonu 21-462. SE PRIPOROČAMO!

PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 ,/hur .uze

r*» * • * *

LJUBLJANA

1. h A?

V LO •%-.'<

K d o r j e še p r e d l e t om i n po l p o z n a l A n k e l e t o v o gos t i lno v Pod l jube l ju , je danes ne p r e p o z n a več. M e d t e m ko je b i l a z a d n j a le ta od enega do d rugega n a j e m n i k a bolj zapuščena i n pus ta , je zdaj k o t p r e ro j ena . F a s a d a n a hiši je obnov l j ena , u r e d i l i so še eno posebno sobo, obnov l j ena je k u h i n j a , v sak k o t i ­ček je v z o rno ure j en , n a m i z a h p r t i , n a d p r t i , i z b r ano cvetje. Z a hišo je v r t z l e s e n i m i m i z a m i i n k l o p m i , s senčniki,

z novo leseno lopo z a d r v a i n ropot i jo , pesek j e s k r b n o pograb l j en , n a t a k a r i c e so v b e l i h v e z e n i h b l u z a h , črnih k r i l i h i n b e l i h predpasničkih. G o s t i l n o ob i ­sku j e v s a k d a n več tujcev: ugo tov i l i so, d a je v Pod l jube l j u u g l e d n a gost i lna, ' k j e r se dobro je .

D r a g a n N j egovan je d o m a v S a n -s k e m m o s t u , n a t a k a r s ho t e l sko izo­brazbo . V G o l f u n a B l e d u je de la l , v e l i ­ko tud i v d i p l o m a t s k i strežbi v V i l i

B l e d , n a B r d u . P o t e m se je odločil, d a bo šel n a svoje. Priložnost se je ponud i ­l a v Pod l jube l ju . V e l i k o je vložil v go­s t i lno , t oda splačalo se je. D a n e s j i gostje že n a p r v i pog led zaupajo . O h r a ­n i l j e s t a r i šentanški i zg led , p a tud i k u ­h in jo . S i c e r gos tom najbol j diše j ed i z žara — njegova posebnost so po le t i odo jk i i n jagenjčki n a ražnju — toda za p r a z n i k e i n p r i r ed i t ve , ko t je pas t i r ­s k i d a n , šuštarska nede l j a in podobno, se tud i p r i n j e m kuha j o tržiške bržole! a jdov i žganci, s i r o v i š t ruk l j i . . .

D r a g a n je vese l , d a so t ako h i t ro na ­šli s k u p n i j e z i k s p o d l j u b e l j s k i m t u r i ­stičnim društvom. P r a v z a r a d i k a m p a ,

k j e r so v edno tu j i gostje, i m a v po l e tn i s e zon i odpr to v s a k d a n , t u d i ob p r a z n i ­k i h i n nede l j ah . T o v e l i k o p o m e n i t u r i ­s t om, k i so i m e l i včasih n a vol jo le tr­gov ino , k j e r p a n i t i m l e k a n i s o m o g l i dob i t i .

Zda j p a ima jo tako l e zg l edno gos t i l ­no ! T a k o so navdušeni n a d D r a g a n o m , d a g a vab i j o n a počitnice k s eb i v N e m ­čijo, H o l a n d i j o . A n i m a časa. Dve l e t i že n i i m e l dopus ta . P re j ure j evan je go­

s t i lne , zdaj p a m u gostje dajo po lne ro­ke de la . Več ko t po l je m e d n j i m i tu j ­cev. D a j e p r i n j e m res lepo i n se tud i dobro je , pot r ju je dejstvo, d a tržiški občinski možje zadn j e čase svoje goste r a d i pr ipe l j e jo k n j e m u . S p o m n i j o p a se ga t u d i ho t e l i r j i z B l e d a , a l i z B o h i ­n ja . Sa j je konec koncev Pod l jube l j s s v o j i m k a m p o m , Tominškovim s l a p o m i n Mošenikom resnično p r i j e t en koš­ček G o r e n j s k e .

S l o v e n i j a s><& :

SE SO DOBRE GOSTILNE

K o t b i Šifrerjev A n d r e j s svojo pe­smi j o V s e m a n j je d o b r i h gos t i ln na ­ravnos t spodbode l naše Goren j c e , d a so začeli obnav l j a t i svoje l oka le , d a so j i h posodob i l i , o p r e m i l i z z a n i m i v i m i s t a r i n a m i , k l e t i n a p o l n i l i s sod i dobre­ga domačega v i na , v k u h i n j e pa vpe l ja ­l i posebnos t i , k i vab i j o vab i j o . . .

Z a d n j a le ta gos t i lne p r i nas doživlja­jo nov razcve t i n ko t n a d l a n i je, d a so t a m , k j e r se dobro k u h a i n je, vedno po lne. Z a dobro jedačo l j u d e m n i škoda denar j a . In še neka j l a h k o spo znamo : m e d gos t inc i je vse več m l a d i h , k i p r i ­hajajo z n o v i m i , p r o d o r n i m i i d e j am i , o b a r v a n i m i z l e p i m , s t a r i m . Pod j e tn i i n d o m i s e l n i so k a r se da . G o s t i l n e , k i so bi le še včeraj temačne, pre j bezn ice kot gos t i lne , dob iva jo novo podobo, ar­h i t e k t i so j i m v d a h n i l i dušo, s tare fre­ske n a pročeljih so oživele, vse več z i ­dov j e l e s en ih , d a d iha jo toplo, v sak go­stilničar p a je z a svojo hišo zagotovo našel k u h a r s k o spec ia l i t e to , k i bo vab i ­l a goste od b l i z u i n daleč.

m a r i n o m i n o r ehov i po t i c i . K FLISU V VRBI še vedno pr iha ja jo n a domačo šunko, k i jo gospod in ja F r a n c k a k u h a tako počasi, d a se ne v i d i v r e t i vode v loncu i n je k u h a n a šele, ko se d a lepo uščipniti. NA LETALIŠČU V LESCAH Pr i stavčevi m e n d a še vedno e d i n i p r i p r a ­

vl jajo odlično s lad ico , b l e j sko g rmado . V TAVERNI PRI ŠTEFANU V R IBNEM dob i ­te domačega pečenega za jca p a hišne palačinke, po ln jene z v s e m najboljšim — z o r eh i , sme tano in s l ado l edom, po­v r h u p a so po l i te s čokolado.

GOSTILNA FORTUNA V ZGORNJIH GORJAH s lov i po z r e z k u f o r tuna , pa la ­činkah f o r tuna in k a v i f o r tuna , k i diši po punču V SPODNJIH GORJAH V ZA DRUGI ima jo za hišno posebnost c i gan­s k i golaž s k r u h o v i m i c m o k i , zdaj le , ko bo v G o r j a h z r e l r ibez , p a v a m bodo po­st reg l i tud i palačinke Z r i b e z om .

V gos t i ln i M A N G A R T NA BLEDU bo vse polet je dišalo po odo jku a l i jagenjč­k u t ražnja, PRI B A C K U t a m pod gra­d o m p a po r i b a h , tud i s a rde l i c ah .

K u h i n j a gos t i lne ROŽIČ V BOHINJU s lov i po pos t r v i po b o h i n j s k o i n z r e z k u »veseli Bohinjc«, po le t i p a z a s lad ico postrežejo z b o r o v n i c a m i i n rdečimi g o z d n i m i j a g o d a m i . *

V r es tav rac i j i PLETNA V M L I N E M , od koder j e e n k r a t e n pog led n a j e ze ro i n otoček, ima jo ob nede l j ah in p r a z n i k i h vedno sveže krofe . NA ČRNIVCU PRI M L A K A R J U ima jo ob v s a k i u r i na vol jo odlično s v i n j s k o pečenko, l o vsko pe­čenko S t e p h a n i e , hiša pa s l ov i t ud i po v e l i k i h z r e z k i h , domači s a l a m i , k l oba ­sah iz zaseke , oba r i i n v a m p i h .

NA P O S A V C U se drže s r b s k e k u h i n l e

ih DRAGA V BEGUNJAH

S l o v e n i j a

.15. stran © 5 ) ® ® s g y n i s n c a A S ČAVLARJEVA GOSTILNA N A ĆEPUUAH

s lov i po odličnem domačem pršutu s h r e n o m , D O M NA JOŠTU p a po medal jo -n i h n a žaru, k i se utap l ja jo v k a j m a k u , p a po pečenih p a p r i k a h , p o l n j e n i h s šunko, b e l i m s i r o m i n k a j m a k o m . . .

S l o v e n i j a

PRI SLAVCU V Z A L E M LOGU v a m bodo post reg l i s p o s t r v m i , k i j i h bodo t i s t i

t r enu tek v z e l i i z po toka . PRI TAVČARJU s red i B e g u n j i n PRI ANČKI NA KOKRICI ima jo najboljše s i rove i n orehove štru­kl je .

V TRŽIČU PRI D A M U L N E K imajo ob tržiških p r a z n i k i h še vedno bržole, PR ' SLUG ima jo deset v r s t p ic , PR* BENK V KRIZAH slove po kračah i n odličnem domačem s u h e m mesu .

GOSTIŠČE VALERIJA NA JEZERSKEM postreže gos tom z a j dov im i žganci z ze­l j em i n odličnimi domačimi m e s n i n a ­m i , PRI GRABNARJU p a boste j e d l i naj boljši gove j i golaž n a t e m sve tu . M a l o nižje, PRI KANONIRJU, j e g o s t i l n a v s a p r e n o v l j e n a i n n i k j e r ne boste našli boljše i n bolj lepo rdeče domače sa la ­me ; i z j e l enovega m e s a je.

PRI GORJANCU V HOTEMAŽAH se do­be možgani z j a j c i i n domače bržole, v p e n z i o n u JAGODIC V V O P O V U A H je h i šna posebnos t m a s o v n e k z g obam i , PRI BOHINCU V TRBOJAH s love po b u d l u , ALEŠEVA GOSTILNA n a B r e g u ob S a v i po

S l o v e n i j a

Še i n še b i l a h k o naštevali. V a m bo, d rag i b ra l c i , m o r d a tole k r a t e k kažipot! k a m nas ledn jo nedel jo a l i ob nas l edn j i plači? Včasih je res lepo, ' če nas k d o d r u g i postreže i n se ma l o drugače je , kot v domači k u h i n j i .

S l o v e n i j a

Pa imamo končno tudi Slovenci svojega >Mac Donalda«

SOČEN, OKROGEL, POLN - BAJSI

Velika, J e s t a ' je bila prejšnji petek v Domžalah. Taka, s folkloro, domačim kruhom v hlebcih domžalskega peka Pavleta in Pleščevitni keksi v peharjih. In ljudi se je nabralo pod Napredkom, na drugi strani ceste, kot bi vse zastonj d e l i l i . . .

p u r a n j i h z r e z k i h s s i r o m i n telečjih z r e z k i h z z e l e n i m p o p r o m p a po ajdo­v i h k r a p i h i n telečjih p o l n j e n i h p r s i h .

S l o v e n i j a

G o s t i l n a NA GORENJSKEM S E J M U n u d i pos t rv i , po ln jene s pršutom pa školjke na buza r i . BLAŽUN NA KLANCU s lov i po pljučni pečenki po l ovsko i n po pohor-

I omle t i , REKARJEVA GOSTILNA NA O R E H K U p r i K r a n j u po odličnih i n po­c en i m a l i c a h , p o z i m i p a po sočnih k r vav i cah . PRI BENEDIKU V STRAŽIŠČU imajo še vedno, kot v d o b r i h s t a r i h ča­s i h , n ede l j ska kos i l a , t a k a z govejo j u ho, praženim k r o m p i r j e m i n goved ino iz j uhe . BIZJAKOVA GOSTILNA NA BELI je dobro o b i s k a n a tud i z a r a d i n j en ih m e h k i h telečjih z r e zkov i n s lad ice i z janeževega upogn jenca , napo ln j enega s s l ado l edom i n smetano .

Sa j neka j t u d i so. M e r c a t o r , k i je t a d a n tu o d p i r a l svo jega p r v e g a B A J S I -J A , hitropostrežno res tavrac i j o i z v e r i ­ge, k i bo s l ed i l a , j e ob jav i l , d a bo ce lo uro d e l i l brezplačno vse v rs t e ba j s i ­jev i n pijačo. L judje p a so poh i t e l i ! B A J S I je b i l n a e n k r a t p o l n , d a m i g n i t i n i s i moge l v n j em.

L o k a l e , kakršnega je M e r c a t o r po­s tav i l v Domžalah, p o z n a že dolgo ves r a z v i t i svet. P o Nemčiji so to I m b i s s i (ugr i zk i ) , po A m e r i k i p a M a c D o n a l d ' s fast food (h i t r a p r eh rana ) . P o ve leme­s t i h p rav t a k i lokalčki rešujejo zadrege s h rano . Z a m i s l i t e s i o k r o g deset m i l i ­j onov l jud i , k i se vsak dan o k r o g e n i h spus t i iz newyorških p i s a r n . In te mno ­žice hočejo v en i u r i po jes t i k o s i l o i n s i še odpočiti z raven . Ne bodo čakali v v r ­stah samopostrežnih r es tav rac i j , t em-V C H i bode že vnapre j p r i p r a v i l i drobiž in v najbližji M a c D o n a l d o v i h i t r i po­s t u , niči v z e l i pake tek s h a m b u r g e r -j e m , to je z v e l i k i m o k r o g l i m hlebč­k o m , p o s u t i m s s e z a m o m i n obloženim z vročim s e s e k l j a n i m z r e z k o m iz več v rs t m e s a ter r a z n i m i p o l i v k a m i , p a ha jd n a prvo ze lenico . Po j ed l i bodo l a h ­ko, i zda tno i n sočno kos i l o .

P r i l j u b l j e n i vroči sendviči p r iha ja j o iz H a m b u r g a . P r i M e r c a t o r j u prav i jo , d a bo n j i h o v a r ecep tura podobna , toda čisto n j ihova , p r i r e j ena našemu o k u s i ' . M e s o bodo dobav l ja le Merca to r j e\ mesar i j e , r a z n i kečapi, gorčice i n d r u f i »dresingi« bodo iz Ete , ok rog l e hlebci- s j i m bo p e k l a Me r ca t o r j e va p e k a r i j a v * G r o s u p l j e m . Vse bo domače, toda na j ­boljše. V r s t o i n t e r n i h degustac i j i n a n ­ket so na r ed i l i , d a so prišli do p r a v i h okusov . Re zu l t a t anke t i n mnen j s t ro­kovn j akov so sedan j i p r i g r i z k i , k i j i h n u d i B A J S I v Domžalah. T r e n u t n o n u ­di jo o s e m v rs t bajs i jev . R a z l i k e so v c e n a h i n v kva l i t e t i : najcenejši, m i n i ba j s i , s tane 220, najdražji, ba-ba js i /. d v o j n i m h a m b u r g e r j e m , k a j m a k o m i n a n d a l u z i j s k i m i doda tk i p a 596 d i n a r ­jev.

N a s l e d n j i B A J S I bo zraset^v L j u b l j a n i . n a t o v P o s t o j n i i n še nek j e 6b mor ju . In ko t obl jubl ja jo , bodo v s i e n a k o op r em l j en i , n u d i l i bod i e n a k o h r a n o , * tud i p r i p r a v l j a l o h rane v n j i h bodo e n a k o oblečeni, pa tud i cene bodo po­vsod enake . Pocen i i n h i t r a postrežba j e moto teh loka lov . Čudno le, d a se čaesa takšnega n i so s p o m n i l i p r i Pe -t ro lu za svo ja postajališča ob h i t r i ces t i prot i m o r j u . K o l i k o av tobusov se v suk

oo^oclrnjajo postrežbo, k i ne zmore ^

(^mmSiS^SSOILAS 16. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I P O N E D E L J E K , 3 0 . J U N I J A 1 9 8 6

M e r c a t o r

Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske,

TOZD Komercialni servis, Kranj

G R A D I T E L J I ! V našem SKLADIŠČU GRADBENEGA MATERIALA v HRASTJU, tel.: 26-371, vam nudimo veliko izbiro gradbenega materiala po najugodnejših cenah. Če se pri nabavi gradbenega materiala ne morete odločiti, kaj in koliko ga potrebujete, pridite z gradbenim načrtom — in svetovali vam bomo.

O B I Š Č I T E N A S - I N S E P R E P R I Č A J T E !

Harmonika vrata

in preklopna vrata

s o v s e s t r a n s k o u p o r a b n a , n e

s a m o k o t v r a t a , t e m v e č t u d i

k o t p r e m i č n a p r e d e l n a s t e n a

m e d d v e m a p r o s t o r o m a .

Dobavljamo jih, po želji kupca, v vseh vrstah žlahtnega furnirja, vinil kože, skaja in ultrapasa. Pri naročilu je treba navesti: širino in višino zidne odprtine (točno v mm), vrsto obdelave vrat, pri harmonika vratih vrsto predvidenega

tlaka, izbirate pa lahko med enokrilnimi in dvokrilnimi harmonika in preklopnimi vrati.

Informacije in naročila: SGP PIONIR tehnična komerciala in inženiring Kettejev drevored 37 tel. 068/21-826 ali 23-686 TOZD Lesni obrat -- prodaja tel. 068/25-189

sava c o m m e r c e t r g o v i n a z g u m e n i m i i n k e m i č n i m i i z d e l k i p . o . K r a n j

Reklamna prodaja gumenih izdelkov v kranjski trgovini Sava commerce

od 20. junija do 31. julija 1986: — kupljene traktorske gume vam brezplačno

pripeljemo domov (do 35 km) — 25% cenejši plašči in zračnice za dvokolesa, mopede

in industrijsko pnevmatiko — nudimo vam tudi klinasto in zobato jermenje, cevi

in druge gumeno-tehnične izdelke Sava commerce, trgovina Kranj, Koroška cesta 2

V škofjeloškem Gradisu želijo razdeliti kadrovske štipendije

Vsakega štipendista zaposlijo Škofja Loka, 25. junija — V Gradisovem Lesnoindustrijskem obratu v Škofji Loki delajo pretežno po naročilu kupcev, in to vse, od stavbnega pohištva, iz­delave in montaže objektov, do najrazličnejših drugih mizarskih in tesarskih del. Stalno prilagajanje trgu pa zahteva od delavcev predvsem veliko znanja.

V učni delavnici so prejšnji teden sestavljali polkna.

Trenutno štipendirajo 46 bodočih sodelavcev, vendar pa s številko še niso zadovoljni. Za naslednje šolsko leto so razpisali 29 štipendij, ki pa večinoma čakajo še nepodeljene.

Za lesarja pomožnega mizarja so na voljo tri štipendije, za lesarja Žagarja štiri, za lesarja ši­rokega profila — stavbnega mizarja pet, za lesarja širokega profila — strojnega mizarja dve, za lesarja tehnika tri, za diplomiranega inženirja lesarstva ena, za strojnega mehanika oziroma ključavničarja prav tako ena, osem jih je za gradbinca tesarja, po ena pa še za gradbenega teh­nika in za diplomiranega gradbenega inženirja. Štipendije so torej za vse zahtevnostne stopnje, od najnižje do visoke.

Pomembna prednost, ki jo zagotavlja LIO, je ta, da vse svoje štipendiste tudi zaposli oziro­ma jim omogoča nadaljnje izobraževanje, če ga želijo.

Samo delo je v loškem Gradisu, v katerem je zaposlenih 275 delavcev, zanimivo. Ker proiz­vodnja ni serijska, zna njihov mizar narediti okna ali vrata od začetka do konca. Tudi tesar pri njih spozna vse poklicne skrivnosti. Prav tako se mladi delavci nauče del pri montaži objektov.

Gradiš tesno sodeluje s srednjo lesarsko šolo v Škofji Loki. Ima dobro urejeno učno delav­nico, v kateri učenci opravljajo praktični pouk in proizvodno delo. Vodijo jih usposobljeni in­štruktorji, ki skrbno bediio tudi nad pripravniki, ko pridejo iz šole.

Delavci loškega Gradisa želijo razdeliti kadrovske štipendije. Vabijo fante, ki jih delo z le­som privlači, da se oglasijo, s pismom, po telefonu ali pa kar pridejo. Radi jim bodo pokazali sodobno urejene delovne prostore, učno delavnico, jih seznanili z vsem, kar jih bo zanimalo.

Gradispv_naslov v Škofji Lok? ie tftfd LIO, Kidričeva 56, telefon. 6J-766 „„

toNEPEUEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .17. STRAN ( g ® 3 E ® S S ^ © I S n G L A S

P O H I Š T V O

Amerikanci so zaljubljeni v njeno kolonialno pohištvo

Od maje do solarisa

TOVARNA POHIŠTVA LIPA IZ AJDOVŠČINE IMA ŽE DOBRE POL LETA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SVOJ RAZSTAVNI SALON

Verjetno so že prej izdelovali zelo lepo in kvalitetno pohi­štvo, toda ime LIPA je med go­renjskimi kupci najbolj zadone-'o z usnjenim počivalnikom. En­kraten, moderen izgled, ves v Usnju, z odličnim vzmetenjem, silno udoben; in stolček, kamor nasloniš noge, je posebej, da 9a postaviš tja, kjer utrujenim nogam najbolj godi — v začet­ku so počivalnik imenovali PAN­TER. Izdelujejo ga še danes. Menda je še povsem enak kot Pred leti, saj je tako dovršen,

da res ni kaj spreminjati. Le da se danes imenuje DETEL.

Ajdovski kolektiv, 800 jih je, je zadnja leta svojo proizvod­njo preusmeril v izdelovanje kuhinj. Nekaj izredno zanimivih sistemov so nam že predstavili. Zadnje čase so kupci navdušeni nad njenimi kuhinjami s »šan-ki«, kjer družina na hitro pozaj-trkuje, popije, pa tudi kosi ali večerja. To sta kuhinji MAJA in SOLARIS, nič manj lepi in prak­tični pa nista tudi LINIJA in PROVENZALE. Slednja, v koloni­

alnem stilu, ima še poseben čar. Duh po dobrem, starem veje od nje. Kuhinja LINIJA je za tiste gospodinje, ki imajo rade gladko pohištvo brez robov. Li-pine kuhinje so umirjenih barv: MAJA, SOLARIS, in PROVENZALE so svetlejše medene in temnej­še orehove barve, LINIJA pa je v beli in orehovi izvedbi.

Sestavljiv program DOMUS poznamo že vrsto let. Iz njega lahko sestavljamo dnevne so­be, spalnice, jedilnice, predso­be . . . Preproste, elegantne

oblike, ki se jih nikoli ne naveli­čaš. Jedilnica DOMUS ima veli­ko ovalno raztegljivo mizo. Po­dobno ima tudi jedilnica v ko­lonialnem stilu. Ekraten izde­lek: mizina plošča stoji na eni sami nogi, ki jo je Lipin strugar mojstrsko oblikoval. Človek do­bi ob njej pravo spoštovanje, tako do izdelka kot do mojstra.

Včasih smo se jezili na Lipo, ker je imela zelo dolge doba­vne roke. Zdaj so jih skrajšali na dva meseca. Prevoz je brezpla­čen po vsej Sloveniji. Lipo do­bro poznajo tudi po svetu, naj­več izvaža v Združene države Amerike — tam so zaljubljeni v njeno kolonialno pohištvo — pa tudi v vse zahodnoevropske države.

Doma pa odpira svoje salo­ne, ker tako lahko prodaja po ugodnejši ceni. V Kranju na Go­renjskem sejmu razstavlja na prek 300 kvadratnih metrih ku­hinje, stilne jedilnice, spalnice, otroška ležišča in sedežne gar­niture pa seveda njihove odli­čne počivalnike. Dva takšna sa­lona bodo kmalu odprli v Mari­boru, stalno razstavo ima v dvorcu Zemono pri Ajdovščini, pripravlja pa se, da bi tak salon odprla tudi v Ljubljani, kjer svo­je izdelke še vedno prodaja kar v Metalki.

Torej, Gorenjci, če bosts iskali lepo in kvalitetno pohi­štvo: LIPO boste našli na Go­renjskem sejmu.

Os

mBSSSSmmilLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 I

a d r i a a i r w a y s Poslužite se ugodnosti popustov za družine, mladino,

otroke in ostale, ki jih nudimo na svojih linijah. Povprašajte in prepričajte se! Na voljo so vam

informacije tako pri adria airways, kot tudi pri vaši turistični agenciji. Poleg rednih linij letimo:

iz Ljubljane v Pulj

Zadar Split

Dubrovnik Tivat

Mednarodna linija Ljubljana — Larnaka (Ciper) je priložnost potovanja v vse

metropole Bližnjega vzhoda, Ljubljana— Munchen pa priložnost za potovanje na

Zahod in v Ameriko. Adria airways Ljubljana, Kuzmičeva 7, telefon: 313-366,

in vse pooblaščene agencije v Sloveniji.

PETROL

DO TRGOVINA LJUBLJANA TOZD TRGOVINA KRANJ Staneta Žagarja 30

Na 32 bencinskih servisih, v 2 trgovinah z avtomateria-lom in v skladišču Medvode vam na območju Gorenjske poleg naftnih derivatov nudimo tudi: — avtodele, avtokozmetiko, orodje, — blago za osebno porabo — in drugo blago, namenjeno vašemu vozilu. Za obisk se priporočamo! Črpalke, ki so odprte NON STOP vse leto: Kranj - LABORE I, TRŽIČ I, JESENICE I, MEDVODE III Črpalki, ki sta odprti NON STOP v poletni sezoni (15. ju-n i ja-30. septembra). KRANJSKA GORA II in LESCE Črpalke, ki so odprte tudi ob nedeljah in praznikih: Primskovo, Tržič II, Bled I, Bohinj (od 7—13), Škofja Loka I

Bralcem želimo prijetne počitnice, voznikom pa srečno vožnjo.

Industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Novi Sad, predstavništvo in

skladišče Kranj v skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51,

telefon 064-25-268 in 064-25-267

Nud i : sveže meso , trajne in poltrajne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve.

Posebno pr iporočamo trajne izdelke visoke kvalitete.

Kupc i zahtevajte naše kvalitetne proizvode v maloprodajn i mreži t rgovskih organizaci j na

Goren jskem.

PROIZVODNI PROGRAM: — strojno izdelovanje klekljanih čipk — strojno izdelovanje vezenin in vezenih.zaves — izdelovanje ženske in otroške vezene konfekcije — izdelovanje dekorativnih izdelkov in tekstilne galanterije LASTNE PRODAJALNE: — Tinca, Bled, Kajuhova 1 — Minca, Hoteli Bernardin, Portorož — Eva, Ljubljana, pasaža Maximarketa — Ana, Radovljica, Cankarjeva 78 m vezenine bled

TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n. sol. o.

ASTRA, blagovnica Kranj posluje že 20 let in v njej boste vedno našli marsikaj za dom in gospodinjstvo:

— talne in stenske oblo­ge

— barve, lake in druge vr­ste premazov

— sredstva in oblačila za zaščito pri delu — kanalizacija PVC — bela tehnika in bogat izbor gospodinjskih pripomočkov — brezplačen prevoz kupljenega blaga do 15 km

Blagovnica Kranj

CD pazinka

OTOČAIMKA

• ZUNANJA TRGOVINA • NOTRANJA TRGOVINA NA DEBELO — gradbeni material — les — črna metalurgija — oprema

• NOTRANJA TRGOVINA NA DROBNO — pohištvo — izdelki bele tehnike in akustike — steklo, porcelan, keramika in kristal — gostinske potrebščine — gradbeni material — instalacijski material — počitniške prikolice in avtomobili — konfekcija — izdelki domače in umetne obrti Pričakujemo vas v naših prodajalnah v Les­cah, Radovljici, na Jesenicah in Bledu.

Pohištvo Kranj

Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: — V SALONU POHIŠTVA NA PRIM-

SKOVEM, tel. 24-546 — V SALONU KUHINJSKE OPREME,

Kranj, Titov trg 5, tel. 21-485 — IN V SALONU POHIŠTVA, Skla­

diščna ulica 5, na Jesenicah, tel.81-179

— strokovna postrežba — kreditni pogoji — brezplačen prevoz do 30 km

n a m a VAŠA HIŠA DOBREGA NAKUPA *

• velika izbira počitniške opreme in pole­tnih oblačil • turistični aranžmaji v poslovalnicah Kompasa v veleblagovnicah NAMA v Lju­bljani, Žalcu in na Ravnah na Koroškem • prijetno počutje v restavracijah NAMA

Veleblagovnice v Ljubljani, Škofji Loki, Cer­knem, Kočevju, Žalcu, Levcu, Titovem Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem.

ODEJA JNMM p n M « * t po.. Sta*, i 64220 Stao* Lota, KMriteva 80 W N n 084-02162

Odeja je v Jugoslaviji največje industrijsko podjetje, speciali­zirano za izdelovanje prešite posteljnine. S svojim pestrim izborom in odlično kvaliteto sodi v sam vrh ponudnikov to­vrstnih proizvodov. - PREŠITE ODEJE - OKRASNA PREGRINJALA - NADVLOŽKI - VZGLAVNIKI - SPALNE VREČE so izdelani iz najraznovrstnejših tkanin modernih barv in vzorcev ter polnjeni s finimi, rahlo kodranimi sintetičnimi ali volnenimi vlakni.

ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53

PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA

— PROJEKTIRA: električne instalacije jakega in šibkega toka v vseh iz­vedbah za vse vrste objektov, strelovodne instalacije, kompenzacije jalove energije, čistilne naprave, galvani-ke in avtomatike za razne obdelovalne stroje.

PROIZVAJA: razdelilnike za električne instalacije različnih moči, tipi­zirane stanovanjske razdelilnike, gradbiščne omarice, komandne pulte in vrsto komandnih omaric.

INSTALIRA: električne instalacije v industriji, trgovinah, šolah, bol­nišnicah, hotelih, stanovanjskih objektih, silosih, čistil­nih napravah, galvanikah, vse vrste strelovodnih insta­lacij, skupinskih anten ter instalacije v eksplozijsko ne­varnih prostorih.

— PRODAJA: elektroinstalacijski material v trgovini v Kranju.

— SERVISIRA: radio in TV aparate, skupinske antene, elektronske na­prave, gospodinjske stroje, motorje, orodne stroje, ge­neratorje, transformatorje in opravlja storitve obratov-nega vzdrževanja. .

Ob vabilu k sodelovanju priporočamo, da se prepričate o kvaliteti naše ponudbe.

PONEDELJEK, 30. JUNIJA 1986 OBVESTILA, OGLASI .19. STRAN ( M M M I E H G L A S

POLETJE V PRODAJALNAH KOKRE KRANJ

v prodajalnah KOKRE KRANJ: v Kranju

v Trzicu:

v Radovljici na Bledu:

v Škofji Loki v Gorenji vasi v Žireh:

globu:

VaU/ia,

VELEBLAGOVNICA GLOBUS TINA M O J C A M O J C A KEKEC KOKRA BLED GRAD MIRA METKA ZALA SLON ŽIROVKA NOVOST

K R A N J

za POLETNE DNI so pripravili: • moška, ženska in otroška oblačila (hlače, krila, komplete) • bluze, srajce, mikice • perilo • kopalke • metrsko blago • športno opremo za taborjenje in letno rekreacijo

Morda že veste, da imamo v Kranju specializira­no prodajalno cokel. Na vrhu zadnjih stopnic v Jelenovem klancu, pod zlatarjem Rangusom tam. kjer je bil včasih fotograf Rode, je Marjan Fajfar s Sp. Brnika odprl lokal, kjer bodo napro­daj le cokle. Vseh vrst: ženske, moške in otro­ške. Posebno ženskih bo vedno bogata izbira, saj so z različnimi petami, različnimi vrhnjimi mate­riali, bolj ah manj zaprte, samo s paščkom . . . Ce­ne so konkurenčne. Ženske cokle so od 1.200 do 2.300 dinarjev par, moške od 2.000 do 2.700 din in otroške od 1.290 do 1.690 dinarjev par, ter razne natikače za na cesto in kopanje.

Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Komercialni servis, Kranj.

O B V E S T I L O R E J C E M

M A L I H Ž I V A L I I N

O S T A L I M K U P C E M !

V našem skladišču pred ŽELEZNIŠKO POSTAJO v KRANJU vam po konkurenčnih ce­nah nudimo: krmila za perutnino, krmila za zajce, ostala krmila, bovivit, koruzo, rženi drobljenec, ječmen, oves, sveža jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu 21-652

ZLATARNA Goldie

NOVI DESIGN poročnih prstanov z

diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI

Cankarjeva 70 RADOVLJICA ** **********

t—\

MERKUR k r a n j

P O H I Š T V O

SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski

B l e d p o l e t i sejem

VOLKSBANK LJUDSKA BANKA BOROVLJE

Borovlje, Glavni trg 6 (Hauptplatz 6) tel. 9943-4227-3756

PODRUŽNICA ST. JAKOB V ROŽNI DOLINI Vaše denarne in druge posle lahko pri nas opravite

v slovenskem jeziku!

Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ugodili vašim željam!

Ugodno lahko menjate v Borovljah ali pa tudi v menjalnici na Ljubelju, v stavbi carine,

ki je odprta vse leto.

V menjalnici na Ljubelju vam tudi povrnemo prometni davek od nakupov v vseh trgovinah v Borovljah in okolici ter

od nakupov v trgovinah povsej Avstriji z oznako TAX FREE SHOP ali OAMTC.

K W B K0GP - TOZD OPEKARNE A ^ I KRANJ, Stražišče, Pševska 18 N J GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter ostali gradbeni material za gradnjo do III. faze.

Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure.

Informacije in prodaja v Stražišču, Pšev­ska 18, telefon: 21-140, 21-195.

SE PRIPOROČAMO!

Mizarstvo in profiliranje lesa

OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770

Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge kotne letve ter več vrst le tev za uokvirjenje slik in gobelinov

^ S e priporočamo!

T I T A N • k a m n i k

PROIZVODNI PROGRAM: — navadne in cilindrične ključavnice — pocinkani in nepocinkani fittingi — elementi za enocevni sistem centralne­

ga ogrevanja — vlitki iz temprane litine — smučarske vezi tvrolia — električni stroji za prehrambeno indu­

strijo — drugi izdelki za široko potrošnjo

ŽITO Ljubljana TOZD PEKARNA Kranj

V POLETNI SEZONI VAM PRIPOROČAMO: TRAJNE IN POLTRAJNE KRUHE

hio hlebček, pakiran v foliji prleški kruh, pakiran v foliji turistični kruh, pakiran v foliji štajerski kruh, pakiran v foliji mešani kruh, ajdov, trajnejši mešani kruh, ovseni, trajnejši mešani kruh, koruzni, trajnejši mešani kruh, rženi, trajnejši

kok trajanja naštetih poltrajnih in trajnih kruhov je do sedem dni!

teža malopro­teža dajna cena

0,35 50,00 0,70 91,00 0,60 87,00 0,50 64,00 1,00 175,00 1,00 150,00 1,00 135,00 1,00 156,00

VAS GLAS — GORENJSKI GLAS

V s a k t o r ek in petek, s t ok ra t n a leto, p r i h a j a G o r e n j s k i g las v vaše domove . Na j zveste j $i naročniki i n b r a l c i ga po­znate že 39 let, od o k t o b r a le ta 1947, ko je izšla p r v a številka. D a n e s i m a m o že več ko t 22 tisoč naročnikov, približno d v a tisoč b ra l c ev pa G o r e n j s k i g las r edno k u p u j e .

Če b i v as vprašali, k a k o ste zadovo l j ­n i s časopisom, z njegovo vseb ino , kaj v n j e m pogrešate i n kaj na j ra je berete , b i najbrž d o b i l i zelo različne odgovore .

K m e t u se zd i , d a je v časopisu pre­m a l o člankov o kme t i j s t vu , gospod in j a

pogreša dobre recepte, d e k l e t a m o d n e nasvete , d e l a vc i v t o v a r n a h b i r a d i , d a bi več p i s a l i o gospodars t vu in dogaja­n j i h v p r o i z v odn j i , m l a d i n a b i r a d a več člankov o športu, upoko j enc i o svo j ih p r o b l e m i h , p o l i t i k i o s e s t a n k i h . . .

V s a k i m a svoje želje i n b i želel pre­b r a t i v časopisu, k a r n jega z a n i m a -v s a k e g a p a z a n i m a kaj d rugega . Zato se n o v i n a r j i i n u r e d n i k i p r i Go r en j ­s k e m g l a s u t r u d i m o , d a b i b i lo v časo­p i s u za v s a k e g a n e k a j , d a b i b i l časopis čim pestrejši i n d a b i v sak bra l ec našel v n j e m z a n i m i v o b ran je . S e v eda pa

vsega, k a r se doga ja n a G o r e n j s k e m , v t o va rnah i n vaseh , društvih in kra jev­n i h s k u p n o s t i h , šolah i n o r gan i z a c i j ah , ne m o r e m o s a m i vedet i . Za to želimo, da nas obvest i te o t i s t em, k a r men i t e , d a bi b i lo t r eba in v r edno ob jav i t i v Go­r e n j s k e m g l asu . Pokličete nas l a h k o po te le fonu, številka 21-860, i n p rav goto­vo vas bomo o b i s k a l i i n z a p i s a l i , k a r n a m boste poveda l i . V e s e l i bomo tud i vaših v a b i l i n p i s e m . S k r a t k a , želimo, d a n a m p r i o b l i k o v a n j u vseb ine časopi­sa pomagate tud i naročniki i n b r a l c i .

Na seji redakcije: dogovorimo se, kak­šna bo naslednja številka, kaj bo kdo na­pisal, katere prireditve bomo obiskali, katere dogodke z a b e l e ž i l i . . .

Tudi montaža strani je zahtevno in na­tančno delo.

IZDAVAČ ili!« CJNTI PULA. OLGA BAN 40 •

«c , !

c U A S A . <LtC*o s.fcN 6 A tV<- v^sc=L . T E V / e >4

W M GA C€Č .G £ r \ ?S.C?>*nC . 2*>J /M<VO OCv

T l *AJ> ±* S O S A * A Tfct *°A- 6 o * £ * J 4 * * £ > f .

j iJ j £>o CA ^ i S t . V€S»«C i o H , č b IOH c > -

T l ^ i H i T t cer* for bPAty

č ^ .

< < < 3 B o

Tehnični urednik riše ogledalo časopisa, hkrati pa preverja, kdaj bo izšel Uradni vestnik.

Novinar na terenu: ne samo zapisati, prepričati se je treba, če je v novem de-benskem rezervoarju voda.

Pred oddajo v tiskamo pregleda članke lektorica.

Novinar v redakciji: ne samo na terenu, tudi v uredništvu se pogovarjamo z ljudmi, ki nas obiščejo.

Oblikovalec razmišlja, kakšna bo (današnja) posebna izdaja Gorenjskega glasa.

Pred oddajo članka: podatke je treba Nekaj teksta že stavimo na računalnik, preveriti.

informativni center celovška 149 b ljubljana tel. 558487

VELIK OTOK OB

JUŽNI AFRIKI

ČENJE PRED

KMCM

VEČANJE

Ki

KOTOR

IGRAIKA KRALJEVA

HIMALAJ­SKI NOSAC

SLOV. PE­VEC NAR ZABAVNE GLASBE

VRSTA PECIVA. ZVITEK

DOLOČENI DNEVi V

RIM KO­LEDARJU

MESTO NA FRANC. RIVIERI

EDO MIHEVC

ZADETEK M

TOMBOLI

LASTNIK KNJIGARN!

KOZAŠKI POGLAVAR

MESTO V MAROKU

RJAVO-LASKA

PISATEU FRANCE

ZAKRNEL ORGAN.

OSTANEK

SRBSKO O K R A J I

ZEN IME

SI. GLEDAL. IGRALKA ,

iM§25al DELAVEC, KI VRTA

VRSTA ŽITA

ŽELEZOV OKSID

N E M Š K I MESČ

FILOZOF IGEORG)

DRŽAVA V SEVERNI AFRIKI FAJFICA

O G U S NEMŠKI PESNIK (ACNIM)

GREGOR TOZON

SLOV.

(MOJMIRj ŽELEZNI­ŠKI VOZ

HUNSKI POGLAVAR

SlAVILNA PESEM

ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA

NAKAZA. SPAČEK

SREDOZEM. OKRASNA RASTLINA

TOMAŽ KALIM

DINARSKO ORODJE

NEM. IDEAL FILOZOF

(IMMANUELj

ST. IAP. TELOVADEC

IJUKIO)

MAOZ SAR VELE­

MOJSTER ILASZLO)

TRIMESTNO ŠTEVILO

URADNI SPIS

ST. NIZO­ZEMSKI

KOLESAR

ANTON MOVAČAN

SESTAVINA VODE IN ZRAKA

M

MESTO V S U N .

PRIMORJU

ANDREJ VERBIC

AN6L. PRINCESA

EMIL ROJC

OTOK MIT ČAROVNICE

KIRKE

SRBSKO MOS IME

RANO CELNIK

PEVEC P O ­PEVK, KI

POJE LASTNE

SKLADBE

SESTAVIL: R. NOČ

(̂ ®S 3̂fSoIJ©SSGLAS Oh 35-letnici izhajanja odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo

V. d glavi ega uredn ika in odgovorna urednica : Leopo id ina Bogataj

Posebna številka G o r e n j ­skega g l a sa je izšla v n a ­k l a d i 50.000 i zvodov . N a ­p i sa l i so jo G l a s o v i n o v i ­nar j i , o b l i k o v a l Igor P o ­k o m . N a t i s n i l i so jo v t i ­s k a r n i L j u d s k e prav ice v L j u b l j a n i .

I zpo ln i te naročilnico in jo pošljite n a nas lov : ČP G L A S , C e s t a J L A 16, 64 000 K R A N J

NAROČILN ICA

Ime in priimek — — — Nas l ov Pošta

Naročam G o r e n j s k i g las

D a t u m

n a gorn j i nas lov . Naročnino b o m plačal po p i e j e m u položnice.

Podpis

Rešitve pošljite v uredništv Goren j skega g lasa, K r a n j Moše P i jade ja 1, do 14. ju l i j 1986. Žrebanje bo v torek, 15. j u l i j a 1986, ob 10. u r i v u r e d n i štvu. Izžrebali bomo 10 nagrad. 1. nagrada 3000 d in . 2. nagrada 2000 d in . 3. nagrada 1000 d in . 7 nagrad po 500 d in .