poreklo blaga - fu.gov.si · uporabnika napoti na razpredelnico 3, v kateri se nahajajo države,ki...

Ana Maček

Poreklo blaga

Ljubljana, 31. januar 2019

Preferencialno poreklo

Poreklo blagaPoreklo blaga predstavlja »gospodarsko državljanstvo« blaga v mednarodni trgovini,

poznavanje pravil o poreklu blaga pa prinaša gospodarskim družbam koristi tako pri uvozu

kot tudi pri izvozu. Če se blago uvozi v EU iz države, s katero ima EU sklenjen sporazum

ali iz države, za katero je EU enostransko sprejela preferencialne tarifne ukrepe, se lahko,

če so izpolnjeni pogoji v zvezi s pravili o poreklu, uporabijo tarifni preferenciali (znižanje ali

odprava carine na blago s poreklom). Če pa se blago izvozi iz EU v eno izmed držav, s

katero ima EU sklenjen sporazum, se ob predpostavki, da blago izpolnjuje pravila o

poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino s to državo, odobrijo tarifni preferenciali (stopnja

carine 0 ali pa je le-ta znižana). To pomeni, da ima blago s poreklom konkurenčno prednost

na trgu te države, hkrati z blagom pa tudi izvoznik.

Poreklo blaga je poleg carinske tarife in carinske vrednosti ena od temeljnih podlag, ki

določa višino plačila uvoznih dajatev. Uvoženi izdelki ne morejo koristiti dogovorjenih

trgovinskih ugodnosti (znižanja ali odprave carine), če ne izpolnjujejo predpisanih

preferencialnih pravil o poreklu blaga.

Preferencialno poreklo

Preferencialno poreklo blaga prinaša določene ugodnosti v

smislu znižanja ali odprave carine na blago s poreklom, in

sicer v trgovini med državami, ki so se o takšnem režimu

dogovorile (sporazumi o prosti trgovini) ali pa je ena stran

takšen režim sprejela enostransko (avtonomni preferencialni

režimi). Za pridobitev preferencialnega porekla blaga morajo

biti izpolnjeni pogoji, ki so določeni v protokolih o poreklu

blaga (protokoli o poreklu blaga so sestavni del sporazumov)

oziroma morajo biti izpolnjena pravila o poreklu, ki veljajo za

enostranski (avtonomni) režim.

Preferencialno poreklo - zakonodaja Sporazumi: protokoli o poreklu blaga, ki so del sporazumov, so objavljeni v Uradnem listu EU serije L.

Enostransko sprejeti preferencialni tarifni ukrepi (pravila o preferencialnem poreklu):1) splošni sistem preferencialov: delegirana uredba (členi od 41 do 58), izvedbena uredba (členi od 70 do

112);2) države zahodnega Balkana: delegirana uredba (členi od 59 do 70), izvedbena uredba (členi od 113 do

126);3) čezmorske države in ozemlja: Priloga VI Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (UL EU L 344, z

dne 19. 12. 2013);4) afriške, karibske in pacifiške države: Priloga II Uredbe (EU) 2016/1076 Evropskega parlamenta in Sveta

o uporabi režimov za izdelke s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiškihdržav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov ogospodarskem partnerstvu (prenovitev) (UL EU L 185, z dne 8. 7. 2016);

5) Ceuta in Melilla: Poglavje II Uredbe Sveta (ES) št. 82/2001 o opredelitvi pojma »izdelki s poreklom« innačinih upravnega sodelovanja v trgovanju med carinskim območjem Skupnosti in Ceuto in Melillo (ULEU L 20, z dne 20. 1. 2001);

6) začasni avtonomni trgovinski ukrepi za Ukrajino: Protokol I k Sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki sporeklom“ in načinih upravnega sodelovanja (UL EU L 161, 29. 5. 2014).

Notranji trg EU: izvedbena uredba – členi od 61 do 66 ter priloge 22-15, 22-16, 22-17 in 22-18 (vzorciizjav dobavitelja).

Preferencialno poreklo – sporazumi

Pravila o poreklu blaga so določena v protokolu, prilogi alidodatku, ki ima naslov: Opredelitev pojma »izdelki s poreklom«in načini upravnega sodelovanja ali Protokol o pravilih o porekluin postopkih za pridobitev porekla (v nadaljevanju: protokol oporeklu blaga). Protokol o poreklu blaga je sestavni delsporazuma, na podlagi katerega je možna preferencialnaobravnava.

Preferencialno poreklo – sporazumiDokazila o poreklu:

potrdilo o gibanju blaga EUR. 1 / EUR-MED (obrazci; izdajajo jih carinski organi) – pri sprostitvi v prostipromet je treba predložiti original;

poenostavljeno dokazilo o poreklu (izjava na računu ali izjava na računu EUR-MED, izjava o poreklu, izjavapooblaščenega izvoznika na računu ali izjava pooblaščenega izvoznika na računu EUR-MED, izjavapooblaščenega izvoznika o poreklu) – sestavljajo jih izvozniki sami; predpisano je besedilo;

izjavo na računu / izjavo na računu EUR-MED / izjavo o poreklu / izjavo o poreklu EUR-MED lahko dapooblaščeni izvoznik ali registrirani izvoznik in sicer ne glede na vrednost izdelkov, na katere se izjavananaša ali kateri koli izvoznik za pošiljke v vrednosti do 6 000 EUR. Izjava se lahko da / sestavi na računu,dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu. Besedilo izjave je predpisano – jezikovne različice izjave senahajajo v prilogah protokolov o poreklu blaga; izjave na računu / izjave o poreklu za izdelke s poreklom,katerih skupna vrednost ne presega 6 000 €, morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika (izjema:navedba o poreklu v okviru sistema REX, kjer se ne zahteva podpis izvoznika; CETA sporazum med EU inKanado – izjave o poreklu ni potrebno podpisati) – priložiti je treba original dokument (kjer je ta podpis vizvirniku);

izjava na računu / izjava na računu EUR-MED / izjava o poreklu / izjava o poreklu EUR-MED mora imetiizvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika ne zahteva, da podpisuje izjave,če se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo oporeklu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal (izjava o prevzemanju polneodgovornosti za vsako nepodpisano izjavo pooblaščenega izvoznika na računu, po kateri ga je mogočeidentificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal – opcijsko; priloga k zahtevku za izdajo dovoljenja zapoenostavljeno potrjevanje porekla blaga); če izjava ni podpisana (pooblaščeni izvoznik), zadostujefotokopija dokumenta, na katerem je izjava.


Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med EU in Libanonsko republiko; Protokol 4 (UL EU L 143, 30. 5.2006) - dokazila o poreklu:

Izjave na računu/izjave o poreklu so navedene v vseh uradnih jezikih EU in jeziku države, s katero ima EUsklenjen sporazum.


Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med EU in Državo Izrael; Protokol 4 (UL EU L 20, 24. 1. 2006) -dokazila o poreklu:

Potrdilo o gibanju blaga EUR-MED in izjava na računu EUR-MED se uporabljata za dokazovanje porekla vprimerih, ko so v trgovino vpletene mediteranske države (DZ, EG, IL, JO, LB, MA, PS, SY, TN), z izjemo Turčije,ali Ferski otoki.


V skladu s protokoli o poreklu blaga ima blago preferencialno poreklo,če je:

v celoti pridobljeno v eni izmed pogodbenic; izdelano iz blaga brez porekla, a je bilo zadosti obdelano ali predelano; izdelano iz blaga s poreklom partneric (kumulacija); kombinacija (v celoti pridobljeno, kumulacija, zadosti obdelano ali

predelano).

Preferencialno poreklo – sporazumiPogoji za pridobitev porekla - v celoti pridobljeni izdelki:

V protokolih o poreklu je natančno navedeno, kateri izdelki se štejejo za v celoti pridobljene (člen vprotokolu);

Regionalna konvencija (UL EU L 54, 26.2.2013) – člen 4:


Kadar je izdelek izdelan iz materialov brez porekla, mora biti zapridobitev preferencialnega porekla na materialih brez poreklaopravljena predpisana obdelava ali predelava. Seznam obdelav alipredelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bilahko izdelani izdelek dobil status blaga s poreklom, je priloga kprotokolom o poreklu blaga.


Pogoji za pridobitev porekla – seznam obdelav ali predelav:

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu; Dodatek I – Priloga II (ULEU L 54, 26. 2. 2013) – leseni vgradni kuhinjski elementi (9403 40 10)

Prva dva stolpca: opisujeta pridobljeni izdelek (tarifna številka ali številka poglavja HS + poimenovanje blaga);Stolpec 3 in 4: določeno je pravilo (stolpec 3 ali 4);Pred vpisom v 1. stolpcu = „ex”: pravila v stolpcu 3 ali 4 se uporabljajo samo za del navedene tarifne številke,opisane v stolpcu 2.


Pogoji za pridobitev porekla – seznam obdelav ali predelav (cena frankotovarna):

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih oporeklu, člen 1 (f) – opredelitev pojmov (UL EU L 54, 26. 2. 2013):


Pogoji za pridobitev porekla – seznam obdelav ali predelav (cena frankotovarna):

Pojasnjevalne opombe o pan-evro-mediteranskih protokolih o pravilih oporeklu (UL EU C 83, 17. 4. 2007):

Preferencialno poreklo – sporazumiPogoji za pridobitev porekla – seznam obdelav ali predelav (cenafranko tovarna - kalkulacija):

Preferencialno poreklo – nezadostna obdelava ali predelava

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu,člen 6 – nezadostni postopki obdelave ali predelave (UL EU L 54, 26. 2. 2013):

Preferencialno poreklo – nezadostna obdelava ali predelava

Nezadostna obdelava ali predelava (člen 47(2) DU – shema GSP Unije; člen7(3) Protokola o pravilih o poreklu in postopkih za pridobivanje porekla izsporazuma CETA; sporazum med EU in Japonsko – člen 3.4 Poglavja 3 (pravilao poreklu in postopki glede porekla); v protokolih o poreklu ni navedeno,kateri postopki se štejejo za preproste):

pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na izdelku, štejeza nezadostno, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na temizdelku v pogodbenici izvoznici (npr. drugi odstavek člena 6 Dodatka IRegionalne konvencije).

na splošno se postopki štejejo kot preprosti (in posledično nezadostni),kadar ne zahtevajo posebnih znanj niti strojev, naprav ali orodij, ki bi biliposebej izdelani ali nameščeni za izvajanje teh postopkov;

Preferencialno poreklo – kumulacijaSplošna toleranca) - Regionalna konvencija, člen 5 :

Preferencialno poreklo – kumulacija

Bilateralna kumulacija:

materiali s poreklom iz pogodbenice A, ki so v pogodbenici B nadalje obdelani,se štejejo za materiale s poreklom iz pogodbenice B, če so bili ti materiali vpogodbenici B več kot nezadostno (minimalno) obdelani ali predelani (ni treba,da so ti materiali deležni zadostne obdelave ali predelave);

Diagonalna kumulacija:

pravilo je enako kot pri bilateralni kumulaciji, s to razliko, da se diagonalnakumulacija uporablja med tremi ali več pogodbenicami (v bilateralno kumulacijo stavključeni samo dve pogodbenici).

diagonalna kumulacija se lahko uporablja le, če so pogodbenice, ki so vključene vpridobitev statusa izdelka s poreklom in pogodbenica namembnega kraja sklenilesporazume o prosti trgovini, ki vsebujejo enaka pravila o poreklu. Obvestila oizpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo diagonalne kumulacije so objavljena vUradnem listu EU (serija C), diagonalna kumulacija pa se lahko uporablja šele oddatuma, ki je naveden v obvestilu.

Preferencialno poreklo – diagonalna kumulacija

Regionalna konvencija in diagonalna kumulacija:

Regionalna konvencija o pan-evro-mediteranskih preferencialnih pravilih oporeklu je bila objavljena v UL EU L 54, z dne 26. 2. 2013;

pravila o poreklu blaga iz protokolov o poreklu blaga v veljavi med državamipan-evro-mediteranske kumulacije bodo postopoma nadomeščena s pravilio poreklu blaga iz Regionalne konvencije o pan-evro-mediteranskihpreferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki so identična sedanjim pan-evro-mediteranskim preferencialnim pravilom o poreklu blaga. DržaveZahodnega Balkana bodo / so preko Regionalne konvencije vključene vsistem pan-evro-mediteranske kumulacije porekla blaga.

Preferencialno poreklo – diagonalna kumulacijaRegionalna konvencija in diagonalna kumulacija:

zadnje obvestilo Komisije je bilo objavljeno dne 14. septembra 2018 v Uradnem listu EU C 325; v novo obvestilo Komisije sta v razpredelnico 1 (Poenostavljen pregled možnosti diagonalne

kumulacije v pan-evro-mediteranskem območju na dan 1. julij 2018) in razpredelnico 2(Začetek uporabe pravil o poreklu, ki določajo diagonalno kumulacijo v pan-evro-mediteranskem območju) dodani Gruzija in Ukrajina. Razpredelnici 1 in 2 po novem vključujetaEU, države EFTE, Ferske otoke, države, vključene v barcelonski proces, Turčijo, državezahodnega Balkana in države vzhodnega partnerstva (Moldavijo, Gruzijo in Ukrajino).

razpredelnica 1: informacija, ali se kumulacija lahko uporabi – če je možna kumulacija, se vrazpredelnici nahaja »X«, če se kumulacija ne more uporabiti, je polje prazno. Pri diagonalnikumulaciji, v kateri sodelujejo tri partnerice (A, B in C), je diagonalna kumulacija možna le, čese v poljih, ki se nanašajo na A-B, B-C in A-C, nahaja »X«. V poljih te razpredelnice se medTurčijo in državami zahodnega Balkana, z izjemo Kosova in Makedonije, nahaja (*), kiuporabnika napoti na razpredelnico 3, v kateri se nahajajo države, ki pripadajo sistemu SAPkumulacije, kar v praksi pomeni, da je možna diagonalna kumulacija samo za blago, ki gazajema carinska unija EU-Turčija. V okviru sistema SAP kumulacije (razpredelnica 3 obvestila) jemožna diagonalna kumulacija z izdelki, ki jih zajema carinska unije EU-Turčija, med vsemidržavami, navedenimi v tej razpredelnici, z izjemo kumulacije med Turčijo in Kosovom(kumulacija med Turčijo in Kosovom ni možna).


razpredelnica 2:

datum, pred katerim se ne nahaja „(C)“: vpisan datum pomeni, da je možna kumulacija vokviru starega sistema PEM kumulacije (stari PEM – kumulacija je možna, če: samo datum alidatum, pred katerim se nahaja C – eno ali drugo);

datum, pred katerim se nahaja „(C)“: začetek uporabe diagonalne kumulacije na podlagi člena3 Dodatka I h konvenciji (kumulacija porekla) oziroma začetek uporabe pravil iz konvencije;

Sklep št. 1/2018 Pododbora za carino EU-Ukrajina (uporablja se od 1.1.2019): Protokol I ksporazumu med EU in Ukrajino o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnegasodelovanja se nadomesti s pravili o poreklu iz Dodatka I in ustreznih določb Dodatka II kRegionalni konvenciji (UL EU L 20, z dne 23. 1. 2019).


Iz razpredelnice 2 so razvidne naslednje novosti: v trgovini med EU in Gruzijo so se 1. 6. 2018 pričela uporabljati pravila iz konvencije; 1. 5. 2018

so se pravila iz konvencije pričela uporabljati v trgovini med Švico (vključno z Lihtenštajnom) inGruzijo; v trgovini med Islandijo, Norveško in Gruzijo pa so se pravila iz konvencije pričelauporabljati 1. 9. 2017. To pomeni, da je od 1. 6. 2018 dalje možna diagonalna kumulacija medEU, državami EFTE in Gruzijo;

1. 10. 2017 so se pravila iz konvencije pričela uporabljati v trgovini med Turčijo in Ferskimiotoki;

pravila iz konvencije so se 1. 10. 2017 pričela uporabljati v trgovini med Turčijo in RepublikoMoldavijo, v trgovini med Turčijo in Makedonijo pa so se pravila iz konvencije pričelauporabljati 1. 8. 2018. Ta novost pomeni, da je od 1. 10. 2017 dalje možna diagonalnakumulacija med EU, Republiko Moldavijo, državami SAP (Albanija, Bosna in Hercegovina,Kosovo, Črna gora, Makedonija in Srbija) in Turčijo (ker Kosovo in Turčija nimata sporazuma,kumulacija med njima ni možna, prav tako pa ni možna kumulacija s turškimi kmetijskimiizdelki ter izdelki iz premoga in jekla ter kumulacija na ravni države zahodnega Balkana (razenMakedonije)-Turčija-Moldavija, ker se v trgovini med Turčijo na eni strani ter Albanijo, Bosnoin Hercegovino, Kosovom, Črno goro in Srbijo na drugi strani še niso pričela uporabljati pravilaiz konvencije in niso bile opravljene ustrezne prilagoditve pravil o poreklu za premog in jekloter kmetijske izdelke na ravni EU-Turčija).

Preferencialno poreklo – diagonalna kumulacija

Regionalna konvencija in diagonalna kumulacija:

v okviru SAP + kumulacije, ki bi omogočila diagonalno kumulacijo med EU, državamiSAP, državami EFTA in vsemi izdelki iz Turčije, diagonalna kumulacija še vedno nimogoča s Kosovom in vsemi izdelki iz Turčije (kumulacija je možna samo z blagom, kiga zajema carinska unija EU-Turčija na ravni EU-države SAP-Turčija).

za dokazovanje porekla blaga se v obstoječi SAP kumulaciji in novi SAP+ kumulacijiuporabljajo standardna dokazila o poreklu (potrdilo o gibanju blaga EUR.1, izjava oporeklu) na osnovi prehodnih določb sklepov o nadomestitvi sedanjih protokolov spravili iz konvencije, ki določajo, da kadar kumulacija vključuje le države EFTE,Ferske otoke, EU, Turčijo in udeleženke v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, jelahko dokazilo o poreklu potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu.

Carinske unije

EU ima carinske unije s tremi državami: Turčijo; San Marinom (predmet carinske

unije med EU in San Marinom je vseblago, razen izdelkov Evropskeskupnosti za premog in jeklo);

Andoro (predmet carinske unije medEU in Andoro je blago iz poglavij od25 do 97 HS).

Trgovanje z blagom znotraj carinskihunij ne temelji na statusu blaga sporeklom, ampak na statusu blaga vprostem prometu. Vendar vsi izdelki nesodijo v okvir carinskih unij, temvečostajajo predmet preferencialnetrgovine, ki temelji na statusu blaga sporeklom.

Carinske unije

Blago je v prostem prometu v carinski uniji, če:

je bilo v celoti pridobljeno v carinski uniji, ali

je bilo v carinski uniji sproščeno v prosti promet potem, ko je bilo uvoženo iz držav ali ozemelj zunajtega območja (kar pomeni, da morajo biti za toblago plačane carine pri uvozu v carinsko unijo indajatve z enakim učinkom),

pridobljeno ali izdelano v carinski uniji, bodisiizključno iz blaga iz druge alineje bodisi iz blaga izprve in druge alineje.

Carinska unija med EU in Turčijo

EU ima s Turčijo sklenjena dva sporazuma:

Sporazum med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter Republiko Turčijo o trgovini z izdelki, zajetimi s

Pogodbo o ustanovitvi Skupnosti za premog in jeklo (Protokol 1 o opredelitvi pojma »izdelki s poreklom« in

načinih upravnega sodelovanja; Uradni list EU L 143, z dne 6. 6. 2009);

sporazum v zvezi s trgovinskim režimom za kmetijske izdelke (Sklep št. 1/98 Pridružitvenega sveta ES-

Turčija, z dne 25. februarja 1998, o trgovinskem režimu za kmetijske izdelke; Protokol št. 3 o opredelitvi

pojma »izdelki s poreklom« in načinih upravnega sodelovanja; Uradni list EU L 86, z dne 20. 3. 1998).

Vsi ostali izdelki pa so predmet carinske unije med EU in Turčijo.

Predmet carinske unije med EU in Turčijo so:

industrijski izdelki (razen izdelkov Evropske skupnosti za premog in jeklo);

predelani kmetijski izdelki (izdelki, ki niso zajeti v Prilogi I Amsterdamske pogodbe).

Izdelki, ki niso predmet carinske unije med EU in Turčijo so iz stare SAP kumulacije (razpredelnica 3; obvestilo

Komisije – UL EU C 325, z dne 14. 9. 2018) izključeni.


Pravna podlaga:

Sklep št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES–Turčija z dne 26.septembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Sklepa št. 1/95Pridružitvenega sveta ES–Turčija (UL EU L 265, 26.9.2006);

dokazilo o statusu blaga v prostem prometu je potrdilo o gibanju blagaA.TR. Izdajanje potrdil o gibanju blaga A.TR, ki se uporabljajo kotdokumentarno dokazilo pri blagovni menjavi v carinski uniji EU-Turčija,je predpisano v Sklepu št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES –Turčija (UL EU L 265, z dne 26. 9. 2006). Potrdilo o gibanju blaga A.TRni dokazilo o poreklu blaga.

za namene kumulacije se lahko sestavi izjava dobavitelja (vzorca izjavdobavitelja sta v Prilogi V in Prilogi VI Sklepa št. 1/2006 Odbora zacarinsko sodelovanje ES-Turčija).


Sklep št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES–Turčija (UL EU L 265, 26. 9.

2006); poenostavljen postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga A.TR (11(5)

člen):

Carinska unija med EU in TurčijoIzjava izvoznika:

ni jasno, katero poreklo (preferencialno, nepreferencialno);

ni pravne podlage, da bi v EU potrjevali tak dokument (dokument je brezvrednosti);

sprejemljivo, če bi bilo jasno navedeno, da gre za izjavo v zvezi znepreferencialnim poreklom (protidamping v Turčiji);

lahko pa se sestavi izjava dobavitelja.

Preferencialno poreklo – notranji trg EU

velja prost pretok blaga in storitevter odprava carinskih postopkov;

če ima blago preferencialno porekloin je na notranjem trgu EU večkratprodano, mora za dokazovanjeporekla blaga vsakokratni dobaviteljsestaviti izjavo dobavitelja;

Za dokazovanje preferencialnegaporekla blaga se na notranjem trgu EUuporablja izjava dobavitelja.


Zakonodaja:

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 – členi od 61 do 66 ter priloge 22-15,22-16, 22-17 in 22-18 (vzorci izjav)

Na notranjem trgu EU se za dokazovanje porekla blaga uporabljajo štiri različne izjavedobavitelja:

izjava dobavitelja za izdelke s statusom preferencialnega porekla, katere vzorec je vPrilogi 22-15 izvedbene uredbe (sestavi se za vsako pošiljko blaga posebej);

dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke s statusom preferencialnega porekla (sestavise, kot je določeno v Prilogi 22-16 izvedbene uredbe), ki se sestavi za določenočasovno obdobje;

izjava dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla (vzorec je vPrilogi 22-17 izvedbene uredbe) – sestavi se za vsako pošiljko blaga posebej;

dolgoročna izjava dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla,ki se sestavi za določeno časovno obdobje (vzorec je v Prilogi 22-18 izvedbeneuredbe).


Izjavi dobavitelja za izdelke s statusom preferencialnega porekla se uporabljata zaizdelke, ki imajo status preferencialnega porekla.

Izjavi dobavitelja za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla se uporabljataza izdelke, ki še nimajo statusa preferencialnega porekla, je pa v EU že bila na tehizdelkih brez porekla opravljena kakšna faza obdelave ali predelave (vendar izdelki nisopridobili statusa preferencialnega porekla), ki je pogoj za pridobitev preferencialnegaporekla. Ti dve vrsti izjave dobavitelja se uporabljata za namene polne kumulacije nanotranjem trgu EU. Polna kumulacija je najvišja oblika kumulacije. Omogoča, da se priugotavljanju porekla končnega izdelka takrat, ko so pri izdelavi določenega izdelkauporabljeni materiali brez porekla, lahko seštevajo vsi postopki obdelave ali predelave,opravljeni na materialih brez porekla.


Kratkoročni izjavi dobavitelja se sestavita za vsako pošiljko blaga posebej. Dobaviteljtakšno izjavo vključi v trgovinski račun za navedeno pošiljko, na dobavnico ali na katerikoli drug trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje blago v pošiljki, da ga jemogoče prepoznati. To pomeni, da je izjava dobavitelja sestavni del trgovinskegaračuna, dobavnice ali katerega koli drugega trgovinskega dokumenta. Izjava dobaviteljase običajno sestavi v jeziku, v katerem je napisan račun, dobavnica ali trgovinskidokument. Dobavitelj lahko predloži izjavo kadar koli, tudi po tem, ko je bilo blagodobavljeno.

Kljub temu se izjava dobavitelja lahko sprejme tudi, če je sestavljena samostojno(ločeno) in ni del trgovinskega dokumenta, vendar mora takšna samostojna izjavavsebovati vse podatke o družbi, ki je sestavila izjavo, v njej pa mora biti navedeno tudisklicevanje na trgovinski dokument, na katerega se izjava nanaša, ta trgovinskidokument pa mora biti k izjavi tudi priložen oziroma mora biti na razpolago carinskimorganom.

Preferencialno poreklo – notranji trg EUSprememba člena 62 IU (Dolgoročna izjava dobavitelja) – Izvedbena uredba Komisije(EU) 2017/989, ki je začela veljati 14. 6. 2017;Dolgoročna izjava dobavitelja se lahko sestavi za največ 12 mesecev pred datumomizdaje izjave.


Dolgoročna izjava dobavitelja:

izjava dobavitelja je bila sestavljena 23. 12. 2018 za obdobje veljavnosti 2 let: zablago, poslano v obdobju od 24. 12. 2017 do 23. 12. 2019;

kaj storiti v primeru sprememb? – 1. 2. 2019 bo začel veljati Sporazum ogospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko; kupec kupuje izdelke, ki nisonavedeni v izjavi dobavitelja;

dve možnosti (če so izpolnjena pravila o poreklu):

na že sestavljeno dolgoročno izjavo dobavitelja se lahko dopiše Japonska ali blago, kiv že sestavljeni izjavi dobavitelja ni navedeno, poleg dopisa(-ov) dobavitelj odtisnesvoj žig in se podpiše, ali

se sestavi nova (še ena) dolgoročna izjava dobavitelja samo za Japonsko in/ali samoza blago, ki v že sestavljeni izjavi dobavitelja ni navedeno.


Turčija - dolgoročna izjava dobavitelja (obrazec je v Prilogi VI Sklepa št. 1/2006Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija; UL EU L 265/26. 9. 2006):


Sestavljanje izjav dobavitelja:

Vzorci izjav dobavitelja so v prilogah 22-15, 22-16, 22-17 in 22-18 IU. Izjava dobaviteljamora biti sestavljena v skladu z opombami, vendar opomb ni treba navajati v izjavi.

V zvezi s sestavljanjem izjav dobavitelja je treba poudariti, da ni več določeno, da moraimeti izjava dobavitelja izvirni lastnoročni podpis dobavitelja. V 63(3) členu izvedbeneuredbe Komisije (EU) 2015/2447 je določeno, da ima izjava dobavitelja lastnoročnipodpis dobavitelja (brez izraza „izvirni“). To pomeni, da ni več nujno, da dobaviteljdostavi kupcu originalno izjavo dobavitelja – dobavitelj lahko pošlje kupcu podpisanoizjavo dobavitelja npr. po elektronski pošti v pdf obliki. Dodano je tudi, da v primerih,ko sta tako izjava dobavitelja kot tudi račun pripravljena v elektronski obliki, se lahkoelektronsko overita. Še vedno velja, da se lahko dobavitelj izvozniku ali gospodarskemusubjektu pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo dobavitelja, pokateri ga je mogoče identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.


Turčija – člen 48(2) Sklepa št. 1/2006 Odbora za carinsko sodelovanje ES-Turčija; ULEU L 265/26. 9. 2006):


Podpis dobavitelja:

V skladu s 63(3) členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 se podpisdolgoročne izjave dobavitelja ne zahteva v naslednjih dveh primerih: izjava je elektronsko overjena (dogovor med dobaviteljem in kupcem), ali dobavitelj da kupcu pisno zavezo, da sprejema polno odgovornost za vsako

izjavo dobavitelja, po kateri ga je mogoče identificirati, kot da jo je lastnoročnopodpisal.


Podpis dobavitelja:

V dolgoročnih izjavah dobavitelja, ki niso podpisane, je navedeno, da soizdelane elektronsko in da zato niso podpisane ter da so veljavne brezpodpisa v skladu s členom 63(3) Izvedbene uredbe Komisije(EU)2015/2447. Iz navedenega izhaja, da gre za poslovni odnos medkupcem in dobaviteljem oziroma dogovor med kupcem in dobavitelji. Vpriloženih izjavah dobavitelja je ključna navedba, da so veljavne brezpodpisa v skladu s členom 63(3) Izvedbene uredbe Komisije(EU)2015/2447 (to pomeni, da dobavitelji prevzemajo polnoodgovornost, kot da bi bile podpisane). Izjave dobavitelja so sestavljene vskladu z zakonodajo oz. se lahko sprejmejo.


Izjava dobavitelja - kumulacija:

Besedilo je obvezni sestavni del vsake izjave, vendar se izpolni/označi samo v primeru,ko gre za izvoz v države PEM sistema (npr. ni treba izpolniti/označiti, ko ima blagopreferencialno EU poreklo za namene izvoza v Korejo, Čile, Peru, Mehiko, Kanado, itd..).

Preferencialno poreklo – notranji trg EUIzjava dobavitelja - kumulacija:

Kdaj se v izjavi dobavitelja označi, ali se je kumulacija uporabila oz. da se kumulacija niuporabila?

informacija glede uporabe/neuporabe kumulacije je potrebna, če bo blago izvoženov eno izmed držav, za katero se uporablja pan-evro-mediteranska kumulacija porekla(širša PEM kumulacija, ki vključuje tudi države zahodnega Balkana). To konkretnopomeni, da če je v izjavi dobavitelja navedeno, da se je kumulacija uporabila npr. zMakedonijo, blago ne izpolnjuje pravil o poreklu, ki urejajo preferencialno trgovino znpr. Egiptom (torej se v izjavi dobavitelja ne more navesti, da blago izpolnjuje pravilao poreklu za namene izvoza v Egipt), saj Makedonija nima sporazuma z Egiptom inposledično ne uporablja pravil o poreklu iz PEM konvencije z Egiptom (pogojidentičnosti pravil o poreklu ni izpolnjen).

če so bili pri izdelavi blaga, za katerega je sestavljena izjava dobavitelja, uporabljenimateriali brez porekla, in so za to blago izpolnjena pravila iz seznama obdelav alipredelav iz sporazuma med EU in tisto državo, kamor bo blago izvoženo, velja, da sekumulacija ni uporabila. Enako velja tudi v primeru, ko je bilo blago v celotipridobljeno.


Smernice v zvezi z izjavo dobavitelja (pripravila jih je projektna skupina na nivoju EU;objavljene na spletni strani EK – DG TAXUD):

Iz vsebine smernic velja poudariti naslednje:

dobavitelj nima pravne obveze, da sestavi izjavo dobavitelja; dobavitelj je oseba, ki ima nadzor in znanje o statusu porekla izdelkov, ki se

dobavijo; uporaba oznak za države iz Uredbe (EU) št. 1106/2012; v Prilogi k Uredbi Komisije

(EU) št. 1106/2012 je za Srbijo navedena oznaka XS. Ne glede na navedeno, se vizjavi dobavitelja lahko navede za Srbijo tako oznaka XS kot tudi RS – v obehprimerih je izjava dobavitelja veljavna. Enako velja za Kosovo: v Prilogi k UredbiKomisije (EU) št. 1106/2012 je za Kosovo navedena oznaka XK, vendar je izjavadobavitelja veljavna ne glede na to, ali je v njej navedena oznaka XK, ali KO;

okrajšave za skupine držav oziroma ozemelj so dovoljene (npr. SADC, OCT, MAR); navedba pravne osnove v izjavi dobavitelja ni potrebna; dolgoročna izjava dobavitelja je veljavna za vse blago, navedeno v izjavi, ki je

poslano v obdobju, določenem v tej izjavi dobavitelja.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi ukrepi, ki jih je EU enostransko sprejela za

določene države ali ozemlja; izdelki so lahko upravičeni do

preferencialne obravnave samo pri uvozuv EU, če se izvažajo iz teh držav aliozemelj, medtem, ko to v obratni smerine velja: ti ukrepi ne prinašajo nobenihtrgovinskih ugodnosti, če se izdelki spreferencialnim EU poreklom uvozijo v tedržave oziroma ozemlja.

Dokazila o preferencialnem poreklublaga se za izvoz v te države ali ozemljav EU izdajajo samo za namenebilateralne kumulacije, torej v primerih,ko bi bili ti izdelki nadalje obdelani alipredelani v eni izmed teh držav aliozemelj in ponovno uvoženi v EU.

Evropska unija je enostransko sprejela preferencialne tarifneukrepe za nekatere države, in sicer:

SSP – splošni sistem preferencialov (po 1. 1. 2019 je 71držav upravičenk do GSP);

čezmorske države in ozemlja – 21 držav (seznam držav inozemelj je naveden v Prilogi II k Pogodbi o delovanjuEvropske unije; UL EU C 202, z dne 7. 6. 2016);

avtonomni režim za države zahodnega Balkana (Kosovo,Albanija, Makedonija, Črna gora, Bosna in Hercegovina terSrbija), za afriške, karibske in pacifiške države, Ceuto inMellilo ter Ukrajino.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi

Pravila o preferencialnem poreklu:

splošni sistem preferencialov: delegirana uredba (členi od 41 do 58), izvedbena uredba(členi od 70 do 112);

države zahodnega Balkana: delegirana uredba (členi od 59 do 70), izvedbena uredba(členi od 113 do 126);

čezmorske države in ozemlja: Priloga VI Sklepa o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj(UL EU L 344, z dne 19. 12. 2013);

afriške, karibske in pacifiške države: Priloga II Uredbe (EU) 2016/1076 Evropskegaparlamenta in Sveta o uporabi režimov za izdelke s poreklom iz nekaterih držav iz skupineafriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo alivodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu (prenovitev) (UL EU L 185,z dne 8. 7. 2016);

Ceuta in Melilla: Poglavje II Uredbe Sveta (ES) št. 82/2001 o opredelitvi pojma »izdelki sporeklom« in načinih upravnega sodelovanja v trgovanju med carinskim območjemSkupnosti in Ceuto in Melillo (UL EU L 20, z dne 20. 1. 2001);

začasni avtonomni trgovinski ukrepi za Ukrajino: Protokol I k Sporazumu o opredelitvipojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja (UL EU L 161, 29. 5. 2014).


Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije:

trgovinske določbe: Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ouporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi uredbe Sveta (ES) št.732/2008 (pričetek uporabe s 1.1.2014). Ugodnosti tarifnih preferencialov uživajonaslednje države:

države upravičenke do splošnega režima, ki so navedene v Prilogi II uredbe št.978/2012 (dajatve: člen 7 uredbe); po 1. 1. 2019 – 71 držav upravičenk (71 – 8 – 48= 15 držav, ki dejansko koristi splošni režim, saj je le-ta najmanj ugoden);

države upravičenke do posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj indobro upravljanje (GSP+), ki so navedene v Prilogi III uredbe št. 978/2012 (dajatve:člen 12 uredbe); 8 držav upravičenk;

države upravičenke do posebnega režima za najmanj razvite države (vse razenorožja (EBA)), ki so navedene v Prilogi IV uredbe št. 978/2012 (dajatve: člen 18uredbe); 48 držav upravičenk.


Shema GSP Unije; dokazila o poreklu – do začetka uporabe sistema REX:

izvoz iz držav upravičenk do GSP v EU: za dokazovanje porekla lahko pristojni organi v državah upravičenkahizdajo potrdilo o poreklu obrazec A (FORM A; obrazec potrdila je v Prilogi 22-08 izvedbene uredbe), izvoznikpa lahko da izjavo na računu za pošiljke v vrednosti do 6 000 EUR (samo v angleškem, francoskem inšpanskem jeziku; besedilo izjave je v Prilogi 22-09 izvedbene uredbe). Če je država priznana ali ponovnopriznana kot država upravičenka v zvezi z izdelki iz Uredbe (EU) 978/2012, je blago s poreklom iz te državeupravičeno do ugodnosti splošnega sistema preferencialov – preferencialne obravnave;

izvoz iz EU v države upravičenke: carinski organi smo lahko do 31. 12. 2017 izdajali potrdila o gibanju blagaEUR. 1 (obrazec je v Prilogi 22-10 izvedbene uredbe), prav tako so lahko samo še do 31. 12. 2017pooblaščeni izvozniki, ki še niso bili registrirani, sestavljali izjave na računu za pošiljke v vrednosti nad 6 000EUR; za izdelke s poreklom, ki se nahajajo v pošiljki, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR, somorali izvozniki iz EU od 1. 1. 2017 dalje sestaviti navedbo o poreklu (besedilo navedbe o poreklu je v Prilogi22-07 izvedbene uredbe). Od 1. 1. 2018 dalje se v EU lahko sestavijo le navedbe o poreklu (konecprehodnega obdobja v EU: 31. 12. 2017). Dokazila o poreklu se izdajajo samo za namene bilateralnekumulacije (če bi bili ti izdelki nadalje obdelani ali predelani v eni izmed držav upravičenk in ponovnouvoženi v EU);


Shema GSP Unije; dokazila o poreklu – izdajanje nadomestnih potrdil o poreklu obrazec A v EU:

carinski organi držav članic EU od 1. 1. 2018 dalje ne morejo več izdajati nadomestnih potrdil o porekluobrazec A za namene prepošiljanja blaga v druge države članice EU: preferencialna obravnava se v primerupredložitve nadomestnega potrdila obrazec A, izdanega v EU 1. 1. 2018 ali po tem datumu, ne more odobriti(za namene uporabe tarifnih preferencialov mora prepošiljatelj iz EU sestaviti nadomestno navedbo oporeklu - člen 85, točki (3) in (5) IU).

do pričetka veljavnosti novega sporazuma s 1.2.2019 v obliki izmenjave pisem med EU, Švico in Norveško,države članice EU niso smele sprejemati nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih na Norveškem ali vŠvici, morale pa so sprejemati nadomestna potrdila o poreklu obrazec A, izdana v Švici ali na Norveškem nadan 1.1.2017 ali po tem datumu. Enako sta tudi Švica in Norveška sprejemali nadomestna potrdila o porekluobrazec A, izdana v EU, nista pa smeli sprejemati nadomestnih navedb o poreklu, sestavljenih v Uniji, vse douveljavitve novega sporazuma v obliki izmenjave pisem med EU, Švico in Norveško s 1.2.2019;

Sporazum v obliki izmenjave pisem (UL EU L 24, z dne 28. 1. 2019): iz pojasnila EK izhaja, da je možno donadaljnjega še izdajati nadomestne obrazce A vse do konca prehodnega obdobja (do 31.6.2020) in sicer vdoločenih redkih primerih iz prakse, če bodo izpolnjeni pogoji iz EU zakonodaje in izmenjave pisem, se pabodo vsekakor sprejemale nadomestne navedbe o poreklu sestavljene na Norveškem in v Švici ob uvozu vEU ter nadomestne navedbe o poreklu sestavljene v EU ob izvozu na Norveško in v Švico na podlagiizmenjave pisem s 1.2.2019.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije; besedilo izjave na računu – Priloga 22-09 IU:

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije – sistem REX:

pravila: členi od 70 do 112 izvedbene uredbe; sistem samopotrjevanja porekla blaga: izvozniki sami (in ne carinski organi) sestavljajo dokazila

o poreklu; začetek registracije izvoznikov v EU: 1. 1. 2017; začetek registracije izvoznikov v državah upravičenkah do GSP (71 držav): 1. 1. 2017, 1. 1. 2018

ali 1. 1. 2019; pooblaščeni izvozniki iz EU niso avtomatično tudi registrirani izvozniki; ZAHTEVEK ZA REGISTRACIJO IZVOZNIKA za namen registracije izvoznikov v državah članicah EU:

Priloga 22-06A (Zahtevek za registracijo izvoznika za namen registracije izvoznikov v državahčlanicah – priloga se uporablja v državah članicah EU), Prilogo 22-06 uporabljajo državeupravičenke do GSP - Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/604 o spremembi Izvedbeneuredbe Komisije (EU) 2015/2447, ki je začela veljati 21. 4. 2018;

uporaba sistema REX: sporazumi o prosti trgovini s tretjimi državami, v katerih je določeno, dalahko dokument o poreklu izpolni izvoznik v skladu z zadevno zakonodajo Unije (sistem REX seže uporablja v okviru sporazuma CETA med EU in Kanado; sistem REX pa se bo uporabljal tudi vokviru nekaterih bodočih sporazumov, npr. v okviru sporazuma med EU in Japonsko s 1.2.2019,EU ter Vietnamom; uporabljal pa se bo tudi v okviru nekaterih avtonomnih režimov, npr. vokviru Čezmorskih držav in ozemelj je predviden začetek uporabe sistema REX v letu 2020).

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije – sistem REX – prehodno obdobje:

dokazilo o poreklu = navedba o poreklu: če vrednost izdelkov v pošiljki ne presega 6000 EUR, lahko navedbo o poreklu sestavi izvoznik, ne glede na to, ali je registriranali ne; če vrednost izdelkov v pošiljki presega 6 000 EUR, navedbo o poreklu lahkosestavi samo registrirani izvoznik;

splošne določbe o navedbi o poreklu so opredeljene v členu 92 izvedbene uredbe.Navedba o poreklu se sestavi, kot je določeno v Prilogi 22-07 izvedbene uredbe (vangleškem, francoskem ali španskem jeziku). Lahko je sestavljena na katerem kolitrgovinskem dokumentu, na podlagi katerega je mogoče prepoznati zadevnegaizvoznika in vpleteno blago. Izvozniku ni treba podpisovati navedbe o poreklu.

ker se za navedbo o poreklu v okviru sistema REX ne zahteva podpis izvoznika, zaodobritev tarifnih preferencialov zadostuje, da je k deklaraciji priložena fotokopijadokumenta, na katerem je navedba o poreklu (npr. dokument, na katerem jenavedba o poreklu, je lahko poslan po elektronski pošti v pdf obliki). K deklaraciji zasprostitev v prosti promet ni potrebno prilagati navedbe o poreklu v izvirniku.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije (sistem REX) – navedba o poreklu:

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije – sistem REX - države upravičenke do GSP:

države upravičenke do GSP: so/bodo postopno začele uporabljati sistem REX; vse državeupravičenke začnejo uporabljati sistem REX najpozneje 30. junija 2020;

če država upravičenka ni mogla začeti z registracijo 1.1.2017, je lahko do 1. 7. 2016 EK pisnoobvestila, da bo odložila registracijo izvoznikov do 1.1.2018 ali 1.1.2019;

v obdobju 12 mesecev po datumu, ko država upravičenka začne registracijo izvoznikov, pristojniorgani te države upravičenke še naprej lahko izdajajo potrdila o poreklu - obrazec A (FORM A) –na zahtevo izvoznikov, ki še niso registrirani v času, ko se zahteva izdaja potrdila o poreklu(obdobje 12 mesecev se lahko na podlagi zaprosila podaljša še za največ 6 mesecev, če imajopristojni organi države upravičenke težave z dokončanjem postopka registracije v rokudvanajstih mesecev);

izdana potrdila o poreklu obrazec A so v EU sprejemljiva kot dokazila o poreklu, če so izdanapred datumom registracije zadevnega izvoznika;

izvozniki iz držav upravičenk, registrirani ali ne, sestavljajo navedbe o poreklu za pošiljke vvrednosti do 6 000 EUR, od dneva, po katerem namerava država upravičenka začeti registracijoizvoznikov;

izvozniki iz držav upravičenk po registraciji sestavljajo navedbe o poreklu za pošiljke v vrednostinad 6 000 EUR, in sicer od datuma začetka veljavnosti njihove registracije.


Shema GSP Unije – sistem REX:

od 1. 1. 2017 dalje je mogoče preverjati številke registriranih izvoznikov neposredno na naslednji spletni povezavi: http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/eos/rex_home.jsp?Lang=en;

registracija je veljavna od dne, na katerega pristojni organi države upravičenke alicarinski organi države članice prejmejo popoln zahtevek za registracijo (izpolnjen invložen zahtevek iz Priloge 22-06 ali Priloge 22-06A izvedbene uredbe; Prilogo 22-06uporabljajo države upravičenkah do GSP, Prilogo 22-06A pa države članice EU);

uvozniki iz EU morajo vedno na tej spletni strani preveriti veljavnost registracijeizvoznika, od katerega so prejeli navedbo o poreklu, kajti navedba o poreklu jeveljavna le, če je bila sestavljena v času, ko je bila registracija izvoznika, ki je sestavilnavedbo o poreklu, veljavna. Navedba o poreklu, ki jo je sestavil izvoznik, čigarregistracija je bila razveljavljena, je sprejemljiva, če je bila sestavljena predrazveljavitvijo.

http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds2/eos/rex_home.jsp?Lang=en


Shema GSP Unije – sistem REX:

spletna stran EK: https://ec.europa.eu/taxation_customs/registered-exporter-system_en - vse države upravičenke do GSP so razvrščene v tri skupine po kriterijuzačetka uporabe sistema REX: od 1. 1. 2017, od 1. 1. 2018 ali od 1. 1. 2019.

v prvi skupini (uporaba REX sistema od 1. 1. 2017) je navedenih 35 držav upravičenkdo GSP, ki niso pisno obvestile EK, da bodo odložile registracijo izvoznikov ali pa soneposredno potrdile, da bodo uporabljale sistem REX od 1. 1. 2017. Šteje se, da se jeza teh 35 držav upravičenk začel uporabljati sistem REX 1. 1. 2017;

v drugi in tretji skupini (uporaba sistema REX od 1. 1. 2018 oziroma od 1. 1. 2019) sonavedene države upravičenke do GSP, ki so EK obvestile, da bodo začele uporabljatisistem REX kasneje, in ne 1. 1. 2017;

na spletni strani se nahaja razpredelnica, ki jo EK posodablja.

https://ec.europa.eu/taxation_customs/registered-exporter-system_en


Shema GSP Unije (sistem REX) – tri skupine držav:


Shema GSP Unije (sistem REX) – razpredelnica:

1. Skupina = 35 držav:

za to skupino držav se je prehodno obdobje zaključilo 31. 12. 2017 oziroma, če jedržava upravičenka zaprosila za podaljšanje se je prehodno obdobje zaključilo 30. 6.2018;

države iz te skupine, ki so dejansko že začele uporabljati sistem REX, prehodnoobdobje pa se je za te države zaključilo 31. 12. 2017 ali 30. 6. 2018: to pomeni, da sepri uvozu iz teh držav lahko odobrijo tarifni preferenciali le na osnovi navedbe oporeklu oziroma potrdila o poreklu obrazec A, če je bilo potrdilo izdano v tehdržavah 31. 12. 2017 / 30. 6. 2018 ali pred tem datumom. Tarifni preferencial sezavrne, če je za dokazovanje porekla k deklaraciji priloženo potrdilo o porekluobrazec A, izdano v teh državah 1. 1. 2018 / 1. 7. 2018 ali kasneje in tudi, če je zapošiljke v vrednosti do 6 000 € sestavljena izjava na računu (besedilo izjave naračunu je Prilogi 22-09 izvedbene uredbe) in ne navedba o poreklu.


Shema GSP Unije (sistem REX) – razpredelnica:

1 + 2. skupina držav:

države, ki trenutno ne morejo koristiti ugodnosti tarifnih preferencialov na podlagisheme GSP Unije: prehodno obdobje se je zanje zaključilo 31. 12. 2017 / 30. 6. 2018/ 31. 12. 2018 (pristojni organi po koncu prehodnega obdobja ne morejo več izdajatipotrdil o poreklu obrazec A, enako izvozniki ne smejo dajati izjav na računu zapošiljke do 6000 EUR), poleg tega pa te države niso izpolnile predpogojev iz členov70 in 72 izvedbene uredbe, kar pomeni, da se sistem REX ne more uporabljati (vrazpredelnici so to države, kjer je navedeno, da se sistem REX še ne uporablja,prehodno obdobje pa je že zaključeno). Če želi ena izmed teh držav ponovnokoristiti ugodnosti tarifnih preferencialov, lahko:

- izpolni predpogoja iz členov 70 in 72 izvedbene uredbe in začne uporabljati sistemREX.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije (sistem REX) – prehodno obdobje za države upravičenke doGSP:

To v praksi pomeni, da se pri uvozu iz držav upravičenk do GSP, ki so dejansko že začeleuporabljati sistem REX, lahko odobrijo tarifni preferenciali le:

če je k deklaraciji priloženo potrdilo o poreklu obrazec A (uvoz iz 1. skupine držav: samo, če jebilo izdano do 31. 12. 2017 oziroma do 30. 6. 2018 v primeru uvoza iz držav upravičenk, ki sozaprosile za podaljšanje prehodnega obdobja; uvoz iz 2. skupine držav: samo, če je bilo izdanodo 31. 12. 2018 oziroma če bo izdano do 30. 6. 2019 v primeru uvoza iz držav upravičenk, kiso/bodo zaprosile za podaljšanje prehodnega obdobja; uvoz iz 3. skupine držav: le za pošiljke vvrednosti nad 6 000 EUR (za pošiljke v vrednosti do 6 000 EUR izvoznik sestavi navedbo oporeklu), če izvoznik še ni registriran (registriranemu izvozniku v teh državah upravičenkahpristojni organi ne smejo več izdati potrdila o poreklu obrazec A - po registraciji mora izvozniksestaviti navedbo poreklu), če bo izdano do 31.12.2019 oziroma če bo izdano do 30.6.2020 vprimeru uvoza iz držav upravičenk, ki so/bodo zaprosile za podaljšanje prehodnega obdobja.

če je za izdelke sestavljena navedba o poreklu (uvoz iz 1,2,3. skupine držav) - za pošiljke vvrednosti do 6 000 EUR mora biti sestavljena navedba o poreklu (ne more se sestaviti izjave naračunu ali izdati obrazec A v primeru GSP države, za katero je že zaključeno prehodnoobdobje), za pošiljke v vrednosti nad 6 000 EUR pa lahko navedbo o poreklu sestavi leregistrirani izvoznik.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije (sistem REX) – prehodno obdobje za države upravičenke do GSP:

Pri uvozu izdelkov iz držav upravičenk do GSP, ki so dejansko že začele uporabljati sistem REX, je treba biti priodobritvi tarifnih preferencialov še posebej pozoren:

prvič zaradi konca prehodnega obdobja, in drugič zaradi podobnosti med izjavo na računu in navedbo o poreklu. Izjavo na računu za pošiljke do

vrednosti 6 000 EUR lahko sestavijo le izvozniki v državah upravičenkah do GSP, ki dejansko še niso začeleuporabljati sistema REX in se prehodno obdobje še ni končalo (to so države iz 2. skupine držav, ki dejanskoše niso začele uporabljati sistema REX in so zaprosile za podaljšanje prehodnega obdobja do 30. 6. 2019 invse države iz 3. skupine držav, ki dejansko še niso začele uporabljati sistema REX) - izjave na računu zapošiljke do vrednosti 6 000 EUR se torej ne smejo več sestaviti v vseh državah upravičenkah do GSP iz 1.skupine, ker je konec prehodnega obdobja, v državah upravičenkah iz 2. skupine držav, za katere se jeprehodno obdobje že zaključilo ali se prehodno obdobje še ni zaključilo, vendar se dejansko uporablja sistemREX ter v tistih državah iz 3. skupine držav, ki so dejansko že začele uporabljati sistem REX (besedilo izjave naračunu je v Prilogi 22-09 izvedbene uredbe). Uporaba navedbe o poreklu za pošiljke v vrednosti do 6000 EURje torej obvezna (izjema so države, ki trenutno ne morejo koristiti ugodnosti tarifnih preferencialov napodlagi sheme GSP Unije) za izvoznike iz vseh držav upravičenk iz prve skupine in tiste države iz druge intretje skupine, ki so dejansko že začele uporabljati sistem REX. Enako je uporaba navedbe o poreklu nad 6000 EUR obvezna (izjema so države, ki trenutno ne morejo koristiti ugodnosti tarifnih preferencialov napodlagi sheme GSP Unije) za vse države iz 1. skupine in tiste države iz druge in tretje skupine, ki so dejanskože začele uporabljati sistem REX, pod pogojem, da je izvoznik že registriran (besedilo navedbe o poreklu je vPrilogi 22-07 izvedbene uredbe). Razlika med besediloma izjave na računu in navedbe o poreklu je samo vtem, da je pri navedbi o poreklu treba tudi navesti, na podlagi katerih kriterijev je blago pridobilo poreklo inda navedb ni potrebno lastnoročno podpisovati.

Preferencialno poreklo – avtonomni režimi Shema GSP Unije (sistem REX) – zavrnitev odobritve tarifnih preferencialov (člen 107 IU):

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko

UL EU L 330, 27. 12. 2018 Pravila o poreklu in postopki glede

porekla, ki so del Sporazuma ogospodarskem partnerstvu med EU inJaponsko, so določena v Poglavju 3 ter vPrilogah in Dodatku k Poglavju 3 (trijeOddelki, šest Prilog in en Dodatek)

Sporazum bo začel veljati 1. 2. 2019

Pravila o poreklu in postopki glede poreklase razlikujejo od pravil o poreklu, ki so vveljavi med državami oz. skupinami držav, skaterimi je EU že sklenila sporazume oprosti trgovini.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – znižanje ali odprava carin

Poglavje 2 sporazuma, člen 2.4 in odstavek 1 člena 2.8: če v sporazumu ni določenodrugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carinske dajatve na blago s poreklom izdruge pogodbenice v skladu s Prilogo 2-A (odprava in znižanje tarif);

Del 1 Priloge 2-A (splošne opombe): vsaka od pogodbenic na dan začetka veljavnostisporazuma v celoti odpravi carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice, če tapriloga (Priloga 2-A) ne določa drugače;

Del 2 Priloge 2-A: znižanje ali odprava carin – EU (Oddelek A: opombe, Oddelek B:seznam za EU - tabela);

Del 3 Priloge 2-A: znižanje ali odprava carin – Japonska (Oddelek A: opombe, OddelekD: seznam za Japonsko – tabela);

vse tarifne postavke, ki niso posebej navedene v seznamu za EU ali Japonsko: prostocarinskih dajatev z dnem začetka uporabe sporazuma.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – pridobitev statusa poreklaEvropska komisija je v zvezi z izvajanjem pravil o poreklu iz sporazuma med EU in Japonsko pripravilasmernice (v angleškem jeziku) in jih objavila na svoji spletni strani:https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/international-affairs/international-customs-cooperation-mutual-administrative-assistance-agreements/japan_en

Pridobitev statusa porekla:

v celoti pridobljeni ali izdelani izdelki (člen 3.3 Poglavja 3); izdelki, izdelani izključno iz materialov s poreklom iz druge pogodbenice; akumulacija porekla (člen 3.5 Poglavja 3): bilateralna ali dvostranska kumulacija (izdelek, ki ima status izdelka s poreklom iz pogodbenice, se šteje

za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice, kadar se uporablja kot material pri izdelavi drugega izdelkav tej drugi pogodbenici, pod pogojem, da izdelava, ki se opravlja v drugi pogodbenici, presega enega aliveč postopkov iz člena 3.4(1) Poglavja 3 – nezadostni postopki obdelave ali predelave; ni treba, da timateriali izpolnjujejo zahteve iz Priloge 3-B: pravila o poreklu za določene izdelke);

polna kumulacija na ravni EU - Japonska – izdelava, ki se opravlja na materialih brez porekla v enipogodbenici, se lahko upošteva za namene določanja, ali ima izdelek poreklo iz druge pogodbenice, podpogojem, da izdelava, ki se opravlja v drugi pogodbenici, presega enega ali več postopkov iz člena 3.4(1)Poglavja 3 – nezadostni postopki obdelave ali predelave; da lahko izvoznik sestavi navedbo o poreklu,mora pridobiti od svojega dobavitelja informacije, kakor so določene v Prilogi 3-C).

izdelki, izdelani z uporabo materialov brez porekla, če izpolnjujejo vse veljavne zahteve iz Priloge 3-B(pravila o poreklu za določene izdelke).

https://ec.europa.eu/taxation_customs/business/international-affairs/international-customs-cooperation-mutual-administrative-assistance-agreements/japan_en

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – pridobitev statusa porekla

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – pridobitev statusa porekla

Priloga 3-B (pravila o poreklu za določene izdelke), stolpec 2 = pravilo o poreklu za določen izdelek:

pravilo spremembe tarifne uvrstitve (sprememba poglavja (SP) = za vse materiale brez porekla, ki seuporabljajo pri izdelavi izdelka, se mora spremeniti tarifna uvrstitev na 2-mestni ravni HS; spremembatarifne številke (STŠ) = spremeniti se mora tarifna uvrstitev na 4-mestni ravni HS; sprememba tarifnepodštevilke (STPŠ) = spremeniti se mora tarifna uvrstitev na 6-mestni ravni HS);

največja vrednost materialov brez porekla, izražena kot delež (MaxMBP; npr. MaxMBP 50 % (EXW);najmanjši regionalni vrednostni delež izdelka, izražen kot delež (RVD; npr. RVD 55 % (FOB); VMB =vrednost materialov brez porekla, uporabljenih pri proizvodnji izdelka; za izračun MaxMBP in RVD seuporabljata formuli:

pravilo specifičnega proizvodnega postopka (npr. kemijska reakcija, sprememba velikosti delcev); pravila o poreklu za določene izdelke za vozila in dele vozil (Dodatek 3-B-1).

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – pridobitev statusa porekla (Priloga 3-B )


Zahteva za preferencialno tarifno obravnavo

Pogodbenica uvoznica ob uvozu odobri preferencialno tarifno obravnavo za izdelek sporeklom iz druge pogodbenice na podlagi zahtevka uvoznika za preferencialno tarifnoobravnavo. Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na:

navedbi o poreklu (navedbi, da ima izdelek poreklo, ki jo sestavi izvoznik), ali vedenju uvoznika o tem, da ima izdelek poreklo.

„Vedenje uvoznika“ uvozniku omogoča, da zahteva preferencialno tarifno obravnavo lena podlagi lastnega vedenja o statusu uvoženih izdelkov. To vedenje temelji nainformacijah v obliki dokazil ali evidenc izvoznika ali proizvajalca izdelkov, ki so v lastiuvoznika. V tem primeru ni upravnega sodelovanja (carinski organi države uvoza in izvozane sodelujejo pri preverjanju, ali ima izdelek poreklo in je skladen z drugimi zahtevami vzvezi s pravili o poreklu). Na temelju vedenja uvoznika lahko zahteva preferencialnotarifno obravnavo kateri koli izvoznik, in ne nujno registrirani izvoznik, ter ne glede navrednost pošiljke (ni mejne vrednosti 6 000 EUR za pošiljko, do katere lahko izvoznik, kini registrirani izvoznik, zahteva preferencialno tarifno obravnavo na temelju vedenjauvoznika).


Zahteva za preferencialno tarifno obravnavo

Preferencialna tarifna obravnava se običajno zahteva ob uvozu izdelkov, lahko pa sezahteva nanaša tudi na povračilo ali odpust carin v zvezi s prejšnjimi uvozi, kot jepredvideno v domači zakonodaji pogodbenic.

„Uvoz“ je treba torej obravnavati v širšem smislu, saj se lahko preferencialna tarifnaobravnava odobri tudi na zahtevo za povračilo ali odpust carin v mejah domačezakonodaje pogodbenic.

Povračilo ali odpust se lahko odobri na osnovi 117(2)(b) člena CZU in v povezavi z56(2)(d) členom CZU. 3-letni rok za predložitev zahtevka za povračilo ali odpust (člen121(1)(a) CZU.


Navedba o poreklu (sestavi se na računu ali katerem koli drugem trgovinskemdokumentu, ki dovolj podrobno opisuje izdelek s poreklom, da ga je mogoče prepoznati;besedilo navedbe o poreklu: Priloga 3-D; ker se pri pripravi navedbe o poreklu nezahteva, da jo izvoznik podpiše, za odobritev tarifnih preferencialov ob uvozu zadostuje,da je k deklaraciji priložena fotokopija dokumenta, na katerem je navedba o poreklu):


Navedba o poreklu (opomba 4 - treba je navesti, kako je izdelek pridobil status porekla;navede se eno ali več oznak, v skladu z opombo 4):


Navedba o poreklu se lahko uporablja za:

posamezno odpremo enega ali več izdelkov, uvoženih v pogodbenico, ali več odprem identičnih izdelkov, uvoženih v pogodbenico v obdobju, ki ne

presega 12 mesecev (datum izdaje ne sme biti kasnejši od datuma začetkaveljavnosti - ne sme se jo sestaviti za nazaj; samo registrirani izvozniki – EU).

Identični (enaki) izdelki pomeni izdelke, ki v vseh pogledih ustrezajo opisom podposamezno postavko na trgovinskem dokumentu, in ki pridobijo poreklo podenakimi pogoji. Iz tega razloga mora biti opis izdelkov na trgovinskem dokumentu,ki se uporablja za večkratne pošiljke enakega blaga in za katerega je sestavljenanavedba o poreklu, dovolj natančen, zagotovljena mora biti jasna prepoznavnostizdelkov, ki se bodo kasneje uvozili na podlagi te navedbe o poreklu.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in JaponskoNavedba o poreklu za več pošiljk enakih izdelkov:

za namene odobritve preferencialne tarifne obravnave se mora uvoz izdelkov,za katere je bila sestavljena navedba o poreklu za več pošiljk enakih izdelkov,izvesti v obdobju, ki je naveden v navedbi (izvozniku/proizvajalcu ni trebasestavljati navedb o poreklu za vsako posamezno pošiljko, ampak lahko sestavile eno navedbo o poreklu za enake izdelke, poslane v določenem časovnemobdobju);

navedba o poreklu za več odprem identičnih izdelkov se bo začela uporabljati zdnem začetka veljavnosti sporazuma v obeh pogodbenicah, tako v EU kot tudina Japonskem (kar pa ne velja za sporazum CETA: izjavo o poreklu za večkratnepošiljke enakih izdelkov lahko sestavijo samo izvozniki/proizvajalci iz EU, ne patudi izvozniki/proizvajalci iz Kanade oziroma se taka izjava upošteva samo zanamene prve pošiljke in ne nadaljnjih pošiljk identičnega blaga);

navedba o poreklu, sestavljena na ločenem dokumentu (na praznem listupapirja ali listu papirja z natisnjeno glavo podjetja), ni dovoljena, saj jedovoljena le uporaba trgovinskih dokumentov za te namene.


V navedbi o poreklu za več pošiljk enakih izdelkov je treba navesti tri datume:

datum, na katerega se navedba sestavi (datum izdaje), datum začetka obdobja (začetni datum), in datum konca obdobja (končni datum), ki ne sme biti več kot 12 mesecev po

začetnem datumu.

Navedba o poreklu za več pošiljk enakih izdelkov se lahko uporabi kot podlaga zapreferencialno tarifno obravnavo samo za tiste uvozne deklaracije, ki so sprejete vpogodbenici uvoznici na začetni / končni datum ali v obdobju med začetnim inkončnim datumom, ki je naveden v navedbi.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – polje 44 EUL

Oznake za dokazila o poreklu:

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – člen 3.21

Informacije iz člena 3.21(2):

navedba o poreklu, če je bila le-ta podlaga za zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, uvrstitev izdelka v tarifno številko v okviru HS ter uporabljena merila za ugotavljanje porekla, kratek opis postopka izdelave, podroben opis specifičnega postopka, če je merilo za ugotavljanje porekla temeljilo na takem

postopku, po potrebi opis materialov s poreklom in brez porekla, ki se uporabljajo pri postopku izdelave, zadevna kategorija (npr. žetev, ribolov in kraj izdelave), če je merilo za ugotavljanje porekla „v celoti

pridobljeni izdelki“, vrednost izdelka in vrednost vseh materialov brez porekla ali, če je to primerno za ugotavljanje

skladnosti z zahtevo v zvezi z vrednostjo, materialov s poreklom, ki se uporabljajo pri izdelavi, če jemerilo za ugotavljanje porekla temeljilo na metodi vrednotenja,

teža izdelka in teža zadevnih materialov brez porekla ali, če je to primerno za ugotavljanje skladnostiz zahtevo v zvezi s težo, materialov s poreklom, uporabljenih v izdelku, če je merilo za ugotavljanjeporekla temeljilo na teži,

seznam vseh materialov brez porekla, vključno z njihovimi tarifnimi številkami uvrstitve v okviru HS(dve- štiri- ali šestmestne številke glede na merilo za ugotavljanje porekla), če je merilo zaugotavljanje porekla temeljilo na spremembi tarifne uvrstitve,

informacije o skladnosti z določbo o nespreminjanju (delitev pošiljk lahko poteka v tretji državi podpogojem, da pošiljke v tej državi ostanejo pod carinskim nadzorom).


Preverjanje porekla – vedenje uvoznika:

1. korak: carinski organ pogodbenice uvoznice od uvoznika zahteva informacijeiz člena 3.21(2) – omejen seznam informacij, ki jih lahko zahtevajo carinskiorgani pogodbenice uvoznice; uvoznik mora biti sposoben dokazati, da imajoizdelki poreklo in da izpolnjujejo zahteve v zvezi s pravili o poreklu (uvoznik jedolžan predložiti zahtevane informacije; uvoznik ima tri mesece časa, dapredloži vse zahtevane informacije – po tem roku carinski organ pogodbeniceuvoznice zavrne preferencialno tarifno obravnavo;

2. korak: carinski organ pogodbenice uvoznice lahko od uvoznika zahtevadodatne informacije (člena 3.21(5)) – le po prvem koraku in če meni, da sododatne informacije potrebne za preverjanje statusa porekla izdelkov. Niupravnega sodelovanja: sodelovanja carinskih organov pri preverjanju – vseinformacije je dolžan priskrbeti uvoznik. Zavrnitev preferencialne tarifneobravnave: tri mesece po tem, ko so bile od uvoznika zahtevane dodatneinformacije.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko Preverjanje porekla – navedba o poreklu:

1. korak: zahteva se informacije od uvoznika iz člena 3.21(2) – uvoznik ni zavezan, dapriskrbi informacije – carinski organ pogodbenice uvoznice ne sme zavrnitipreferencialne tarifne obravnave, če uvoznik, potem ko je carinski organ zahtevalinformacije iz člena 3.21(2), predloži samo navedbo o poreklu; informacije lahkoposreduje tudi izvoznik neposredno carinskim organom pogodbenice uvoznice,

2. korak: upravno sodelovanje – carinski organ pogodbenice uvoznice, potem, ko jenajprej zahteval informacije v skladu z odstavkom 1 člena 3.21, ki jih potrebuje pripreverjanju statusa porekla izdelkov, teh informacij pa nista predložila uvoznik aliizvoznik, lahko zahteva informacije od carinskega organa pogodbenice izvoznice –upravno sodelovanje. Zavrnitev preferencialne tarifne obravnave: deset mesecev potem, ko je bila dana zahteva po informacijah carinskemu organu pogodbenice izvoznice vokviru upravnega sodelovanja, razen če je carinski organ pogodbenice izvoznice predložilmnenje, ki potrjuje status izdelkov s poreklom (v primeru, ko se izvoznik odloči, da seinformacije, ki se štejejo za zaupne, ne smejo predložiti carinskemu organu pogodbeniceuvoznice, izvozni carinski organ te zaupne informacije uporabi za mnenje).Preferencialna obravnava se zavrne v enakem roku tudi, če so predložene informacijeneustrezne, kar zadeva potrditev, da ima izdelek poreklo.


Zaupnost informacij iz Poglavja 3 (pravila o poreklu in postopki glede porekla):

V postopku preverjanja porekla in upravnega sodelovanja carinski organpogodbenice uvoznice pridobi določene informacije (bodisi informacije, ki jih odizvoznika pridobi carinski organ pogodbenice izvoznice in jih posredujecarinskemu organu pogodbenice uvoznice ali informacije, ki jih neposredno odizvoznika pridobi carinski organ pogodbenice uvoznice), ki so lahko zaupnenarave, razkritje teh informacij pa bi lahko škodovalo poslovnim interesomizvoznika. Iz tega razloga je zaupnost informacij tako pomemben vidik uporabepreferencialne tarifne obravnave na temelju porekla izdelkov. V zvezi s tem jetreba razlikovati med informacijami, ki jih razkrije izvoznik uvozniku ininformacijami, ki jih razkrije izvoznik ali uvoznik carinskemu organu.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko – zaupnost informacijNavedba o poreklu – izvoznik, ki je sestavil navedbo o poreklu, se lahko odloči:

da ne bo dal nobenih informacij na voljo uvozniku (vse informacije iz člena 3.21(2) jetreba pridobiti od carinskih organov pogodbenice izvoznice),

da bo uvozniku (ali neposredno carinskemu organu pogodbenice uvoznice) dal na voljoeno ali več informacij iz člena 3.21(2) - to omogoča carinskemu organu pogodbeniceuvoznice, da lahko odobri status porekla izdelkov, v vsakem primeru pa se omeji količinainformacij, ki bi jih bilo mogoče pridobiti preko upravnega sodelovanja,

da so informacije zaupne narave v odnosu do uvoznika - eno ali več informacij iz člena3.21(2) lahko da na voljo neposredno carinskemu organu pogodbenice uvoznice.

Vedenje uvoznika o tem, da ima izdelek poreklo: to pomeni, da se izvoznik strinja, da so vseinformacije na voljo uvozniku, saj morajo biti te informacije na voljo v času zahtevka zapreferencialno tarifno obravnavo. V tem primeru carinski organ pogodbenice uvoznicepreverjanje fokusira na uvoznika (preverjanje nikakor ne vključuje izvoznika), preverjanje zzahtevo za upravno sodelovanje med carinskimi organi pa ni mogoče.

Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko Zaupnost informacij iz Poglavja 3 (pravila o poreklu in postopki glede porekla) -člen 3.25:

vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ohranizaupnost informacij, ki jih predloži druga pogodbenica v skladu s Poglavjem 3,ter te informacije varuje pred razkritjem,

informacije, ki jih pridobijo organi pogodbenice uvoznice v skladu s Poglavjem3, lahko uporabijo le ti organi za namene tega poglavja,

zaupne poslovne informacije, ki jih od izvoznika pridobi carinski organpogodbenice izvoznice ali pogodbenice uvoznice z uporabo členov 3.21(preverjanje) in 3.22 (upravno sodelovanje), se ne razkrijejo, razen če je vPoglavju 3 določeno drugače,

informacij, ki jih pridobi carinski organ pogodbenice uvoznice v skladu sPoglavjem 3, pogodbenica uvoznica ne sme uporabiti v nobenem kazenskempostopku, ki ga vodi sodišče ali sodnik, razen če pogodbenica izvoznica odobriuporabo takih informacij v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi.


Povračilo ali izvzetje od carin:

prepoved povračila ali izvzetja od carin: za materiale brez porekla, ki seuporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz pogodbenice, za katere se izdaali sestavi dokazilo o poreklu, se v pogodbenici izvoznici ne more uveljavljatikakršno koli povračilo ali izvzetje od carin;

za sporazum z Japonsko velja, da ni prepovedi povračila ali izvzetja od carin(enako, kot velja za Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo).

AKTIVNO OPLEMENITENJE

EU

Predelani proizvodi

(PP)

Uvoženo blago

brez porekla (UB)

Država

partnerica

Sporazum o prosti trgovini

PP ponovno izvoženi

Člen 85(1) CZU

Uvozne dajatve na

PP

Člen 86(3) CZU

Uvozne dajatve na

UB

PP izvoženi

Pravilo prepovedi povračila ali izvzetja se ne uporablja

Prepoved povračila ali izvzetja od carin

na zahtevo

Pravilo prepovedi povračila ali izvzetja je upoštevano

splošno

PP sproščeni v prosti promet

Člen 78 CZUUvozne dajatve na

UB„kot da so bili sproščeni

v prosti promet“


Prehodne določbe za izdelke na poti ali med skladiščenjem (člen 3.29 Poglavja 3):

določbe sporazuma se lahko uporabljajo za izdelke, ki so skladni z določbamiPoglavja 3 in ki so na datum začetka veljavnosti sporazuma bodisi na poti izpogodbenice izvoznice v pogodbenico uvoznico bodisi pod carinskimnadzorom v pogodbenici uvoznici brez plačila uvoznih dajatev in davkov, pričemer so predmet zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo iz člena 3.16,ki se predloži carinskemu organu pogodbenice uvoznice v 12 mesecih od tegadatuma.

Preferencialno poreklo – sporazumiZaključena pogajanja:

Singapur (podpis sporazuma: oktober 2018, sporazum naj bi se začel uporabljati v letu2019),

Japonska (podpis sporazuma: 17. julij 2018; sporazum je bil objavljen v UL EU L 330, zdne 27. 12. 2018 in bo začel veljati 1. 2. 2019),

Vietnam (podpis sporazuma: v letu 2019).

Modernizacija sporazuma: Mehika (modernizacija sporazuma je zaključena), 21. 4. 2018 sta EU in Mehika dosegli

načelni dogovor o trgovinskem delu posodobljenega globalnega sporazuma med EU inMehiko; besedilo posodobljenega sporazuma (vključno s pravili o poreklu) jeobjavljeno na spletni strani EK. Ni znano, kdaj se bodo pričela uporabljati posodobljenapravila.

Čile.

Morebitna ponovna oživitev pogajanj: Tajska, Malezija in Indija.

Odprta pogajanja: AKP, Filipini, Indonezija, Čile (modernizacija sporazuma), Mercosur,Avstralija, Nova Zelandija

http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/eu-singapore-agreement/

http://ec.europa.eu/trade/policy/in-focus/eu-japan-economic-partnership-agreement/

http://trade.ec.europa.eu/doclib/press/index.cfm?id=1833

Sporazum med EU in Singapurjem

Dokazilo o poreklu:

izjava o poreklu (ni izdaje potrdil o gibanju blaga EUR.1) če skupna vrednost v pošiljki, ki vsebuje izdelke s poreklom, ne presega 6000

€, lahko sestavi izjavo o poreklu kateri koli izvoznik, nad 6000 € - v EU: PI

- v Singapurju: REX

Posodobljen sporazum med EU in MehikoRazlike med sedanjim in posodobljenim sporazumom:

kumulacija (kumulacija se lahko uporablja tudi, če obdelava ali predelava ne preseganezadostne izdelave pod pogojem, da cilj te izdelave ni izogibanje finančni ali davčni zakonodajipogodbenice – enako, kot velja za Kanado),

v celoti pridobljeni izdelki: spremenjeni so pogoji za plovila, nezadostni postopki obdelave ali predelave: dodano je, kaj pomeni izraz preprosto (enako kot

pri sporazumu s Kanado – postopek se šteje za preprostega, kadar ne zahteva posebnih znanjniti strojev, naprav ali orodij, ki bi bili posebej izdelani ali nameščeni za izvajanje tegapostopka),

ločeno knjigovodsko izkazovanje (se lahko uporablja za zamenljive materiale + določeneizdelke, kot to velja za sporazum CETA),

pravilo neposrednega prevoza je nadomeščeno s pravilom o neposeganju v blago (možna jedelitev pošiljk na drugih ozemljih pod carinskim nadzorom),

dodan je nov člen – razstave (pod določenimi pogoji lahko blago s poreklom, ki je razstavljenov tretjih državah in pozneje prodano, uživa ugodnosti preferencialne tarifne obravnave, če senadalje izvozi v EU ali Mehiko),

črtan je člen o prepovedi povračila ali izvzetja od carin, sistem samopotrjevanja porekla blaga (potrdilo EUR.1 se ne bo moglo več izdajati; v EU se bo

uporabljal REX, v Mehiki pa pooblaščeni izvozniki), preverjanje dokazil o poreklu je bolj natančno določeno (tako kot velja za sporazum CETA), spremenjena so pravila iz seznama obdelav ali predelav.

poreklo blaga - fu.gov.si · uporabnika napoti na razpredelnico 3, v kateri se nahajajo države,ki...

Documents