poroČilo - Žalec · 2016 – val 24 ur 1240 100.419.000 5.910.000 2.716.254 16.720.000...
TRANSCRIPT
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
1
POROČILO
UVOD
Območje občine Žalec ob Savinji in Ložnici je z vidika poplavne varnosti oziroma možnosti vpliva na
potek poplavnih valov ključno območje na porečju Savinje. Spodnja Savinjska dolina je v preteklosti
predstavljala razlivno območje reke Savinje in njenih pritokov. Najbolj izraziti razlivni območji sta (bili)
spodnja rečna terasa med Letušem in Parižljami (danes v občini Braslovče), območje pri Ločici in
območje od Šempetra (Roj) do Celja (vključno z novejšim zahodnim delom mesta) (slika 1).
Slika 1: Spodnja Savinjska dolina v 18. stoletju (vir: Mapire – Historical Maps of the Habsburg Empire)
Vendar se je s »staroavstijsko regulacijo« v 70-ih letih 19.stoletja značilnost reke in vplivnega območja
močno spremenila. Razcepljeni rečni tok na aluvialni ravnici (slika 1) se je zožal, prodišča so bila
ukinjena, rečni tok pa je bil višinsko določen s sistemom jezov (večinoma kaštni objekti).
Vplivno območje reke se je sicer zmanjšalo rečni tok je bil uravnan. Dinamični procesi, značilni za
aluvialne ravnice, so bili prekinjeni. Vendar je bila regulacija izvedena na način, da se ob visokih vodah
ohranjajo poplavne površine. V nasipih, ki so bili izvedeni ob regulaciji, so bile puščene prelivne
odprtine (»inundacijske odprtine«), ki so omogočale komunikacijo poplavnih vod, vendar poplavni
tokovi niso bili več tako izraziti kot v preteklosti. Savinja je kontrolirano poplavljala in se nato vračala
nazaj v strugo. S tem so te površine postale primerne za kmetijsko rabo (travniki, polja in hmeljišča po
letu 1880). Zasnova ureditve (regulacije) še danes predstavlja pristop, ki predstavlja kompromis med
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
2
varovanjem pred poplavami, ohranjanje zadrževalne sposobnosti območja z zmanjševanjem škode in
delnim ohranjanjem značilnosti reke. Danes bi bil takšen projekt praktično neizvedljiv.
Slika 2: Spodnja Savinjska dolina v 19. stoletju – posnetek narejen med leti 1869 in 1887 po izgradnji
regulacije Savinje (vir: Mapire – Historical Maps of the Habsburg Empire).
Posledice regulacije in navidezno manjše poplavnosti so se začele odražati predvsem v odnosu do tega
prostora. Na poplavna območja se je začela širiti urbanizacija (predvsem po 60-ih letih preteklega
stoletja). Nova naselja so se gradila na starih poplavnih območjih (Letuška gmajna, Male Braslovče,
Parižlje, Breg, Ločica, Latkova vas (industrijska cona), Vrbje, in predvsem Otok in Medlog na območju
Celja).
Neustreznost poseganja na poplavna območja se je izkazala med poplavo novembra 1990 in novembra
1998, ko je bila poplavljenih večina območij, kjer je v preteklosti tekla Savinja.
S porušitvijo in odstranjevanjem starih jezov ter zaradi zožitve rečnega toka se je začelo rečno dno
poglabljati. Med Šeščami in Vrbjem poglobitve presegajo 1m. Še večje poglobitve so nastale po letu
1990 na območju od AC do Podvinskega jezu in na širšem območju Letuša. Samovoljno zapiranje
inundacijskih odprtin v nasipih in podobni ukrepi so vplivali predvsem na to, da je pretočnost struge
Savinje v Spodnji Savinjski dolini večja, kot je bila v preteklosti. Poplavne površine se manjkrat
aktivirajo, predvsem pa manj vplivajo na potek (zmanjševanje) poplavnih valov. Pretočnost struge brez
poplavljanja v Spodnji Savinjski dolini je bistveno večja, kot v Laškem (približno za 30%) in približno
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
3
tako velika, kot pretočnost Savinje v Celju. Posledice takšnega stanja so bolj pogoste in bolj intenzivne
poplave v spodnjem toku Savinje.
Za izboljšanje poplavne varnosti naselij v Spodnji Savinjski dolini je bil pripravljen Državni prostorski
načrt s strokovnimi podlagami, ki predvideva izgradnjo 8 suhih zadrževalnikov ob Savinji in 2 na Bolski.
Zadrževalniki so zasnovani kot nadgradnja obstoječih VV nasipov ob Savinji s prečnimi dolinskimi nasipi
in vzdolžnimi nasipi na severni strani poplavnega območja, katerih namen bi bil preprečevanje oziroma
širjenje poplav na urbana območja. Ključna funkcija zadrževalnikov je bila zasnovana na način, da se
poplavni tokovi prekinejo, voda pa se kontrolirano zadržuje na poplavnih območjih (približno enaka
površina kot danes). Zadrževalnika na Bolski sta zasnovana kot čelna zadrževalnika. S tem ukrepom bi
se lahko konica visokovodnega vala Savinje v Celju zmanjšala za približno 25%. Na javnih predstavitvah
so lokalne skupnosti izrazile nasprotovanje takšnemu reševanju poplav na račun kmetijskih površin. Pri
načrtovanju zadrževalnikov še niso bili upoštevani ukrepi, ki so bili izvedeni na območju MOC. Ti ukrepi
so predvsem dvig nasipov ob Savinji (80 cm nad koto VV 2007) in Ložnici ter uvajalni nasip ob Savinji
nad sotočjem z Ložnico, ki je v fazi načrtovanja. S temi ukrepi se je kritični pretok (pretočnost struge
Savinje) na območju Celja povečala za približno 15% (morda 20%).
Poleg Savinje je za Spodnjo Savinjsko dolino Ložnica prav tako pomembna Ložnica, ki zbira vode s
severnega obrobja Spodnje Savinjske doline. Kljub temu, da je bistveno manjši vodotok kot Savinja
(razmerje prispevnih površin je 6:1), je z vidika poplavne varnosti, odvodnjavanja bolj neprepustnih tal
na severnem obrobju doline in bogatenja površinskih voda v sušnih obdobjih pomemben del
hidrografskega sistema območja. Struga Ložnice je bil v preteklosti regulirana od Podloga (pri RTP nad
križanjem z AC) do izliva v Savinjo v Celju. Vendar je pretočnost posameznih odsekov različna,
predvsem pa teče po severni polovici Spodnje Savinjske doline. Ker je splošni padec terena usmerjen
proti JV, se vode, ki se izlivajo iz Ložnice, ne vračajo v njeno strugo, temveč tečejo kot poplavni tokovi,
ki zastajajo ob prečnih in vzdolžnih barierah. Ker se je takšen tip poplav pojavljal že v preteklosti, so se
gradili nasipi ob desni (južni) strani še nereguliranega potoka (razvidno iz starih avstro-ogrski vojaških
kart, slika 3).
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
4
Slika 3: Prikaz območja ob Ložnici v okolici Žalca z vidnimi protipoplavnimi nasipi (vir: Mapire –
Historical Maps of the Habsburg Empire).
Vzporedno s poglabljanjem dna Savinje je v Spodnji Savinski dolini upadala tudi podtalnica. Dolgotrajne
poletne suše v kritičnih obdobjih vegetacije pridelkov (predvsem hmelja) negativno vplivajo na
pridelavo. Na celotnem območju osrednjega dela Spodnje Savinjske doline se pojavljajo sušna obdobja.
Ker so v teh obdobjih količine vode majhne tudi v rečnih struga (lahko celo pod vrednostjo Qes),
namakanje ni možno. Obstoječi viri so nezanesljivi, oziroma niso primerno izkoriščani (Žovneško
jezero). Vendar je bilančno vode na območju Spodnje Savinjske doline dovolj tudi za ekstremna sušna
obdobja.
Naročnik - Občina Žalec, na območju katere se nahaja večina načrtovanih ureditve, se je zaradi
sprememb izhodišč odločila, da pripravi preveritev oziroma optimizacijo že načrtovanih ukrepov.
Naročnik je zaradi celovitosti, dejanske poplavne ogroženosti območja Občne Žalec ter problematike
pomanjkanja vode v sušnih obdobjih naročil širšo preveritev, ki obsega naslednja poglavja:
- Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Savinji vključno s Celjem in Laškim z upoštevanjem
spremenjenih izhodiščih DPN z optimizacijo sistema zadrževanja visokih vod Savinje na
območju med Šempetrom Celjem.
- Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Ložnici (Zgornje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, severno
obrobje Žalca, naselje Ložnica, Arja vas, Drešinja vas in Levec).
- Zadrževanje vode v umetnih akumulacijah (lahko tudi več namenskih) za bogatenje in
namakanje v sušnih obdobjih – poletnih mesecih za osrednji in spodnji del Spodnje Savinjske
doline.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
5
A. Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Savinji vključno s Celjem in Laškim
Izhodišče za optimizacijo zasnove zadrževanja na območju Spodnje Savinjske doline je naslednja
dokumentacija:
- IDP Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidrosvet d.o.o., 33/08,
- Dodatna hidrološka in hidravlična analiza poplavnih dogodkov 2007 in 2014 na porečju Savinje
- Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje – lokalni ukrepi, Hidrosvet d.o.o., št. 122/12
- Pripombe lastnikov zemljišča na območju načrtovanih zadrževalnikov (predvsem lastnikov
hmeljišč).
V izhodiščih za načrtovano zadrževanje po DPN so bile upoštevane razmere pred izvedbo »Lokalnih
ukrepov«, ko je bila pretočnost struge Savinje na območju Celja pod sotočjem z Ložnico med 900 in
930 m3/s z minimalno varnostno višino. Brez varnostne višine je bil ta pretok ocenjen na 1000 do
morda 1050 m3/s (poplavni dogodki 2007 in 2012, ko je Savinja pod Ložnico segala do vrha nasipa,
podatki ARSO niso popolnoma zanesljivi). Po izvedbi »Lokalnih ukrepov« se je po analizi HIDROSVET-a
ta vrednot povečala na 1200 m3/s brez varnostne višine (80 cm nad zabeleženo gladino 2007). Z
varnostno višino vsaj 0,5 m je mejni pretok določen na 1050 m3/s.
V Preglednici 1 podajamo volumne potrebnega skupnega zadrževanja na Savinji (delno Bolski in delno
Ložnici – odvisno od njunega vpliva na Savinjo) do Celja za zmanjševanje konic poplavnih valov na
mejno vrednost pretoka Qm.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
6
Poplavni val Maks. pretok
Q100
Volumen
vala Q100
Volumen
potrebnega
zadrževanja za
prerez Celje, Qm
= 930 m3/s
Volumen
potrebnega
zadrževanja za
prerez Celje,
Qm = 1050m3/s
Volumen
potrebnega
zadrževanja za
prerez Laško, Qm
Celje = 650 m3/s
1.11.1990 1208 154.049.000 8.493.000 3.244.000 25.200.000
5.11.1998 1202 127.652.000 6.246.000 2.650.594 18.860.000
Trenutno
veljavna
hidrologija
IzVRS junij 2009
1208 93.899.000 6.144.000 2.376.000 19.920.000
Hidrologija FGG
2016 – val 24 ur
1240 100.419.000 5.910.000 2.716.254 16.720.000
Preglednica 1: Značilnosti zabeleženih in hidrološko določenih poplavnih valov na prerezu Celja z oceno
volumna potrebnega zadrževanja. Ocena volumna je teoretična z optimalnim zadrževanjem.
Graf 1: Prikaz nekaterih valov (zabaleženi poplavni dogodki, hidrološko določeni valovi) in kritičnih –
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
7
mejnih vrednosti pretokov za današnje razmere. Površina vala nad črto, ki predstavlja kritični – mejni
pretok, je količina vode, ki jo je potrebno zadržati na porečju.
Iz navedenega sledi, da se je z izvedenimi ukrepi bistveno povečala poplavna varnost ožjega območja
mesta Celja in da je za dosego enake poplavne varnosti po izvedenih lokalnih ukrepih na območju Celja
potrebno zagotoviti zadrževanje le približno 40% deleža volumna, ki je bil predviden po DPN.
Ker je za normalno delovanje zadrževalnikov potreben dodatni varnostni volumen, se ta volumne
zagotovi na pritoku Bolski (vsaj eden od obeh zadrževalnikov).
Glede na zmožnosti in potrebe je predlagana naslednja kombinacija zadrževalnikov:
Zadrževalnik Volumen (m3)
Po DPN Predlog optimizacije (od do)
Levec 744.000 1.000.000 1.300.000
Petrovče 1.762.000
Kasaze - Dobriša vas 746.000 270.000 970.000
Roje 729.000 500.000 500.000
Šempeter 1 1.054.000
Šempeter 2 601.000
Dobrteša vas 418.000 418.000 440.000
Latkova vas 1.048.000 1.048.000 1.048.000
SKUPAJ ob Savinji 7.102.000 3.236.000 4.236.000
Kaplja vas 1.486.000 1.486.000
Trnava 2.459.000
SKUPAJ na Bolski 3.945.000 1.486.000
Preglednica 2: Pregled suhih zadrževalnikov po DPN in po predlogu optimizacije.
Na podlagi navedene grobe analize predlagamo, da se ob Savinji opustijo tisti zadrževalniki, ki imajo
manjši vpliv, oziroma ki najbolj posegajo na kmetijska zemljišča oziroma hmeljišča.
Spodnja zadrževalnika Levec in Petrovče v en zadrževalnik ožji z gladino zajezbe na vmesni koti 245,0 m
n.m. Zadrževalnik v prečni smeri obsega le dobro polovico širine ravnice med Savinjo in železniško
progo. Severni nasip poteka po oziroma ob poti, ki poteka vzdolž hmeljišč. Zadrževalni prostor se v
celoti izogne hmeljiščem. Zgornji rob zadrževalnika sega do nasada sadnih dreves. Polnjenjenje
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
8
zadrževalnika je ocenjeno na 1 krat v 20 do 25 letih, volume do kote 245,0 m n.m. bi bil zapolnjen
enkrat v 50-ih letih. Zadrževalni prostor je možno še povečati do gladine 245,50 m n.m., ob
ekstremnih situacijah pa bi bil poplavljen spodnji del nasada sadnih dreves. Območje povečanega
zadrževalnika bi bilo poplavljeno 1 krat v 100 letih.
Zadrževalnik Petrovče se opusti.
Zadrževalnik Dobriša vas-Kasaze je modificiran oziroma zmanjšan zadrževalnik po DPN. Predviden je na
območju med cesto Žalec-Griže in območjem ČN Kasaze. V prečni smeri obsega območje med Savinjo
in Strugo ter med Strugo in Lavo oziroma lokalno cesto. Del zadrževalnega prostora so zaraščene loke
ob Savinji, del pa kmetijske površine. Zadrževalni prostor je možno razdeliti na 2 območji in sicer med
Savinjo in Strugo ter Strugo in Savinjo z dodatin nižjim nasipom ob Strugi. Predvidena maksimalna kota
gladine ob poplavah je 252,5 m n.m.
Zadrževalnik Roje je bistvno zmanjšan prevotno predviden zadrževalnik. Predviden je vzhodno cesto
Šempeter – Šešče, v prečni smeri pa med Savinjo in Strugo. Predvidena kota maksimalne gladine je
263,0 m n.m. Za zagotovitev te prostornine je potrebno dvigniti lokalno cesto Šempeter – Šečče na
koto 263,50 m n.m. in vgraditi oziroma preoblikovati prepust.
Lokacija zadrževalnika je prikazana na Situaciji na grafični prilogi št. 2.2.
Na zgornjem delu območja je predvidena še izvedba zadrževalnikov Dobrteša vas in Latkova vas po
projektu IP Zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini, Hidrosvet d.o.o., 33/08. Izvedba
zgornjih dveh zadrževalnikov je z vidika rabe prostora najmanj sporna (znotraj zadrževalnikov ni
hmeljišč). Oba zadrževalnika »prestrežeta« visokovodni val na začetku območja. Zadrževalnik Latkova
vas se nahaja na območju občine Prebold.
Spodnji zadrževalnik Levec je ključni objekt za kontrola pretoka Savinje na območju Celja in delno
Laškega. Kljub temu, da se znotraj prostora nahajajo pomembne kmetijske površine – hmeljišča, je ta
objekt nujen za prestrezanje dogodkov z daljšo povratno dobo, kot je Q100. Hkrati bi ta zadrževalnik
zmanjševal negativni vpliv stihijske poplave med Šempetrom in Petrovčami, ki bo še vedno potencialno
poplavno območje (na primer pri poplavah z večjim pretokom in volumni, kot je bila poplava leta 1990
ali preboji nasipov ob Savinji in podobno).
Poleg navedenih ukrepov je potrebno obnoviti nasipe ob Savinji in urediti strugo Savinje. Strugo je
potrebno stabilizirati z nizkimi pragovi, ki bodo upočasnili poglabljanje v prodno podlago (predvsem na
območju med Šeščami in Vrbjem). Kjer je možno, se obnovljene nasipe pomika v notranjost proti
severe, tako da se ob Savinji ustvari dovolj široko razlivno območje, ki mora skoraj na celotni trasi
prevajati visoke vode daljše povratne dobe, kot Q100 (Q500 ali več). Danes struga Savinje na
obravnavanem območju brez poplavljanja prevaja med 850 in 900 m3/s. Pri takšni zasnovi bo potrebno
zamenjati vse tri mostove preko Savinje (Petrovče – Kasaze, Želec – Griže, Šempeter – Šešče). Na
potencialnih poplavnih območjih bo potrebno zagotoviti preusmerjanje evetualnih poplavnih vod (pri
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
9
dogodkih nad Q100) v zadrževalne prostore ali po območjih z najmanjšim škodnim potencialom. Zato
bo še vedno potrebna izvedba nasipov pri Vrbju in uvajalnega nasipa pri Medlogu na območju MOC.
Takšna zasnova le delno vpliva na poplavno varnost Laškega. Z volumnom 4,2 miliona m3
zadrževalnega prostora približno 2,5 krat preseže izgubljene volumne na območju MOC po izvedbi 1.
Faze lokalnih ukrepov. Za zagotovitev poplavne varnosti Laškega bo potrebno izvesti še dodatne nabor
ukrepov in sicer povečati pretočnost struge Savinje z izvedbo pasivnih ukrepov (VV zaščita), zamenjava
mostov v Laške, nadaljevanje del nna Marijagraškem ovinku ter zadrževanje na porčeju Hudinje in
Voglajne.
Izvedba optimizirane variante bo imela ppozitiven vpliv predvsem na Celje in naselja v Spodnji Savinjski
dolini.
Optimizirana varianta je situativno prikazana na pregledni situaciji in situaciji območja. V nadaljnjih
fazah je (IdZ, IDP) je potrebno predlog obdelati in oceniti na nivoju, kot so izdelane strokovne podloge
za DPN (Hidrosvet d.o.o., št. 33/08).
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
10
B. Zagotavljanje poplavne varnosti naselij ob Ložnici (Zgornje Grušovlje, Podlog, Gotovlje, severno
obrobje Žalca, naselje Ložnica, Arja vas, Drešinja vas in Levec).
Za zagotavljanje poplavne varnosti območij ob Ložnici od Grušovelj do Levca je predviden sistem
večinoma pasivnih ukrepov usmerjanja poplavnih vod Ložnice in pritokov. Kot podlaga za predlagane
ukrepe je dokumentacija Izdelava kart poplavne nevarnosti kart razredov poplavne nevarnosti na
urbaniziranih območjih na porečju Ložnice, (IZVO-R d.o.o., D08-FR/11), v kateri so izdelane natančne
hidrološke in hidravlične analize Ložnice in pritokov do izliva v Savinjo vključno z vplivom Koprivnice in
Sušnice.
V dokumentaciji so že predlagani posamezni ukrepi, ki odražajo takratno stanje v prostoru. V tej
dokumentaciji povzemamo del ukrepov in predlagamo nekatere poenostavitve s ciljem, da se ukrepi
čim bolj enostavno umestijo v prostor. Ukrepi so načrtovani s ciljem, da se zagotovi poplavna varnost
urbaniziranih območij – naselij v občini Žalec in da se eventualne poplavne vode usmerja proti
osnovnim strugam odvodnikov – predvsem Ložnice.
Obravnavano območje je razdeljeno na več zaključenih območij, ki jih je potrebno istočasno izvesti. Ker
so večinoma predvideni nasipi, katerih namen je preprečitev prelivanja poplavnih vod proti jugu in
usmerjanje poplavnih vod proti strugi Ložnice, so to relativno enostavni objekti. Le na območju
zahodno od ceste Zgornje Grušovlje – Novi Klošter bi lahko z nasipom dodatno vzpodbudili naravno
zadrževanje Ložnice na poplavnih območjih med Orovo vasjo (Občina Polzela) in Grušovljami.
Za vsako območje podajamo kratek opis in predlog ukrepov.
Območje Zgornjih Grušovelj do RTP Podlog
Območje poplavlja Ložnice in sicer iz stare struge Ložnice in Razbremenilnika Ložnice na širšem
območju Orove vasi. SZ od Grušovelj se poplavni tok cepi in sicer manjši del odteka JZ ob AC do
železniškega podhoda. Del tega poplavnega toka poplavlja objekte na južnem delu Zgornjih Grušovelj.
Glavni poplavni tok se pretaka vzporedno z naravno strugo Ložnice in se steka v melioracijki jarek, ki s
severne strani obteka Zgornje Grušovlje. Del tega toka ogroža objekte na severnem delu Grušovelj. Del
poplavnega toka (glavnina) teče vzporedno za AC do ceste Podlog – RT Podlog (nadvoz preko AC), ker
se že prične regulirana struga Ložnice. Manjši del poplavnih tokov pa se steka v melioracijska jarka in
skozi prepust pod AC proti vasi Podlog.
Za zmanjšanje poplavne ogroženosti je predviden vzdolžni nasip ob melioracijskem jarku od Orove vasi
do Grušovelj. Tarasa nasipa poteka severno od vasi in bi preprečila prelivanje Ložnice proti Grušovljam.
Z nasipom bi bil preprečen tudi manjši poplavni tok proti JZ . Za dodatno preprečitev toka je možno
nadvišati poljsko pot tik ob AC. Nasip ob melioracijskem jarku je dolg 2470 m, visok pa do 0,5 m. Nasip
ne posega na kmetijska zemljišča.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
11
Z izvedbo nasipa ob SZ strani ceste Grušovlje – Novi Klošter je možno povečati volumen zadržanih vod
Ložnice na območju naravnega parka Ložnica. Dolžina tega nasipa je 110 m (od melioracijskega parka
do mostu čez Ložnico).
Kot dodatna varianta obstaja možnost, da se z nasipavanjem poljske poti, ki prečka območje naravnega
parka v smeri SV-JZ poplavno območje razdeli na 2 dela in s tem prav tako poveča sposobnost
zadrževanja poplavnih tokov.
Poplavni tok, ki odteka v smeri JV proti AC, teče skozi predimenzionran prepust (podhod za živali) proti
Podlogu. Prepust je dimenzij ~9.8/2.5 m. Po hidravličnih izračunih se lahko po tej trasi ustvari poplavni
tok s pretokom preko 18 m3/s (20% visoke vode Ložnice). Ta poplavni tok nato povzroča poplave na
območju Podloga in Gotovelj. Prpeust na cesti Podlog – RTP je dimenzij 2*80 cm. Prevodnost tega
prepusta je približno 2 m3/s !
To območje bo z izvedbo nasipov na območju Zg. Grušovelj poplavno manj obremenjeno. Kljub temu
predlagamo, da se na poljski poti, ki poteka ob AC namesto prehoda po strugi izvede premostitev z
enakim profilom, kot je na cesti Podlog – RTP (2*Φ 80 cm). Se tem se bo tok poplavnih vod ob AC
preusmeril nazaj proti strugi Ložnice.
Slika 4: Prepust (podhod za živali) pod AC na melioracijskem jarku je prevelik.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
12
Območje od AC (vasi Podlog) do Gotovelj
Na območju se pojavljata dva ločena poplavna tokova in sicer severni ob strugi Ložnice ter južni med
obema meiloracijskima jarkoma (Godomlja in meliracijski jarek) . Na to območje se danes zaradi
prevelikega prepusta pod AC steka del poplavnih vod z območij Zgornjih Grušovelj. Južni poplavni tok
ogroža obrobje vasi Podlog.
Zmanjšanje poplavne ogroženosti je možno zagotoviti z dvigom poljske poti, ki poteka od gospodarskih
objektov v Podlogu proti Gotovljam na sredini med obema jarkom. Pot je dolga 1170 m. Glede na to,
da je globina poplavanih vod manjša od 20 cm, je potrebne dvig polske poti 30 cm. Ob ureditvah pri
prejšnji točki se bo poplavna ogroženost bistveno zmanjšala. Dvig poti mora segati do začetka nasipa
ob Godomlji pri Gotovljah.
Na Sliki 5 so pikazane točke primerjav kot terena in gladin gladin poplavne vode pri dotoku ~ 18 m3/s
pod AC na območju Podloga. V Preglednici 3 so podane vrenosti terena in gladin poplavnih vod v teh
točkah.
Slika 5: Referenčne točke poplav (gladine in kote terena) na območju Podloga.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
13
točka koordinate
teren Q100
1 710,251
272.84 272.88
2 785,264
271.23 271.56
3 810,229
270.42 270.51
4 854,227
269.56 269.69
5 915,226
268.00 268.01
6 997,224 265.17 265.38
7 784,210
270.70 270.75
8 804,204
270.21 270.29
9 834,190
269.46 269.52
10 847,189
269.11 269.23
11 879,192
268.50 268.57
12 906,204
268.05 268.20
13 922,196
267.60 267.75
Preglednica 3: Seznam referenčnih točk s podatki o kotah terena in gladine poplavnih vod Q100.
Za dodatno varovanje je predvidena izvedba nižjega nasipa višine do 40 cm ob strugi Godomlje od
iznag Podloga do prikjljučka na že izveden nasip zahodno od Gotovele. Ta nasip boo b izvedbi zgoraj
opisanih uredive predstavljal le dodatno varnost. V nasipu bo potrebnoizvesti iztoke melioracijskih
jarkov in delno prekritega jarka, ki poteka skozi Podlog in ki sprejema predvsem odpadne vode z
območja Podloga. Izvedba nasipa ob tem jarku zaradi prekritij in pozidave ni možna.
Slika 6: Godomlja (meliracijski jarek) ob katerem je predviden novi nasip na desni starni.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
14
Območje Gotovelj in odseka med Gotovljami in Ložnico
Kljub temu, da je na tem območju že izveden VV nasip, računi izkazujejo možnost prelivanja
desnobrežnega nasipa na cesti Žalec-Podvin. Poplavna (razlita) voda iz tega odseka Ložnice odteka
proti žalski obvoznici in se ujame za nasipom obvoznice v strugo Godomlje ter nato odteka po
Godomlji do križanja z obvoznico in naprej proti Arji vasi.
Na tem odseku je potrebno s hidravličnimi analizami preveriti višine nasipov (spremembe vodnih
količin v hidrologiji), jih po potrebi dograditi, zamenjati mostova z dvema opornikoma proti Podvinu in
znižati cesto na levem bregu v Gotovljah, ki preprečuje tok po poplavni ravnici. Vsekakor je potrebno
preprečiti poplavne tokove proti Godomlji oziroma Žalski obvoznici.
Slika 7: Most čez Ložnico proti Podvinu. Opornika močno zmanjšujeta pretočnost mostu. Na desni
strani je viden nasip ob Ložnici.
Območje Spodnje Ložnice
Na območju Spodnje Ložnice Ložnica preliva desno brežin na odseku gorvodno od poškodovanega jezu
med Zg. in Sp. Ložnico. Ta jez je v preteklosti odvajal vodo v Strugo, danes pa ni v uporabi. Na tem
odseku med mostom in jezom je potrebno urediti nasip z dovolj veliko varnostno višino, da bo
preprečeno prelivanje proti jugu. Dolžina nasipa je 450 m.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
15
Slika 8: Odsek Ložnice med Podvinom in Ložnico.
Slika 9: Delno poškodovan jez na Ložnici pod naseljem Zg. Ložnica. Preveriti bi bilo potrebno
smiselnost jezu, ki ni v funkciji in ki povzroča poplave.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
16
Območje med Žalcem in Arjo vasjo – ob Godomlji
Ob poplavna tokova z območja Gotovelj in Spodnje Ložnica vzhodno od obvoznice (Godomlja in
podvoz). Nato tečeta skupaj proti Arji vasi, kjer ogrožata predvsem njen severni del. Poplavni tok
preliva regionalno cesto Arja vas- Pirešica na dolžini več kot 600 m.
Za varovanje Arje vasi predlagamo izdelavo nasipa ob desni brežini Godomlje. Po oceni naj bi bil nasip
visok do 1 m. Ker se bo celotni poplavni tok zožal na območju obstoječega mostu na regionalni cesti
čez Ložnico, bo potrebno hidravlično preveriti, ali ima območje premostitve dovolj veliko pretočnost,
ali je potrebno zgraditi dodatno inundacijsko premostitev.
Območje Drešinje vasi
Od Arje vasi naprej poteka poplavni tok proti Drešinji vasi in naprej proti Levcu. Za zmanjšanje
ogroženosti Drešinje vasi je možni dvigniti (nasuti) dve poljski poti, ki potekata od Arje vasi proti
Drešinji vasi vzporedno z Ložnico. Ukrep je uspešen le v primeru, da se zgradi nasip ob Godomlji,
opisan v prejšnjem poglavju.
Območje Levca
Levec je z zahodne strani varovan z neizrazitim zemeljskim nasipom, ki je bil med poplavo septembra
2007 poškodovan (Levec je bil takrat poplavljen). Ob Ložnici je izveden nasip in betonski VV zid. Med
poplavo 2007 je visoka voda Ložnice segala do krone zidu oziroma nasipa. Kritična točka je tudi most
proti Letališču.
Slika 10: Most proti letališču med poplavo 2007.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
17
Za zmanjšanje ogroženosti Levca predlagamo, da se obnovi, oziroma preveri obstoječe nasipe in zidove
ter da se na severni strani letališča preusmeri tok poplavnih vod Pirešice proti cestnemu priključku
Celje – Zahod. Dotok Pirešice proti Ložnici se omeji z dušilko – hidravlično poddimenzionirano
premostitvijo. Dolžina nasipa ob jarku ali razbremenilniku Pirešice je 970 m.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
18
C. Zadrževanje vode v umetnih akumulacijah (več namenskih) namakanje v sušnih obdobjih
Možnosti zagotavljanja vode za namakanje v sušnih obdobjih je bilo po naročilu MOP obdelano v
posebni nalogi: Možna vzpostavitev zadrževalnikov v zgornjem in srednjem toku Savinje in Bolske za
dvonamensko rabo ter proučitev vodnih količin za namakanje na podlagi rešitev v DPN za Spodnjo
Savinjsko dolino (IZVO-R d.o.o., G42-FR/14).
V tej nalogi je bilo ugotovljeno naslednje:
- potrebe po vodi za namakanje so bistveno večje od trenutnih razpoložljivih vodnih količin in se
bodo v prihodnje še povečevale,
- starejši namakalni sistemi ne delujejo optimalno, oziroma so celo opuščajo,
- raba vode iz Žovneškega jezera (edini objekt, ki je namenjen predvsem namakanju) ni
optimalna in
- neposredni odvzemi iz Savinje ali Strugi v sušnih obdobjih zaradi pomanjkanja vode niso možni.
Za izboljšanje razmer so bile ugotovljene naslednje možnosti:
- Boljše izkoriščanje obstoječih zadrževalnikov. Ugotovljeno je bilo, da je možno z izboljšanjem
delovanja Žovneškega jezera več vode zagotoviti več vode za namakanje. Šmartinsko jezero
ima sicer dovolj velik volumen, vendar je vzpostavitve dodatne rabe in izgradnja cevovoda od
jezera do kmetijskih površin prezahteven projekt.
- Ob ekstremnih situacijah bi bilo možno za namakanje uporabiti podtalnico (do 200 l/s). S
takšnim odvzemom se ne ogrožajo obstoječi vodni viri.
- Izgradnja dvonamenskih zadrževalnikov na kmetijskih površinah Spodnje Savinjske doline je
neracionalna in hkrati trajno odvzema kmetijske površine.
- Zato je bil za zagotovitev potrebnih količin vode za namakanje podan predlog 15 lokacij, katere
značilnosti podajamo v naslednji Preglednici 3.
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
19
Št Lokacija Volumen Potrebni
volumen za
kontrolo VV
Volumen ojezeritve za
namakanje
1 Trnavca II 2.700.000 2.500.000
2 Trbolca po AC 210.000 210.000
3 Kučnica, Tabor I 120.000 120.000
3 1 Kučnica, Tabor II 1.000.000 530.000 750.000
4 Zaplaninščica (zmanjšana) 1.000.000 710.000 500.000
4 1 Zaplaninaščica (prvotna lokacija) 2.430.000 710.000 1.700.000
5 Motnišnica v Špitaliču 490.000 450.000
6 Merinščica pod Praprečami 450.000 454.000
7 Poplavne površine na Dreti (brez HMO) 1.720.000
7 1 Poplavne površine na Dreti (s HMO) 1.720.000
8 Ljubnica pod Rastkami 350.000 350.000 230.0009 Lučnica v Podvolovljeku 300.000 300.000 300.000
10 Bela v Robanovem kotu 180.000 180.00011 Paka Ni primernih dodatnih lokacij
12 Založe do 70,000 Ni primerna lok.
13 Miklavž pri Taboru 100.000 do 100.000
SKUPAJ: 12.670.000 3.504.000 3,330,000-5,280,000
Preglednica 3: Pregled lokacij prvotno obdelanih zadrževalnikov. Z zeleno barvo so označene lokacije
dvonamenskih akumulacij (namakanje in zadrževanje VV) ter z modro barvo za zadrževanje VV, ki naj
se detajlneje obdelajo v prihodnosti. Z rdečo barvo so označene lokacije, ki niso primerne za
namakanje.
Ugotovljeno je bilo, da nobena od predlaganih zadrževalnikov ni optimalna iz naslednjih vidikov:
- lokacija zadrževalnika glede na površine, ki jih je potrebno namakati,
- hidrološki vpliv,
- relief,
- geološka podlaga (kras, stabilnost),
- rabe prostora (kmetijske površine),
- sprejete varovalne omejitve (Natura 2000, varstveni odloki).
Z večine vidikov sta se izkazala kot najprimernejša zadrževalnika na Kučnici in Trnavci (pritok Ložnice).
Vendar so pri slednjem kljub primerni legi, razpoložljivem volumnu in ugodnem hidrološkem vplivu na
visoke vode Ložnice omejitve zaradi Nature 2000, vodnih virov in kraškega roba doline verjetno
nepremostljive.
Glede na značilnosti zaledja Spodnje Savinjske doline v dokumentaciji niso bile obdelane vse možne
lokacije (lokacije so bile definirane v Projektni nalogi naloge).
Na pobudo Naročnika je bila preverjena dodatna lokacija na potoku Vršca severno od lokalne ceste
Žalec – Pirešica. Dolina (dva kraka) je neposeljena in zamočvirjena. V severnem kraku se nahaja ribnik.
Z vidika lege v prostoru in glede na lapornato – glineno podlago je območje primerno za zadrževanje
I43/16 Izdelava strokovnih podlaga za celovito urejanje porečja Savinje
na območju občine Žalec – I. faza
20
vode. Lokacija pregrade je izbrana na mestu, ki omogoča izvedbo nasute pregrade. Preverjeni sta dve
mejni višini zajezbe in sicer minimalna kota 270,00 m n.m., ki zagotavlja volumen 120.000 m3 vode ter
maksimalna kota 275,00 m n.m., ki zagotavlja volumen ~945.000 m3 vode. V prvem primeru je
pregrada visoka približno 5,5 m, v drugem primeru pa 10,5 m. Dno doline je na koti ~ 266,0 m n.n.
Upoštevan je 1,5 m varnostne višine.
Območje ojezeritve je prikazano na situaciji M1:5000 (priloga 2.5). Pregrada je lahko večnamenska, s
tem da je vpliv na visoke vode relativno majhen (Vršca predstavlja le 20% konice VV Ložnice na sotočju
in 8% na izlivu Ložnice v Savinjo). Primernejša raba sta rekreacija in ribogojstvo v korenu zajezbe.
Višinska lega zadrževalnika omogoča ob nižji gladini (270,00 m n.n.) gravitacijski dotok vode do
Podloga, pri višji gladini (275,00 m n.m.) do območja med Podlogom in Spodnjimi Grušovljami., na južni
strani ob Savinji pa do mostu čez Savinjo na regionalni cesti pri Šempetru.
Slika 11: Pregradni profil zadrževalnika Vršca
SKLEP
Opisani ukrepi so določeni na podlagi do sedaj izdelane dokumentacije, stanja (sprememb) v prostoru
in poznavanja območja. V naslednji fazi je potrebno predloge predstaviti zainteresirani javnosti in se na
podlagi odziva odločiti o nadaljevanju umeščanja v prostor. Kljub temu, da so v dokumentaciji prikazani
3 različni sklopi, skupaj tvorijo nekoliko bolj celovito reševanje problematike poplavne varnosti in
zagotavljanja vode za namakanje v sušnih obdobjih.
V naslednjem koraku v primeru pozitivnega odziva je možno pristopiti k višji stopnji dokumentacije
(IdZ) in natančnejšem umeščanju objektov v prostor za pridobivanje usmeritev in pogojev nosilcev
urejanja prostora.
Ljubljana, november 2016
marec 2001 Pripravil:
mag. Rok Fazarinc, univ.dipl.inž.grad.