v1-hhe borovnica (2)€¦ · hidrološko hidravli čni elaborat - malenca 4 / 20 v zacevljen del. v...

Hidrološko hidravlični elaborat - Malenca

1 / 20

Predmet: MALENCA

Investitor: OBČINA BOROVNICA Paplerjeva 22,

SI-1353 Borovnica

Vrsta projektne dokumentacije:

HIDROLOŠKO HIDRAVLI ČNI

ELABORAT

Projektant:

HIDROTEHNIK d. d. Sloven čeva 97, 1000 Ljubljana

Predsednik uprave: Klemen Zajc

Odgovorni vodja projekta:

SIMON MRAK, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.

IZS G-3962

Odgovorni projektant:

SIMON MRAK, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž.

IZS G-3962

Številka: R-517/17 Številka projekta:

Kraj in datum izdelave:

Ljubljana, april 2017


2 / 20

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................ 3

2 POVZETEK OBSTOJEČIH VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU ..................................................................................... 3

3 OPIS VODOTOKA / HIDROGRAFSKE ZNAČILNOSTI mk .......................................... 3

3.1 Prikaz značilnih odsekov ........................................................................................ 5

4 HIDROLOŠKA ANALIZA ............................................................................................... 9

4.1 Izračun pričakovanih visokih voda z empiričnimi enačbami .................................... 9

4.2 Izračun pretokov različnih povratnih dob .............................................................. 11

5 HIDRAVLIČNA ANALIZA ............................................................................................ 12

5.1 Robni pogoji ......................................................................................................... 12

5.1.1 Pretok čez preliv na pregradnem objektu: ...................................................... 13

5.1.2 Pretok, v cevovodu premera 80 cm ............................................................... 14

5.1.3 Pretok, v cevovodu premera 110 cm ............................................................. 15

5.1.4 Pretok, v pokriti kineti ..................................................................................... 16

5.2 Pretočnost ............................................................................................................ 18

5.3 Zaključek .............................................................................................................. 18

5.4 Literatura .............................................................................................................. 19

PRILOGE


3 / 20

1 UVOD Investitor, Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica, je pristopila k izdelavi Konzervatorskega načrta za prenovo starega vaškega jedra naselja Borovnica, ki bo obvezni sestavni del podrobnega prostorskega akta (OPPN), ki bo podlaga za celovito prenovo območja starega vaškega jedra Borovnice. Izdelovalec omenjenega načrta, podjetje Populus d.o.o., je pri izdelavi načrta zaprosil pristojne soglasodajalce za izdajo mnenj, smernic in projektnih pogojev. S strani Direkcije Republike Slovenije za vode je bila izdana zahteva po izdelavi hidrološke preveritve potoka Malenca. Predmetni hidrološko hidravlični elaborat Malence v Borovnici, obravnava hidrološko analizo prispevnega območja Malence in hidravlično analizo prevodnosti obstoječe struge Malence. Vsebina elaborata je skladna z zahtevo po hidrološki preverbi vodotoka Malenca, izdano s strani Direkcije Republike Slovenije za vode, Vojkova cesta 52, 1000 Ljubljana (sklic na izdelavo Konzervatorskega načrta). 2 POVZETEK OBSTOJEČIH VODNOGOSPODARSKIH UREDITEV NA

OBRAVNAVANEM OBMO ČJU - IV-72/97 Ureditev iztočnega odseka Malence v Borovnici od km 0.000 do km 0.142

(PGD/PZI) - IV-52/98 Ureditev hudournika Malence v Borovnici nad železniško progo med km 0.542

in km 0.790 (projekt vzdrževalnih del) - P - 496/11 Sanacija kinete na hudourniku Malence v Borovnici, Hidrotehnik d.d.

3 OPIS VODOTOKA / HIDROGRAFSKE ZNA ČILNOSTI Naselje Borovnica leži na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, približno 8 km od Vrhnike, na prehodu doline Borovniščice v barjansko ravnino. Glavna značilnost kraja je nekdaj največji zidani železniški viadukt v Evropi, ki je bil porušen med drugo svetovno vojno. Danes je od nekdaj mogočnega viadukta ostal le še en, delno porušen, steber. Vodotok Malenca, izvira nad naseljem Borovnica, pod vrhom Malega trebelnika (807 m.n.v.), teče po odprti strugi do prečnega vodnogospodarskega objekta (prodni zadrževalnik je evidentiran v evidenci prodnih zadrževalnikov pri koncesionarju za urejanje voda na območju srednje Save, podjetju Hidrotehnik d.d. kot prodni zadrževalnik Malenca), ki predstavlja opuščeno vodno zajetje1, kjer se preko preliva (pravokotne oblike, dim. 0,62 m x 1 m) preliva v odprto strugo, po kateri teče do naselja Borovnica, kjer preide

1 Rezervni vodni vir, pri čemer vodni vir kvalitativno ni ustrezen (vir: Strategija razvoja občine Vrhnika za obdobje 2006-2020, LUZ d.d., 2006)


4 / 20

v zacevljen del. V zacevljenem delu teče skozi naselje Borovnica najprej v polkrožnem kanala višine 1,3 in širine 1,2 m, nato v cevovodu premera 80 cm. iz katerega na območju železniškega mostu preide v cevovod premera 110 cm, nadalje po pokriti oziroma prekriti kineti (stene kinete so izvede z lomljencem v betonu, dno je tlakovano z lomljencem v betonu, prekritje predstavljajo pretežno armiranobetonske plošče, mestoma je prekritje izvedeno z armiranobetonskim prepustom) svetlih dimenzij približno 1,0 m x 1,1 m, v spodnjem delu naselja, pri pokopališču pa vodotok ponovno preide v cevovod premera 110 cm. Ob pokopališču, dolvodno od pozidanega dela naselja, v vplivnem območju Borovniščice, vodotok iz prekritega dela preide v odprto strugo, preko katere se kot levi pritok izliva v Borovniščico. Po hidroloških kriterijih se vodotok uvršča med hudourniške reke ((15 prom < I < 60 prom) oziroma hudournike (I > 60 prom), po orografskih in geografskih kriterijih med hudournike sredogorja in gričevja, po poreklu hribin pa med hudournike spiravce. Značilnosti, skupne vsem hudurnikom so: hribski oziroma gorski vodotok, erodibilno zaledje in struga (rušenje in naglo odplavljanje hribinskega materiala), veliki in pogosto spreminjajoči se padci (vzdolžni naklon), relativno velika nihanja pretokov voda ter hitri odtok visokih voda, velika transportna zmogljivost, velik delež lesenega plavja ter kopičenje materiala ob izlivu v recipient (hud. vršaj). Vodotok je bil v preteklosti v urbaniziranem delu naselje celostno urejen in sicer kanaliziran. Pri ureditvi je bila upoštevana predvsem varovalna funkcija, saj je bila ureditev izvedena na način, da se je zavarovalo imetje prebivalcev in omogočilo maksimalno koriščene vodnega in priobalnega zemljišča.

Slika 1 : Lokacija vodotoka Malenca


5 / 20

3.1 Prikaz zna čilnih odsekov

Slika 2 : Pregradni objekt

Slika 3 : Vtok v zacevljen del pred naseljem

Slika 4 : Sanacija poškodovanega cevovoda, premera 80 cm, nad železniško progo


6 / 20

Slika 5 : Pogled iz revizijskega jaška dolvodno v cevovod dolvodno od mostu:

Slika 6 : Odsek pod mostom – pogled dolvodno

Slika 7: konec betonske cevi in začetek pokrite kinete: stacionaža – 0.0 + 044.20


7 / 20

Slika 8: betonski obok: stacionaža – 0.0 + 056.00

Slika 9: Pogled na kineto pri objekti Rimska cesta 1 - gorvodno

Slika 10: Pogled na kineto pri objekti Rimska cesta 1 - dolvodno


8 / 20

Slika 11: Prehod vodotoka iz pokritega dela (v spodnjem delu zacevljenega) v odprto strugo, pred izlivom v Borovniščico


9 / 20

4 HIDROLOŠKA ANALIZA Za namen hidrološke analize je bil, na podlagi lidar posnetka predmetnega območja, izdelan 3D model prispevnega območja (Slika 12: 3D model terena, z označeno prispevno površino (rdeča črta)), s ciljem verodostojnosti računskih podatkov in hidravlične analize pa je bil izdelan geodetski načrt vodotoka Malenca (Geogea, geodetske storitve, d.o.o., Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana, odg. geo. Gregor Lojevec). Slednji je služil kot prikaz realnega stanja terena, osnova za izračune in točnost podatkov ter podlaga za izdelavo hidravličnega modela struge, za preverbo toka v kineti.

Slika 12: 3D model terena, z označeno prispevno površino (rdeča črta)

4.1 Izračun pri čakovanih visokih voda z empiri čnimi ena čbami

Vodotok: Malenca

Lokacija: Borovnic

a

Osnovni podatki o prispevnem območju:

F = 0,95 km2 … površina prispevnega območja

O = 4,31 km … obseg prispevnega območja

L = 1,40 km … dolžina prispevnega območja

α = 0,60 … odtočni koeficient (po Kresniku)


10 / 20

Rabo tal na prispevnem območju predstavljajo pretežno gozdne površine. Delež poseljenih in neprepustnih površin je zanemarljiv. Vodotok Malenca izvira pod vrhom Malega trebelnika (807 m.n.v.), teče po strmi dolini do prečnega vodnogospodarskega objekta (prodni zadrževalnik je evidentiran v evidenci prodnih zadrževalnikov pri koncesionarju za urejanje voda na območju srednje Save, podjetju Hidrotehnik d.d. kot prodni zadrževalnik Malenca), ki je opuščeno vodno zajetje, kjer se preko pretočne odprtine (dim. Približno 1 m x 2 m) preliva v odprto strugo, po kateri teče do naselja Borovnica, kjer preide v zacevljen oziroma prekriti del. Vodotok preide v odprto strugo pod naseljem, pri pokopališču, kjer se kot levi pretok izliva v Borovniščico. Vodotok ima glede na topografske in klimatske lastnosti prispevnega območja hudourniški značaj. Prispevno območje kot podlaga za izračun površinskega odtoka je razvidno iz priložene risbe.

Kresnikova enačba: Op.: Uporabno za hudourniška področja. Odtočni koeficient - 0,6 Qvv = 11,436 m3/s

Q50 = 9,618 m3/s Q20 = 7,651 m3/s

Ilijeva enačba: Op.: Za prispevne površine velikosti približno 30 km2 Hudourniška območja alfa' = 5,000

Qvv = 8,971 m3/s Q50 = 7,544 m3/s

Q20 = 6,001 m3/s Deuerlingova enačba: Op.: Rezultati previsoki. Uporabno za slabo

porasla hribovita in gorska področja z znatnimi nagibi Qvv = 9,530 m3/s

Q50 = 8,015 m3/s

qmax = 10,000 m3/s/km2 Q20 = 6,376 m3/s

Lazarejev empirični obrazec: Op.: Za prispevne površine velikosti 10 do 25 km2. Qvv = 13,714 m3/s

Za hudourniška območja

Q50 = 11,533 m3/s Q20 = 9,174 m3/s

Wundtova enačba: Op.: Prevelike vrednosti. Uporabno za območja s povprečno višino padavin 1400 mm, za izrazito strma in neporasla območja.

Qvv = 13,407 m3/s Q50 = 11,275 m3/s

Q20 = 8,969 m3/s

Foersterjeva enačba: Op.: Up. predvsem za norm. odt. vodotoke. Ni primerno za gorovje, sploh če je neporaslo, neprepustno in strmo

Qvv = 4,77 m3/s

qmax = 5 m3/s/km2 Q50 = 4,01 m3/s Q20 = 3,19 m3/s

Mellijeva enačba: Op.: Formula primerna za vsa območja SLO ob pravilni izbiri odtočnih koeficientov

Qvv = 7,13 m3/s

ϕ = 0,4


11 / 20

Q50 = 6,00 m3/s qmax = 7,48 m3/s/km2 Q20 = 4,77 m3/s Qmax = 7,13 m3/s

Sklep: Za vrednost visokovodnega pretoka se privzame vrednost Q100 po enačbi Kresnika, ki je v vodnogospodarski praksi splošno uveljavljena in sprejeta empirična enačba za račun površinskega odtoka iz gozdnatih, hribovitih in hudourniških območij. Vrednost Q100 znaša, zaokroženo, 11,5 m3/s. 4.2 Izračun pretokov razli čnih povratnih dob

Qn; pretok n- letne visoke vode (m3/s)

Q100; pretok 100 - letne visoke vode (m3/s)

Qvv = 11,44 m3/s

Q50 = 9,62 m3/s

Q20 = 7,65 m3/s

Q10 = 6,43 m3/s

Q5 = 5,41 m3/s

Q1 = 3,62 m3/s


12 / 20

5 HIDRAVLIČNA ANALIZA Po terenskem ogledu samega območja in pregledu pridobljenih geodetskih posnetkov je bilo ugotovljeno, da je struga vodotoka, na celotnem urbaniziranem delu prekrita, pretežno z montažnimi AB ploščami, delno v drugi obliki (na mestih kjer je prekritje na vrhnjem sloju asfaltirano), da tip struge ni konstanten, saj se pojavlja tako v obliki cevovoda premera 80 cm oziroma 110 cm, kot v obliki prekrite kinete iz lomljenca v betonu, da ima vodotok na celotnem odseku izrazit naklon nivelete dna struge (padec), od 3,2 % do 5,4 %, da se vodotok glede na tip uvršča med hudournike in da je nad naseljem zgrajen prečni vodnogospodarski objekt (jezovna zgradba), ki je v naravi opuščeno vodno zajetje, s prelivnim poljem dimenzije 0,62 m x 1 m, ki predstavlja zajezbo oziroma akumulacijo, ki ima funkcijo dušilke, saj omejuje pretok na prevodnost prelivne odprtine. Cilj hidravlične analize je ugotoviti ali struga vodotoka v naselju prevaja visokovodni pretok, oziroma kolikšna je vrednost strugotvornega2 pretoka v naselju. Hidravlična analiza je bila izvedena s posameznimi hidravličnimi izračuni za tok s prosto gladino ter s pomočjo poenostavljenega hidravličnega modela. Hidravlični model je bil izdelan v programu Hec-Ras 5.0, ki so ga razvili pri Hydrologic Engineering Center (HEC) - US Army Corps of Engineers (z namenom računa enodimenzionalnega stalnega in nestalnega toka), s katerim so bile analizirane in verificirane ročno izračunane vrednosti pretokov, ki jih prevaja struga na predmetnem odseku vodotoka. Hidravlični model je bil izdelan na podlagi izhodnih podatkov modula Aquaterra, s katerim je bil izdelan model terena ter geometrija struge.

5.1 Robni pogoji - pretok čez preliv na pregradnem objektu: - pretok, v cevovodu premera 80 cm - pretok, v cevovodu premera 110 cm - pretok, v pokriti kineti

2 vrednost pretoka, pri katerem vodna gladina, na najbolj kritičnem odseku, ravno doseže rob struge


13 / 20

5.1.1 Pretok čez preliv na pregradnem objektu: ODTOK ČEZ PRAVOKOTNI PRELIV (po učbeniku: Hidravlika, prof. dr. F. Steinman, Uni. Lj. - Fgg)

Pregrada oziroma jezovna zgradba služi za ustvarjanje lokalne zajezbe pri nizkih do srednjih pretokih. Pri nastopu visokih voda je potrebno zagotoviti odtok le teh, brez škodljivega dviga gladine na zajezenem gorvodnem odseku, v primeru jezu na Malenci, z odstranjenimi zapornimi elementi in prelivanjem preko fiksnega prelivnega robu.

Enačba za izračun količine pretoka čez pravokotni preliv:

pri upoštevanju µ = 0.62, znaša vrednost pretoka:

Q = 1.135 m3/s

Vpliv stranske zožitve jezu upoštevata izraza SIA-e, Kindsvaterja in Carterja. Kadar je potrebno v izračunu upoštevati vpliv bočne kontrakcije, ki nastane kadar je širina preliva manjša od širine dotočnega kanala, uporabimo enačbi SIA ali Kindsvaterja in Carterja:

- enačba za pretočni koeficinent preliva:

- enačba za izračun količine pretoka čez pravokotni preliv::

g = 9.81 m/s2

B = 14 m

b = 0.62 m

b/B = 0.044285714

Kb = 0.0024

be = 0.6224 m

h1 = 1 m

Kh = 0.001

he 1.001 m

h1/p = 1

Ce = 0.5847

Q = 1.08 m3/s

Za vrednost pretoka, ki jo prevaja pravokotna odprtina na jezu privzamemo: 1.1 m3/s.

� � 2 3� � � � � 2� � ��

� � �0.578 � 0.0037 � �� 3.615 � 3 � ��1000� � 1.6 � !1 � 0.5 �� "��#

� � $% � 2 3� � 2� � & � �&� ��


14 / 20

5.1.2 Pretok, v cevovodu premera 80 cm TOK S PROSTO GLADINO V CEVOVODIH (po učbeniku: Hidravlika, prof. dr. F. Steinman, Uni Lj - Fgg)

IZRAČUN PREVODNOSTI V PREPUSTU PREMERA 80 CM

Podatki: D = 0.8 m h = 0.2 m I = 5 % nG = 0.02 /

R = 0.4 m h/D = 0.25 a = 0.0427

Izračun

Q = 0.2633 m3/s

Računsko dobimo maksimalni pretok v cevovodih s tokom s prosto gladino z odvajanjem (iskanje ekstrema funkcije). Račun pokaže, da nastopi Qmax pri: f=302o oz. pri: ho / D = 0.938 kar rezultira v pretoku:

h/D = 0.9380

h = 0.7504 m a = 0.3351 Q = 2.0663 m3/s Meritve pa kažejo, da dejansko dosežemo manjše pretoke, kot jih daje teoretični izračun. Pri približevanju gladine temenu prereza se namreč pojavljajo težave z evakuacijo zraka, hkrati pa se lahko pojavijo tudi vibracije zaradi zračnih mehurjev, ujetih v cevovod.

S sklicem na diagram koeficienta polnitve, ocenjujem, da se pretok zmanjša za 5 %, na vrednost: Q = 2.00 m3/s

� � '()*

� +,-.

�� /


15 / 20

5.1.3 Pretok, v cevovodu premera 110 cm TOK S PROSTO GLADINO V CEVOVODIH (po učbeniku: Hidravlika, prof. dr. F. Steinman, Uni Lj - Fgg)

IZRAČUN PREVODNOSTI V PREPUSTU PREMERA 110 CM

Podatki: D = 1.1 m h = 0.2 m I = 3.2 % - 0.032 nG = 0.02 /

R = 0.55 m h/D = 0.181818 a = 0.0220

Izračun

Q = 0.2537 m3/s

Računsko dobimo maksimalni pretok v cevovodih s tokom s prosto gladino z odvajanjem (iskanje ekstrema funkcije). Račun pokaže, da nastopi Qmax pri: f=302o oz. pri: ho / D = 0.938 kar rezultira v pretoku:

h/D = 0.9380

h = 1.0318 m a = 0.3351 Q = 3.8646 m3/s Meritve pa kažejo, da dejansko dosežemo manjše pretoke, kot jih daje teoretični izračun. Pri približevanju gladine temenu prereza se namreč pojavljajo težave z evakuacijo zraka, hkrati pa se lahko pojavijo tudi vibracije zaradi zračnih mehurjev, ujetih v cevovod.

S sklicem na diagram koeficienta polnitve, ocenjujem, da se pretok zmanjša za 5 %, na vrednost:

Q = 3.67 m3/s

� � '()*

� +,-.

�� /


16 / 20

5.1.4 Pretok, v pokriti kineti DIMENZIONIRANJE PRETOČNE ODPRTINE PREPUSTA podatki: š = 1.00 m n = 0.20 m = 0.20 K = 45 i = 3.20 % Qvv = 11.00 m3/s h = 1.10 m hr = 0.00 m rezultati: F = 1.34 m2 U = 3.24 m R = 0.414 v = 3.99 m/s Q = 5.36 m3/s

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

1,10

1,20

0,0 1,0 2,0 3,0 4,0 5,0 6,0 7,0

viši

na p

rofil

a h

(m

)

pretok Q (m3/s)

PRETOČNA KRIVULJA


17 / 20

Izračunan pretok v pokriti kineti je bil validiran s hidravličnim modelom odprte kinete, s katerim je bilo analizirano stanje v kineti pri pretoku 5,3 m3/s. Iz vzdolžnega profila je razvidno, da predmetna struga na odseku prekrite kinete prevaja pretok 5,3 m3/s, mestoma, na uravnanem odseku tudi malenkostno več. Do zajezbe prihaja zgolj na lomih nivelete, kjer prihaja do vodnih skokov ter na mestu prehoda iz kinete v cevovod.

Slika 13: Model vodotoka v programskem okolju HEC-RAS

Slika 14: Stanje v strugii pri pretoku 5,3 m3/s.

NOV

578.740

540.300

443.780429.610

406.300

377.720

328.270

292.150

274.050

228.830

170.120

152.600

128.830

100.560

63.710

9.940

NOV

0 100 200 300 400 500 600295

300

305

310

315

320

325

HEC-V1-HHE Plan: PLAN 8.5.2017

Main Channel Distance (m)

Ele

vatio

n (

m)

Legend

EG PF 1

EG PF 3

EG PF 2

WS PF 3

Crit PF 3

Crit PF 2

WS PF 2

Crit PF 1

WS PF 1

Ground

LOB

ROB

NOV NOV


18 / 20

5.2 Pretočnost Pretočnost je termin, ki opisuje vrednost pretoka, pri katerem vodna gladina, na najbolj kritičnem odseku, ravno doseže rob struge, to je tik pred preplavljanjem struge (ang. »bankful discharge«). Drug izraz za pretočnost je strugotvorni pretok. Pretočnost za obravnavani odsek struge Malence v Borovnici, vzdolž toka ni konstanta, saj se strugotvorni pretok spreminja glede na tip vodotoka. Na odseku, kjer vodtok poteka v cevovodu premera 80 cm, znaša pretočnost 2,0 m3/s, na odseku kjer vodotok poteka v cevovodu premera 110 cm, znaša pretočnost 3,7 m3/s, na odseku kjer vodotok poteka v pokriti kineti pa znaša prevodnost 5,3 m3/s. Glavni faktor, ki pogojuje hidravlični režim v predmetni strugi je prevodnost odprtine na jezu, pri bivšem vodnem zajetju Malence, saj preliv deluje kot dušilka, zadrževalni volumen pa kot akumulacijski volumen za visoke vode. Glede na dejstvo, da je pregradni objekt v evidenci prodnih zadrževalnikov, ki jih vzdržuje podjetje Hidrotehnik, je pričakovati, da je zaplavni prostor redno čiščen oziroma vzdrževan, s čimer se zagotavlja volumen tudi zadrževanje konice visokih voda. Prevodnost preliva na jezu znaša 1,1 m3/s.

5.3 Zaklju ček Predmetni hidrološko hidravlični elaborat je usmerjen v analizo hidravličnega režima v vodotoku Malenca pri Borovnici, natančneje v analizo hidravličnega režima toka v zacevljenem oziroma prekritem delu vodotoka, v urbaniziranem delu naselja. Na podlagi hidrološke analize, s katero je bil izračunan in določen visokovodni pretok (Q100 = 11,5 m3/s), so bile na podlagi hidravličnih enačb, ob pomoči hidravličnega modela, izračunane vrednosti pretokov, ki jih prevajajo posamezni odseki vodotoka. Iz analize slednjih je moč zaključiti, da vrednost visokovodnega pretoka znatno presega pretočnost struge. Ob upoštevanju dejstva, da je v zaledju, nad naseljem, zgrajena jezovna zgradba, s prelivom, ki prevaja zgolj 1,1 m3/s (Q1 = 3,62 m3/s), da akumulacijski volumen (ocena 200 m3) zadošča za sploščitev hipne konice hidrograma, s povratno dobo med 10 in 20 let (arhiv podjetja Hidrotehnik d.d.), ob pogoju, da se relativno majhno prelivno polje ne zamaši s plavjem, je v obdobju nizkih in srednjih pretokov pričakovati pretok v strugi skozi naselje manjši od 1,1 m3/s, v obdobju visokih pretokov, s povratno dobo rezultirajočih odtokov med 10 in 20 let, pa je pričakovati, da se bo višek vode prelival preko jezovne zgradbe in preko struge pred vtokom v akumulacijo ter tako formiral sekundarni tok po javni poti, ki poteka dolvodno od jezovne zgradbe proti mostu z železniško progo, kjer se bo koncentriral v podvozu ter dolvodno razpršil v naselju, z gradientom proti strugi Borovniščice.


19 / 20

5.4 Literatura Steinman, F. 1999. Hidravlika. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za mehaniko tekočin: 295 str. Steinman, F., Banovec, P. 2008. Hidrotehnika Vodne zgradbe I. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za mehaniko tekočin: 147 str. Mikoš, M. 2000. Urejanje vodotokov: skripta, verzija 01. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Katedra za splošno hidrotehniko: 182 str. Brilly, M., Šraj, M. 2000. Osnove hidrologije. Univerzitetni učbenik. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 234 str. ARSO, Atlas okolja. Dostopno na spletu: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja iObčina - spletni geografski informacijski sistem – Oblčina Borovnica Arhiv podjetja Hidrotehnik d.d.

Hidrološko hidravlični elaborat - Gameljščica v Povodju

Stran 1 od 2

PRILOGE

v1-hhe borovnica (2)€¦ · hidrološko hidravli čni elaborat - malenca 4 / 20 v zacevljen del. v...

Documents