posodobitev vpenjanja orodij za brizganje gumenih … · ključne besede: brizganje gumenih...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Mihael KRALJ
POSODOBITEV VPENJANJA ORODIJ ZA
BRIZGANJE GUMENIH IZDELKOV
Diplomsko delo
Visokošolskega strokovnega študijskega programa
Strojništvo
Maribor, marec 2010
POSODOBITEV VPENJANJA ORODIJ ZA
BRIZGANJE GUMENIH IZDELKOV
Diplomsko delo
Študent: Mihael KRALJ
Študijski program: Visokošolski strokovni; Strojništvo
Smer: Proizvodno strojništvo
Mentor: izr. prof. dr. Ivo PAHOLE
Somentor: red. prof. dr. Franci ČUŠ
Maribor, marec 2010
-II-
-III-
IZJAVA
Podpisani Mihael KRALJ izjavljam, da:
je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod
mentorstvom izr. prof. dr. Iva PAHOLETA in somentorstvom red. prof.
dr. Francija ČUŠA;
predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za
pridobitev kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;
soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v knjižnici tehniških
fakultet Univerze v Mariboru.
Maribor, _____________________ Podpis: _________________________
-IV-
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Ivu PAHOLETU
in somentorju red. prof. dr. Franciju ČUŠU za pomoč
in vodenje pri opravljanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi podjetju SAVA-gti d.o.o.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
-V-
POSODOBITEV VPENJANJA ORODIJ ZA BRIZGANJE GUMENIH IZDELKOV Ključne besede: brizganje gumenih izdelkov, preoblikovalna orodja, stiskalnice, vpenjanje UDK: 621.881:678(043.2) POVZETEK Predstavljen je novi sistem vpenjanja na injekcijskih stiskalnicah. Ta sistem nadomesti ročno
privijanje orodja na stiskalnico, s čimer lahko prihranimo veliko časa. Vijake za pritrditev
orodja nadomestijo magnetne plošče, katere sprožimo s pritiskom na gumb in tako vpnejo
orodje. Za pritrditev izmetalnih ploskev, namesto vijakov uporabimo vpenjalne klinaste
elemente, ki delujejo pod hidravličnim tlakom. S pomočjo teh dveh sistemov, lahko orodje
namestimo in vpnemo veliko hitreje. To pa nam omogoča tudi predgrevanje orodja v posebni
peči, saj ni vključenega neposrednega človeškega faktorja pri montaži orodja. Ker je čas
menjave orodja kratek, se nam orodje pri montaži ohladi le minimalno, kar pa nadomestimo
z dogrevanjem orodja na stiskalnici. Zelo pomembno je tudi, da je montaža orodja veliko
bolj prijazna in varna.
-VI-
TOOL CLAMPING MODERNIZATION FOR INJECTION OF RUBBER PRODUCTS Key words: injection molding of rubber products, reshaping tools, pressing machines,
clamping UDK: 621.881:678(043.2) ABSTRACT: A new clamping system for molding injection presses is presented. This system replaces
manual screwing of the tools in the press, which enables enormous time savings. Screws for
mounting tools were replaced by magnetic plates that are activated by pressing a button, and
thus clamping the tool. For the mounting of ejection plates instead of screws clamping wedge
elements are used, which are operating under hydraulic pressure. With the help of these two
systems the tools can be installed and clamped much faster. This on the other hand allows us
pre-heating of the tools in a special oven, as there is no direct human element involved in the
mounting of the tools. As for the replacement of the tools little time is required, the tools
during mounting cool off only by a minimum, the loss of heat is replaced by the heating
system in the press. It is also very important that the mounting of the tool is much more
friendly and safe.
-VII-
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................................. 1
1.1 Opis splošnega področja ............................................................................................... 1
1.2 Podjetje SAVA-gti d.o.o. .............................................................................................. 1
1.3 Napoved vsebine .......................................................................................................... 1
2 SPLOŠNO .......................................................................................................................... 3
2.1 Injekcijsko brizganje .................................................................................................... 3
2.2 Konvencionalno stiskanje ............................................................................................. 3
2.3 Hidravlične stiskalnice - stroji z omejeno silo ............................................................. 3
2.4. Stiskanje ...................................................................................................................... 5
2.5. Kavčuk ......................................................................................................................... 6
2.6. Nekaj osnov o vpenjanju ............................................................................................. 6
3 DIMENZIJE INJEKCIJSKE STISKALNICE (REP V58) ........................................... 7
3.1 Stiskalnica v zaprtem in odprtem stanju ....................................................................... 8
3.2 Fiksna grelna plošča (zgoraj) ...................................................................................... 10
3.3 Pomična grelna plošča ................................................................................................ 11
3.4 Standardna pomična plošča (tloris) ............................................................................ 12
3.5 Prikaz zgornjih in spodnjih izmetačev ter potrebnih elementov ................................ 14
3.6 Izmetala na fiksni plošči ............................................................................................. 15
3.7 Izmetala na pomični plošči ......................................................................................... 16
3.8 Predvidena zračnost pri horizontalnem pomiku plošče .............................................. 17
4 OPIS PROBLEMA .......................................................................................................... 18
4.1 Primer montaže orodja z dvojnimi izmetači ............................................................... 25
5 NOVO PREDVIDENO STANJE ................................................................................... 27
5.1 Preračun vijakov M12, za določitev sile vpenjanja .................................................... 28
5.2 Magnetne plošče M-TECS 210 .................................................................................. 29
5.2.1 Tehnični podatki .................................................................................................. 30
5.2.2 Prednosti sistema ................................................................................................. 30
5.2.3 Tehnologija dolgih polov .................................................................................... 31
5.2.4 Sistem delovanja .................................................................................................. 31
5.2.5 Varnostna oprema ................................................................................................ 33
5.2.6 Tehnične zahteve po naročilu iz naše strani ........................................................ 33
-VIII-
5.3 Vpenjalni element s konusom (wedge clamps) .......................................................... 34
5.3.1 Aplikacije ............................................................................................................ 34
5.3.2 Prednosti .............................................................................................................. 34
5.3.3 Princip vpenjanja ................................................................................................. 35
5.3.4 Načrt izbranega vpenjalnega elementa s potrebnimi podatki in tolerancami ...... 36
5.3.5 Shematski prikaz vpenjanja, izpenjanja in varnosti............................................. 37
5.4 Peč za predgrevanje orodja ......................................................................................... 38
5.5 Novo stanje sistema .................................................................................................... 39
5.6 Druga različica vpenjanja ........................................................................................... 50
6 STROŠKOVNA KALKULACIJA ................................................................................. 52
6.1 Stroškovna kalkulacija (2. različica) .......................................................................... 53
6.2 Primerjava stroškov .................................................................................................... 54
7 UPRAVIČENOST POSODOBITVE VPENJANJA ORODIJ .................................... 55
7.1 Prednosti posodobitve: ............................................................................................... 55
7.2 Slabosti posodobitve: .................................................................................................. 56
8 SKLEP .............................................................................................................................. 57
9 VIRI .................................................................................................................................. 58
10 ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................................. 59
11 PRILOGE ....................................................................................................................... 60
-IX-
KAZALO SLIK Slika 2.1: Postrojenje kompresijskih stiskalnic z nazivno silo do 4000 kN. .............................. 4
Slika 2.2: Princip delovanja cilindra pehala hidravlične stiskalnice .......................................... 5
Slika 3.1: Videz stiskalnice REP V58 ........................................................................................ 7
Slika 3.2: Dimenzije stiskalnice znotraj ohišja (tloris) ............................................................... 9
Slika 3.3: Dimenzije fiksne grelne plošče ................................................................................ 10
Slika 3.4: Dimenzije izvrtin in navojev na fiksni grelni plošči ................................................ 10
Slika 3.5: Dimenzije pomične grelne plošče ............................................................................ 11
Slika 3.6: Dimenzije izvrtin in navojev na fiksni grelni plošči ................................................ 11
Slika 3.7: Dimenzije pomika plošče v horizontalni smeri ........................................................ 12
Slika 3.8: Namestitev pri popolnoma odprtem stanju .............................................................. 13
Slika 3.9: Dimenzije izvrtin ...................................................................................................... 13
Slika 3.12: Dimenzije zgornje izmetalne plošče ...................................................................... 15
Slika 3.13: Dimenzije izvrtin in navojev na zgornji izmetalni plošči ...................................... 15
Slika 3.14: Dimenzije spodnje izmetalne plošče ...................................................................... 16
Slika 3.15: Dimenzije izvrtin in navojev na spodnji izmetalni plošči ...................................... 16
Slika 3.16: Dimenzije zračnosti med ploščo in nosilcem ......................................................... 17
Slika 4.1: Prazna stiskalnica pripravljena na montažo orodja .................................................. 18
Slika 4.2: Odprto orodje - kalupi gumenih izdelkov ................................................................ 19
Slika 4.3: S pomočjo viličarja namestitev orodja na stiskalnico .............................................. 19
Slika 4.4: Orodje se poravna na sredino s pomočjo centrirnega obroča ................................... 20
Slika 4.5: Orodje je tudi potrebno poravnati po površinah....................................................... 20
Slika 4.6: Sledi zapiranje stiskalnice in privijačenje orodja od spodaj in zgoraj ..................... 21
Slika 4.7: Luknje za pritrditev orodja na spodnji strani stiskalnice (4x) .................................. 21
Slika 4.8: Vijaki za pritrditev orodja na zgornji strani stiskalnice (4x) .................................... 22
Slika 4.9: Namestitev sond za merjenje temperature ............................................................... 22
Slika 4.10: Izmetalne ploskve spustimo do pritrdilnih ušes, katere privijačimo ...................... 23
Slike 4.11: Izmetalne ploskve so pritrjene na izmetalno ploščo orodja ................................... 23
Slika 4.12: Odpiranje orodja in spuščena izmetalna plošča s pomočjo izmetačev................... 24
Slika 4.13: Orodje je pritrjeno, nato se zapre za predgrevanje ................................................. 24
Slika 4.14: Vijačenje izmetalne plošče po enakem postopku ................................................... 25
Slika 4.15: Nameščeno orodje z dvojnimi izmetalnimi ploščami ............................................ 25
Slika 4.16: Pritrjene dvojne izmetalne plošče (8 x M12) ......................................................... 26
-X-
Slika 4.17: Zadnja stran orodja s priključki za podtlak ............................................................ 26
Slika 5.1: Magnetne plošče, nameščene na vertikalni stiskalnici ............................................. 29
Slika 5.2: Nameščen sistem na vertikalno stiskalnico .............................................................. 32
Slika 5.3: Nameščen sistem na horizontalno stiskalnico .......................................................... 32
Slika 5.4: Magnetna plošča ....................................................................................................... 33
Slika 5.5: Vpenjalni cilinder s konusom ................................................................................... 34
Slika 5.6: Prikaz vpenjanja ....................................................................................................... 35
Slika 5.7: Prikaz v prerezu ........................................................................................................ 35
Slika 5.8: Shematski prikaz ...................................................................................................... 37
Slika 5.9: Vpenjalni elementi s konusom, nameščeni v praksi ................................................ 37
Slika 5.10: Peč za predgrevanje orodij ..................................................................................... 38
Slika 5.11: Monitor za nastavitev temperatur in časov gretja .................................................. 38
Slika 5.12: Stiskalnica pripravljena na montažo orodja ........................................................... 40
Slika 5.13: Orodja poravnamo s pomočjo centrirnega obroča ................................................. 40
Slika 5.14: Centrirni obroč nasede v nased na magnetni plošči ............................................... 41
Slika 5.15: S pomočjo dveh dodanih vodil preprečujemo izmike ............................................ 41
Slika 5.16: Pritrdilna ušesa morajo imeti ustrezne nasede ....................................................... 42
Slika 5.17: Ker je orodje centrirano, ga lahko zapremo in aktiviramo ..................................... 42
Slika 5.18: Klinasti vpenjalni elementi pri odprtem stanju ...................................................... 43
Slika 5.19: Pogled iz narisa ...................................................................................................... 43
Slika 5.20: S pomočjo stikal sprožimo zapiranje vpenjalnih elementov .................................. 44
Slika 5.21: Še drugačen pogled na vpenjalni sistem ................................................................ 44
Slika 5.22: Fiksirano orodje, prikazano brez vodil iz narisa .................................................... 45
Slika 5.23: Fiksirano orodje, prikazano iz tlorisa ..................................................................... 45
Slika 5.24: Odprto orodje ......................................................................................................... 46
Slika 5.25: Odprto orodje brez vodil, povečano ....................................................................... 46
Slika 5.26: Prikazan zgornji del orodja .................................................................................... 47
Slika 5.27: Celotna stiskalnica, pri odprtem orodju ................................................................. 47
Slika 5.28: Celotna stiskalnica s spuščenimi izmetači ............................................................. 48
Slika 5.29: Spuščena izmetalna plošča ..................................................................................... 48
Slika 5.30: Prikaz od spodaj, kjer so vidni tudi nalivni kanali orodja ...................................... 49
Slika 5.31: Prikaz stiskalnice v položaju delovanja ................................................................. 49
Slika 5.32: Primer namestitve vpenjalnih elementov 235-UR ................................................. 51
Slika 5.33: Vpenjalni elementi 235-UR z možnostjo nastavitve .............................................. 51
-XI-
KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Podatki s stiskalnici ............................................................................................ 8
Preglednica 2: Podatki o magnetnih ploščah ............................................................................ 30
Preglednica 4: Legenda posameznih delov stroja, ločenih po barvah ...................................... 39
Preglednica 5: Kalkulacija ........................................................................................................ 52
Preglednica 6: Kalkulacija 2 ..................................................................................................... 52
Preglednica 7: Kalkulacija 3 ..................................................................................................... 52
Preglednica 8: Kalkulacija 4 ..................................................................................................... 53
Preglednica 9: Kalkulacija 5 ..................................................................................................... 53
Preglednica 10: Kalkulacija 6 ................................................................................................... 54
-XII-
UPORABLJENI SIMBOLI - maxF - Maksimalna sila [N]
- A - Presek [ 2mm ]
- dop - Dopustna napetost [ 2/ mmN ]
- eR - Meja tečenja [ 2/ mmN ]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 1 -
1 UVOD
1.1 Opis splošnega področja
Strojništvo pokriva zelo široko območje različnih dejavnosti. S tem, ko pomislimo na
strojništvo, se moramo zavedati, da je v ozadju veliko tehnoloških in matematičnih
problemov. Preden izdelek pride do končne faze, gre skozi različne faze razmišljanja,
konstruiranja, izdelave in preverjanja točnosti – meritve. Največji pomen v strojništvu ima
industrija. Industrija je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev, v večjih
količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke. Podjetja so različnih
velikosti, od majhnih samostojnih podjetij do koncernov. Poleg industrije imamo obrtno
dejavnost, ki proizvaja v manjšem obsegu. Današnja industrija se srečuje z veliko
konkurenco na trgu, zato so hitrost konstruiranja, priprave in čas proizvajanja izdelka
ključnega pomena za obstoj v konkurenčnih krogih.
1.2 Podjetje SAVA-gti d.o.o. Osebno sem prakso opravljal v podjetju SAVA-gti d.o.o., kjer se ukvarjajo s proizvodnjo
gumeno-tehničnih izdelkov. V podjetju se po kupčevih zahtevah s pomočjo modelov
konstruirajo orodja, v katera se nato vbrizga guma. Guma se mora tudi vulkanizirati, zato so
stiskalnice segrete na ustrezno delovno temperaturo. V podjetju se uporabljajo predvsem
injekcijske stiskalnice, vendar so v rabi tudi kompresijske stiskalnice. Razlika je v tem, da se
pri injekcijski stiskalnici guma avtomatsko vbrizga preko hidravlične injekcije v kalup. Pri
kompresijskih stiskalnicah pa se surova guma v ustrezni masi položi na spodnjo ploščo, nato
pa se pod pritiskom hidravlike surova guma stisne v kanale. Prav tako se postopek
vulkanizira.
1.3 Napoved vsebine
Na obeh tipih stiskalnic so nameščena orodja. Orodja je treba namestiti, pozicionirati in
pritrditi tako, da je orodje čim bolj togo nameščeno na stiskalnici.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 2 -
Problem katerega raziskujemo, je predvsem optimatizacija menjave orodja. Sedaj je v praski
treba približno 4 ure časa, da se na injekcijski stiskalnici zamenja orodje, to je več kot pol
izmenskega časa. Veliko, kompleksno orodje se namešča in pritrjuje na stroj približno 90
minut, nato pa je še potrebno približno 150 minut, da se orodje segreje na potrebno delovno
temperaturo. V tem času delavec opravlja delo na drugi stiskalnici, če je ta na voljo. Za
namestitev orodja sta potrebna vsaj dva človeka. Običajno to delo opravita izmenski
delovodja in tehnolog.
Sedanji problem je nameščanje orodja. Orodje je treba priviti z mnogimi vijaki na težko
dostopnih mestih, kar pa zahteva veliko časa. Če bi se orodje dalo namestiti in pritrditi v
kratkem času, s posebnimi vpenjalnimi sistemi, bi se lahko orodje pred menjavo predgrevalo
v posebni peči, s čimer bi pridobili veliko časa. Prav tako bi skrajšali čas, ki ga sedaj
potrebujemo za pritrjevanje. Če pogledamo teoretično, bi za menjavo orodja po takšnem
principu porabili največ 60 minut. Se pravi, da bi orodje menjali najmanj štiri krat hitreje kot
sedaj. Takšen prihranek časa pomeni višjo produkcijo, posledično nižjo ceno izdelka, s tem
pa tudi večjo konkurenčnost na trgu.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 3 -
2 SPLOŠNO
2.1 Injekcijsko brizganje
Injekcijsko brizganje je sodoben postopek predelave. Glavna prednost je visoka stopnja
avtomatizacije in s tem izboljšana ekonomičnost procesa. Injekcijsko brizganje je postopek
predelave gumenih zmesi pri katerem se izvaja brizganje ogrevanih zmesi v orodno lupino
skozi razdelilni sistem za dovod mase. Pogoj za učinkovitost postopka predelave je ustrezna
strojna oprema in orodje. Injekcijsko brizganje je postopek predelave plastičnih mas, pri
katerem se izvaja brizganje ogrevane mase v orodno lupino skozi razdelilni sistem za dovod
mase. Pogoj za učinkovitost postopka predelave je ustrezna strojna oprema in orodje. [13]
2.2 Konvencionalno stiskanje
Tehnologija stiskanja se uporablja pri izdelkih, kjer se zahteva visoka stopnja kakovosti in
homogenosti izdelka. Izdelki so predvideni za specifične namene.
2.3 Hidravlične stiskalnice - stroji z omejeno silo
Hidravlične stiskalnice nam omogočajo nastavljanje delovne sile z nastavitvijo delovnega
pritiska, delovni hod pehala pa lahko omejimo v želenem položaju z nastavitvijo stikala, sile
ali ročno. Hidravlične stiskalnice uporabljamo tako pri toplem, kot pri hladnem
preoblikovanju. Stroji so prilagojeni iztiskovanju, vtiskovanju, gnetenju in ostalemu
masivnemu preoblikovanju, prav tako pa rezanju, krivljenju, globokemu vleku in ostalim
postopkom preoblikovanja pločevine. Prednost hidravličnih pogonov je, da nimajo
elementov in mehanizmov za spreminjanje rotacijskega gibanja v linearno. [3]
Dobre lastnosti:
Konstantna sila, ki je neodvisna od poti paha, možnost natančne nastavitve sile in neomejena
delovna sposobnost.
Slabe lastnosti:
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 4 -
Slaba stran hidravličnih stiskalnic je v relativno majhnih delovnih hitrostih (slabši ekonomski
učinek na časovno enoto).
Uporabljamo jih povsod tam, kjer potrebujemo konstantno silo na daljši preoblikovalni poti.
Slika 2.1: Postrojenje kompresijskih stiskalnic z nazivno silo do 4000 kN.
Stiskalnice se razlikujejo:
- po obliki stojala, ki je lahko odprte, zaprte ali večstebrne izvedbe,
- glede na vertikalno oziroma horizontalno izvedbo.
Pogon hidravličnih stiskalnic je običajno neposreden s črpalko, lahko pa posreden s črpalko
in akumulatorjem. Pri strojih za preoblikovanje pločevine, kjer potrebne sile niso zelo velike,
se uporabljajo neposredni pogoni z oljnimi črpalkami. Pretok, smer in tlak medija krmilijo
ventili. Hidravlične stiskalnice imajo lahko več med seboj nastavljivih neodvisnih gibanj.
Stroji za globoki ali karoserijski vlek imajo poleg premikanja glavnega pehala tudi
pridrževanje pločevine, pa tudi ostale funkcije, kot so: snemanje, izbijanje, ... [3]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 5 -
Slika 2.2: Princip delovanja cilindra pehala hidravlične stiskalnice [14]
2.4. Stiskanje Stiskalnice, s katerimi doziramo maso v odprta orodja, zahtevajo vertikalne zapiralne
skupine. Ročne stiskalnice s prosto postavljenimi orodji (50 do 80 kN) uporabljamo za
poskusna stiskanja. Polavtomatske stiskalnice s kolenskim vzvodom so v rabi do 1,5 MN.
Hidravlične stiskalnice z okvirom ali vodili pa od 150 kN do 100 MN. Običajno imajo
stiskalnice pritisk od zgoraj. Včasih, npr. za brizgalno stiskanje, je na spodnji strani dodani
bat, ki služi kot brizgalni bat ali za izmetavanje.
Stiskalnice s pritiskom od spodaj, pri katerih so tlačni cilindri v jami, uporabljamo
kot etažne stiskalnice za večslojne materiale ali kot polirne stiskalnice za plošče iz
termoplastov. Naprave za predgretje služijo za točno volumetrično ali še bolje gravimetrično
doziranje duroplastov. Smiselno je predstiskanje v tablete z ekscenterskimi stiskalnicami
(konstantni hod) ali s hidravličnimi stiskalnicami (konstantna sila).
Pri izdelavi gumenih izdelkov gumo položimo v ustrezni masi, glede na maso
končnega izdelka, na ustrezno mesto. Stiskalnico nato zapremo, nastavimo čas vulkanizacije
in po pretečenem času vzamemo izdelke iz orodja. [3]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 6 -
2.5. Kavčuk
Kavčuk je elastična, naravna ali umetno pridobljena snov, iz katere z vulkanizacijo
izdelujemo gumo. Kavčuki so polimeri, ki se pri postopku predelave po gumarski tehnologiji
zamrežijo v elastomere s širokim temperaturnim območjem uporabe. Zamrežitveno reakcijo
imenujemo vulkanizacija.
Elastomerne lastnosti ostanejo vse do mejnega območja termokemijske razgradnje;
po tem se ločijo vulkanizirani kavčuki od termoplastičnih elastomerov.
Naravni kavčuk in po njem posneti sintetični kavčuki, vsebujejo vzdolž molekule
številne nenasičene dvojne vezi, pri kateri pride pri vulkanizaciji z žveplom in organskimi
pospešilci le do delnega nasičenja. Kombinirana vulkanizacija z žveplom in peroksidi ni
možna. Večina sintetičnih kavčukov je med seboj združljiva.
Značilno za gumarsko tehnologijo je ojačanje mešanic z aktivnimi polnili.
Visokomolekularni sintetični kavčuk se lažje predeluje z dodatkom olja. Veliko mešanic
kavčukov vsebuje tudi specifična mehčala. Surovina je bila na začetku dobavljiva v balah,
sedaj vse več v drobcih oz. granulatu, ali pa kot nizkomolekularni tekoči kavčuk z
reaktivnimi skupinami.
Vsi silikoni so kemijsko in fiziološko inertni, obstojni na zelo nizke in visoke
temperature ter imajo odlične električne in antiadhezivne lastnosti. [15]
2.6. Nekaj osnov o vpenjanju Zelo pomembno pri vpenjanju je, da poiščemo najprimernejšo rešitev, katera ustreza glede
na učinkovitost ter stroške.
Element, katerega vpenjamo, se nam lahko izmika v šestih smereh, zato je zelo
pomembno, da ga pravilno zavarujemo.
Poznamo tri translatorne in tri rotacijske smeri. Pri translatornih se nam vpenjanec
pomika po x, y, z osi, pri rotacijskih pa se nam vrti okoli x ,y, z osi. Če vpenjanec
zavarujemo in mu preprečimo gibanje po teh šestih smereh, je vpenjanec ustrezno vpet.
Pri vpenjanju obdelovanca je najbolje, če obdelovanec podpremo s tremi podpornimi
točkami. Če bi obdelovanec podpirali s štirimi ali več podpornimi točkami je velika možnost,
da obdelovanec ne bi nasedel na katero od točk. S tremi podpornimi elementi tako
poskrbimo, da je obdelovanec pravilno podprt. [1]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 7 -
3 DIMENZIJE INJEKCIJSKE STISKALNICE (REP V58) Ker so dimenzije pri konstruiranju vpenjanja zelo pomembne sledi dimenzijsko poročilo o
omenjeni stiskalnici. Prav tako je pomembno, da dobimo občutek o velikosti stiskalnice. [4]
Slika 3.1: Videz stiskalnice REP V58
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 8 -
3.1 Stiskalnica v zaprtem in odprtem stanju
1. Zaprto orodje 2. Odprto orodje
Preglednica 1: Podatki stiskalnice Min. Max.
M 175 440 O 4 18 ε / 400+ ε H0 / 1,345-M- ε
M - Maks. višina orodja
O - Maks. hod stiskalnice
Ε - Razmak, ki je predviden za zagozdo na glavnem cilindru
H0 - Najnižja pozicija stiskalnice
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 9 -
Slika 3.2: Dimenzije stiskalnice znotraj ohišja (tloris)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 10 -
3.2 Fiksna grelna plošča (zgoraj)
Slika 3.3: Dimenzije fiksne grelne plošče
Slika 3.4: Dimenzije izvrtin in navojev na fiksni grelni plošči
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 11 -
3.3 Pomična grelna plošča
Slika 3.5: Dimenzije pomične grelne plošče
Slika 3.6: Dimenzije izvrtin in navojev na fiksni grelni plošči
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 12 -
3.4 Standardna pomična plošča (tloris)
Slika 3.7: Dimenzije pomika plošče v horizontalni smeri
Pomik v horizontalni smeri se uporablja predvsem za avtomatsko menjavo. To velja pri
orodjih, ki imajo dvojna jedra, kar pomeni, da se eni izdelki vulkanizirajo, drugi pa se v
istem času pobirajo iz orodja. Uporablja se tudi za lažje izvzemanje izdelkov, še posebej pri
velikih stiskalnicah, da nam ni potrebno stegovati rok v vroče okolje.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 13 -
Slika 3.8: Namestitev pri popolnoma odprtem stanju
Slika 3.9: Dimenzije izvrtin
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 14 -
3.5 Prikaz zgornjih in spodnjih izmetačev ter potrebnih elementov
Slika 3.10: Prikaz zgornjih izmetačev
Slika 3.11: Prikaz spodnjih izmetačev,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 15 -
3.6 Izmetala na fiksni plošči
Slika 3.12: Dimenzije zgornje izmetalne plošče
Slika 3.13: Dimenzije izvrtin in navojev na zgornji izmetalni plošči
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 16 -
3.7 Izmetala na pomični plošči
Slika 3.14: Dimenzije spodnje izmetalne plošče
Slika 3.15: Dimenzije izvrtin in navojev na spodnji izmetalni plošči
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 17 -
3.8 Predvidena zračnost pri horizontalnem pomiku plošče
Slika 3.16: Dimenzije zračnosti med ploščo in nosilcem
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 18 -
4 OPIS PROBLEMA Dosedanji način pritrjevanja orodja na stroj vzame veliko časa. Orodje je namreč treba
pritrditi z vijaki na veliko različnih in zahtevnih mestih. Zelo pomembno je tudi, da je orodje
ohlajeno, saj je pri privijanju orodja na stroj neposredno vključen človeški faktor. Pri
privijanju vročega orodja tako lahko pride do poškodb in opeklin. Tudi, če bi lahko
pritrjevali vroče orodje, bi se orodje zelo ohladilo zaradi dolgega časa pritrjevanja.
Ker je orodje potrebno pritrditi v hladnem stanju, je po pritrditvi orodja potrebno
počakati, da se orodje segreje, kar pomeni veliko izgubo časa. Na primer, srednje veliko
orodje se menjuje 1 uro, nato se segreva 2 uri, v tem času pa bi se lahko sicer proizvedlo
mnogo izdelkov.
Problem, ki ga obravnavamo, je torej čas menjave orodja, kot tudi varnost. Najlažje
lahko prikažemo opis podrobnega pritrjevanja orodja z opisanimi slikami.
Slika 4.1: Prazna stiskalnica pripravljena na montažo orodja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 19 -
Slika 4.2: Odprto orodje – kalupi gumenih izdelkov
Slika 4.3: Namestitev orodja na stiskalnico s pomočjo viličarja,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 20 -
Slika 4.4: Orodje se poravna na sredino s pomočjo centrirnega obroča
Slika 4.5: Orodje je treba poravnati tudi po stranskih ploskvah
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 21 -
Slika 4.6: Sledi zapiranje stiskalnice in privijačenje orodja od spodaj in zgoraj
Slika 4.7: Izvrtine za pritrditev orodja na spodnji strani stiskalnice (4x)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 22 -
Slika 4.8: Vijaki za pritrditev orodja na zgornji strani stiskalnice (4x)
Slika 4.9: Namestitev sond za merjenje temperature v zgornji in spodnji plošči orodja, ter možnost namestitve priključka za podtlak
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 23 -
Slika 4.10: Izmetalne ploskve spustimo do pritrdilnih ušes in jih privijačimo
Slike 4.11: Izmetalne ploskve so pritrjene na izmetalno ploščo orodja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 24 -
Slika 4.12: Odpiranje orodja in spuščena izmetalna plošča s pomočjo izmetačev
Slika 4.13: Orodje je pritrjeno in pripravljeno za predgrevanje
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 25 -
4.1 Primer montaže orodja z dvojnimi izmetači Montaža orodja z dvojnimi izmetači, se pravi z dvojnima delilnima površinama orodja, se
izvaja po enakem postopku, vendar je potrebno privijačiti še eno izmetalno ploščo orodja. V
našem primeru je vzeto orodje z eno izmetalno ploščo, saj je postopek pri dveh izmetalnih
ploščah zelo podoben, ker se zadeva samo prezrcali.
Slika 4.14: Vijačenje izmetalne plošče po enakem postopku
Slika 4.15: Nameščeno orodje z dvojnimi izmetalnimi ploščami
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 26 -
Slika 4.16: Pritrjene dvojne izmetalne plošče (8 x M12)
Slika 4.17: Zadnja stran orodja s priključki za podtlak ter sondami za merjenje temperature
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 27 -
5 NOVO PREDVIDENO STANJE Zelo velika prednost pri novem načinu pritrjevanja je, da človeku ni treba segati v nevarno
območje, zato lahko to možnost močno izkoristimo. To je velika prednost, saj lahko damo
orodje predhodno segrevat v za to predvideno posebno peč, katera je že na voljo. Upoštevati
je treba, da mora biti predgrevalna peč čim bližje strojem, zaradi čim krajše transportne poti,
saj s tem zmanjšamo čas ohlajanja. Predgrevanje orodja nam zelo skrajša čas menjave, saj
orodja ni treba segrevati iz hladnega stanja, temveč ga le dogrejemo do želene temperature.
Pri novem načinu pritrjevanja, bi vijake za pritrjevanje orodja, nadomestili z
magnetnimi ploščami. Za pritrjevanje izmetalnih ploskev na izmetače na delitvenih delih
orodja pa bi vijake nadomestili z vpenjalnimi cilindri. Obe obliki vpenjanj sta podrobno
opisani v nadaljevanju, tudi s podrobnimi 3D verzijami v vseh pogledih. Prav tako so v
prilogah priloženi načrti s spremembami na izmetačih in pritrdilnih ušesih.
Pri magnetnih ploščah orodje samo pozicioniramo, nato pa preko elektro-krmilja
sklenemo magnetno polje, katero penetrira največ 2 cm globoko v orodje. S tem dosežemo
dovolj močno silo vpetja, kljub temu pa nam magnetne silnice ne prebijajo do izmetalne
plošče orodja. Pri tem je odveč bojazen, da bi nam elektromagnet pridržal še izmetalno
ploščo, saj je plošča orodja v vsakem primeru debelejša od globine preboja elektromagneta.
Elektro-krmilje med obdelovalnim procesom posredno nadzoruje magnetno moč, pozicijo
orodja in temperaturo. Že pri najmanjšem premiku ene kalupne plošče se stiskalnica takoj
ustavi. Signalna lučka na ročnem upravljalniku konstantno gori oziroma prikazuje stanje
sistema. Ključno stikalo v povezavi z upravljalno logiko nadzoruje nenamerno aktiviranje
sistema.
Zelo pomembno je, da predvidimo oz. določimo silo, katera je potrebna za vpenjanje.
Sila, ki deluje na izmetače, je velika, saj moramo upoštevati težo izmetalne plošče, podtlak,
kateri se ustvari pri odpiranju in pa lepljenje gume. Ker je te faktorje zelo težko določiti, smo
se odločili, da bomo za silo vpetja posnemali REP-ov sistem, za katerega smo lahko
prepričani, da je dovolj močan in zanesljiv. REP-ove stiskalnice imajo v originalu izmetalne
plošče pritrjene s štirimi vijaki M12 (4xM12). Če preračunamo natezno trdnost vijaka M12,
zanesljivo dobimo dovolj veliko silo vpenjanja, ki so nam jo pomagali določiti konstruktorji
te stiskalnice. Sledi preračun natezne trdnosti vijaka M12.
Pomembna je tudi predelava izmetačev in pritrdilnih ušes, katere so navedene v
prilogah (Poglavje 11). Pregled različnih sistemov. [8], [9]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 28 -
5.1 Preračun vijakov M12, za določitev sile vpenjanja Preračun vijakov: (Kraut str. 626 – 2003) [2] Največja sila maxF , ki jo lahko prenaša vijak s prerezom A (premerov jedra navoja 1d ), je:
- 1d za vijak M12 = 10,11 mm (Kraut 580)
dopAF max 4/21 dA
Dopustno napetost dop pri vijakih določamo navadno v odvisnosti od napetosti tečenja
)( 2,0pe RR .
edop R 3,0
Vzamemo trdnosti razred vijakov 10.9, kjer znaša meja tečenja 900 2/ mmN .
(Kraut str. 626)
2
2
/270
/9003,0
3,0
mmN
mmN
R
dop
dop
edop
2
2
21
23,80
4/11,10
4/
mmA
A
dA
22
max /27023,80 mmNmmF =
Namesto vijaka M12 moramo z vpenjalnimi elementi doseči silo vpenjanja 21,5 kN. Izbrani
elementi (vpenjalni element s konusom) zagotavljajo silo vpenjanja do 25 kN, tako da
elementi ustrezajo pogojem.
Simboli: - maxF - Maksimalna sila [N]
- A - Presek [ 2mm ]
- dop - Dopustna napetost [ 2/ mmN ]
- eR - Meja tečenja [ 2/ mmN ]
kNNF 5,21662,21max
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 29 -
5.2 Magnetne plošče M-TECS 210 Magnetne plošče M-TECS 210, so namenjene za nameščanje orodij v gumeni industriji, kot
tudi v industriji z duroplasti. Zelo pomembno pri magnetnih ploščah je, da ni potrebno
čakati, da se orodje ohladi ali segreva, kar sicer pomeni ure čakanja. To pomeni, da se orodje
lahko menja vroče in tako tehnolog nima nobenega stika z orodjem. To je velika prednost,
zraven tega pa je zagotovljena tudi varnost. [7], [11]
Slika 5.1: Magnetne plošče, nameščene na vertikalni stiskalnici
Magnetne plošče imajo fino obdelano površino. Ker pri magnetnih ploščah ne potrebujemo
utornih kamnov med grelno ploščo in orodjem so temperature v orodju bolj homogene, kar
pomeni boljšo kvaliteto izdelkov.
Trenutno so na trgu najboljše magnetne plošče z integriranim samostojnim gretjem,
tako da več ni potrebno imeti grelne plošče posebej. M-TECS 210 je dobavljiv v različnih
oblikah, se pravi z gretjem ali brez, različnih dimenzij, tudi po naročilu. Te plošče
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 30 -
uporabljamo na stiskalnicah, injekcijskih stiskalnicah kot tudi pri podtlačnih tehnikah. Nas
zanimajo predvsem injekcijske stiskalnice, katere bomo opremili s to opremo.
5.2.1 Tehnični podatki
Preglednica 2: Podatki o magnetnih ploščah
Maks. temperatura 210 C (po želji 240 C)
Specifična magnetna sila 180 N/cm2
Efektivna magnetna sila Enojna: 20-70 N/cm2, dvojna:
50-120 N/cm2
Globina delovanja magneta 15-20 mm
Debeline plošč 47-85 mm (85 z grelno ploščo)
5.2.2 Prednosti sistema - Dvojni magnetni prijemalni sistem
- Tehnologija dolgih polov
- Odpornost na temperature do 240 stopinj Celzija
- Brez utornih kamnov med grelno ploščo in orodjem
- Prijazna in varna menjava orodja
- Z magnetnimi ploščami lahko enostavno centriramo orodje na stroj
- Vpenjanje različnih orodij brez problema v nekaj sekundah
- Vpenjalno robna višina in oblika orodja ne igrajo nobene vloge več
- Kratki časi izmetov, nizki stroški in s tem velika produktivnost
- Vpenjanje tudi na nedostopnih mestih
- Tokovno neodvisna varnost
- Nadzor procesa in s tem absolutna varnost
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 31 -
5.2.3 Tehnologija dolgih polov Koncentracija dolgih polov ima zelo veliko gostoto sile. Z omenjenim patentom je M-TECS
naredil sistem, ki je veliko močnejši od vseh primerljivih magnetov. Tehnologija magnetov z
dolgimi poli v kombinaciji z dvojnim magnetnim sistemom vsekakor zadošča vsem
potrebam. Uspešno so vpeti tudi majhni modeli. Samo visokokakovostni materiali se
uporabljajo za dolge pole, kateri temeljijo na dvojnem magnetnem sistemu.
Magnetni poli so zasnovani tako, da vzdržijo vpenjalno silo 2 kg/cm2, pri dvojnem
magnetnem sistemu tudi 5 kg/cm2.
5.2.4 Sistem delovanja Magnetne plošče potrebujejo električno energijo, da lahko orodje fiksiramo z magnetno silo.
Zelo pomembno je, da orodje ostane fiksirano tudi, če se električni tok prekine. Električna
energija mora biti zagotovljena od 1 do 2 sekundi toliko, da magneti vzpostavijo magnetno
polje. Nato permanentni magneti to magnetno silo ohranjajo in zato delujejo povsem
neodvisno od vira napajanja. Ko je treba orodje sprostiti oziroma izpeti, spet potrebujemo
električno energijo od 1 do 2 sekundi. Z integriranimi elektronskimi senzorji nadzorujemo
magnetno silo in varujemo sistem pred pregrevanjem.
S temi magneti je možno zagotoviti tudi do 2000 kN vpenjalne sile, kar pa je seveda
tudi odvisno od specializacije magneta, kakor tudi od kvalitete površin na orodju in od
čistoče. Ker magneti nimajo gibljivih delov, vzdrževanje praktično ni potrebno. Sistem je
možno vgraditi na stare, kot tudi na nove stroje.
Uporabljen sistem M-TECS 210 sestoji iz dveh magnetnih plošč, elektro-krmilja z
varnostno tehniko, ročnega upravljalnika in kompleta kablov.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 32 -
Slika 5.2: Nameščen sistem na vertikalno stiskalnico
Slika 5.3: Nameščen sistem na horizontalno stiskalnico
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 33 -
5.2.5 Varnostna oprema Eletro-krmilje nadzoruje tudi varnost med obdelovalnim procesom. Že pri najmanjšem
premiku ene kalupne polovice se bo stiskalnica takoj ustavila. Signalna lučka na ročnem
upravljalniku konstantno gori oziroma prikazuje stanje sistema. Ključno stikalo v povezavi z
upravljalno logiko nadzoruje nenamerno aktiviranje sistema.
5.2.6 Tehnične zahteve po naročilu iz naše strani PREŠA tip: REP V58
Delo stroja: Vertikalno
Temperaturno območje: 210 stopinj Celzija
Sila zapiranja: 2600kN
Sila odpiranja: 300kN
Sila šobne naprave: 45kN
Sila izmetavanja: 100kN
Dimenzije orodja min./maks.: 150x150mm/630x500mm
Masa orodja maks.: 750kg
Velikost magnetne plošče:630x500mm
Debelina magnetnih plošč: 47mm
Sila magneta: 63kN pri kompletni pokritosti pol
Slika 5.4: Magnetna plošča
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 34 -
5.3 Vpenjalni element s konusom (wedge clamps)
Slika 5.5: Vpenjalni cilinder s konusom in shematski prikaz hidravličnega cilindra
5.3.1 Aplikacije Varni vpenjalni elementi konusne oblike se lahko uporabljajo na navadnih, kot tudi na
injekcijskih stiskalnicah.
Vpenjalni element sestavljata hidravlični cilinder in bat, kateri omogoča vpenjanje. Zapah na
koncu ima kot 20 stopinj, in tako z vertikalno silo ploščo pritrdi na zahtevan del stroja. Glede
na osnovno izvedbo in pa 20 stopinjski kot, zagotavlja notranje trenje za močen prijem.
Zaradi varnosti morajo biti hidravlični sistemi vedno primerno vzdrževani. Ko se vpenjalni
elementi zaprejo, jih lahko mehansko osamosvojimo tako, da več ne potrebujejo
hidravličnega tlaka. [7], [10]
5.3.2 Prednosti - Omogoča vpenjalno silo od 25 do 1250 kN (odvisno od velikosti)
- Velika funkcionalnost
- Velika stopnja varnosti in dolga življenjska doba
- Enostavna in varna menjava orodja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 35 -
- Znižanje izpenjalnih in vpenjalnih časov
- Učinkovita in ekonomsko primerna
- Odporni na temperaturo do 210 stopinj Celzija.
5.3.3 Princip vpenjanja Predmeti z okroglo geometrijo se praviloma vpenjajo s tremi elementi, tako kot se
prizmatični predmeti vpenjajo s štirimi vpenjalnimi elementi.
Slika 5.6: Prikaz vpenjanja
V večini primerov dodajamo na vpenjance standardizirane trdnostne vložke. Maksimalna
trdota 50 HRc. Da se sile vpenjanja absorbirajo, morajo biti v vpeti plošči izvrtane luknje.
Slika 5.7: Prikaz v prerezu
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 36 -
5.3.4 Načrt izbranega vpenjalnega elementa s potrebnimi podatki in tolerancami
Preglednica 3: Mere vpenjalnega elementa s konusom
Maks. vpenjalna sila (kN) 25 o(mm) 30
Natezna sila (kN)Vijačni razred 8.8
35 p(mm) 21,5
Maks. tlak (bar) 350 r(mm) 48 Premer cilindra (mm) 25 s(mm) 13
Maks. pomik (mm) 20 t(mm) 13 Vpenjalni pomik (mm) 15-18 u(mm) 20
Maks. količina olja (cm3) 10 v(mm) 15 a(mm) 122 w(mm) 19,5 b(mm) 58 Vijaki DIN 912-8.8 (4 kos) M12
c H7 x globina (mm) 18/7 Teža(kg) 2,4 d(mm) 38 Številka izdelka (Part no) 4604 620 e(mm) 14 f(mm) 70 g(mm) 48 h(mm) 65 i(mm) 111 k(mm) 76 l(mm) 20 n(mm) 45
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 37 -
Maks. vpenjalna sila: Sila, ki deluje na bat pri največjem možnem tlaku.
Natezna sila: Sila, katera drži vpenjalni element fiksiran, se pravi natezna trdnost vijakov.
(8.8)
5.3.5 Shematski prikaz vpenjanja, izpenjanja in varnosti
Slika 5.8: Shematski prikaz
Slika 5.9: Vpenjalni elementi s konusom, nameščeni v praksi na horizontalni injekcijski stiskalnici
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 38 -
5.4 Peč za predgrevanje orodja
Peč za predgrevanje orodja se uporablja za stabiliziranje silikonskih izdelkov po
vulkanizaciji za zagotovitev boljših lastnosti. Peč lahko prav tako uporabljamo za
predgrevanje orodjih, saj je peč velika 2,5 x 2,5m in zagotavlja temperature do 250 stopinj
Celzija.
Slika 5.10: Peč za predgrevanje orodij
Slika 5.11: Monitor za nastavitev temperatur in časov gretja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 39 -
5.5 Novo stanje sistema
Novo posodobljeno stanje delovanja stiskalnice je prikazano v nadaljevanju s pomočjo
modelov. Stiskalnica je modelirana v programu Pro Engineer. Stiskalnica je grajena iz
različnih delov (partov) in nato sestavljena v celoto (assembely). [5]
Za lažjo predstavo so določeni deli stiskalnice obarvani vsak s svojo barvo.
Preglednica 4: Legenda posameznih delov stroja, ločenih po barvah
- Magnetne plošče
- Vpenjalni elementi s konusom
- Vodila stiskalnice in centrirni obroč
- Ogrodje
- Izolacijske plošče
- Zgornji in spodnji izmetači
- Zgornja pritrdilna plošča
- Spodnja oblikovna plošča
- Zgornja oblikovna plošča in pritrdila ušesa
- Grelne plošče
- Pritrdilna ušesa Sledi prikaz zaporedja delovanja stiskalnice s potrebnimi opisi. Za lažjo predstavo je
stiskalnica prikazana iz več različnih zornih kotov.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 40 -
Slika 5.12: Stiskalnica pripravljena na montažo orodja
Slika 5.13: Orodja poravnamo s pomočjo centrirnega obroča
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 41 -
Slika 5.14: Centrirni obroč nasede v vodilo na magnetni plošči
Slika 5.15: S pomočjo dveh dodanih vodil preprečujemo izmike orodja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 42 -
Slika 5.16: Pritrdilna ušesa morajo imeti ustrezne nasede
Slika 5.17: Ko je orodje centrirano, ga lahko zapremo in aktiviramo magnetne plošče, da orodje fiksiramo
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 43 -
Slika 5.18: Klinasti vpenjalni elementi pri odprtem stanju
Slika 5.19: Pogled iz narisa
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 44 -
Slika 5.20: S pomočjo stikal sprožimo zapiranje vpenjalnih elementov, ki fiksirajo izmetalno ploščo na izmetače
Slika 5.21: Še drugačen pogled vpenjalnega sistema
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 45 -
Slika 5.22: Fiksirano orodje, prikazano brez vodil iz narisa
Slika 5.23: Fiksirano orodje, prikazano iz tlorisa
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 46 -
Slika 5.24: Odprto orodje
Slika 5.25: Odprto orodje brez vodil, povečano
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 47 -
Slika 5.26: Prikazan zgornji del orodja
Slika 5.27: Celotna stiskalnica, pri odprtem orodju
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 48 -
Slika 5.28: Celotna stiskalnica s spuščenimi izmetači
Slika 5.29: Spuščena izmetalna plošča
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 49 -
Slika 5.30: Prikaz od spodaj, kjer so vidni tudi nalivni kanali orodja
Slika 5.31: Prikaz stiskalnice v položaju delovanja
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 50 -
5.6 Druga različica vpenjanja
Pri drugi pomožni različici je prikazan element (Model 235-UR), ki nam s pomočjo vzvoda
omogoča pritrjevanje različnih delov.
Model 235-UR (Destaco), nam omogoča silo vpenjanja 3,4 kN, kar pa je največja
možna sila vpenjanja teh elementov. To bi sicer bilo dovolj, glede na maso izmetalne plošče,
vendar, je pri odpiranju treba premagati tudi silo, ki jo naredi guma, s tem ko se zlepi. Zato
smo pri preračunavanju uporabili vijak M12 (4x). Sicer sta že dva vijaka dovolj, na vsaki
strani eden. Pri tem sta postavljena diagonalno. Vendar je treba upoštevati varnost in jo
seveda utemeljiti. Predvidevamo tudi, da bi se element čez čas lahko zrahljal, tudi zaradi
tega, ker so vključene visoke temperature. Pri vpenjanju orodij, moramo biti stoodstotno
prepričani, zato smo se raje odločili za klinaste vpenjalne elemente. [6], [12]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 51 -
V nadaljevanju so prikazani vstavljeni elementi Destaco v model stiskalnice za lažjo dimenzijsko predstavo.
Slika 5.32: Primer namestitve vpenjalnih elementov 235-UR (Destaco)
Slika 5.33: Vpenjalni elementi 235-UR z možnostjo nastavitve višine vpenjanja z vijakom M10
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 52 -
6 STROŠKOVNA KALKULACIJA Vse cene so izražene v evrih (EUR). Originalne ponudbe dodane v prilogah (poglavje 11).
Preglednica 5: Kalkulacija
NAZIV IZDELKA
Količina ME Cena/ME Pop. Vrednost brez DDV
DDV Vrednost z DDV
Magnetne plošče M-TECS 210
1,00 kos 11.600,00 11.600,00 20,0 13.920,00
Klinasti pritrjevalni elementi
4,00 kos 1.012,00 7,00 3.764,60 20,0 4.517,60
Ponudba zadovoljuje opremljanje ene stiskalnice. S tem je menjava orodja, razen
pozicioniranja, skorajda avtomatska.
Pri magnetnih ploščah je v to ceno všteto vse, kar potrebujemo:
Komplet sestoji iz dveh magnetnih plošč, elektro-krmilja z varnostno tehniko, ročnega
upravljalnika in kompleta kablov. Modelna številka magnetnih plošč M-TECS 210 je
8.1136.0040.
Upoštevati je seveda še potrebno dodatne stroške pri takšnem posegu.
Preglednica 6: Kalkulacija 2
Pri klinastih pritrjevalnih elementih je treba dokupiti še ustrezne cevi za hidravliko in
upoštevati montažo, kar bodo sicer naredili vzdrževalci podjetja Save-gti.
Preglednica 7: Kalkulacija 3
Potrebni sistemi 18.440,00Stroški dela 500,00Skupaj 18.940,00
Celotni stroški menjave sistema za vpenjanje orodja tako znašajo 18.940,00 EUR.
Skupaj 18.437,60
Obdelava izmetačev (luknje in vodila) 200,00 Potrebna inštalacija za klinaste vpenjalne elemente 250,00 Vijaki in razni dodatki 50,00
Skupaj 500,00
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 53 -
6.1 Stroškovna kalkulacija (2. različica)
(Glej podpoglavje 5.6)
Pri drugi različici vpenjanja, opisani v poglavju 5.6, mehanski horizontalni vpenjalni
elementi zamenjajo klinaste pritrjevalne elemente.
Horizontalni vpenjalni sistemi: 213 - Horizontalspanner, Modell Nr. 237-USS,
vpenjalna sila 3400N.
Cena tega elementa je 60,50 EUR za kos. Ker potrebujemo 4 kose, znaša skupna
vrednost 242,00 EUR. V tem primeru ni treba upoštevati stroškov inštalacije, ki je nujna pri
sistemu s klinastimi vpenjalnimi elementi.
Preglednica 8: Kalkulacija 4
Magnetne plošče M-TECS 210 13.920,00Horizontalni vpenjalni element 242,00Skupaj 14.162,00
Potrebni sestavni deli znašajo 14.162,00 EUR, vendar potrebujemo še:
Preglednica 9: Kalkulacija 5
Obdelava izmetačev (luknje in vodila) 200,00 Vijaki in razni dodatki 50,00 Skupaj 250,00
kar znaša:
Potrebni sestavni deli 14.162,00Stroški dela 250,00Skupaj 14.412,00
Tako stroški celotne investicije znašajo 14.412,00 EUR.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 54 -
6.2 Primerjava stroškov
Preglednica 10: Kalkulacija 6
Prva investicija je tako dražja za 4.528,00 EUR. Vendar je upravičena glede na prednosti in
kakovost naprave glede na drugo različico.
Prva investicija 18.940,00Druga investicija 14.412,00Razlika 4.528,00
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 55 -
7 UPRAVIČENOST POSODOBITVE VPENJANJA ORODIJ Za pritrditev orodja na stroj je sedaj potrebno približno štiri ure. Z opisanim novim stanjem
sistema (poglavje 5) pa le slabo uro.
S posodobitvami vpenjanja orodij tako pridobimo tri ure časa pri eni menjavi orodja.
Ob upoštevanju dejstva, da se orodje menjuje povprečno trikrat na teden oziroma 12 krat na
mesec ugotovimo, da imamo na eni stiskalnici mesečno 36 ur prihranka časa (12 x 3 ure).
Ker delo poteka šest dni v tednu v treh izmenah, to predstavlja 6% mesečnega
delovnega časa. Ob predpostavki, da delavec in stroj na uro staneta približno 20 EUR, se
investicija povrne v približno dveh letih. Zaradi tajnosti podatkov na tem mestu ni možno
navajati realnega ekonomskega prihranka.
Pri tem izračunu ni upoštevano, da se sprosti tudi efektivni čas nastavljalca stroja,
kateri lahko v tem času opravlja drugo delo.
Zelo pomembno je tudi dejstvo, da pri posodobitvi z magnetnimi ploščami ne gre
zgolj za prihranek časa pri menjavi orodja. S posodobitvijo je zagotovljena bistveno večja
varnost delavcev, saj ni več potrebna njihova fizična aktivnost pri menjavi orodja, ki se v
sedanjem sistemu izvaja v nevarnem in vročem okolju. (Stiskalnice so segrete na visoko
temperaturo, okrog 200ºC).
Predviden sistem ima še dodatno prednost zaradi specifične situacije na trgu. Naročila
vse manjših serij izdelkov namreč dodatno opravičujejo posodobitev vpenjanja orodij. Če se
menjava orodja poveča le za dodatno eno menjavo tedensko (štirikrat), se investicija še
dodatno upraviči.
7.1 Prednosti posodobitve: - Krajši čas menjave orodja
- Povečana produktivnost
- Varnost kadra pri menjavi
- Brez vijačenja v vročem okolju
- Brez naporov
- Urejeno okolje
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 56 -
7.2 Slabosti posodobitve: - Visoka cena, vendar je strošek upravičen.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 57 -
8 SKLEP Izkoristek časa je zelo pomemben dejavnik, ki omogoča obstanek med svetovno konkurenco.
Vedno več podjetij se odloča za investicije z namenom, da bi skrajšali proizvodni čas
določenega izdelka ali storitve. Če premoremo investicijo, ki je namenjena izboljšanju
razvoja in skrajšanju proizvodnega časa je dobro, da jo izvedemo. Seveda se je pred tem
potrebno prepričati, ali nam bo investicija sploh prinesla koristi, v kolikšnem času se nam
povrne, preveriti moramo tudi ali smo zmožni investiranja.
Prikazana edina slabost (visok strošek investicije) je ob ugotovljenih prednostih
drugotnega pomena, čeprav je pogoj za izvedbo posodobitve. Če hočemo obstati v
konkurenčnih krogih, je treba vlagati v sodobne postopke in biti kar se da inovativni.
Prednosti posodobitve vpenjanja orodij so zelo velike in podrobneje opisane v
predhodnih poglavjih. Kot največjo prednost štejemo čas menjave, ki je kar za trikrat krajši,
kot način menjave na obstoječem sistemu. Zelo pomembna je tudi varnost, za katero je
zagotovljeno na visokem nivoju, prav tako pa je pomembno, da človeka razbremeni
fizičnega napora pri menjavi orodja.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 58 -
9 VIRI Literatura: [1] Čuš Franci: Vpenjalne priprave za procese odrezavanja, Fakulteta za strojništvo Maribor,
Maribor, 2004.
[2] Kraut Bojan. Krautov strojniški priročnik, 14. Slovenska izdaja / izdajo pripravila Jože
Puhar, Jože Stropnik. Ljubljana: Littera picta, 2003.
[3] Pahole Ivo: Obdelovalni stroji, Hidravlične stiskalnice, Fakulteta za strojništvo Maribor,
Maribor 2003.
[4] Literatura o stiskalnicah (navodila) v podjetju Sava-gti d.o.o. , REP V58, REP SAT
Machine Documentation, 2004.
[5] Program za modeliranje in načrtovanje: Pro engineer Wildfire 3.0
Katalogi: [6] DE-STA-CO: Automatisch produktive Spanntechnik, 2008 [7] Hilma; Die clamping and changing systems, 2007 [8] Halder; Workholding and Automation solutions, 2008 Internetni naslovi: [9] Werkstückspannung [svetovni splet]. Halder. Dostopno na WWW:
http://www.halder.de/ [18.02.2010]
[10] Clamping Systems, Wedge Clamps [svetovni splet]. Hilma. Dostopno na WWW:
http://www.hilma.de/download/Grp2c_en.pdf / [18.02.2010]
[11] Magnetsysteme [svetovni splet]. Hilma. Dostopno na WWW:
http://www.hilma.de/download/Grp92_en.pdf / [18.02.2010]
[12] Spanntechnik [svetovni splet]. Destaco. Dostopno na WWW:
http://www.destaco.com/gr/products.asp?loc=GR&lang=GR&products=Spanntechnik
[07.03.2010]
[13] Brizganje [svetovni splet]. ETI GUM d.o.o.. Dostopno na WWW:
http://www.etigum.si/injekcijsko-stiskanje.aspx/ [08.03.2010]
[14] Stroji z omejeno silo [svetovni splet]. Sc-nm. Dostopno na WWW:
http://www.sc-nm.com/e-gradivo/PREO/stroji_z_omejeno_silo__hidravline_
stiskalnice.html/ [08.03.2010]
[15] Kavčuki [svetovni splet]. Wikipedija. Dostopno na WWW:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kav%C4%8Duk/ [13.03.2010]
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 59 -
10 ŽIVLJENJEPIS Sem Mihael Kralj, rojen 20. 05. 1987 na Ptuju. Po končani osnovni šoli sem se vpisal v
srednjo tehniško računalniško šolo na Ptuju.
Po uspešno končanem šolanju sem se vpisal na visokošolski strokovni študij
strojništva na Fakulteto za strojništvo, Univerze v Mariboru. V tretjem letniku študija sem
izbral smer Proizvodno strojništvo. Opravil sem šestmesečno strokovno prakso v podjetju
Sava-gti d.o.o., Rogozniška c. 32, 2250 Ptuj. Na strokovni praksi sem spoznal delo s
stiskalnicami pri izdelavi gumenih izdelkov. V povezavi s tem je bilo sestavljeno tudi moje
diplomsko delo.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 60 -
11 PRILOGE V nadaljevanju sta prikazana načrta preoblikovanih izmetačev in pritrdilnih ušes ter ponudbi
iz podjetja Halder d.o.o. za klinaste pritrjevalne elemente ter magnetne plošče.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 61 -
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 62 -
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 63 -
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 64 -
Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo
- 65 -