pot k podjetniŠtvu - connecting repositorieskranj, maj 2009 zahvala zahvaljujem se mentorju izr....

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer organizacija dela

POT K PODJETNIŠTVU Mentor: izr. prof. dr. Drago Mežnar Kandidat: Nataša Lavtižar

Kranj, maj 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Dragu Mežnarju za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Maji Jošt, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK Podjetništvo je tisto, ki osvaja tako razvite kot nerazvite države. Je eden najpomembnejših dejavnikov gospodarskega razvoja, saj je v veliki meri stopnja razvitosti podjetništva tisto, kar loči hitro gospodarsko rastoče države od počasi rastočih. Podjetništvo povečuje konkurenco in sili k stalnemu izboljševanju kakovosti, s čimer povečuje blaginjo prebivalstva. Pospešuje tehnološki napredek in oblikuje nova delovna mesta. V Sloveniji je ozračje še vedno v veliki meri protipodjetniško, zaradi splošne neozaveščenosti prebivalstva o pomenu sodobnega podjetništva za doseganje kvalitete življenja. Danes so razmere takšne, da postaja ključnega pomena učinkovito prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga. Podjeten posameznik mora ves čas spremljati opcije, da bo imel ves čas na razpolago več možnosti in ne bo več pasivno čakal, da ga podjetje odpusti. KLJUČNE BESEDE:

- podjetništvo - podjetnik - podjetnost v Sloveniji - podjetniško izobraževanje.

ABSTRACT Entrepreneurism is of key importance for both developed and undeveloped countries. It is one of the most important factors of economic development. It is mainly the promotion of entrepreneurism which distinguishes fast developing countries from the slow developing ones. Entrepreneurism increases competition, which results in public weal. It also accelerates technological advance and creates new posts. In Slovenia the atmosphere for entrepreneurism is still largely negative because most people are unaware of the importance of entrepreneurism for a high quality of life. Nowadays it is very important to be up-do-date with the latest developments in the international market and to be able to conform to the current situation as soon as possible. An enterprising individual n longer waits to be made redundant. KEYWORDS:

- entrepreneurism - an entrepreneur - enterprising spirit in Slovenia - entrepreneurial education.

KAZALO 1. UVOD ………………………………………………………………………… 1 2. PODJETNIŠTVO, PODJETNIK IN ODLOČANJE ZA KARIERO ……. 2

2.1. LASTNOSTI PODJETNIKA ………………………………..…….. 3 2.2. POTENCIALNI PODJETNIK …………..........................………… 5 2.3. ODLOČANJE ZA KARIERO …………………………………...… 6 2.4. PODJETNIKI IN PODJETNICE …………………………….…… 6

3. KAKO PODJETNA JE SLOVENIJA ………………………………….... 8 3.1. KORENINE PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI ………………….. 8 3.2. PRIMERJAVA SLOVENIJE Z DRUGIMI DRŽAVAMI …...…. 9

3.2.1. VPLIV OSEBNIH DEJAVNIKOV …..................................….. 9 3.2.2. VISOKA STOPNJA UMRLJIVOSTI PODJETNIŠKIH POBUD …………………………………………………………..…..… 10 3.2.3. NESPODBUDNE DRUŽBENE VREDNOTE ………………. 10 3.2.4. MOŠKI IN ŽENSKE V PODJETNIŠTVU ………………….. 10

4. MODEL PODJETNIŠKEGA PROCESA ………………………………… 12 4.1. PODJETNIŠKI ODLOČITVENI PROCES .................................. 13 4.2. MOTIVACIJA ZA USTANOVITEV PODJETJA ……………… 14 4.3. ZAŽELENOST USTANOVITVE PODJETJA …………………. 14

4.3.1. IZVOR ŽELJE ZA USTANOVITEV PODJETJA …………. 15 4.4. MOŽNOST ZA USTANOVITEV NOVEGA PODJETJA ……... 16

5. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE …………………………………… 19 5.1. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNIH ŠOLAH .. 21 5.2. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V SREDNJIH ŠOLAH … 21 5.3. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V VIŠJIH ŠOLAH IN NA UNIVERZAH …………………………………………………………. 21

5.3.1. POMEN PODJETNIŠKO NARAVNANE UNIVERZE ZA TRANSFER ZNANJA V GOSPODARSTVO ………………….. 23

6. PODPORNE INSTITUCIJE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA ……….. 24 6.1. PODPORA RESORNEGA IN DRUGIH MINISTRSTEV …….. 24 6.2. LOKALNA IN REGIONALNA PODPORNA INFRASTRUKTURA ……………………………………………………. 25

6.2.1. OBČINE IN UPRAVNE ENOTE …………………………… 25 7. ZAKLJUČEK ……………………………………………………………… 27 LITERATURA IN VIRI …………………………………………………... 28

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Nataša Lavtižar: Pot k podjetništvu stran 1

1. UVOD

V diplomski nalogi bom ugotavljala, kdo je potencialni podjetnik, zakaj se odločajo za podjetniško kariero, ali jim okolje nudi podporo pri svojem delu, ali podjetništvo vpliva na življenjski slog ter na drugi strani, ali formalno izobraževanje nudi ugodno klimo za razvijanje podjetnosti in kje vse lahko znanja željni o podjetništvu pridobijo dodatna znanja oziroma kje lahko razvijajo svoj podjetniški potencial. Svoje ugotovitve bom podkrepila na strokovnih podlagah ter zanesljivih primerjavah, ki jih ponujajo statistični podatki in predvsem raziskave GEM (Global Entrepreneurship Monitor), ki je največji svetovni raziskovalni projekt s področja podjetništva in tudi edina raziskava na svetu, ki na tako velikem vzorcu omogoča primerljivost med podjetniško aktivnostjo.



2. PODJETNIŠTVO, PODJETNIK IN ODLOČANJE ZA KARIERO

Podjetništvo osvaja tako razvite kot nerazvite države in postaja ključni dejavnik gospodarskega razvoja. Podjetništvo vodi k izboljševanju kakovosti in tako povečuje blaginjo prebivalstva, oblikuje nova delovna mesta in pospešuje tehnološki napredek. Z valom ekonomskih in političnih sprememb, ki je konec osemdesetih let zajel našo državo, sta tudi besedi podjetnik in podjetništvo postali vedno pomembnejši in pogostejši del našega besednjaka. S pojmom podjetništvo označujemo aktivnosti posameznikov, ki jih izvajajo z namenom zadovoljevanja tržnih potreb in si prizadevajo z osebnim prevzemanjem tveganja doseči čim večji finančni uspeh. Pojem podjetnik pa označuje posameznika, ki navedene aktivnosti izvaja. S sposobnostmi, znanjem in sredstvi, ki jih podjetnik ima, realizira podjetniške priložnosti in tako prispeva k razvoju gospodarstva in družbe. Vloga podjetnika je zaznati priložnosti tam, kjer drugi ne vidijo možnosti. Obstajajo različne opredelitve podjetništva, vendar ne moremo na nobeno pristati popolnoma. Lahko pa rečemo, da je vsak človek potencialni podjetnik, posameznikova uspešnost pa je odvisna od sposobnosti, poslovne sreče in od institucionalnega sistema, saj če posameznik dela v politično-ekonomskem sistemu, ki mu omogoča uresničevanje ustvarjalne dejavnosti, so možnosti njegovega podjetniškega uveljavljanja bistveno večje kot v nerazvitih razmerah. V opredelitvah podjetništva se avtorji strinjajo, da je podjetništvo vrsta vedenja, ki vsebuje dajanje pobud, organizacijo in reorganizacijo družbenih ter ekonomskih mehanizmov, ki preoblikujejo vire in razmere v praktično korist ter sprejemanje tveganja ali neuspeha. Opredelitve, ki bi ločevala podjetnika od nepodjetnika, ni. Tudi opredelitev podjetnika se je skozi zgodovino spreminjala. Psihologi menijo, da takšno osebo ponavadi vodijo potreba doseči ali dobiti nekaj novega, eksperimentirati, izpolniti ali morda zbežati avtoriteti drugih (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Ali je podjetništvo prirojena lastnost ali pa se ga da tudi naučiti in spodbujati, je bila nekdaj stalna razprava med raziskovalci podjetništva. Danes vemo, da se podjetniki v veliki meri lahko tudi ustvarijo, da pa je podjetništvo redek vir, ki ga nima vsak posameznik pa tudi, da so posamezniki v različnih obdobjih svojega življenja različno podjetniško aktivni. Vemo tudi, da jedro podjetništva ni v ustanavljanju podjetij, temveč v iskanju in ustvarjanju poslovnih priložnosti ter v organiziranju virov, da bi se te poslovne priložnosti lahko realizirale (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006). Dr. Mežnar primerja podjetništvo z igro na igrišču – trgu brez ozemeljskih in idejnih meja zato, ker zanj kot za vsako drugo igro veljajo natančna pravna in druga pravila, ki so jih ustvarili ljudje. Podjetniška igra se kot vsaka druga igra opravlja na igrišču, imenovanem trg. Podjetniki kot igralci morajo biti tudi posebej prepoznavni kot



podjetniki in tudi registrirani v ustreznem registru. Pravna pravila ločujejo družbena razmerja, ki se oblikujejo med podjetniki, igralci v podjetniški igri, in razmerja med subjekti, ki niso igralci v podjetniški igri (Mežnar v Zborniku 25. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, 2006).

2.1. LASTNOSTI PODJETNIKA S proučevanjem podjetniške osebnosti se ukvarjajo praktično vsi raziskovalci podjetništva. Tudi v Sloveniji imamo že vrsto raziskav o podjetniških lastnostih. Tako tuje kot domače raziskave potrjujejo eno temeljnih ugotovitev, da ni enoznačne razlage, kdo lahko postane podjetnik. To je lahko bolniška sestra, znanstvenik, novinar, delavec, študent, moški, ženska, pripadnik katerekoli narodnosti, manjšine in podobno. Povzeta definicija več avtorjev pravi, da je podjetnik v prvi vrsti človek, ki dela ustvarja in spreminja v vsakršnih pogojih in s kombiniranjem, inoviranjem, ustvarjalnostjo, s prevzemanjem tveganja, predvsem pa z zmožnostjo aktiviranja drugih ljudi in sredstev ustvarja novo (dodano) vrednost. Vendar pa je vsem podjetnikom skupnih nekaj osnovnih značilnosti, ki jih ločijo od množice drugih, lahko tudi uspešnih ljudi (Pšeničny et al., 2000). Najpomembnejše so:

- podjetnik obvladuje svoje življenje in zna vplivati na udejanjanje svojih zamisli,

- podjetnik želi biti samostojen in sam odločati o svoji usodi, - podjetnik želi uspeti in biti prepoznaven, drugačen, - podjetnik je pripravljen tvegati nekaj več kot drugi, - podjetnika in njegove vrednote oblikuje družina, šola, življenjsko in delovno

okolje, - podjetnik ima dolgoročen, strateški pogled na priložnost, na sredstva in vire

ter potrebno organizacijo za dosego poslovnih ciljev. Nekatere najpomembnejše osebnostne značilnosti podjetnikov, kot jih na osnovi dolgoletnega proučevanja podjetniških lastnosti navaja Kuratko (1995), so:

- predanost in zaupanje v idejo, ki se kaže v pripravljenosti podjetnika, da se za uresničitev svoje vizije marsičemu odpove,

- želja po uspehu, dosežku, - obsedenost s priložnostjo, - iniciativnost in odgovornost do vseh, ki so vključeni v podjetniški proces, - vztrajnost pri reševanju najzahtevnejših problemov, ki mu predstavljajo izziv, - sposobnost učenja na napakah, - upoštevanje povratnih informacij o uspehu, - prepričanje, da upravlja z resursi in ne resursi z njim, - sposobnost obvladovanja negotovosti in stalnih sprememb, potrebnih v

rastočem podjetju, prilagodljivost, - preračunljivo obvladovanje tveganja, - osebnost, vredna zaupanja in spoštovanja, - pripravljenost na možnost propada, - energičnost in dinamičnost,



- kreativnost in inovativnost, - jasna vizija, - samozaupanje in optimizem, - samostojnost in neodvisnost, - sposobnost zgraditi podjetniški, menedžerski tim.

Nekatere podjetniške lastnosti so bolj, druge manj priučljive oziroma pridobljive. Med tistimi, ki jih je lažje razviti Timmons (1999) navaja:

- predanost in odločenost, - obsedenost s priložnostjo, - strpnost do tveganja in negotovosti, - ustvarjalnost, samozaupanje in prilagodljivost, - motiviranost za doseganje rezultatov, - sposobnost vodenja.

Med tiste, ki jih je težje razviti ali pridobiti pa Timmons prišteva:

- energičnost, zdravje in čustveno stabilnost, - ustvarjalnost in inovativnost, - inteligenco, - sposobnost za motiviranje drugih, - osebnostne vrednote.

Poleg navedenih najdemo pri Timmonsu tudi nekatere druge lastnosti, ki delujejo in učinkujejo proti podjetniškemu ravnanju posameznika:

- prepričanost o lastni neranljivosti in nezmotljivosti, vsevednosti, - nesposobnost za sprejemanje nasvetov in upoštevanje mnenj drugih, - impulzivnost do stopnje koleričnosti, - neobvladovanje procesov - prepričanje, da sami težko prispevamo k uspehu

oziroma neuspehu, - perfekcionizem, - neodvisnost za vsako ceno.

Večino naštetih lastnosti najdemo tudi med najpomembnejšimi značilnostmi podjetnikov v Sloveniji (npr. Plut, 1995). To pa seveda ne pomeni, da lahko enostavno »določimo«, kakšen naj bo podjetnik oziroma »podjetniški profil«. Uspešen podjetnik je lahko človek, pri katerem kombinacija lastnosti, znanja, sposobnosti in motivacije pripelje do poslovnega rezultata oziroma uresničevanje poslovne priložnosti - podjema (Pšeničny et al., 2000). Večina avtorjev in raziskovalcev podjetništva meni, da imajo podjetniki nekatere prirojene lastnosti, še vedno pa se jih večina oblikuje v družinskem okolju in tekom formalnega izobraževanja, pomembne pa so tudi izkušnje, ki so jih pridobili pri prejšnjem delu. Uspešni podjetniki so običajno najprej pomagali in sodelovali pri uspehu nekoga drugega, preden so sami uspeli.



Lastnosti Ravnanje Predanost in odločnost Vztrajnost in prepričanost.

Discipliniranost, vztrajnost pri reševanju problemov, pripravljenost na osebne žrtve in odpovedovanje, popolna predanost.

Vodstvenost Samozačetnik, vendar ne volk samotar; visoki standardi, vendar ne popolnost za vsako ceno, graditelj timov in herojev, motivator in navdihovalec drugih; človek, ki deli vrednote z drugimi; integriteta in zanesljivost; odličen učenec in učitelj¸potrpežljiv in hiter, če je treba.

Obsedenost s priložnostjo Popolno razumevanje potreb kupcev, tržna usmerjenost, zavzetost za ustvarjanje in večanje vrednosti.

Strpnost do tveganja, nejasnosti in negotovosti

Preračunljivo prevzemanje in obvladovanje tveganja, razporeditev tveganja, strpnost do negotovosti in odsotnost prave urejenosti – strukture, obvladovanje stresa in konfliktnih situacij, sposobnost za reševanje problemov in povezovanje rešitev.

Ustvarjalnost, samozaupanje in sposobnost prilagajanja

Neobičajno, odprto, lateralno razmišljanje, sposobnost za prilagajanje in učenje, brez strahu pred neuspehom, sposobnost za konceptualizacijo.

Motiviranost za nadpovprečnost

Usmerjenost k ciljem in rezultatom, težnja po dosežkih in rasti, zmerne potrebe po moči in statusu, zavedanje lastnih sposobnosti, moči; videnje stvari v pravi luči; smisel za humor.

Tabela 1: Posamezne podjetnikove lastnosti in njegovo ravnanje (Vir: Pšeničny et al., 2000)

2.2. POTENCIALNI PODJETNIK Potencialni podjetniki sodijo v tisti del populacije, katere člani se s podjetništvom še ne ukvarjajo, vendar predstavljajo potencialno bazo za odpiranje novih podjetij:

- mladi-študentje, dijaki (različne stopnje in različna dolžina šolanja), - nezaposleni oziroma iskalci prve zaposlitve, - ženske, - inovatorji, - menedžerji v velikih podjetjih, - obrtniki, - tisti, ki niso zadovoljni s svojim delovnim mestom.

Sem torej spadajo tisti, ki si želijo biti samostojni, imajo nove ideje ali pa vidijo poslovno priložnost. Motivirani so za učenje, predvsem za sprejemanje tistih



informacij, ki jih neposredno potrebujejo za uresničitev svoje vizije. Lahko bi tudi rekli, da je vsak človek potencialno podjetnik, če živi v pravem institucionalnem sistemu, ki mu omogoča uresničitev njegovih podjetniških zmožnosti (Setnikar-Cankar, 1993).

2.3. ODLOČANJE ZA KARIERO Posamezniki se odločajo za podjetništvo, ker želijo izkoristiti dobro poslovno priložnost – podjetništvo zaradi priložnosti ali ker nimajo druge boljše alternative za delo in zaslužek – podjetništvo iz nujnosti. Podjetniki, ki ustanavljajo podjetja zaradi nujnosti, imajo manjše ambicije po rasti in izkazujejo manjšo nagnjenost za zaposlovanje in razvoj kot podjetniki, ki se podjetništva lotijo zaradi priložnosti ob-enem pa imajo v državah, kjer prevladuje podjetništvo zaradi priložnosti, nižjo stopnjo propadanja novih podjetij (http://www.infosvet.si). Velik delež podjetništva zaradi priložnosti v Sloveniji je zelo obetaven, tovrstni podjetniki imajo večje ambicije po rasti, na daljši rok zaposlujejo več ljudi in imajo v primerjavi s podjetniki iz nujnosti tudi višjo izobrazbo (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2008). Razmerje med deležem teh podjetnikov in tistimi, ki so to storili zaradi nujnosti, je v Sloveniji 9:1 in se je v primerjavi z lanskim letom izboljšalo. Tri petine podjetnikov, ki so se podjetništva lotili zaradi priložnosti, je to storila, ker so želeli neodvisnost, dve petini pa zato, ker so si želeli povečati svoje prihodke. Slovenija je s 77% podjetnikov zaradi teh dveh motivov na 4. mestu med 42. državami (http://www.infosvet.si).

2.4. PODJETNIKI IN PODJETNICE Ali se zaposlene ženske, menedžerke in podjetnice razlikujejo od svojih kolegov? Jasno je, da imajo podjetniki in podjetnice mnogo skupnega. Spola imata precej podobne osebnostne značilnosti. Oboji so pogosto energični, ciljno usmerjeni in neodvisni. Podobna je tudi življenjska zgodovina podjetnikov in podjetnic, ob tem, da večina žensk začne ustanavljati svoje podjetje v višji starosti ( med 35. in 40. letom, moški med 25. in 30. letom). Razlikujejo pa se po podpornih skupinah. Podjetniki pravijo, da jim najpomembnejšo pobudo dajejo zunanji svetovalci (pravniki, računovodje), takoj za njimi so soproge. Ženske na prvo mesto postavljajo može, na drugem mestu so prijatelji in poslovni partnerji na tretjem. Poleg tega se ženske zelo zanašajo na različne vire informacij in podpore, kot so obrtna in ženska združenja, medtem ko za moške to ni tako značilno. Spola se dokaj razlikujeta glede motivacij, poklicnih izkušenj in poslovnih veščin, ki jih prineseta v podjetje, podjetniki in podjetnice pa se ukvarjajo tudi z različnimi dejavnostmi, posledica tega je, da imajo ženske danes več poslovnih priložnosti kot kdajkoli, saj stopnja ustanavljanja podjetij med ženskami raste hitreje kot pri moških, saj ženske ustanavljajo podjetja v hitrorastoči dejavnosti gospodarstva – storitvah (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002).

http://www.infosvet.si/�




Po izsledkih več raziskav se podjetnice v Sloveniji večinoma ne soočajo s predsodki do svoje podjetniške kariere ter za žensko podjetništvo ni pravnih ovir, pač pa se ženske zaradi infrastrukturne narave (prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, pomanjkanje ustreznih služb za kakovostno popoldansko varstvo otrok, odsotnost podpornih mehanizmov, ki bi upoštevali specifične potrebe podjetnic) dejansko vključujejo v podjetništvo manj kot moški (http://www.infosvet.si).




3. KAKO PODJETNA JE SLOVENIJA Družbeno, ekonomsko in kulturno okolje v posamezni državi pomembno vpliva na to, koliko posameznikov bo zasnovalo podjetje. Vplivajo pa tudi posameznikova motivacija, znanje in veščine, ki so potrebne za podjetništvo. Samo določen odstotek prebivalstva se odloči za ukvarjanje s podjetništvom. Slovenski izvedenci GEM tako kot pretekla leta tudi leta 2007 zelo kritično ocenjujejo podjetniško okolje v Sloveniji. Kot najslabše delujoči podjetniški okvir v Sloveniji so ocenili vladno politiko, posebej kritični so do obsežnosti birokracije. Med 42. državami, ki so leta 2007 sodelovale v raziskavi, se je po indeksu zgodnje podjetniške aktivnosti Slovenija uvrstila na 33. mesto, med 24. evropskimi državami pa na 17. mesto. Po vključevanju v podjetništvo Slovenija tako ostaja še naprej trdno v zadnji tretjini držav. Leta 2006 je bila med takrat sodelujočimi 42. državami na 35. mestu v svetu in 16. mestu v Evropi (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2008).

3.1. KORENINE PODJETNIŠTVA V SLOVENIJI Za razvoj podjetništva sta temeljna pogoja intelekt vsakega posameznika in taka politična ter gospodarska svoboda, ki dopušča njegovo uresničevanje. Za trajnejši in stabilnejši razvoj je temeljni predpogoj tudi pravni red. Poleg predpogojev za razvoj podjetništva je potrebno upoštevati tudi naravne danosti, ki so naše prednike silile v podjetništvo (slovensko ozemlje je izrazito prehodno in ni sposobno preživeti prebivalstva, ki ga naseljuje) in socialne razmere, ki so vladale na njem. Poglavitno sporočilo tega razmisleka je, da je podjetnost na Slovenskem enostavno naravna in socialna nujnost. Slovenija mora sprejeti podjetništvo, saj bo sicer šla v zgodovino kot ena tistih držav, ki niso bile sposobne prilagoditi pravil igre tako, da bi le-te vzpodbujale podjetnost in ustvarjalnost (Granda v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost, 2004). Slovenija je samostojna država šele od leta 1991 in od tedaj naprej jo šele lahko obravnavamo kot samostojen gospodarski in politični sistem. V preteklih obdobjih je bil razvoj podjetništva vedno povezan z vlogo, ki so jo imeli Slovenci v sestavi druge države: bodisi Avstro-Ogrske monarhije, Italije ali Jugoslavije. Težava pri razvoju podjetništva na Slovenskem pa ni bila toliko v delovanju pod drugimi zastavami kot v dejstvu, da je po letu 1945 centralnoplanski sistem z ukrepi uničil zasebni sektor. Specifična kolektivistična kultura je tako postala velika ovira za razvoj podjetništva. Ovira se je začela zmanjševati šele konec osemdesetih let 20. stoletja, ko se je začelo slovensko gospodarstvo po dolgi recesiji premikati proti tržnemu gospodarstvu (Pšeničny et al, 2000).



3.2. PRIMERJAVA SLOVENIJE Z DRUGIMI DRŽAVAMI Če želimo ugotoviti stanje podjetništva v posamezni državi, lahko dobimo pravo sliko samo, če se primerjamo z drugimi. Primerjava o podjetnosti Slovenije tako temelji na svetovni raziskavi GEM1

3.2.1. VPLIV OSEBNIH DEJAVNIKOV

(Global Entrepreneurship Monitor), v kateri Slovenija sodeluje od leta 2002. Razvito podjetništvo odločilno vpliva na gospodarski razvoj in je redka dobrina, saj ni vsakdo pripravljen sprejemati rizika niti nima vsakdo sposobnosti oblikovati pravilnih poslovnih odločitev (Rebernik v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost, 2004).

Vpliv osebnih dejavnikov je izjemno močan in odločilno vpliva na vključevanje posameznika v podjetniški proces. Na začetek podjetniške poti najbolj izrazito vpliva mnenje posameznika o tem, ali ima potrebno znanje, veščine in izkušnje za zagon nove poslovne dejavnosti ali ustanovitev podjetja. Osebni dejavniki, ki so jih preučevali so: poznavanje drugih podjetnikov, zaznavanje poslovnih priložnosti, samozavedanje lastnega znanja in izkušenj za podjetniško delovanje ter strah pred neuspehom. V primerjavi z drugimi državami se je Slovenija glede poznavanja drugih podjetnikov uvrstila na 8. mesto. V Evropi in v svetu premočno vodi Islandija, kjer kar 88% prebivalcev pozna nekoga, ki je v zadnjih dveh letih ustanovil podjetje (v Sloveniji 47%). Islandija je prva v Evropi tudi glede zaznavanja poslovnih priložnosti (50% prebivalstva). V Sloveniji je o tem, da se bodo na območju, kjer živijo, pojavile v naslednjega pol leta dobre poslovne priložnosti, prepričana le tretjina delovno aktivnega prebivalstva Slovenije. To nas uvršča na 10. mesto med 17. evropskimi državami. Da imajo znanje, veščine in sposobnosti za zagon nove poslovne dejavnosti ali za ustanovitev podjetja, se je v Sloveniji strinjalo nekaj manj kot 40% odraslega prebivalstva. V evropskem merilu nas to uvršča na 9. mesto. Različna kulturna okolja različno dojemajo in »kaznujejo« neuspeh. Tradicionalno evropsko poslovno okolje praviloma ne tolerira poslovnega neuspeha. Zaradi tega je nagnjenost k ustanavljanju podjetij manjša, kot bi bila, če bi bilo okolje bolj tolerantno do neuspehov. Tretjino slovenskega odraslega prebivalstva bi strah pred neuspehom odvrnil od tega, da bi pričeli z novo poslovno dejavnostjo ali ustanovili podjetje (Rebernik v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost, 2004).

1GEM raziskavo so leta 1999 začeli vodilni raziskovalci London Business School (VB) in Boston College (ZDA) v krogu 8 držav, danes pa je izoblikovan raziskovalni konzorcij nacionalnih timov, ki vključuje 41 držav. Trenutno je to največji svetovnoraziskovalni projekt s področja podjetništva, v katerem sodeluje okrog 200 raziskovalcev. GEM je tudi edina raziskava na svetu, ki na tako velikem vzorcu omogoča primerljivost med podjetniško aktivnostjo odraslega prebivalstva.



3.2.2. VISOKA STOPNJA UMRLJIVOSTI PODJETNIŠKIH POBUD Zaskrbljujoča je relativna neučinkovitost zgodnjih faz podjetniškega procesa. Rojevanje novih podjetij vnaša v ekonomsko strukturo potrebno dinamiko in konkurenčnost, zato je zaželjeno, da je čim več nastajajočih podjetij. Vendar pa podjetniški proces stane, vanj so investirani ne samo denar in čas podjetnikov, ampak tudi nerealizirani donosi, ki bi jih lahko dosegli drugje. Zato je pomembno zagotoviti uspešnost tega procesa, ki se kaže najprej v čim višji stopnji preživetja nastajajočih podjetnikov, takoj zatem pa v njihovem uspešnem poslovanju in kakovostni rasti. Stopnja preživetja slovenskih nastajajočih podjetnikov je nizka, v GEM raziskavi smo bili v letu 2002 na zadnjem mestu med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi (Rebernik v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost, 2004).

3.2.3. NESPODBUDNE DRUŽBENE VREDNOTE Primerjava podjetniških okvirov med državami, ki so sodelovale v raziskavi, je pokazala, da so v Sloveniji nekateri podjetniški pogoji še posebej nerazviti. Izpostaviti velja področje kulturnih in družbenih norm, prenos raziskav in razvoja ter tisti del vladne politike, ki se nanaša na regulativo. Po ocenah, da v Sloveniji nacionalna kultura spodbuja kreativnost in inovativnost, smo povsem na repu (31. mesto) ter da so rizični kapitalisti pomemben vir financiranja in podpore za nova in rastoča podjetja (30. mesto). Eden izmed zaskrbljujočih elementov kulturnih in družbenih norm je težnja po izenačenju življenjskega standarda, ki je po svoji vsebini izrazito protipodjetniško naravnana. V Sloveniji biti bogat še vedno ni družbeno sprejemljivo, čeprav je bilo bogastvo pridobljeno s poštenim in produktivnim ustvarjanjem in podjetništvom. Za spreminjanje teh vrednot bo treba bolj jasno izpostaviti mehanizme, s katerimi nastaja družbeno bogastvo in pokazati, da so posamezniki, ki k temu bogastvu največ prispevajo, tudi upravičeni do primernega deleža (Rebernik v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost, 2004). Že v preteklih letih so raziskovalci GEM ugotavljali, da v Sloveniji večina ljudi (80%) meni, da bi vsi morali imeti enako raven življenjskega standarda. Raziskave so tudi pokazale, da je podjetniški poklic v Sloveniji manj zaželjen kot v drugih državah, saj se je Slovenija po odstotku prebivalstva, ki meni, da je podjetništvo dobra izbira kariere, uvrstila šele na 31. mesto med vsemi državami, vključenimi v raziskavo (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006).

3.2.4. MOŠKI IN ŽENSKE V PODJETNIŠTVU Zaskrbljujoče je tudi razmerje med moškimi in ženskami, ki se lotevajo podjetništva. V Italiji in Franciji je delež žensk v podjetništvu skoraj enak deležu moških, v Sloveniji pa je razmerje med moškimi in ženskami v podjetništvu najslabše med vsemi državami v GEM. Tako so v Sloveniji ženske še velika neizkoriščena priložnost za podjetništvo (Rebernik v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost,



2004). Se pa v primerjavi z letom 2006 že izboljšuje razmerje med moškimi in ženskami v podjetništvu (http://www.infosvet.si).




4. MODEL PODJETNIŠKEGA PROCESA Bistven rezultat podjetnikovega delovanja je nova (dodana) vrednost. Da bi podjetnik ustvaril novo vrednost, mora skozi podjetniški proces povezati vrsto sredstev (inputov) in jih oplemenititi z nečim, kar to kombinacijo sredstev pomembno razlikuje od drugih, da bi zanjo iztržil več, kot je vložil. V podjetniškem procesu od ideje do uresničitve podjema nastopajo posamezne sestavine, ki v določeni medsebojni povezanosti in skozi čas rezultirajo v dodani vrednosti. Številni raziskovalci so proučevali podjetja, ki so enako vlagala (v kapitalu in delu), pa so se v ustvarjanju dodane vrednost in celoviti tržni uspešnosti vendarle pomembno razlikovala (Pšeničny et al., 2000). Podjetniški proces je zelo kompleksen in ga je težko modelirati. Timmons definira tri osnovne sile: podjetnika oziroma podjetniški tim, priložnosti in obstoj sredstev (dobrin, virov, prvin), ki se v danem trenutku povežejo (proces) v podjetnikovi zavesti v nastanek novega podjema. V tem procesu niso izključeni vplivi okolja, ki učinkujejo na vse tri gonilne sile podjetništva z različnih strani.

Podjetnik - ustanovitelj

trg kapitala

negotovost, tveganje

TIM

SREDSTVA zelo

omejena

PRILOŽNOST npr. velika, rastoča in neomejena

različnost

ustvarjalnost

vpliv okolja

voditeljstvo

Komunikacije

poslovni načrt stiki in pasti menedžment

Slika 1: Model podjetniškega procesa (Vir: Pšeničny et al., 2000)



Pomembno je, da se vse tri sile ujemajo v nekem realnem času, ko okno priložnosti še daje možnosti za udejanjenje in dobičkonosnost poslovne priložnosti. Okno priložnosti (tudi tržna niša) je presek krivulje povpraševanja in krivulje ponudbe določenega proizvoda ali storitve. Za podjetnika je pomembno predvidevanje bodočega povpraševanja in bodoče ponudbe ter časa, ko bo ponudba dosegla in presegla obseg povpraševanja. Prej ko bo s svojim proizvodom prišel na trg, večji tržni delež si bo lahko izboril (Pšeničny et al., 2000).

4.1.PODJETNIŠKI ODLOČITVENI PROCES Raziskave kažejo, da je v odločitev postati podjetnik vpletenih mnogo spremenljivk. Spremljanje nekoga, kako sprejme izziv in premaga vsa tveganja pri zagonu novega podjetja, je pogosto omenjeno kot ključni vpliv na odločitveni proces podjetnika. Čeprav so mnogi zainteresirani za ustanovitev novega podjetja in imajo celo primerno podlago in finančna sredstva, jim je udobno v službi in imajo varno delovno mesto ter precej predvidljiv prosti čas, pogosto ne želijo sprejeti tveganj, povezanih z ustanavljanjem novega podjetja. Kljub temu pa je posledica podjetniškega odločitvenega procesa kar nekaj milijonov novih podjetij v nastajanju po vsem svetu, ki nastajajo kljub recesiji, inflaciji, visokim obrestnim meram, pomanjkanju infrastrukture, ekonomski negotovosti in visoki verjetnosti neuspeha. Za vsakim od novih podjetij je precej oseben človeški proces, ki pa ima skupne lastnosti, čeprav je vsak nekaj edinstvenega. Kot vsi procesi vsebuje tudi podjetniški odločitveni proces gibanje od nečesa k nečemu, gibanje od sedanjega življenjskega sloga k ustanovitvi novega podjetja, kot je prikazano na naslednji sliki (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002).

Slika 2: Podjetniški odločitveni proces (Vir: Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002)

Sprememba dosedanjega življenjskega sloga Delovno okolje prekinitev

Ustanovitev novega podjetja Zaželenost 1. kultura 2. subkultura 3. družina 4. učitelji 5. vrstniki Možnost

1. vlada 2. izkušnje

3. trženje 4. financiranje

5. vzorniki



4.2. MOTIVACIJA ZA USTANOVITEV PODJETJA Odločitev za podjetništvo je vselej osebne narave. Posameznik se mora odločiti, če bo deloval kot podjetnik ali pa se bo ukvarjal s čim drugim (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2008). Pri proučevanju literature o vplivu podjetnika na ustanovitev in rast novih podjetij smo ugotovili (Kampuš Trop), da so vsi avtorji med eno najpomembnejših opaženih lastnosti za ustanavljanje podjetij uvrstili motivacijo. Motivacijo kot prvi pogoj za rast podjetja najdemo že pri Penrosovi (1959). Mcclleland zatrjuje, da je motivacija za uspeh sama po sebi najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na posameznikovo odločitev, da nekdo postane podjetnik. Povezana je z željo, da bi bilo vidno, da deluje bolje kot drugi. Zato po njegovem mnenju večja motivacija ustanovitelja za uspeh ali dosežek pomeni močnejšo usmerjenost k rasti njegovega podjetja (Kampuš trop, 2003). Čeprav so motivacije za ustanovitev podjetja zelo različne, je najpogosteje navedeni razlog za odločitev postati podjetnik neodvisnost – ne delati za nekoga drugega. Želja biti sam svoj gospodar je tisto, kar vodi podjetnike in podjetnice po vsem svetu, da sprejmejo družbena, psihološka in finančna tveganja ter delajo veliko število ur, potrebnih za zagon in razvoj uspešnega novega podjetja, obenem pa prenesejo vsa razočaranja in trdo delo. Drugi motivacijski dejavniki so različni za podjetnike in podjetnice ter po državah. Denar je drugi razlog za ustanovitev podjetja za podjetnike, medtem ko podjetnice kot svoj drugi motivacijski dejavnik za ustanovitev navajajo zadovoljstvo z delom, uveljavitev, priložnost in denar (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002).

4.3. ZAŽELENOST USTANOVITVE PODJETJA Zakaj se nekdo odloči sprejeti družbena, psihološka in finančna tveganja, povezana z ustanovitvijo podjetja? Na začetku je bilo o tem pogledu na podjetništvo malo raziskav, od leta 1985 dalje pa je zanimanje za podjetniške poklice in izobraževanje vse večje. Povečano zanimanje je posledica dejavnikov, kot so spoznanje, da imajo mala podjetja pomembno vlogo pri oblikovanju delovnih mest in inovacij, povečano medijsko pokrivanje podjetništva; ugotovitev, da je podjetnikov vse več, kot je prikazano v medijih, saj nastaja na tisoče malih podjetij; mišljenje, da večina velikih organizacijskih struktur ne zagotavlja okolja za samoizražanje; sprememba v zaposlovanju, saj so ženske vse bolj dejavne kot delovna sila in na primer v ZDA število družin z dvema dohodkoma narašča, stopnja ustanavljanja novih podjetij pa je med ženskami približno trikrat večja kot med moškimi (Pšeničny et al., 2000).



Področje življenja Otroštvo Zgodnja

odraslost Sedanja odraslost

Delo/zaposlitev izobrazba in delovne izkušnje v otroštvu I

zgodnja zaposlitev IV

sedanji zaposlitveni položaj VII

Posameznik/oseba vplivi iz otroštva na osebnost, vrednote in področja zanimanja II

zgodovina odraščanja V

sedanji pogledi posameznika VIII

Nedelo/družina družinsko okolje v otroštvu III

zgodovina družine/ nedelovnega okolja VI

sedanji položaj družine/nedela IX

Tabela 2: Okvir za razvoj podjetniške kariere (Vir: Pšeničny et al., 2000)

4.3.1. IZVOR ŽELJE ZA USTANOVITEV PODJETJA Želja za ustanovitev podjetja izvira iz kulture, subkulture, družine, učiteljev in prijateljev posameznika. Kultura, subkultura Kultura, ki ceni ljudi, ki so uspešno ustvarili nov posel, bo proizvedla več novih podjetij kot kultura, ki tega ne ceni. V ameriški kulturi se visoko ceni, da si sam svoj gospodar, da imaš priložnosti, da si uspešen in da služiš denar – kar so vse vidiki podjetništva. Države s kulturo, ki ne cenijo ustanavljanja novih podjetij, ker je propad lahko sramota, nimajo tako visoke stopnje nastajanja novih podjetij. Nobena kultura ni popolnoma za podjetništvo ali proti njemu (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Znotraj kulturnega okvira deluje mnogo subkultur, ki vplivajo na sisteme vrednot. Subkulture podpirajo in celo promovirajo podjetništvo – ustanavljanje novih podjetij kot enega najboljših poklicev. Družina Družina, še zlasti oče in mati, ima pomembno vlogo pri razvoju zaželenosti in verodostojnosti podjetništva kot poklicne usmeritve. Na eni strani gre za moralno podporo, na drugi strani pa za finančno in materialno podporo, ki jo lahko nudijo tudi sorodniki ali širši družinski krog. Raziskovanje družinskega okolja v otroštvu podjetnikov je dalo več trdnejših rezultatov. Podjetniki v ZDA imajo pogosteje samozaposlene očete, med katerimi je mnogo podjetnikov. Mnogo podjetnikov ima tudi matere podjetnice, čeprav se raziskovalci vse do zadnjega desetletja s tem vidikom niso pretirano ukvarjali. Neki podjetnik je dejal: »Oče in mati sta me vedno



spodbujala, naj poskusim nove stvari in vse izpeljem zelo strokovno. Želela sta, da sem najboljši ter da imam vso svobodo in neodvisnost; da sem sam svoj gospodar.« (Pšeničny et al., 2000). Učitelji Spodbudo za ustanovitev podjetja lahko dajo tudi učitelji, ki pomembno vplivajo na posameznike pri razmišljanju o podjetništvu kot možni karieri. Šole, ki imajo programe podjetništva in inovacij, ponavadi dajo podjetnike in so dejansko gibalo podjetniškega okolja na določenem gospodarskem področju. Na primer, večje število podjetniških predmetov, ki jih nekdo vpiše v šoli, kaže verjetnost, da bo ustanovil podjetje. Okolje, ki ima močno izobraževanje, je močan podporni dejavnik pri podjetniških aktivnostih in ustanavljanju novih podjetij (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Prijatelji Prijatelji so zelo pomembni pri sprejemanju odločitve o ustanovitvi podjetja. Območje s podjetniškim bazenom in shajališčem za podjetnike in potencialne podjetnike, kjer lahko ti razpravljajo o idejah, problemih in rešitvah, ustvari več novih podjetij kot druga območja (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002).

4.4. MOŽNOST ZA USTANOVITEV NOVEGA PODJETJA Dejavniki, ki vplivajo na ustanovitev novega podjetja, so tudi: vlada, izobrazba, izkušnje, trženje, vzorniki in finančne zmožnosti (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Vlada Vlada prispeva z zagotavljanjem infrastrukture, ki pomaga novim podjetjem in jih podpira. Nič čudnega, da je v Združenih državah ustanovljenih več podjetij, če upoštevamo ceste, komunikacijske in transportne sisteme, javne službe in gospodarsko stabilnost, kot v drugih državah. Celo davčna stopnja za podjetja in fizične osebe je v Združenih državah nižja kot v državah, kot so Irska, Anglija, Nemčija in Slovenija. Države, ki imajo represivne davčne stopnje za podjetja in fizične osebe, lahko zatirajo nastanek novih podjetij, ker podjetja ne bodo imela denarja za začetek in rast ter bodo ostala brez zaslužkov (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Izvedenci GEM raziskav menijo, da je pospeševanje podjetniške aktivnosti predvsem v domeni vlade, ki mora zasnovati in voditi tako ekonomsko politiko, da bo podpirala podjetništvo in pozitivno vplivala na ustanavljanje in razvoj novih in rastočih podjetij (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006). Izobrazba, izkušnje in trženje Nekateri menijo, da so podjetniki slabše izobraženi od povprečja, vendar se je to stališče izkazalo bolj za izmišljotino kot za dejansko stanje. Študije v ZDA so



pokazale, da so na splošno podjetniki in še posebno podjetnice precej bolje izobraženi od splošne populacije. Vendar pa včasih z vrsto in kakovostjo izobrazbe niso pridobili specifičnih znanj, potrebnih za ustanovitev podjetja in za menedžerske procese. Podjetnice, na primer, so po izobrazbi pogosto na slabšem kot moški, saj pogosto ne vpišejo pomembnih poslovnih ali inženirskih predmetov (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Podjetnik potrebuje ustrezno izobrazbo in izkušnje. Formalna izobrazba in izkušnje v poslu so stvari, ki jih podjetnik potrebuje za ustanovitev in menedžment novega podjetja. Čeprav so izobraževalni sistemi pomembni za zagotavljanje potrebnega poslovnega znanja, so posamezniki uspešnejši pri ustanavljanju podjetij na področjih, kjer so bili prej zaposleni. Podjetniki se ne rodijo – razvijajo se (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Veliko težo so izvedenci GEM raziskav dali ukrepom na področju izobraževanja in usposabljanja za podjetništvo znotraj različnih programov formalnega izobraževanja ter programov usposabljanja podjetnikov. Ugotovljeno je bilo, da največ slovenskih podjetnikov prihaja iz populacije, ki ima srednješolsko ali več kot srednješolsko izobrazbo. Da gre za slabo strukturo, kaže dejstvo, da nas to uvršča na 30. mesto med 42. državami (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006). Trženje ima ključno vlogo pri ustanavljanju novega podjetja. Poleg dovolj velikega trga je potrebna tudi določena raven trženjskega znanja za določitev najboljše kombinacije izdelka, cene, distribucije in promocije, ki je potrebna za ustrezno predstavitev izdelka na trgu. Podjetje laže nastane, če je gonilna sila potreba trga in ne tehnološka pobuda. Velik del znanja o trženju pa si posameznik lahko pridobi z visokošolsko izobrazbo, če izbere ustrezne predmete, in z izkušnjami (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Vzorniki Podjetnik potrebuje dober podporni in svetovalni sistem v vsaki fazi ustanavljanja novega podjetja. Podporni sistem je bistven v zagonski fazi, saj ponuja informacije, nasvete in usmerjanje glede organizacijske strukture, pridobivanja finančnih sredstev, trženja in tržnih segmentov. Vzornik je lahko ena najmočnejših spodbud za ustanovitev podjetja. Če smo videli drugega uspeti, nam to olajša, da si laže predstavljamo samega sebe aktivnega kot podjetnika – seveda še uspešnejšega. Pogost odgovor podjetnikov na vprašanje, kateri so njihovi razlogi za ustanovitev podjetja, je: »Če je lahko uspelo njemu, lahko tudi meni!« (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Finančna sredstva Na voljo morajo biti tudi finančna sredstva. Čeprav podjetniki večino denarja za ustanovitev podjetja zberejo z lastnimi prihranki, posojili, od prijateljev in sorodnikov, je pogosto potreben dodaten ustanovitveni kapital. Razpoložljivost tveganega kapitala ima ključno vlogo pri razvoju in rasti podjetniških aktivnosti. Če je na voljo dovolj ustanovitvenega kapitala, nastane več podjetij (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002).



Podjetnik mora v zvezi s financami sprejeti in sprejemati številne odločitve, zato je pogosto zanemarjanje področja financ podjetnikov začetnikov mnogokrat lahko usodno. Odločitev v zvezi s financiranjem podjema ne more sprejemati nihče v imenu in za račun podjetnika, pač pa si bo za zmanjšanje tveganja vedno poskušal najti najboljše svetovalce prav za to področje (Pšeničny et al., 2000). V Sloveniji v povprečju nekaj manj kot 40% nastajajočih podjetnikov pričakuje, da bodo ves potreben začetni finančni kapital zagotovili sami, kar je manj, kot je povprečje v državah, ki sodelujejo v GEM raziskavi (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006).



5. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE Pri pregledu literature, ki proučuje odnose med podjetnikovo usposobljenostjo in njegovo formalno izobrazbo, smo naleteli na skupno ugotovitev, da ustanovitev in lastništvo malega podjetja dajeta posamezniku možnost napredovanja brez formalne izobrazbe. Dejstvo je, da veliko ustanoviteljev podjetja ne konča zastavljenega šolanja zaradi določenega notranjega nemira ali morda želje, da bi se izognili avtoritetam (Kampuš Trop, 2003). Vendar nasproti zgornjim ugotovitvam obstaja široka paleta študij, ki so pokazale povezavo med uspehom podjetja in formalno izobrazbeno kvalifikacijo podjetnika (Kampuš Trop, 2003). Podjetniško izobraževanje in usposabljanje je postalo prepoznavno kot ključno orodje za doseganje višje in predvsem kakovostne podjetniške aktivnosti. In to ne samo na visokošolski ravni, temveč v celotnem izobraževalnem procesu posameznika (vključno z vseživljenjskim učenjem) (http://www.svr.gov.si). Pomembno je dejstvo, da izobrazba pomaga pri reševanju problemov, s katerimi se srečuje podjetnik. Živimo v obdobju podjetnikov in izobraževalne ustanove, vladne ustanove, družba in podjetja spodbujajo podjetništvo. Podjetniško izobraževanje še nikoli ni bilo tako pomembno z vidika predmetov in raziskav (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Verjetno najboljšo teoretično podporo pogledu, da izobrazba vpliva na učinek podjetniškega delovanja, daje Schultz (1975, 1980), ki pravi, da izobrazba podjetnikom omogoča, da zaznajo posledice spremenjenih družbenih, gospodarskih in tehnoloških razmer doma in v svetu in se nanje hitro odzovejo. Poudarja, da se posamezniki z najvišjo izobrazbo odzivajo na nove informacije najhitreje in so zato sposobni dosegati največje uspehe. Tako koristi izobrazbe niso samo v povečani produktivnosti, ampak tudi v povečani sposobnosti realokacije redkih resursov. Zato ni naključje, da so tehnološko visoko razvita podjetja povezana z bolje izobraženimi podjetniki ter da imajo tovrstna podjetja najhitrejšo stopnjo rasti (Kampuš Trop, 2003). JAPTI že leta aktivno podpira uvajanje podjetništva v redni šolski sistem na vseh ravneh formalnega izobraževanja. V svojih prizadevanjih sodeluje tako z Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvom za šport, Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot tudi s Centrom za poklicno izobraževanje, Zavodom RS za šolstvo in številnimi lokalnimi akterji, ki skrbijo za regijsko razpršenost aktivnosti, ki jih sofinancira JAPTI (http://www.podjetniski-portal.si). Prizadevanja na tem področju so še posebej pomembna zato, ker so slovenski izvedenci GEM za leto 2007 kot drugi najslabši okvirni pogoj za podjetništvo v Sloveniji navedli prav izobraževanje in usposabljanje v osnovnih in srednjih šolah, le malo bolje pa so ocenili izobraževanje in usposabljanje po srednji šoli. V obeh primerih izobraževanje in poučevanje po mnenju slovenskih izvedencev ne spodbuja k ustvarjalnosti, neodvisnosti in osebni iniciativi, prav tako pa ne zagotavlja primernega opozarjanja na podjetništvo in ustanavljanje novih podjetij ter ne

http://www.svr.gov.si/�

http://www.podjetniski-portal.si/�



zagotavlja primernega poznavanja načel tržnega gospodarstva (Rebernik, Tominc, Pušnik (GEM Slovenija 2007)). V začetku leta 2009 bodo na osnovi dela skupine že oblikovana priporočila komisije glede uvajanja podjetništva v sistem izobraževanja, ki zadevajo tako samo motivacijo mlade populacije kot tudi pomembnost ustreznega kadra, ki podjetniška znanja posreduje (http://www.podjetniski-portal.si). Kaj prinaša pouk podjetništva? Dober pouk podjetništva:

1. ustvarja pogoje za nastanek kulture podjetništva v razredu, kajti: - učenec dobro pozna izobraževalne smotre, - omogoča učencem lastništvo svojih idej, - čim večji vpliv učenca na izbor metod dela, - dovoli individualnost in neformalnost vsakega posameznika, - prilagodi se starosti in sposobnosti skupine; 2. omogoča izvajanje celostnih strukturiranih nalog, gre torej za: - reševanje problemov ali izvajanje projektov, ki vključujejo celotno strukturo

nalog: od ideje, načrtovanja, izdelave, samopregleda in samoocenitve doseženih ciljev (to je lahko izdelava poslovnega načrta profitno ali neprofitno usmerjenega podjetja/posla oziroma majhnega podjetja, obstajajo pa tudi številne druge možnosti);

3. uporablja načine učenja, poučevanja in vrednotenja na podlagi »odkrivanja samega sebe«, zaradi česar se razlikuje od klasičnega pouka.

KLASIČNI POUK PODJETNIŠKI POUK - Učenje podjetništva - Učenje drug od drugega - pasivna vloga poslušalca - aktivna vloga izvajalca - učenje iz pasivnih virov - učenje skozi osebno izmenjavo in

razpravo - učenje na izdelanih popolnih primerih - učenje z usmerjanim odkrivanjem in

raziskovanjem - učenje le skozi učiteljevo reakcijo oziroma povratno informacijo

- učenje na povratnih informacijah drugih ljudi (npr. sošolcev)

- učenje po predpisanem urniku in v organiziranem okolju

- učenje v prilagodljivem, neformalnem okolju

- učenje brez pritiska doseganja kratkoročnih ciljev

- učenje pod nenehnim pritiskom doseganja ciljev

- kopiranje drugih - učenje z »izposojo« od drugih - strah pred napakami - učenje na napakah - učenje iz zapiskov. - učenje skozi reševanje problemov. Tabela 3: Kaj prinaša pouk podjetništva? (Vir: Steblovnik, 1995)




5.1. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V OSNOVNIH ŠOLAH

Osnovna šola je marsikje v svetu v primerjavi s srednjimi šolami še precej »nepopisan list«, saj mnogi štejejo, da je na starostni ravni osnovnošolcev vprašljivo uvajanje podjetniških vsebin. V evropskih dokumentih je ta raven nesporno že pomembna, ko gre za ustvarjanje pozitivne podjetniške klime, odnosa do podjetja kot družbene institucije ter podjetnikov kot nosilcev novih, boljših proizvodov in storitev, odgovornega odnosa do družbenega in naravnega okolja pa seveda tudi razvijanja podjetnih lastnosti pri učencih (http://www.japti.si). Že kar nekaj let se v osnovne šole uvaja podjetniške krožke, katerih namen je ustvarjati pozitivno podjetniško klimo ter mladim omogočiti pridobitev prvih izkušenj s področja podjetništva. Temeljni cilji so predvsem utrjevanje občutka potrebe po skupinskem načinu reševanja problemov, iskanje soglasja v skupini, seznanitev z nujnostjo načrtovanja,… (http://www.ragor.si).

5.2. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V SREDNJIH ŠOLAH V srednjih šolah obstaja tako v svetu kot v Sloveniji obilo preizkušenih programov podjetniškega izobraževanja, razen tega smo po letu 1990 v Sloveniji že razvili določeno literaturo (za srednje strokovne šole in ekonomske gimnazije), večje število učiteljev pa se je usposabljalo. Številnost različnih programov seveda dokazuje, da na tej ravni ni bilo jasne strateške usmeritve za določene vsebine, kar bi zagotovilo tudi bolj kakovostno rast tega izobraževanja (http://www.japti.si). V okviru srednješolskega izobraževanja je potrebno upoštevati, da del učencev že izbere svojo poklicno usmeritev in se po dokončanem šolanju usmeri v iskanje zaposlitve ali razvoj lastne poslovne dejavnosti, del pa se opredeli v nadaljnje izobraževanje na visokošolski oziroma univerzitetni ravni. Glede na to je smiselno oblikovati zelo različno naravnane programe (http://www.japti.si).

5.3. PODJETNIŠKO IZOBRAŽEVANJE V VIŠJIH ŠOLAH IN NA UNIVERZAH

Podjetniško izobraževanje je hitro rastoča smer v višjih šolah in na univerzah v Združenih državah in Evropi. Mnogo univerz ponuja svojim študentom vsaj en predmet s področja podjetništva na dodiplomskem in podiplomskem študiju, nekaj pa se jih bolj ali manj osredotoča na podjetništvo. Čeprav se predmeti o podjetništvu razlikujejo, je med njimi veliko skupnega. Nameni predmetov so usmerjeni na primer k opredeljevanju in ovrednotenju znanj; razumevanju podjetniškega odločitvenega procesa in podjetniškega procesa; razumevanju značilnosti podjetnikov in njihove vloge pri gospodarskem razvoju države in v zadnjem času v mednarodnem gospodarskem razvoju; k ovrednotenju priložnosti in iskanju idej za ustanovitev

http://www.japti.si/�

http://www.ragor.si/�





podjetja; pripravi in predstavitvi celostnega poslovnega načrta; pridobivanju sredstev; vodenju in povečanju posla in razumevanja vloge podjetništva znotraj organizacij (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). V Združenih državah je imelo v devetdesetih letih okrog 370 univerz vsaj en predmet iz podjetništva. Tudi v Evropi podjetniško izobraževanje raste. Mnogo univerz iz 24 držav, kjer je bila izvedena raziskava, je pred kratkim uvedlo predmete iz podjetništva. Prav tako se v Sloveniji daje vse večji poudarek podjetniškemu izobraževanju. Na obeh univerzah se poučujejo podjetniški predmeti na dodiplomski in podiplomski ravni. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani sta se izoblikovala podiplomski podjetniški študij in smer za podjetništvo na dodiplomskem študiju. Ustanovljena je bila Visoka šola za podjetništvo Portorož, ki je specializirana za to področje (Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002). Svetovne izkušnje najrazvitejših gospodarstev in regij so pokazale, kakšno veliko vlogo pri uspešnem gospodarskem preboju igrajo univerzitetne in druge visokošolske inštitucije. Le-te namreč združujejo kritično maso visokoizobraženih kadrov, ki lahko s svojim ekspertnim znanjem razvijejo nove tehnologije ter uveljavijo novosti, ki so lahko podlaga za razvoj novih podjetniških idej. Tako lahko izjemen razvoj visokotehnoloških podjetij v ZDA v veliki meri pripišemo podjetniško usmerjenim univerzam, ki so raziskovalno odličnost nadgradile s podjetniško kulturo in veščinami. Ti uspehi v ZDA so nazorni dokaz o pomenu vključevanja podjetništva v visokošolske inštitucije, kar je v zadnjih letih dokončno prepoznala tudi Evropska unija, ki vse od sprejetja Lizbonske strategije (2000) v praktično vse svoje ključne strateške dokumente vključuje pomen uvajanja podjetniškega izobraževanja in usposabljanja v visokošolski sistem (http://www.svr.gov.si). V razvitih državah je pedagoško usmerjeno univerzo že zdavnaj nadomestila raziskovalno usmerjena univerza. Najuspešnejše sodobne univerze so tiste, ki so vpete v nacionalno in globalno gospodarstvo ter izvajajo ob pedagoški in raziskovalni tudi razvojno funkcijo. Podobno kot drugod v razvitih državah je treba tudi v Sloveniji vzpostaviti pravo razmerje med zagotavljanjem storitev vsem odjemalcem na enakopravni podlagi (dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje) in komercializacijo raziskovalnih dosežkov, s katerimi univerza prispeva k razvoju svojega ožjega (lokalnega) in širšega (nacionalnega in globalnega) okolja. Ključni neposredni cilji vključevanja podjetniškega izobraževanja in podjetniških usposabljanj v visoko šolstvo za neposredne uporabnike izobraževalnih vsebin so naslednji:

1. Pridobitev osnovnega vedenja o podjetništvu, podjetjih in njihovem pomenu za razvoj družbe;

2. poznavanje procesa nastajanja novih podjetij (pridobitev specifičnih znanj); 3. razvoj ključnih podjetniških veščin in kompetenc.

Uspešno izvajanje podjetniških programov v univerzitetnem okolju bo posredno prispevalo k doseganju ključnih posrednih ciljev, ki so bistvenega pomena za uspešen razvoj naše družbe:

1. dvig podjetniške kulture v akademskem okolju;




2. povečana stopnja zaposljivosti dodiplomskih in podiplomskih študentov ; 3. povečana stopnja zavedanja o možnostih za razvoj lastne podjetniške kariere; 4. povečanje števila univerzitetnih spin-off podjetij; 5. povečana stopnja zavedanja o pomenu podjetništva za družbo 6. povečanje obsega prenosa tehnologij iz univerzitetnih laboratorijev v

gospodarstvo (http://www.svr.gov.si).

5.3.1. POMEN PODJETNIŠKO NARAVNANE UNIVERZE ZA TRANSFER ZNANJA V GOSPODARSTVO

Med številnimi področji, ki jih podrobneje proučuje raziskava GEM, je tudi vprašanje, v kolikšni meri nacionalne raziskave in razvoj vodijo k novim komercialnim priložnostim in koliko so le-te dostopne novim, malim in rastočim podjetjem. Še zlasti kritično je področje prenosa raziskovalnih dosežkov z univerze v nastajajoča in nova podjetja, kjer se že vsa leta, kar Slovenija sodeluje v projektu, ugotavlja, da se vselej uvršča na zaledje sodelujočih držav (http://www.svr.gov.si). Slovenijo GEM izvedenci uvrščajo na 23. mesto med 37. sodelujočimi državami (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006). Prenos novosti v podjetniško prakso je vselej kompleksen proces, ki se ga je zato treba lotevati celovito. V univerzitetnem okolju je kompleksnost procesa še večja, saj gre za prepletanje javnega in zasebnega interesa. Uspešen prenos novosti v podjetniško prakso je mogoč samo, če je znotraj sebe univerza sposobna uveljaviti tvorno timsko sodelovanje med tehniškim in poslovnim znanjem, izven sebe pa sodelovanje z uspešnimi podjetji, investitorji ter različnimi podpornimi institucijami (http://www.svr.gov.si).






6. PODPORNE INSTITUCIJE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA

6.1. PODPORA RESORNEGA IN DRUGIH MINISTRSTEV

Slovenska vlada in lokalne skupnosti so pričele podpirati razvoj podjetništva po sprejetju Zakona o malem gospodarstvu leta 1991. Država je v začetnem obdobju zelo odprto sodelovala pri promociji podjetništva. Predvideli so tudi razvoj podjetniške infrastrukture, v okviru katere imajo najpomembnejše mesto (Kampuš Trop, 2003):

- sklad RS za razvoj malega gospodarstva, - pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG), - pospeševalna mreža za malo gospodarstvo.

Sklad RS za razvoj malega gospodarstva Sklad je bil ustanovljen leta 1992 in je osrednja javna finančna institucija Republike Slovenije, ustanovljena z namenom izboljšanja dostopa do finančnih sredstev za razvojne investicije mikro, malih in srednje velikih podjetij v RS. Kot izvajalska institucija Ministrstva za gospodarstvo za finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije v podjetniškem sektorju v Sloveniji, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, kot so poslovne banke, Evropski investicijski sklad in Evropsko združenje garancijskih shem. Od leta 2004 Ministrstvo za gospodarstvo usmerja v podjetniški sektor preko Sklada tudi evropska strukturna sredstva za razvojne investicije v podjetniškem sektorju, še posebej iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in CIP programa (http://podjetniskisklad.si). Pospeševalni center za malo gospodarstvo (PCMG) PCMG je ustanovila vlada konec leta 1992. Je javni neprofitni zavod, katerega osnovni cilj je doseči usklajeno podporo države malemu gospodarstvu. Njegove najpomembnejše naloge so razvoj, vodenje in koordiniranje pospeševalne mreže za malo gospodarstvo. Poleg koordiniranja pospeševanja malega gospodarstva med nacionalnimi partnerji ter dela na pospeševalni mreži PCMG opravlja še druge specifične naloge (Kampuš Trop, 2003):

- podpora inovatorjem v okviru Slovenske podjetniške inovacijske mreže (SPIM),

- razvoj projektov za pospeševanje malega gospodarstva, - izvajanje podpornih aktivnosti Euro Info Centra, - sodelovanje z drugimi institucijami pri projektih za razvoj podjetništva.

http://podjetniskisklad.si/�



Pospeševalna mreža za malo gospodarstvo Pospeševalno mrežo je začelo razvijati že nekdanje Ministrstvo za malo gospodarstvo, ki je za ta namen spodbudilo povezovanje in septembra leta 1992 doseglo dogovor z drugimi ministrstvi in zbornicami o skupnem razvoju mreže. Od začetnih 326 članov se je do konca leta 1998 povečala na okoli 900 članov in je s svojim delom pri informiranju, svetovanju in usposabljanju prispevala k razvoju malega gospodarstva v Sloveniji (Kampuš Trop, 2003). Primerjava mnenj slovenskih GEM izvedencev o vladnih programih na področju podjetništva v Sloveniji z mnenji ostalih izvedencev GEM o tovrstnih vladnih programih v njihovih državah kaže, da je Slovenija na 28. mestu med 37. državami (Rebernik, Tominc, Pušnik, 2006).

6.2. LOKALNA IN REGIONALNA PODPORNA INFRASTRUKTURA

V glavnem je lokalna podpora malega gospodarstva organizirana v okviru občin in upravnih enot. V zadnjem času pa pridobivajo na pomembnosti podporni projekti, ki jih organizira in financira več institucij.

6.2.1. OBČINE IN UPRAVNE ENOTE V okviru občinskih virov se v številnih občinah v Sloveniji odločajo za pospeševanje malega gospodarstva tako, da določen del sredstev proračuna namenijo posojilom malim podjetjem in obrtnikom. Upravne enote ponujajo podjetnikom tudi različne oblike podpore, od katerih je najbolje organizirano svetovanje (Kampuš Trop, 2003). V okviru projekta, ki ga je podprla Vlada Republike Slovenije, se v zadnjih letih vzpostavljajo regionalni podjetniški centri. Krepijo se tudi lokalne institucije, ki podpirajo dejavnost lokalnih razvojnih iniciativ. Partnerji v lokalni razvojni koaliciji so občina, območna gospodarska zbornica, območna obrtna zbornica, kmetijska svetovalna služba, Republiški zavod za zaposlovanje – območna enota, banka, podjetniki in drugi (Kampuš Trop, 2003). Vedno znova se izkaže, da je treba delovanje univerze opazovati v širšem institucionalnem kontekstu v povezavi z različnimi lokalnimi, regionalnimi in tehnološko razvojnimi agencijami ter izobraževalnimi in drugimi institucijami. Univerze se morajo povezovati, da bi lahko izkoristile vse možnosti uveljavljanja svojih raziskovalnih dosežkov in da bi lahko presegle okvire, ki so na poti do komercializacije (Rus v Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost, 2004). Univerzitetni podjetniški inkubator Univerzitetne podjetniške inkubatorje imamo v Sloveniji kar v treh krajih, in sicer v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Vsi trije ponujajo pomoč podjetnim študentom in raziskovalcem ter pomagajo celo do inovacij z velikimi načrti na svetovni ravni. Pomoč jim nudijo predvsem na ravni infrastukture, ki omogoča inovativnim



podjetjem delovanje v okolju, ki vzpodbuja kreativnost in razvoj. Poleg infrastrukture in prostora univerzitetni podjetniški inkubator nudi predvsem svetovalno pomoč. V okviru inkubatorja so velikokrat organizirana izobraževanja in seminarji za inovativna podjetja. Prav v tem okolju imajo posamezna podjetja možnost spoznati že uspešne podjetnike, ki so kot nekakšni navidezni mentorji in svetovalci mladim genijem. V različnih delavnicah je tako moč spoznati vredne nasvete izkušenih podjetnikov, ki s svojimi nasveti, izkušnjami in poslovnimi idejami pomagajo mladim podjetnikom v veliki poslovni svet. Velikokrat se namreč zgodi, da mladi imajo ideje, nimajo pa občutka za podjetništvo, kar je skoraj enako pomembno. Univerzitetni podjetniški inkubator jih na to na nek način pripravi. Glede na to, da so mlada podjetja v začetni, razvojni fazi, inkubator poskrbi za stroške, ki bi jih inovativna podjetja imela ob delovanju izven inkubatorja. Zelo pomembno je tudi spodbudno okolje, ki ga ustvarja zagon še ostalih inovativnih podjetij v inkubatorju. Možnost spoznavanja enakomislečih, kreativnih in inovativnih podjetnikov v inkubatorju je velika prednost, saj si med seboj z različnimi idejami in znanji lahko pomagajo. Univerzitetni podjetniški inkubator je v Sloveniji šele v zagonu, prav tako kot njegovi "otroci", takoimenovana inovativna podjetja. V tujini je to že ustaljena praksa, saj so se inkubatorji izkazali za zelo uspešno spodbudo za študente, da postajajo bolj podjetni in s tem hitreje prodrejo na trgu. Hkrati pa gre tudi za modernizacijo univerze, da se bolj usmerja k praksi. V inkubatorju lahko študenti testirajo in morda tudi uresničijo konkretne poslovne ideje, še posebno pomembno pa je to, da poskušajo nekaj narediti in da se podjetništva ne ustrašijo. Če jim ne uspe prvi poizkus, se zaradi izkušnje poveča verjetnost za uspeh pri naslednjem (http://www.dat.si). Znanstveno-tehnološki parki Znanstveno-tehnološki park je določeno področje zemljišča ali kompleks več poslopij, namenjenih za raziskave, ki bazirajo na znanju in tehnologijah za razvoj in proizvodnjo. Vključenih je lahko nekaj dislociranih visokošolskih ali raziskovalnih institucij, tehnološko inovativnih centrov, podjetniških inkubatorjev, svetovalnih oddelkov, storitev in podobno. Poudarek je na prenosu tehnologij ter na sodelovanju raziskovalnih in znanstvenih institucij s podjetji (http://www.podjetniski-portal.si). Vedno znova se izkaže, da je treba delovanje univerze opazovati v širšem institucionalnem kontekstu v povezavi z različnimi lokalnimi, regionalnimi in tehnološko razvojnimi agencijami ter izobraževalnimi in drugimi institucijami. Univerze se morajo povezovati, da bi lahko izkoristile vse možnosti uveljavljanja svojih raziskovalnih dosežkov in da bi lahko presegle ovire, ki so na poti do komercializacije (http://www.svr.gov.si).

http://www.dat.si/�





ZAKLJUČEK Podjetništvo mora postati vrednota v razvojni usmeritvi Slovenije. Spodbujanje podjetništva in ustvarjanje podjetniške klime je dolgoročen proces in izsledki raziskav tudi kažejo, da je vključevanje v podjetništvo posledica dejavnikov, ki so v veliki meri strukturne narave in kulturno pogojene. Podjetništvu naklonjena kultura in vrednote so ključen dejavnik podjetništva. Pomembno vlogo pri ustvarjanju pozitivnega odnosa do podjetništva in spreminjanju vrednot družbe imajo politiki in druge javne osebnosti ter mediji, ki naj bi promovirali vlogo in mesto podjetništva v družbi in njegov pomen za gospodarski razvoj. Podjetništvo kot vrednoto bi morali vgraditi tudi v izobraževalne programe osnovnih, srednjih in visokih šol ter z vsebinami in metodami poučevanja spodbujati ustvarjalnost in podjetniško miselnost. Četudi posamezniki ne bodo nikoli ustanovili svojega podjetja, bodo pridobili miselni okvir in vrednostni sistem, ki se bo zmožen spoprijeti s spremembami v okolju in obvladati konkurenčne pritiske.



LITERATURA IN VIRI

1. Antončič, B., Hisrich, R., Petrin, T., Vahčič, A. (2002) Podjetništvo, GV Založba, Ljubljana.

2. Glas, M., Pšeničny, V. (2000) Podjetništvo – izziv za 21. stoletje GEA College PIC, Ljubljana. – Slovenke kot novodobne podjetnice (Glas, M., Drnovšek, M.)

3. Kampuš Trop, V. (2003) Ustvarjanje in rast podjetij, Moderna organizacija, Kranj.

4. Kuratko, D. F., Hodgetts, R.M. (1995) Entrepreneurship, The Dryden Press, New York.

5. Pšeničny V. et al. (2000) Podjetništvo, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož.

6. Rebernik, M., Tominc, P., Glas, M., Širec Rantaša, K. (2004) Spodbujati in ohranjati razvojne ambicije: GEM Slovenija 2003, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.

7. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2005) Podjetništvo na prehodu: GEM Slovenija 2004, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.

8. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2007) Počasne spremembe podjetniške stvarnosti: GEM Slovenija 2006, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.

9. Rebernik, M., Tominc, P., Pušnik, K. (2008) Premalo razvojno usmerjenih podjetij: GEM Slovenija 2007, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor.

10. Setnikar-Cankar, S. (1993) Vloga in pomen podjetništva kot dejavnika gospodarskega razvoja, doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

11. Steblovnik, Z. (1995) Med razredom in podjetjem, Podjetnik 10 12. Timmons, A. J. (1999) The New Venture Creation, Irwin McGraw Hill,

Boston, U. S. A. 13. 16. Forum odličnosti in mojstrstva Otočec, (2004) Novi izzivi za podjetništvo

in inovativnost – Kako podjetna je Slovenija? (Rebernik, M.), str. 11-25; Korenine podjetništva v Sloveniji (Granda, S.), str. 55-65, Otočec.

14. 25. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, (2006) Management sprememb – Pravna ureditev organiziranja in izvajanja podjetništva (Mežnar, D.), str. 192.

Spletne strani:

1. Spletne strani Podjetnikovo informacijsko spletišče. http://www.infosvet.si (23.2.2009)

2. Spletne strani Svet za konkurenčnost. http://www.svr.gov.si (30.1.2009) 3. Spletne strani Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj.

http://www.podjetniski-portal.si (29.2. in 3.3.2009) 4. Spletne strani Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo.

http://www.japti.si (11.3.2009) 5. Spletne strani Ragor – razvojna agencija. http://www.ragor.si (11.3.2009)





http://www.ragor.si/�



6. spletne strani Slovenski podjetniški sklad. http://www.podjetniskisklad.si (1.3.2009)

7. Spletna stran Publikacije.net. http://www.dat.si (16.3.2009) KAZALO SLIK Slika 1: Model podjetniškega procesa (Vir: Pšeničny et al., 2000) Slika 2: Podjetniški odločitveni proces (Vir: Antončič, Hisrich, Petrin, Vahčič, 2002) KAZALO TABEL Tabela 1: Posamezne podjetnikove lastnosti in njegovo ravnanje (Vir: Pšeničny et al., 2000) Tabela 2: Okvir za razvoj podjetniške kariere (Vir: Pšeničny et al., 2000) Tabela 3: Kaj prinaša pouk podjetništva? (Vir: Steblovnik, 1995)

http://www.podjetniskisklad.si/�

http://www.dat.si/�

pot k podjetniŠtvu - connecting repositorieskranj, maj 2009 zahvala zahvaljujem se mentorju izr....

Documents