prazen k ila in projekti/vreme_podnebje_in_zrak.pdf · pdf filevreme, podnebje in zrak,...

Vreme, podnebje in zrak, ki ga dihamo Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, 2009

Urednica Tanja Cegnar

Uvodno besedilo Silvo Žlebir

Avtorji Klemen Bergant, Tanja Bolte, Tanja Cegnar, Branko Gregorčič, Gregor Gregorič, Zlatko Mikulič

Oblikovanje in tehnično urejanje Maja Zupančič

Slika na naslovnici Svetovna meteorološka organizacija

Izdajatelj in založnik Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija RS za okolje, Vojkova cesta 1b, Ljubljana Elektronski naslov: [email protected] Spletni naslov: http://www.arso.gov.si Ljubljana, marec 2009 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

551.5(082)

VREME, podnebje in zrak, ki ga dihamo / [avtorji Klemen Bergant [et al.] ; urednica Tanja Cegnar ; uvodno besedilo Silvo Žlebir]. - Ljubljana : Ministrstvo RS za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 2009

ISBN 978-961-6024-49-5 1. Bergant, Klemen, 1973- 2. Cegnar, Tanja 244664832

VSEBINA

Uvodnik 5

Svetovni dan voda 2009: Čezmejne vode 9

Svetovni dan meteorologije 2009: Vreme, podnebje in zrak, ki ga dihamo 13

Ključne naloge in poslanstvo Državne meteorološke službe 19

Vremenski portal Državne meteorološke službe in opozarjanje na vremenske nevarnosti 26

Spreminjajoče se podnebje in suše 30

Vpliv onesnaženega zraka na ljudi, živali in rastline 34

Kako smo od vremena, podnebja in kakovosti zraka odvisni ljudje 39

MOP – Agencija RS za okolje

5

MARCA OBELEŽUJEMO SVETOVNI DAN VODA IN

SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE

Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna medna-rodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni dan voda 22. marca in svetovni dan meteorologije 23. marca.

Svetovni dan voda je dogodek, ki v Sloveniji že vrsto let prispeva k boljši ozaveščenosti prebivalstva o pomenu vode in ohranjanja tega velikega bogastva naše dežele. Že od samega začetka obeleževanja tega dne v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja se v ta svetovni dogodek vsakokrat aktivno vključujejo tudi strokovnjaki naše državne hidrološke službe. Z vztrajnim in kontinuiranim prizadevanjem naših delavcev se je v javnosti zgradila prepoznavnost delovanja in uspehov agencije na področju voda. K tej pomembni mednarodni pobudi tudi letos prispeva-mo s tematskim člankom o čezmejnih vodah.

Združeni narodi, ki so pobudnik svetovnega dneva voda, vsako leto do-ločijo skupno enotno vodilno temo obeleževanja tega dne po vsem sve-tu. Letošnja tema so čezmejne vode, ki si jih delita dve ali več držav in so lahko vir sporov ali pa področje dobrega sosedskega sodelovanja. Strokovnjaki za področje voda na naši agenciji sodelujejo pri upravljanju čezmejnih voda že od zgodnjih petdesetih let prejšnjega stoletja. Slo-venski strokovnjaki so bili vodje in člani meddržavnih komisij za vode z Avstrijo, Italijo in Madžarsko že pred desetletji v nekdanji skupni državi. Naša država se je na področju voda osamosvojila veliko prej, kot smo uradno razglasili državnost. Dobro sodelovanje in zgrajeno medsebojno zaupanje s sosedi je omogočilo uspešno nadaljevanje medsosedskega sodelovanja po naši osamosvojitvi in ker so tedaj padle še zadnje ome-


6

jitve nekdanjega državnega sistema, je to sodelovanje dobilo nov polet. Naša država je danes v mednarodni skupnosti tudi po zaslugi naše ag-encije prepoznavna kot odgovoren partner na področju voda. Pred dvema letoma so Združeni narodi objavili prvo oceno o čezmejnih rekah, jezerih in podzemnih vodah v Evropi. V to publikacijo s pomenljivim naslovom »Naše vode: podajmo si roke čez meje« so delavci agenci-je pomembno prispevali. Na agenciji se vseskozi dobro zavedamo čez-mejnega pomena voda, zato bomo tudi v prihodnosti dejaven in od-govoren partner v mednarodnem okolju v dobro slovenskih voda in naše države kot celote.

Le dan za tem, 23. marca, praznujemo tako kot povsod po svetu tudi v Sloveniji svetovni dan meteorologije. Z njim obeležujemo dan, ko je leta 1950 stopila v veljavo Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, ki je leto kasneje postala specializirana agencija Združenih narodov za področje meteorologije. Svetovna meteorološka organizacija je za letoš-njo temo izbrala naslov »Vreme, podnebje in zrak, ki ga dihamo«. V času, ko se marsikje po svetu srečujejo s pomanjkanjem vode, hrane, veliko onesnaženostjo zraka, pogostimi vremenskimi ujmami ipd., se zdi ta tema še kako aktualna. Tudi v luči podnebnih sprememb, ki bodo marsikje razmere verjetno še dodatno zaostrile. Z marsikatero od našte-tih vremenskih ujm se srečujemo tudi v Sloveniji. Preteklo poletje so do-bršen del Slovenije razdejala kar štiri večja neurja. Živo v spominu so nam ostale poplave septembra 2007, ki so najbolj prizadele Železnike z okolico. Po drugi strani pa smo bili le dobro leto pred tem priča sušnim razmeram v poletnem obdobju. Pogostost suš v Sloveniji se je v zadnjih letih izrazito povečala. Vse bolj pogosti so tudi vročinski valovi; poleg te-ga, da se v teh obdobjih zviša poraba električne energije in zmanjša naša storilnost, ogrožajo zdravje, pri najbolj občutljivih in kroničnih bolni-kih pa celo življenje. Zaradi razgibanega reliefa Slovenije se v kotlinah, kjer leži večina Slovenskih mest, ob stabilnem vremenu zlahka naberejo večje količine onesnaženja v zunanjem zraku, kar ogroža človekovo zdravje. Tako vas v poletnem času, ob daljših obdobjih lepega vremena, pogosto opozarjamo na visoke vsebnosti prizemnega ozona. V zimskem času promet, ogrevanje in industrija prispevajo visoke vsebnosti delcev, spomladi in poleti pa nam zdravstvene težave povzroča cvetni prah aler-genih rastlin. Spomladi in poleti javnost dnevno seznanjamo z vredno-stmi UV indeksa, saj prekomerno izpostavljanje ultravijoličnim žarkom škodi koži, očem in slabi imunski sistem.


7

Da bi se javnost čim bolje zavedala možnosti nastanka nevarnih poja-vov, ki jim botrujejo vremenske razmere, ob letošnjem svetovnem dnevu meteorologije na Agenciji RS za okolje organiziramo posvet z naslovom »Spremljanje, napovedovanje in opozarjanje pred nevarnimi poja-vi«. Podrobneje bodo predstavljene naslednje teme:

• Vremenski portal državne meteorološke službe in opozarjanje na vremenske nevarnosti

• Spreminjajoče se podnebje in suše

• Vpliv onesnaženosti zraka na ljudi, živali in rastline

• Kako smo od vremena, podnebja in kakovosti zraka odvisni ljudje

Hkrati na ta dan odpiramo vrata obiskovalcem, ki bi želeli od blizu videti, na kakšne načine spremljamo trenutno vreme, kje umerjamo naše inštrumente, kje in kako ugotavljamo, katere nevarne snovi so prisotne v zraku in tekočih vodah ter kje in kako nastajajo napovedi vremena. Naše delo in podatki dobijo pravo vrednost šele takrat, ko jih ljudje razumejo in jih znajo uporabiti za zaščito sebe, svojega imetja in okolja, v katerem živijo.

Dr. Silvo Žlebir

generalni direktor

Agencije Republike Slovenije za okolje


9

SVETOVNI DAN VODA 2009: ČEZMEJNE VODE

Zlatko Mikulič

Na pobudo Združenih narodov se vsako leto 22. marca po vsem svetu obeležuje svetovni dan voda, ki je tokrat posvečen čezmejnim vodam. Združeni narodi so letošnji izbrani temi izjemoma pripeli še dodatno pa-rolo »Skupne vode – Skupne priložnosti«. Na ta način želijo promovirati pomen miroljubnega sodelovanja med njenimi članicami. Zelo poudarje-no je izpostavljeno dejstvo, da je bilo v zadnjih šestdesetih letih po vsem svetu 37 primerov oboroženih spopadov med državami zaradi vode, sklenjenih pa več kot 300 mednarodnih sporazumov o vodi. Sodelovanje med državami na področju voda je izjemnega pomena, saj več kot 40 % svetovnega prebivalstva živi na območjih čezmejnih porečij.

Sodelovanje pri čezmejnih vodah in v mednarodnih projektih je gibalo razvoja naše agencije

Na svetu je 263 porečij, ki si jih delita dve ali več držav. Slovenija je v porečju Donave, kjer si vodo te reke in njenih pritokov deli celo 18 držav, kar Donavo uvršča v najbolj mednarodno reko na svetu. Tudi to dejstvo je pripomoglo k dolgoletni aktivni vlogi strokovnjakov naše agencije na mednarodnem področju.

Prve meddržavne komisije za vode so bile ustanovljene s sporazumi med tedanjo Jugoslavijo in Avstrijo pred več kot pol stoletja. Pozneje so bile ustanovljene tovrstne meddržavne komisije z Madžarsko in Italijo, po osamosvojitvi pa še s Hrvaško. Danes Slovenija z vsemi sosednjimi državami ureja zadeve, povezane z čezmejnimi vodami na sporazumen način, pri čemer imajo strokovnjaki naše agencije pomembno vlogo. Od samega začetka so naši hidrologi aktivno sodelovali pri usklajevanju podatkov o pretokih rek na mejnih profilih. Tako je bila osamosvojitev Slovenije na področju voda dosežena že desetletja pred formalno raz-glasitvijo državnosti. S sosednjo Italijo je z vzpostavitvijo sistema skup-nega opazovanja reke Soče narejen še korak naprej (zbiranje podatkov v skupno bazo). Tako je možno v realnem času dobiti pregled pretoka Soče na celem toku, od izvira do izliva v Jadransko morje.


10

Mura v Gornji Radgoni. Hidro-logi iz Slovenije in Avstrije že več kot pol stoletja usklajujejo podatke o pretoku te čez-mejne reke (foto: D. Berglez)

Naša državna služba hidrološke prognoze je vključena v skupni evropski sistem, ki nam omogoča napovedi povečanja vodnatosti večjih sloven-skih rek za nekaj dni vnaprej. Na področju hidrološke prognoze čezmej-nih rek je velikega pomena numerični model Mure, s katerim se napove-duje pretoke reke od povirja navzdol, skozi Avstrijo in Slovenijo. Nala-ganje podatkov v skupno bazo in skupno poganjanje modela z avstrijsko stranjo omogoča pravočasno obveščanje o visokih vodah in opozarjanje o nevarnosti poplav Mure. Stalna operativna raba tega modela v hidrolo-ški prognozi je velik korak k preseganju državnih meja. V kratkem se predvideva vzpostavitev podobnega modela za reko Savo.

Slovenija je bila pobudnica sklenitve sporazuma za reko Savo z vsemi državami v porečju te reke. Ena od prioritetnih nalog v okviru Savskega sporazuma je vzpostavitev plovbe po reki Savi. Tako se odpira možnost zgraditve rečnega pristanišča pri Brežicah. S tem bi po poldrugem stole-tju obnovili rečni promet, ki je bil pred izgradnjo železnic na Slovenskem zelo razvit. Rečni promet bi pomenil novo rabo vode pri nas ob že uve-ljavljeni vodni oskrbi, proizvodnji energije, hlajenju in namakanju.

V novejšem času se je zelo razvilo sodelovanje naše agencije s sosed-njimi državami pri uvajanju novih metod meritev pretoka rek. Skupne meritve pretokov na mejnih profilih in primerjava rezultatov postajajo stalna praksa, kar prispeva k izgradnji medsebojnega zaupanja v celotni hidrološki verigi, od meritve do izračuna in potrditve podatka.


11

O visoko strokovnem delu in ugledu naše hidrološke službe priča dej-stvo, da so podatki z naše vodomerne postaje v Podbočju na reki Krki bili izbrani v nabor dvajsetih svetovno pomembnih postaj za globalno ocenjevanje vpliva podnebnih sprememb na vodnatost našega planeta.

Čeprav nimamo čezmejnih jezer, je tudi na tem področju sodelovanje s sosednjimi državami zelo dobro. Z drugimi alpskimi deželami se usklaje-no razvija, uvaja in primerja rabo metod za ocenjevanje kakovosti vode v jezerih. S tem se v celotnem alpskem območju gradi sistem enotnega spremljanja stanja jezer.

Naša agencija sodeluje pri vzpostavitvi prvega čezmejnega telesa pod-zemnih voda, ki se nahaja v Karavankah. Skupaj z avstrijsko stranjo se gradi enoten sistem opazovanja podzemnih voda, kateremu bo sledil enoten načrt upravljanja s čezmejnimi podzemnimi vodami. Podobno kot pri prognoznem modelu Mure, bo tudi na področju podzemnih voda pad-la državna meja. Vse podatke iz enotne baze bo možno ob vsakem ča-su pregledovati v obeh državah.

Kljub sedanjim odmevnim razpravam v medijih o morski meji je pri nas še vedno premalo razvita zavest o ključnem pomenu morja za razvoj in obstoj naše države. Tudi na tem področju ima delovanje agencije veliko vlogo. Naše službe zelo dobro sodelujejo s podobnimi v sosednji Italiji in v širšem evropskem prostoru. Sodelovanje v projektu vzpostavitve vse-evropskega sistema opazovanja morja je spodbudilo izgradnjo nove ma-reografske postaje za meritve morja v Kopru, kakor tudi meritev na boji na odprtem morju. Napovedi višine plime iz naše hidrološke prognoze in podatki z naših merskih postaj so pomembni tako za opozarjanje pred nevarnostjo poplavljanja obale, kakor tudi za časovni načrt in samo izvedbo vplutja v koprsko pristanišče čezoceanskih ladij z velikim ugre-zom.

Čezmejno delovanje agencije se kaže tudi v dejavnostih v mednarodnih organizacijah in pri mednarodnih projektih. V obsežni publikaciji Združe-nih narodov s prvo oceno čezmejnih voda v Evropi smo prispevali del o čezmejnih podzemnih vodah Slovenije v regiji jugovzhodne Evrope. V kratkem bo sekretariat Alpske konvencije izdal poročilo o stanju voda v Alpah, ki so ga izdelali tudi sodelavci naše agencije. Na tem projektu je bilo doseženo sodelovanje strokovnjakov iz vseh uradov agencije, ki v


12

svojih dejavnostih obravnavajo vode. To je nova dodana vrednost sode-lovanja med uradi agencije in povezovanja različnih strokovnjakov zno-traj naše organizacije.

Karavanke so prvo gorsko čezmejno vodno telo podzemne vode v Evropski skupnosti (foto: M. Gacin) (levo); podatki z avtomatske mareografske postaje v Kopru so vključeni v svetovno banko podatkov o morjih. Tudi na tem področju je Slovenija prepoznavna kot razvita pomorska država (foto: J. Polajnar) (desno)

Agencija je dejavna tudi pri povezovanju mednarodnih organizacij na področju voda. Aktivno sodelujemo v projektu Svetovne meteorološke organizacije pri povezovanju evropskih hidroloških služb za izvajanje okvirne vodne direktive Evropske skupnosti.

Dobro delovanje agencije na mednarodnem področju potrjuje angaži-ranje naših sodelavcev s strani mednarodnih organizacij. Na povabilo Združenih narodov smo bili vključeni v izdelavo strategije sodelovanja držav južnega Sredozemlja na področju čezmejnih podzemnih voda. Za potrebe programa tehnične pomoči državam pristopnicam Evropski skupnosti smo na zahtevo Evropske komisije predavali udeležencem seminarja v Turčiji o ranljivosti podzemnih voda na krasu in o slovenskih izkušnjah pri izvajanju okvirne vodne direktive na področju podzemnih voda.

Že ti predstavljeni utrinki iz mednarodnega delovanja agencije na podro-čju voda kažejo našo globoko vpetost v mednarodno okolje. Če bi nam prostor omogočil predstavitev vseh dejavnosti agencije, bi ugotovili, da nismo le slovenska agencija za okolje temveč tudi svojevrstna mednaro-dna organizacija.


13

SVETOVNI DAN METEOROLOGIJE 2009: VREME, PODNEBJE IN ZRAK, KI GA DIHAMO

Tanja Cegnar

Vsako leto 23. marca Svetovna meteorološka organizacija (SMO) in svetovna meteorološka skupnost praznujeta svetovni dan meteorologije. Z njim obeležujemo dan, ko je leta 1950 stopila v veljavo Konvencija o Svetovni meteorološki organizaciji, ki je leto kasneje postala specializira-na agencija Združenih narodov za področje meteorologije. SMO ima 188 članic (držav in teritorijev), njeno področje delovanja pa se je iz me-teorologije razširilo tudi na vode in okoljske tematike. Svetovna meteoro-loška organizacija je za letošnjo temo izbrala naslov »Vreme, podnebje in zrak, ki ga dihamo«.

Tema je še posebej primerna v času, ko si številne družbe po svetu pri-zadevajo doseči Milenijske razvojne cilje, na področju zdravja, hrane, vode in blaženja revščine. Med ta prizadevanja spada tudi učinkovito preprečevanje in blaženje naravnih ujm, med katerimi je kar 90 % nepo-sredno povezanih z vremenom, podnebjem in vodo, torej s področji v pristojnosti SMO. Poleg tega se zdravniki in meteorologi vse bolj zave-dajo povezave med vremenom, podnebjem, sestavo zraka, ki ga diha-mo, in zdravjem.

Stoletja se je človeštvo dokaj dobro prilagajalo vplivom vremena in pod-nebja s stavbami, pridelavo hrane in oskrbo z energijo ter življenjskim slogom v skladu s podnebjem in okoljem. V zadnjih desetletjih so porast prebivalstva, povečana poraba energije in industrijski razvoj prispevali k porastu izpustov plinov in delcev, ki dokazano vplivajo na zdravje ljudi. Zaradi slabe kakovosti zraka se poslabšajo astma, bolezni srca, pljučni rak in veliko drugih bolezni; onesnažen zrak pa lahko bolezen celo pov-zroči. Povečana onesnaženost zraka škoduje tudi rastlinam, pridelkom in ekosistemom, in tako posredno vpliva na gospodarstvo, prehrano, vo-dno oskrbo in trajnostni razvoj.

Delci, ki lebdijo v zraku, so lahko trdni ali tekoči. Ker njihova velikost do-loča njihov vpliv na zdravje ljudi, standardi za določanje kakovosti zraka za delce temeljijo na njihovi velikosti. Delci se razlikujejo po velikosti, iz-voru, sestavi, vplivih, pa tudi po načinu potovanja po zraku. Večji delci


14

ostanejo v zraku nekaj minut do nekaj dni, manjši delci pa lahko lebdijo v zraku več tednov ali celo mesecev, odvisno od pojava padavin. Delci PM10 so po velikosti primerljivi s sedmino premera človeškega lasu, del-ci PM2,5 pa so dovolj majhni, da preko zgornjih dihal prodrejo globoko v pljuča in so zato najbolj nevarni. V naravi imamo tudi naravne izvore del-cev, kot so vulkanski izbruhi, požari, rastline in drevesa, druge biološke dejavnosti, strela, pesek, peščeni viharji idr.

Spomnimo se Hipokrata (460–377 p. n. š.). Namesto praznoverja je vpeljal znanstvene metode opazovanja, razvrstil je bolezni in vzpostavil vrsto moralnih in poklicnih standardov, ki veljajo še danes. V delu z nas-lovom »On air, waters and places (O zraku, vodi in tleh)« je obdelal vpliv podnebja, oskrbe z vodo in geografskih območij na zdravje. Primerjal je geofizikalne razmere, v katerih so živeli ljudje v Evropi in Aziji. V času Hipokrata je veljalo, da obstajajo le štirje elementi: zemlja, zrak, ogenj in voda, ki imajo lastnosti: mraz, suhost, vročina in vlažnost. Če so bili v te-lesu prisotni v pravih razmerjih in količinah na pravih mestih, je bil človek zdrav, porušeno ravnotežje pa je povzročilo bolezen. Danes vemo, da imajo plini in delci v zraku pomemben vpliv na podnebje, vreme in kako-vost zraka.

Že v petdesetih letih minulega stoletja je imela SMO vodilno vlogo pri usklajevanju opazovanj sestave ozračja in njenem razčlenjevanju. Infor-macije o plinih tople grede, aerosolih in ozonu, kot tudi klasične meteo-rološke in hidrološke spremenljivke, se zdaj redno zbirajo v svetovnih mrežah prizemnih in daljinskih meritev; veliko podatkov prispevajo son-de, letala in sateliti. Podatki in analize so podlaga za razumevanje spre-memb kemične sestave ozračja in so osnova za znanstveno utemeljeno spoznavanje vplivov vremena in podnebja na kakovost zraka, seveda pa tudi vplivov sestavin ozračja na vreme in podnebje.

Te temeljne dejavnosti SMO imajo korenine v znanstvenih študijah, ki so jih državne meteorološke in hidrološke službe članic SMO in ostale mednarodne institucije začele v okviru Mednarodnega polarnega in geo-fizikalnega leta. SMO je aktivno vključena v mednarodna prizadevanja za spremljanje onesnaževal, kot so prizemni ozon, smog, delci, žveplov dioksid, ogljikov monoksid. Večina teh onesnaževal se sprošča neposre-dno ob izgorevanju fosilnih goriv pri industrijskih procesih, ogrevanju in v prometu.


15

SMO je bila udeležena pri vzpostavljanju treh velikih mednarodnih kon-vencij, ki se navezujejo na sestavo ozračja: Konvencija o širjenju ones-naženja na velike razdalje (1979), Dunajska konvencija o zaščiti ozon-ske plasti (1985) in Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah (1994). Danes SMO podpira te življenjsko pomembne mednarodne me-hanizme za svetovno ukrepanje.

Veliko stranskih učinkov onesnaževal v dobi industrijske revolucije je od-govornih za spremembe, ki jih opažamo v našem podnebju in presegajo naravno spremenljivost, ki jo pričakujemo zgolj na osnovi astronomskih in geofizikalnih dejavnikov. SMO sofinancira Mednarodni odbor o pod-nebnih spremembah (IPCC), ki v svojem četrtem poročilu izpostavlja človekov vpliv na podnebne razmere. Za to je leta 2007 skupaj z Al Gorom prejel Nobelovo nagrado. V poročilu piše, da je spreminjanje podnebja nedvoumno in zelo verjetno posledica povečanih izpustov to-plogrednih plinov v ozračje, torej človekove dejavnosti. Kot rezultat top-lejšega podnebja je IPCC predvidel naraščanje pogostosti in obsega po-plav, suš in drugih vremenskih in podnebnih ekstremov, posebej tudi pogostejše vročinske valove in požare v naravnem okolju ter povečano onesnaženost zraka, kar vse lahko ogroža zdravje.

Posledice vročinskega vala so lahko bakterijske okužbe, dehidracija, glavobol, krči, vročinska kap in vročinski edem. Vročinske valove opre-delimo glede na lokalno podnebje; splošno veljavne opredelitve ni, saj so odločilne običajne razmere, na katere so ljudje prilagojeni, in šele ve-čji odkloni od običajnih razmer lahko privedejo do hujših zdravstvenih posledic. S podnebnimi spremembami narašča pogostost vročinskih va-lov in njihova intenzivnost. V Evropi je še vedno živ v spominu vročinski val, ki je poleti 2003 prizadel zahodno Evropo.

Veter, dež, sneg, sončno sevanje in temperatura lahko različno vplivajo na prenos in zadrževanje onesnaževal v zraku. Mestni toplotni otok lah-ko zadržuje onesnaževala, dež in sneg jih izpirata iz ozračja na tla in v oceane. Za ocenjevanje in napovedovanje vzorcev onesnaženosti zraka znanstveniki uporabljajo meteorološke modele. Pravočasna in natančna napoved onesnaženosti zraka prispeva k varovanju življenj in lastnine ter dopolnjuje tradicionalne vsebine vremenskih napovedi.


16

Velemesta v zmernih geografskih širinah bodo v prihodnje vročinski valovi še bolj ogrožali, Rim je bil prvi med evropskimi mesti z izdelanim sistemom za zgodnje opozarjanje in ukrepanje ob vročinskih valovih (foto: T. Cegnar)

Razvoj napovedovanja regionalne onesnaženosti zraka je v zadnjih tri-desetih letih že močno napredoval, pravočasno posredovanje lokalnim skupnostim in ukrepanje pa ostaja velik izziv. Kljub temu se število dr-žavnih meteoroloških služb, ki pripravljajo take napovedi, povečuje. Veli-ko jih pripravlja tudi širok spekter izdelkov, ki so prilagojeni uporabnikom in lokalnim razmeram ter so lahko razumljivi. Za lažje razumevanje ob-javljajo indekse in nasvete v preprostih lestvicah, pogosto so številčne vrednosti podane tudi v barvni lestvici. Nikoli prej niso bile take informa-cije in taki izdelki tako potrebni kot so sedaj. Čeprav se pristopi od drža-ve do države razlikujejo, SMO pripravlja navodila in smernice ter uspo-sabljanja za učinkovito in družbeno koristno informiranje o kakovosti zraka. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je ocenila, da v pov-prečju 2 milijona prezgodnjih smrti letno lahko pripišemo onesnaženju zraka. Celo dokaj nizka koncentracija ozona, delcev in drugih onesna-ževal ima lahko škodljive učinke na dihala in srce, najbolj je to opazno v državah v razvoju. Napovedi onesnaženosti zraka omogočajo zgodnje opozarjanje in lahko pomagajo omiliti posledice izpostavljenosti onesna-ževalom.

S širjenjem in rastjo velemest urbano onesnaženje ogroža vedno več ljudi po svetu. Približno polovica človeštva živi v velikih mestih, veliko jih je brez nadzora nad onesnaženjem in kakovostjo zraka, najpogosteje so


17

take razmere v državah v razvoju. Zagotavljanje sredstev za spremljanje onesnaženosti zraka in razvoj ustreznih politik je v teh državah dodaten izziv. S pomočjo SMO so bili v mnogih državah že vzpostavljeni projekti za spremljanje in napovedovanje onesnaženosti zraka ter preprečevanje posledic prekomerne onesnaženosti zraka.

SMO poleg usklajevanja operativnih nalog vzpodbuja tudi raziskave. Lebdeči delci so ključni pri določanju vpojnosti in odbojnosti zemeljske površine, oblakov in ozračja za sevanje, prav tako so odločilni pri tvorbi oblakov in padavin. Čeprav dež v nekaj dneh izpere lebdeče delce iz spodnjega dela ozračja, jih nekaj lahko v suhi zračni gmoti v zgornji plasti ozračja vztraja daljši čas, njihovi učinki pa so lahko zelo različni. Zato so lebdeči delci obsežno raziskovalno področje in bodo vključeni v prihodnje generacije modelov za napovedovanje podnebja in vremena.

Pesek in prašni delci zmanjšajo vidnost, lahko poškodujejo pridelke in vplivajo na lokalno podnebje. Dejavnost SMO obsega tudi izdelavo dne-vnih napovedi vsebnosti peska in prahu v zraku, še posebej pa peščenih neviht. Ta dejavnost je najbolj zanimiva za severno Afriko, Azijo in Se-verno Ameriko.

Pri spremljanju in odzivanju na nevarne okoljske dogodke, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, imajo državne meteorološke in hidrološke službe članic SMO in partnerske organizacije ključno vlogo. Meteorologi lahko pomagajo napovedati širjenje in redčenje nevarnih snovi v primerih indu-strijskih izpustov nevarnih snovi v okolje, ob vulkanskih izbruhih, širjenju prenosljivih bolezni po zraku in ob jedrskih nesrečah.

V vseh s kakovostjo zraka povezanih programih si SMO in državne me-teorološke in hidrološke službe prizadevajo tudi za večjo ozaveščenost o prepletenosti med vremenom, podnebjem in zrakom, ki ga dihamo. Prispevajo najbolj relevantne in verodostojne informacije za oblikovalce politik in širšo javnost. Z namenom varovanja človeškega življenja in okolja bodo državne službe s posredovanjem informacij nadaljevale tudi v prihodnosti, v ta namen je potrebno sodelovanje vseh skupnosti in sektorjev. Ta tematika bo zajeta tudi na letošnji 3. svetovni podnebni konferenci (World Climate Conference-3), ki bo potekala v Ženevi od 31. avgusta do 4. septembra.


18

Ob koncu izpostavimo, da ima proučevanje vpliva vremena, podnebja in kakovosti zraka na zdravje in počutje ljudi tudi v Sloveniji že dolgo tradi-cijo. Prve zapise o vplivu vremena na človeka v slovenski literaturi za-sledimo že v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske. Omembe vreden je tudi presenetljivo izčrpen opis podnebja in njegovega vpliva na ljudi in njihovo zdravstveno stanje, ki ga je podal dr. M. Samec v črtici, ki je bila leta 1872 natisnjena v Letopisu Matice Slovenske za leto 1871. Za bio-meteorologijo človeka na ozemlju Slovenije je bilo pomembno tudi prvo klimatsko zdravilišče v Sloveniji, ki ga je na Bledu sredi 19. stoletja usta-novil Arnold Rikli. Pri klimatski terapiji zdravijo z izpostavljanjem vremen-skim dražljajem v odsotnosti onesnaževal v zraku. Sredi 20. stoletja se je v Sloveniji pri nekaterih zdravnikih vnovič obudilo zanimanje za vpliv vremena in podnebja pa tudi onesnaženosti zraka na zdravje ljudi. S tem področjem se ukvarja biometeorologija človeka, za katero se je pri nas v preteklosti uveljavil izraz medicinska meteorologija. V zadnjem de-setletju minulega stoletja je bilo v popularizacijo biometeorologije člove-ka vloženega veliko napora. Napovedi vpliva vremena na počutje in zdravje ljudi so postale sestavni del vremenskih napovedi v najrazličnej-ših medijih, leta 1996 pa je takratni Hidrometeorološki zavod soorganizi-ral 14. mednarodni kongres za biometeorologijo. Strokovnjaki Hidrome-teorološkega zavoda so sodelovali v številnih mednarodnih projektih in tudi pri zasnovi sistema zgodnjega napovedovanja, opozarjanja in ukre-panja ob vročinskih valovih za evropska mesta.

Pomen biometeorologije človeka, torej proučevanja vplivov vremena, podnebja in kakovosti zraka na ljudi, se je v zadnjih letih povečal tudi za-radi večjega zanimanja javnosti za podnebne spremembe. Podnebne spremembe bodo pomembno vplivale na javno zdravje ljudi, saj ocenju-jejo, da bodo vročinski valovi pogostejši in izrazitejši, širilo se bo obmo-čje, kjer živijo žuželke, ki prenašajo človeku nevarne bolezni (v Sloveniji se srečujemo predvsem s klopnim meningitisom in borelijo). V svetu pa je najbolj skrb zbujajoč vpliv ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vsako leto ogrožajo številna življenja in zdravje mnogih ljudi, širijo se bolezni, ki se prenašajo z žuželkami, vodo in hrano, spremenjene podnebne raz-mere ogrožajo pridelavo hrane in dosegljivost pitne vode. Biometeoro-logija bo pomembno prispevala k učinkovitemu prilagajanju na podneb-ne spremembe in omilitvi negativnih učinkov na zdravje ljudi.

Prirejeno in dopolnjeno po gradivu Svetovne meteorološke organizacije


19

KLJUČNE NALOGE IN POSLANSTVO DRŽAVNE METEOROLOŠKE SLUŽBE

Klemen Bergant

Vsebinski slogan Svetovne meteorološke organizacije (World Meteoro-logical organization – WMO), katere ustanovitve se spominjamo 23. marca ob svetovnem dnevu meteorologije, je »Vreme, vode in podneb-je«. Iz tega je razvidno, da je glavni namen WMO usklajevanje skupnih dejavnosti držav članic s področja meteorologije in tudi s področja hidro-logije. V Sloveniji, ki je kot samostojna država članica WMO od leta 1992, izvajata te dejavnosti Državna meteorološka in Državna hidrološ-ka služba, ki delujeta pod okriljem Urada za meteorologijo ter Urada za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje. Delo obeh uradov se tesno prepleta pri izvajanju nalog Državne meteorološke službe.

Glavnino nalog Državne meteorološke službe, ki jih podrobno določata Zakon o meteorološki dejavnosti in Zakon o letalstvu sicer izvaja Urad za meteorologijo, del vezan na vzdrževanje mreže avtomatskih meteo-roloških postaj, umerjanje inštrumentov, prenos podatkov in meritve ka-kovosti zraka pa Urad za hidrologijo in stanje okolja. Naloge Državne meteorološke službe lahko na kratko povzamemo v sledečih sklopih:

• Spremljanje, analiziranje in napovedovanje vremena nad Slovenijo in njeno okolico

• Opozarjanje na izredne vremenske in vremensko pogojene dogodke • Analiziranje in napovedovanje podnebne spremenljivosti • Meteorološka podpora prometu in posledično zagotavljanje varnosti • Meteorološka podpora kmetijstvu, energetiki in ostalim gospodar-

skim panogam

Zavedamo se, da kot ena najmanjših meteoroloških služb v Evropi, vseh nalog – še posebej razvojnih – ne moremo opraviti sami, temveč je nuj-no povezovanje s sorodnimi institucijami doma in v tujini. Izvajanje ope-rativnih in razvojnih nalog se tako stalno prepleta z mednarodnim sode-lovanjem, predvsem z mednarodnimi organizacijami in državnimi meteo-rološkimi službami v evropskem prostoru.


20

Pregled mednarodnega sodelovanja v okviru katerega Državna meteorološka služba izva-ja nekatere operativne in razvojne naloge

Organizacijska shema Urada za meteorologijo. Z rumeno barvo so označeni sektorji, ki so v celoti vključeni v izvajanje nalog Državne meteorološke službe


21

Organizacijska shema Urada za hidrologijo in stanje okolja. Z rumeno barvo so označeni sektorji, ki so deloma vključeni v izvajanje nalog Državne meteorološke službe

Spremljanje, analiziranje in napovedovanje vremena nad Slovenijo in njeno širšo okolico

Stalno spremljanje, analiziranje in napovedovanje vremena na območju Slovenije ter arhiviranje podatkov sodi med osnovne naloge Državne meteorološke službe in predstavlja podlago za izvajanje vseh preostalih nalog.


22

Ker se zavedamo potrebe po kakovostnih podatkih o vremenu in pod-nebju, je v okviru petletnega projekta Agencije RS za okolje »Nadgrad-nja sistema za spremljanje vodnega okolja v Sloveniji (2008–2013)« predvidena postavitev dodatnih 80 samodejnih meteoroloških postaj, ki bodo dopolnile obstoječo mrežo klasičnih in samodejnih meteoroloških postaj. Prav tako je predvidena postavitev drugega meteorološkega ra-darja, ki bo par obstoječemu radarju na Lisci in bo skupaj z njim zagota-vljal celostno sliko o padavinskih dogodkih na območju Slovenije. Sled-nje je še posebej pomembno za potrebe spremljanja in napovedovanja intenzivnih padavinskih dogodkov, ki na območju Slovenije pogosto pov-zročajo hudourniške poplave. Slovenija je februarja 2008 postala tudi polnopravna članica Evropske agencije za uporabo meteoroloških sateli-tov (EUMETSAT), kar nam med drugim omogoča popoln dostop do nje-nih satelitskih podatkov in s tem stalen vpogled v vremensko dogajanje nad Slovenijo in njeno okolico. Podatke o razelektritvah v ozračju, ki so nam v pomoč pri spremljanju intenzivnih nevihtnih dogodkov, pa pri-dobivamo preko sodelovanja z Elektroinštitutom Milan Vidmar.

Pri izdelavi vremenskih napovedi si pomagamo s produkti večjih meteo-roloških centrov, predvsem Evropskega centra za srednjeročne napo-vedi vremena (ECMWF) iz Readinga, Meteo France iz Toulousa in Nemške meteorološke službe (DWD) iz Offenbacha. Operativno poga-njamo numerični model za napovedovanje vremena na omejenem ob-močju – ALADIN, pri razvoju katerega tudi aktivno sodelujemo. V teku je vzpostavitev operativnega sistema za zelo-kratkoročne napovedi vreme-na – INCA, ki bo v pomoč predvsem pri spremljanju in napovedovanju izrednih vremenskih dogodkov nekaj ur vnaprej. Z nakupom izredno zmogljivega (super)računalnika konec leta 2007 smo močno povečali ra-čunske zmogljivosti Agencije RS za okolje, kar se še posebej odraža na področju analiziranja in numeričnega modeliranja vremena.

Številne sprotne in arhivirane podatke ter napovedi vremena smo v lan-skem letu ponudili širšemu krogu uporabnikov preko novega vremen-skega portala Državne meteorološke službe (meteo.arso.gov.si), stal-no pa pripravljamo tudi posebna poročila in napovedi za medije in druge naročnike.


23

Opozarjanje na izredne vremenske in vremensko pogojene dogodke

Urad za meteorologijo je v vlogi Državne meteorološke službe pristojen za izdajanje opozoril pred vremenskimi ujmami, s čimer prispeva k pre-prečevanju žrtev in zmanjševanju škode ob izrednih vremenskih dogod-kih. Pri tem tesno sodelujemo z Upravo RS za zaščito in reševanje. Po-leg tega z Upravo RS za jedrsko varnost sodelujemo na področju zago-tavljanja meteoroloških podatkov in napovedi v primeru jedrske nesreče kjerkoli v Evropi. Z našimi napovedmi sodelujemo tudi pri zagotavljanju požarne varnosti in prispevamo strokovne podlage za razglasitev stop-nje požarne ogroženosti v Sloveniji. V omejenem obsegu izvajamo tudi naloge lavinske službe, kar vključuje občasne oglede na terenu in izda-janje obvestil in opozoril o nevarnosti proženja snežnih plazov ter pripra-vo strokovnih mnenj o možni prevoznosti prelaza čez Vršič.

Lansko leto smo se ob vstopu v Evropsko mrežo državnih meteoroloških služb (EUMETNET) pridružili tudi evropskemu sistemu za obveščanje javnosti pred nevarnostjo izrednih vremenskih dogodkov – METEO-ALARM (www.meteoalarm.eu).

Analiziranje in napovedovanje podnebne spremenljivosti

Podnebne spremembe so dejstvo, na katerega nas opozarjajo tudi vse pogostejši izredni vremenski dogodki (neurja, poplave, suše, vročinski valovi itd.). Če želimo ublažiti negativne posledice podnebnih sprememb in izkoristiti morebitne pozitivne, se bomo morali na spremenjene pod-nebne razmere kar najbolje prilagoditi.

Na Uradu za meteorologijo smo jeseni 2008 pričeli izvajati triletni interni projekt »Podnebna spremenljivost Slovenije«, katerega rezultat bo siste-matičen pregled izmerjenih vremenskih podatkov na območju Slovenije ter analiza pretekle spremenljivosti podnebja z vidika povprečnih razmer kot tudi z vidika pogostosti izrednih vremenskih dogodkov. Dobro pozna-vanje pretekle spremenljivosti podnebja in ranljivosti nanjo predstavlja osnovo za pripravo scenarijev prihodnjih podnebnih sprememb. Pri pri-pravi scenarijev podnebnih sprememb za Slovenijo v visoki ločljivosti so-delujemo s Fakulteto za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Cen-


24

trom za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Ti scenariji bodo skupaj s poznavanjem pretekle spremenljivosti dobra osnova za izde-lavo smotrnih strategij prilagajanja različnih podnebno odvisnih dejavno-sti na predvidene podnebne spremembe.

Meteorološka podpora prometu in posledično zagotavljanje varnosti

Državna meteorološka služba je odgovorna za izvajanje službe letalske meteorologije ter izvajanje meteoroloških storitev pri upravljanju cestne-ga in železniškega prometa, pomorske plovbe in drugih dejavnosti na morju ter drugih oblik prometa.

Meteorološka podpora letalskemu prometu vključuje stalno bdenje nad vremenom z vremenskimi opazovanji in meritvami na treh mednarodnih (Jože Pučnik Ljubljana, Edvard Rusjan Maribor, Portorož) in enem voja-škem letališču (Cerklje ob Krki), pripravo posebnih napovedi za letalstvo in izdajo ustreznih opozoril za zračni prostor nad Slovenijo.

Na pobudo medresorske skupine »Operativna pomorska koordinacija« smo skupaj z Uradom za hidrologijo v lanskem letu pričeli s krepitvijo ak-tivnosti na področju modeliranja morja in priprave dodatnih meteorološ-kih produktov za pomorstvo. Dolgoročni načrt je vzpostavitev posebne Službe za morsko meteorologijo in oceanografijo na slovenski obali, saj smo edina evropska pomorska država, ki takšne službe še nima.

Z vidika varnosti v cestnem in železniškem prometu v zimskem času za DRSC, DARS in komunalne službe zagotavljamo posebne vremenske napovedi, na podlagi katerih službe načrtujejo njihove dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem pretočnosti prometa (npr. nevarnost poledice, močne-ga sneženja).

Meteorološka podpora kmetijstvu, energetiki in drugim gospodarskim panogam

Številne gospodarske panoge (kmetijstvo in gozdarstvo, energetika, turi-zem, vodno gospodarstvo, zavarovalništvo itd.) so odvisne od vremena


25

oziroma podnebja. Zato se zavedamo vloge Državne meteorološke služ-be pri zagotavljanju meteoroloških informacij gospodarstvu, na podlagi katerih bi le-to lahko dosegalo še vidnejše uspehe.

Za področje kmetijstva pripravljamo posebne podatke, produkte in napo-vedi za Slovenijo (vodna bilanca tal, temperature tal, temperaturne vsote ipd.), na področju upravljanja suše pa posegamo tudi preko meja naše države. Septembra 2006 je namreč Slovenija, oziroma v njenem imenu Agencija RS za okolje, postala država gostiteljica Centra za upravljanje suše v JV Evropi, ki je bil ustanovljen na pobudo Konvencije ZN za boj proti dezertifikaciji ter Svetovne meteorološke organizacije, vanj pa so poleg Slovenije vključene še Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Romuni-ja, Srbija in Turčija.

Pripravljamo tudi posebne napovedi za gospodarsko dejavnost, pred-vsem na področju energetike, ki je močno odvisna od vremena. Med stalnimi uporabniki naših podatkov in napovedi so elektrodistribucijska podjetja, termo in hidroelektrarne, toplarne in nuklearna elektrarna. Stal-no pripravljamo tudi posebna poročila in napovedi za medije in številne druge naročnike. Za potrebe morskega turizma smo na željo RTV Koper v preteklem letu pričeli pripravljati tudi napovedi vremena za celotni Se-verni Jadran.

Sodelujemo tudi pri pripravi strokovnih podlag za slovensko zakonodajo in izvrševanje evropskih predpisov (npr. učinkovita raba energije, grad-beniški standardi), kar dodatno prispeva k učinkovitejšemu in okolju pri-jaznejšemu gospodarstvu.

Navedene naloge izvajamo z zavedanjem, da je naše glavno poslanstvo zanesljivo in učinkovito opravljanje zakonsko predpisanih nalog ter hiter odziv na potrebe in zahteve uporabnikov s ponudbo kakovostnih meteo-roloških informacij. Tako prispevamo k večji varnosti in blaginji preb-ivalcev in obiskovalcev Slovenije ter k zaščiti naravne in kulturne dediščine in premoženja.


26

VREMENSKI PORTAL DRŽAVNE METEOROLOŠKE SLUŽBE IN OPOZARJANJE NA VREMENSKE NEVARNOSTI

Branko Gregorčič

Ena osnovnih nalog državne meteorološke službe, ki jo izvajamo na Uradu za meteorologijo Agencije RS za okolje, je poleg stalnega spre-mljanja in napovedovanja vremena nad Slovenijo tudi opozarjanje pred vremensko pogojenimi nevarnostmi. V letu 2008 smo se priključili evrop-skemu vremenskemu opozorilnemu portalu (www.meteoalarm.eu), ki deluje pod okriljem združenja evropskih nacionalnih meteoroloških služb (EUMETNET), odprli pa smo tudi nov spletni vremenski portal z aktual-nimi vremenskimi podatki in napovedmi za območje Slovenije in Evrope (http://meteo.arso.gov.si).

Naslovna stran spletnega vremenskega portala http://meteo.arso.gov.si


27

Na spletnem naslovu http://meteo.arso.gov.si je uporabnikom na voljo obilo informacij, tako o trenutnem stanju vremena po Sloveniji in Evropi, dostop do arhiva vremenskih podatkov, kot tudi vremenske napovedi in aktualna opozorila.

Sestavni del osnovnega prikaza je tudi prikaz trenutnega stanja vre-menske ogroženosti za območje Evrope in Slovenije, ki se redno os-vežuje in je povezan z evropskim opozorilnim vremenskim portalom http://www.meteoalarm.eu.

Možnost nevarnih vremenskih dogodkov je predstavljena z barvno lest-vico, ki sega od zelene (ni nevarnosti), prek rumene (možne so nevšeč-nosti, ki pa niso neobičajne), oranžne (možne so vremenske ujme večjih razsežnosti) do rdeče (ogroženost imetja in življenj je zelo velika).

Naslovna stran spletnega vremenskega portala http://www.meteoalarm.eu


28

Vse informacije na spletnem portalu http://www.meteoalarm.eu so predstavljene v jezikih vseh sodelujočih držav, in sicer na treh nivojih (evropskem, državnem in regionalnem).

Informacije za Slovenijo na naslovu http://www.meteoalarm.eu

Slovenija je v skladu s priporočili o velikosti posameznih regij in s pod-nebnimi značilnostmi Slovenije za potrebe opozarjanja pred izrednimi vremenskimi dogodki razdeljena na 5 regij (osrednjo, severozahodno, severovzhodno, jugovzhodno in jugozahodno). V kolikor želimo informa-cije v slovenskem jeziku, lahko direktno dostopamo tudi do naslova http://www.meteoalarm.si.

Informacije o vremenski ogroženosti so na voljo za tekoči in jutrišnji dan, namenjene pa so tako lokalnemu prebivalstvu, kot tudi prevoznikom, po-potnikom, turistom in drugim. V vsaki državi jih pripravlja državna me-teorološka služba, v skladu s priporočili Svetovne meteorološke


29

organizacije (WMO) in združenja evropskih meteoroloških služb (EUMETNET).

Informacije za izbrano regijo na naslovu http://www.meteoalarm.eu

Izrednih vremenskih dogodkov sicer ne moremo preprečiti, lahko pa z vnaprejšnjih opozorilom zmanjšamo tveganje za materialno škodo in celo za izgubo človeških življenj. Načrtovanje aktivnosti, ki so odvisne od vremena, je vsekakor smiselno prilagajati pričakovanim vremenskih razmeram in pri tem upoštevati izdana opozorila.


30

SPREMINJAJOČE SE PODNEBJE IN SUŠE

Gregor Gregorič

Podnebje ni nikoli bila nespremenljiva danost, vedno se je spreminjalo v daljših ali krajših ciklusih. Suše, vročinski valovi in drugi za življenje na Zemlji neugodni pojavi so del naravne spremenljivosti; obstajajo pa ka-zalci, ki kažejo na neugoden vpliv človekovih posegov v sestavo ozračja na podnebje. Poleg izpustov toplogrednih plinov – ki so sicer inertni, za življenje neškodljivi plini – človeštvo v ozračje izpušča številne, tudi tok-sične snovi. V javnosti pa je morda manj prisotno dejstvo, da imajo tudi ti izpusti lahko zelo neugoden vpliv na podnebje. Svetovna meteorološ-ka organizacija v svoji brošuri, izdani ob dnevu meteorologije 2009, na-vaja primer suše v Sahelu, ki je s prekinitvami trajala kar dve desetletji. Kasnejše študije tega pojava so s tragičnimi posledicami v podsaharski Afriki nakazale na možnost, da je na ta pojav vplivala močna onesna-ženost zraka s sajami in majhnimi prašnimi delci, ki sicer pretežno izvira iz južne Azije. Onesnaženost ozračja z majhnimi delci je spremenila se-valne tokove in povzročila premik monsunskega deževja proti jugu. Po-sledice so bile huda suša in velika stiska ljudi v številnih državah pod-saharske Afrike.

Tako hude naravne katastrofe s tako jasnimi povezavami z antropogeni-mi emisijami, kot v območju Sahela, se v zmernih geografskih širinah ni-so pojavile. Vremenski procesi so pri nas bolj zapleteni, deževna in suha obdobja se hitro izmenjujejo. Vreme je pestro skozi vse leto, vremenski vzorci ne vztrajajo mesece, kot na območjih z monsunskim tipom pod-nebja. Vendar to ne pomeni, da je naš prostor imun na podnebne spre-membe. Projekcije podnebnih sprememb so za Evropo manj jasne kot za območja, ki so bližje ekvatorju; vendar pa četrto poročilo IPCC ugota-vlja tudi za Evropo dokaj jasne trende. V Evropi bo prišlo do precejšnjih geografsko pogojenih razlik glede na vplive podnebnih sprememb. Za severno polovico Evrope se predvideva toplejše zime, porast padavin in ugodnejše razmere za poljedelstvo, na jugu Evrope pa bo situacija pre-cej slabša. V Sredozemlju bodo pogostejša suha in vroča poletja in s tem povečano tveganje pojava suš in požarov.


31

Projekcija normirane spremembe števila dni brez padavin med obdobjema 2080–2099 in 1980–1999 (enota je standardni odklon porazdelitve števila suhih dni; območja s pikami označujejo manjšo negotovost projekcije (vir: IPCC)

Suša, zlasti kmetijska, je v Sloveniji znan in dobro opisan pojav. V pre-teklih stoletjih in desetletjih so občasno nastopila leta, ko je v občutljivih fazah rasti kmetijskih pridelkov zaradi majhne količine padavin ter po-večanih izgub zaradi izhlapevanja iz tal in rastlin prišlo do zmanjšanja pridelka, včasih pridelka sploh ni bilo. Vendar pa je podnebje v Sloveniji za kmetovanje dovolj ugodno, da se v preteklosti ni vzpostavila praksa obsežnejšega namakanja kmetijskih površin.

Razlika med akumulacijo pada-vin v vegetacijski dobi in izguba-mi zaradi evapotranspiracije za posamezna leta po letu 1961. Vir: Kajfež-Bogataj in Bergant, Podnebne spremembe v Slove-niji in suša, revija Ujma, 2005


32

Kmetijska suša je v Sloveniji torej del naravne spremenljivosti podnebja, njeno jakost pa lahko ocenimo z razliko med akumulacijo padavin in iz-gubo vode zaradi izhlapevanja in dihanja rastlin (evaporanspiracije) v vegetacijskem obdobju. Ta pokazatelj je še jasnejši, če pri oceni izgub privzamemo, da so tla in rastline dobro preskrbljene z vodo (potencialna evapotranspiracija). Kljub temu, da pojav suše ni novost, pa se pri pre-gledu podatkov ne moremo izogniti ugotovitvi, da se je v zadnjem času pogostost sušnih let povečala. Novost je zlasti v tem, da si sledijo zapo-redna leta s hudo sušo v vegetacijskem obdobju. To velja tudi za zadnje obdobje; kljub temu, da si bomo leto 2008 zapomnili predvsem po hudih poletnih neurjih, pa je spomin na vroča in sušna zgodnja poletja 2006 in 2007 še vedno živ.

Namakanje je eden od možnih ukrepov za blažitev posledic kmetijskih suš (foto: arhiv Oddelka za agrometeorologijo)

S težavami zaradi pogostega pojava suše se srečujejo tudi države v so-seščini, zlasti v Sredozemlju in na Balkanu. V okviru mednarodnih foru-mov in konvencij so te države tako sprožile več akcij z namenom skup-nega nastopa v boju proti posledicam degradacije tal, suše in drugih podnebno pogojenih vplivov na življenje ljudi. Ena od spodbud se je


33

udejanjila v ustanovitvi Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi, ki ima sedež v Sloveniji. Namen centra je združiti moči v zaznavanju in napovedovanju suše ter pri ocenah ranljivosti in tveganj nastanka posle-dic suše. Delo torej obsega širok nabor nalog od meteoroloških analiz, ocene okoljskih tveganj do iskanja tehnoloških rešitev pri upravljanju z vodnimi viri in ustrezno zakonodajo.

Spletna stran Centra za upravljanje suše v JV Evropi – www.dmcsee.org


34

VPLIV ONESNAŽENEGA ZRAKA NA LJUDI, ŽIVALI IN RASTLINE

Tanja Bolte

Zrak oziroma dobra kakovost zunanjega zraka sta nujna za razvoj in ob-stoj ljudi, živali in rastlin. Onesnažen zrak v veliki meri negativno vpliva na zdravje ljudi in drugih živih bitij.

Dejstvo je, da je zrak najbolj onesnažen v mestih, kjer je največ onesna-ževalcev, predvsem so to promet in različna vrsta manjših ali večjih in-dustrijskih objektov, zato je tveganje za zdravje v mestih največje. Zunaj mestnih območij je zrak čistejši, vendar ima že najmanjša onesnaženost negativen vpliv na rastlinstvo in naravne ekosisteme.

Zaradi vse večje osveščenosti glede varovanja okolja se tudi pri nas po-raja vse več vprašanj v zvezi s problematiko zunanjega zraka. Za varo-vanje zdravja ljudi in varstva okolja kot celote je še zlasti pomemben boj proti izpustom onesnaževal pri samih virih ter opredelitev in izvajanje najbolj učinkovitih ukrepov za zmanjšanje emisij na lokalni in nacionalni ravni. Zato bi se bilo treba izpustom škodljivih onesnaževal zraka izogi-bati, jih preprečevati ali zmanjšati ter določiti ustrezne cilje za kakovost zunanjega zraka, ob upoštevanju standardov, smernic in programov Svetovne zdravstvene organizacije.

Agencija RS za okolje v okviru državne merilne mreže spremlja meritve zunanjega zraka na štirinajstih merilnih mestih. Spremljamo različne ekološke in meteorološke parametre. Onesnaženost zraka se iz leta v leto spreminja in je odvisna od lokacije merilnega mesta, kjer meritve opravljamo, in od letnega časa, v katerem meritve onesnaženosti zraka potekajo.

Onesnaževala delimo na primarna in sekundarna. Osnovna primarna onesnaževala so: žveplov dioksid (SO2), dušikov dioksid (NO2), ogljikov monoksid (CO), delci in svinec (Pb). Med sekundarna onesnaževala pri-števamo ozon (O3).

V zadnjih letih predstavlja onesnaženost zraka z delci in ozonom dokaj pereč problem v okolju. Koncentracije delcev in ozona v Sloveniji (kot tu-


35

di drugod po Evropi) namreč pogosto presegajo z zakonodajo določene mejne vrednosti.

Aerosol sestavljajo trdni ali tekoči delci, suspendirani v zraku. Zrak vse-buje delce, ki nastanejo pri različnih procesih, kot so kondenzacija, gore-nje ali mehanski razkroji na zemeljski površini. Delež delcev emitira v ozračje iz virov na zemeljski površini (primarni delci), medtem ko so dru-gi delci posledica pretvorb različnih procesov v onesnaženem ozračju (sekundarni delci).

Prikaz delcev Merilnik za delce PM10

Delci različnega izvora so različne kemijske sestave in prav tako različ-ne oblike in različnih fizikalnih stanj. Antropogeni viri delcev so: v naj-večji meri promet, individualna kurišča (predvsem pozimi), energetski objekti in poljedelstvo. Delci pa so lahko tudi naravnega izvora: cvetni prah, delci, ki jih nosi veter (prah, alergeni, cvetni prah in drugi), morska sol, ki nastane pri izparevanju vode iz kapljic, dim, pepel in plini gozdnih požarov ter mikroorganizmi.

PM10, PM2,5 in PM1,0 predstavljajo delce, ki so dovolj majhni, da se lahko zadržujejo v ozračju v časovnem obdobju od nekaj ur do več dni in lahko tako skupaj z zračnimi masami prepotujejo večje razdalje od izvora do receptorja. Najvišje koncentracije delcev so izmerjene v mestnih in indu-


36

strijskih območjih, a tudi v teh območjih ima na nivo koncentracije delcev velik vpliv daljinski, regionalni transport zračnih mas na velike razdalje preko meja. Če želimo zagotoviti, da bodo koncentracije delcev znotraj mejnih vrednosti, je nujno poznati kemijske in fizikalne lastnosti delcev ter prispevek posameznih raznovrstnih virov, tako primarnih kot sekun-darnih, k skupni obremenjenosti okolja z delci, razumeti pa je potrebno tudi transportne procese v ozračju.

Delci so lahko vzrok bolezni dihalnega sistema v telesu, povezani pa so tudi s podnebnimi spremembami in evtrofikacijo okolja.

Ozon je pomemben fotokemični oksidant v troposferi. Nastaja s kemično reakcijo ob prisotnosti sončne svetlobe (fotokemična reakcija) iz dušiko-vih oksidov, ki jih pride največ v ozračje iz prometa, in iz lahkohlapnih organskih snovi, ki jih prispevajo poleg prometa še gospodinjstva, indu-strija, bencinske črpalke, kemične čistilnice. Pri omenjeni reakciji igra vlogo tudi temperatura, zato je ozona največ poleti. Snovem, iz katerih nastane ozon, pravimo predhodniki ozona. Poudariti je potrebno, da po-znamo dve vrsti ozona: stratosferski oz. koristni ozon, ki nas varuje pred škodljivimi UV žarki ter troposferski oz. škodljiv ozon, ki povzroča zdrav-stvene težave pri ljudeh in živalih ter poškodbe na rastlinah.

Značilno je, da koncentracije ozona naraščajo z nadmorsko višino: na Krvavcu npr. je več ozona kot v ravninskih predelih, pa tudi več kot v mestih. Tam namreč ni toliko predhodnikov ozona kot v mestih in ob prometnih cestah, zato ni nasprotne reakcije in ozon ponoči tudi ne raz-pada.

Pomembno je tudi, odkod prihajajo k nam zračne mase. Zato se običaj-no ob zahodni smeri vetra, ki prinaša zračne mase iz Padske nižine, ob jasnem vremenu predvsem na Primorskem pojavljajo povišane koncen-tracije ozona.

Kot za vsa onesnaževala, je tudi za ozon predpisana mejna vrednost koncentracije – opozorilna vrednost je 180 µg/m

3, alarmna pa 240

µg/m3. Ti dve vrednosti sta tisti, pri katerih je zaradi varovanja zdravja

ljudi potrebno takoj ukrepati. Zato na Agenciji RS za okolje preko naših spletnih strani napovedujemo koncentracijo ozona za dva dni vnaprej za celotno Slovenijo.


37

Obrazložitev legende:

Ni podatkov

Podatki manjkajo zaradi nepravilnega delovanja merilne opreme.

Nizka (0 - 60µg/m3)

Onesnaženost zunanjega zraka z ozonom je majhna in ne vpliva na zdravje ljudi.

Zmerna (60 – 120 µg/m3)

Pri najbolj občutljivi skupini ljudi se lahko pojavijo prvi simptomi težav v dihalnem sistemu.

Visoka (120 – 180 µg/m3)

Pri občutljivih posameznikih, predvsem bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema se lahko pojavljajo blagi učinki, navadno na dihalni sistem. Ti ljudje naj se izogibajo zunanjim aktivnostim.

Zelo visoka ( > 180 µg/m3)

Pri občutljivih posameznikih se lahko pojavljajo značilni efekti, kot so otežkočeno dihanje, tesnoba v prsnem košu, kašljanje, pekoč občutek v očeh. Omenjeni učinki so možni pri otrocih in ljudeh, ki izvajajo določene aktivnosti na prostem. Ljudje naj se v času zelo visokih koncentracij izogibajo intenzivnim telesnim dejavnostim na prostem.

Primer napovedi, ki je vidna na spletni strani ARSO


38

Ko je opozorilna urna koncentracija presežena, pošljemo tudi obvestila na različne naslove: bolnišnice, zdravstveni domovi, mediji, center za re-ševanje, občine, šole, vrtci.

Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim koncentracijam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč. Četudi je ozon prisoten v nižjih koncentra-cijah, lahko njegovo vdihavanje povzroči množico zdravstvenih proble-mov, bolečine v prsih, kašljanje, bruhanje in draženje grla, vpliva pa lah-ko tudi na bronhitis, srčne bolezni in astmo.

Ker običajno ozon nastaja v vročem poletnem vremenu, ko se večinoma zadržujemo zunaj, je lahko prizadet vsakdo, ki preživlja svoj čas na pro-stem, posebno otroci, starejši ljudje, delavci na prostem in rekreativni športniki. Priporočamo, da se bolne in občutljive osebe odpovedo napor-nim opravilom na prostem, predvsem opoldne in v popoldanskih urah.

Ozon je škodljiv tudi za rastline, ker poškoduje celične stene iglic in list-ov ter njihovo zaščitno plast.

Zelo pomembno dejstvo je, da zrak in s tem onesnaženost zraka ne po-znata meja, in se skupaj širita ne glede na politične in druge ovire. Kako-vost zraka bi bilo potrebno vzdrževati, kjer je že sedaj dobra, in jo izbolj-šati tam, kjer je slabša.

Na področjih, kjer so koncentracije ozona in delcev presežene, mora država izdelati plane za zmanjšanje emisij in redukcijske scenarije. Uk-repi pa bodo učinkoviti le ob usklajenem delovanju vseh vpletenih usta-nov, predvsem mestnih oblasti, državne politike, civilne družbe in nena-zadnje tudi znanosti.


39

KAKO SMO OD VREMENA, PODNEBJA IN KAKOVOSTI ZRAKA ODVISNI LJUDJE

Tanja Cegnar

Vse preveč radi si domišljamo, da smo si naravo podredili, da jo obvla-dujemo. Pa jo res? Mar ni vročinski val v zahodni Evropi poleti 2003 ter-jal več deset tisoč dodatnih smrti? Mar neurja, poplave, suše ne pri-zadenejo vsako leto velikega števila zemeljskih prebivalcev? Mar ni naš promet že ob nekaj več kot deset cm novega snega za nekaj časa povsem ohromljen?

Podnebje in vreme kot njegova vsakodnevna pojavna oblika sta del na-ravnega okolja, ki se mu ljudje neprestano prilagajamo. Zdravi ljudje se lahko razmeram v ozračju prilagajamo v presenetljivo velikem razponu; prilagoditvene sposobnosti nam omogočajo, da lahko živimo celo v tako ekstremnih podnebnih razmerah, kot so vroč in vlažen tropski pas, lede-na polarna območja, puščave in velike nadmorske višine. Vendar smo tudi v zmernem podnebnem pasu neprestano izpostavljeni spremenlji-vim vremenskim razmeram. Prilagodljivost starostnikov, bolnikov, nose-čnic in otrok je v splošnem manjša in kaj hitro se lahko zgodi, da raz-mere ogrozijo zdravje. Tako ozračje kot tudi človeško telo sta vsak zase zapletena sistema, ki ju niti nismo še povsem raziskali, še težje pa je razumeti in odkriti vse povezave in vplive ozračja, vremena in podnebja na ljudi.

Biometeorologija človeka obsega študije o vplivu podnebja na razvoj in širjenje človeške vrste, urbano in gradbeno meteorologijo, katerih na-men je narediti mesta in bivalne objekte ljudem prijazne ter medicinsko meteorologijo, ki proučuje vpliv vremenskih in podnebnih razmer na zdravje, določanje optimalnih podnebnih razmer zaprtih prostorov, spre-mljanje širjenja in kopičenja škodljivih in alergogenih snovi v zraku, učin-ke vremena na počutje, delovno storilnost in zdravje ljudi. Z biometeo-rologijo ljudi lahko povežemo tudi razmere, ki vplivajo na kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo, saj tudi ti dve, od vremena in podnebja odvisni področji, posredno vplivata na zdravje ljudi. Biometeorologija človeka je postala v zadnjem desetletju zanimiva za širšo javnost predvsem zaradi pričakovanih posledic podnebnih sprememb na zdravje ljudi. Povezava


40

med podnebjem, vremenom in zdravjem ljudi bo ostala v središču zani-manja še vrsto let.

Najpomembnejše so toplotne razmere

Ljudje moramo ohranjati temperaturo telesnega jedra v ozkih okvirih. Meteorološko vplivajo na toplotno ugodje: temperatura in vlažnost zraka, dolgovalovno in kratkovalovno sevanje ter veter. Ljudje, ki živijo na ob-močjih z izrazito visoko temperaturo zraka, so takim razmeram prilago-jeni tako z bivališči, načinom življenja, obleko in prehrano, prilagoditev je opazna tudi na fiziološkem nivoju. V zmernem podnebnem pasu, kjer so vremenski ekstremi redki in jim prebivalstvo ni prilagojeno, opažamo ve-čjo občutljivost, ki se odraža tako na obolevnosti kot tudi na umrljivosti. Vročinski valovi vsako leto zahtevajo precej življenj, predvsem v vele-mestih zmernih geografskih širin. Vpliv vročine je izrazitejši v mestih, kjer k večji toplotni obremenitvi prispeva tudi pojav toplotnega otoka, ki obremenilne toplotne razmere prek dneva močno podaljša v večer in jih tudi stopnjuje. Posledice na zdravje ljudi so sorazmerne ne le z intenzi-teto, temveč tudi s trajanjem toplotne obremenitve.

Pri nas sicer ne opažamo tako izrazite povezave med smrtnostjo in vro-činskimi valovi, kot v velemestih, vendar le-ti vplivajo na poslabšanje bo-lezenskih znakov, močno zmanjšajo delovno storilnost, posredno pove-čajo verjetnost pojavljanja nesreč pri delu in v prometu ter znižajo kako-vost življenja, saj slabo vplivajo na splošno počutje. Na vročino smo ob-čutljivi vsi. Izognemo se ji lahko z umikom v višje lege, a vsi prebivalci mest le ne morejo iz mest. V času najvišje temperature zraka se izogi-bamo večjim naporom na soncu, napornejša dela načrtujemo za jutran-je, zgodnje dopoldanske in večerne ure ter se umaknemo v senco. Os-vežitev najdemo tudi v vodi. Uživamo lahko hrano, pijemo dovolj tekoči-ne, izogibamo ali omejimo porabo alkohola, kave in zelo sladkih napit-kov. Prostore zračimo ponoči ali zjutraj, na oknih uporabljamo zunanja senčila, ki preprečujejo sončnim žarkom vstop v prostor.

Povečana uporaba klimatskih naprav v zaprtih prostorih je lahko ob ne-pravilnem vzdrževanju in uporabi nekvalitetnih naprav ter nekvalitetnih filtrov prav tako dodaten vzrok zdravstvenih težav, ki jih označujemo z izrazom “sindrom bolnih stavb”. Njihovi uporabi bi se lahko vsaj deloma


41

izognili s smotrnejšim izborom gradbenih materialov, razporeditvijo in orientacijo stavb, premišljeno izbiro velikosti in razporeditve oken, zele-nimi strehami. Tudi zelenje in vodne površine v mestih prispevajo k bolj-šemu počutju prebivalcev.

Vreme in prometna varnost

Prometna varnost in pogostost prometnih nesreč sta odvisni tudi od vre-mena. Slaba vidljivost, poledenelo ali mokro cestišče, sneg na cesti, sunkovit bočni veter ovirajo vožnjo in povečajo možnost nesreč. Še po-sebej spolzko pa je cestišče ob prvem dežju po daljšem sušnem obdo-bju. Posredno pa vreme vpliva na prometno varnost tudi s tem, da se ob določenih vremenskih razmerah hitreje utrudimo, te`je obdržimo zbra-nost in se nekoliko počasneje odzovemo. Pomanjkanje strpnosti in na-padalna vožnja sicer nista posledici vremena, vendar lahko ob določenih vremenskih razmerah postaneta bolj izraziti.

Kako mesta spreminjajo podnebje?

Planiranje naselja je pomemben del prostorskega planiranja, s katerim usklajujemo človeške potrebe in naravne potenciale. Sprememba upora-be prostora lahko bistveno spremeni podnebne značilnosti kraja, zato upoštevanje podnebnih razmer v fazi načrtovanja prispeva h kakovost-nejšim bivalnim pogojem in večji varnosti ter ekonomsko optimalni gra-dnji.

Urbanizacija spreminja podnebje kraja, v mestu smo bolj izpostavljeni vročinskim valovom in onesnaženemu zraku kot na podeželju


42

Najpomembnejši dejavnik je lega naselja. Območja ob rekah, obkrožena s hribi, predvsem kotline, so zaradi slabe prevetrenosti posebno pozimi vlažna in meglena, poleti pa izrazito vroča. Tudi območja izpostavljena poplavam in lokalnim neurjem niso ugodna za razvoj naselij. Na kako-vost razmer v naselju lahko bistveno vpliva struktura. Da bi ohranili na-ravno prevetrenost, morajo biti nizi stavb v smeri prevladujočega vetra. Zelene in vodne površine prispevajo h kakovosti zraka, poleti pa zago-tavljajo znosnejše toplotne razmere.

Na temperaturo zraka in naravno prevetrenost v mestu, posredno tudi na onesnaženost zraka v mestu, lahko vplivamo z gostoto in višino stavb. Pravilna razporeditev bivalnih in industrijskih območij prav tako iz-boljša kakovost življenja v naselju. Industrijske objekte moramo postaviti tako, da veter ne odnaša onesnaženja iz industrijskih območij v bivalne dele mesta.

Biovremenske napovedi

Ljudje se lahko uspešno prilagajamo različnim podnebnim razmeram, vendar kljub temu ostajamo občutljivi na izrazite vremenske spremembe in ekstremne razmere. Posebno občutljivi so starejši ljudje in otroci. Vse prepogosto je posledica hude vročine in močne, hitre ohladitve bolezen ali celo smrt. Prevladujoče meteorološke razmere krmilijo tudi prenos onesnaženja po zraku, pa tudi naravnih snovi, ki pri občutljivih ljudeh sprožijo težave, na primer alergogene vrste cvetnega prahu. Delci in škodljivi plini, vključno z ozonom v prizemni plasti ozračja, vplivajo na astmatike in bolnike z boleznimi dihal in obtočil.

Pri vplivu vremena na počutje ljudi ločimo več učinkov: nevrotropni, bio-toplotni, zračnokemični in učinek sončnega sevanja. Pri nevrotropnem učinku deluje vremenski proces na vegetativno živčevje in tako vpliva na splošno počutje ljudi ali pa sproži določene reakcije že bolnega človeka. Biotoplotni učinek je neposredno odvisen od vremenskega stanja v dolo-čenem kraju. Splošne biovremenske napovedi, opozorila za voznike, na-poved obremenjenosti zraka s cvetnim prahom in UV indeks so že uve-ljavljene in javnosti poznane biovremenske informacije. Spremljajo jih ljudje, ki si z njihovo pomočjo poskušajo prilagoditi dnevni ritem, včasih pa tudi obremenitve in odmerke zdravil. UV indeks je namenjen oza-veščanju ljudi, da bi se soncu izpostavljali na zdravju neškodljiv način.


43

UV sevanje

Pretirano izpostavljanje UV sevanju škoduje: pospeši staranje kože, lah-ko sproži nastanek kožnega raka, tako maligne melanomske oblike, kot tudi benignih oblik, škoduje očem, saj UV sevanje lahko pripelje do traj-ne okvare oči, kot je siva mrena, slabi imunski sistem in tako povečuje dovzetnost za druge bolezni in okužbe. Prevelika doza UV sevanja pov-zroča sončne opekline. K povečani pogostosti kožnega raka so v zadnjih desetletjih prispevale predvsem spremenjene navade ljudi in modno prepričanje, da je zagorela polt statusni simbol in dokaz zdravja. Seveda ima UV sevanje tudi blagodejne učinke na počutje in zdravje ljudi, sodeluje pri tvorbi D vitamina, vpliva na splošno dobro počutje in dobro hormonsko ravnotežje.

Podnebne spremembe in zdravje ljudi

Presoja podnebnih sprememb na zdravje in počutje ljudi v prihodnjih de-setletjih ni težavna le zaradi ne povsem poznanih povezav, temveč tudi zaradi vpliva številnih drugih dejavnikov, kot so spremembe standarda, tehnologije, socialnih in političnih razmer. To pomeni, da se soočamo s kompleksnim problemom, v katerem je veliko spremenljivk še povsem neznanih in le predpostavimo lahko, kako se bodo spreminjale. Zato je ocenjevanje posledic podnebnih sprememb na zdravje ljudi težavno in v veliki meri negotovo, postrežemo lahko le z bolj ali manj verjetnimi oce-nami. Že sedanje podnebne razmere pogosto povzročajo težave in včasih nepopravljive zdravstvene posledice, nihče pa ne more predvide-ti, kako učinkovito se bomo prilagodili novim razmeram. Ocene so izde-lane za populacijo v celoti; manjše skupine, da o posameznikih sploh ne govorimo, pa se bodo lahko odzivali tudi bistveno drugače, pač glede na višjo ali nižjo raven prilagoditvene sposobnosti oz. dovzetnosti za spre-menjene oz. škodljive vplive iz okolja. Ocenjujemo posledice za širšo populacijo, ne pa tudi neposrednih posledic za posameznika.

Vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi lahko delimo na neposred-ne in posredne, ki pa niso dolgoročno nič manj pomembni od neposred-nih. V raziskavah vpliva sprememb podnebja na zdravje ljudi upošteva-mo tako ranljivost kot tudi sposobnost prilagajanja. Pri proučevanju ločimo več možnih vplivov. Najpomembnejši je prav gotovo vpliv toplot-


44

nih razmer (tako hude vročine, kot tudi hitrih in velikih toplotnih spre-memb ter izrazitih prodorov hladnega zraka), že sedaj je vpliv dokazano velik tako poleti kot tudi pozimi. Pozornost si zaslužijo tudi vpliv kakovo-sti zraka in prisotnosti alergenov v zraku; vremenske ujme, kot so obilne padavine, poplave in orkanski vetrovi; bolezni, ki jih prenašajo žuželke in bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano; tanjšanje oziroma spremembe v debelini zaščitne ozonske plasti ter posledice, ki jih bodo imele spre-membe podnebja na kakovost in dosegljivost hrane in pitne vode. Pomembne posledice bi lahko povzročila tudi preseljevanja, saj begunci povečajo tveganje za vnos nalezljivih bolezni, po drugi strani pa so kot neaklimatizirana in običajno ekonomsko šibkejša skupina ljudi bolj ranlji-vi.

Kako v prihodnje?

V Sloveniji smo se na področju vplivov podnebja na zdravje ljudi doslej srečevali predvsem z vročinskimi valovi, občasnim pomanjkanjem pitne vode na omejenih območjih, uničenimi kmetijskimi pridelki zaradi suše, nesrečami ob vremenskih ujmah ali nevihtah (smrtni primeri zaradi po-srednih ali neposrednih vremenskih razmer – na primer udar strele), z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in so izrazito odvisne od podnebnih razmer. Zdravniki tudi v Sloveniji opažajo povečano pogostost kožnega raka, ki gre predvsem na račun pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom. Kot drugod po Evropi ima tudi v naših krajih umrljivost značilen letni potek z vrhom v zimskih mesecih, kar pa ne izključuje možnosti njenega občasnega izrazitega povečanja ob poletnih vročinskih valovih.

Potrebno je skrbno spremljati sedanje vplive in posege v okolje, odkriva-ti povezave in vplive, tako posredne kot tudi neposredne, ter predvide-vati njihove bodoče učinke, ne le posamične, ampak celovito. Le tako bo možno pravočasno sprejeti ustrezne družbene in gospodarske ter politi-čne usmeritve, ki bodo zagotavljale trajnostni razvoj. Zanašanje na tradi-cionalne znanstvene pristope, kot so eksperimentalne ugotovitve in iz-kušnje, v tem primeru ni dovolj, saj je potrebno predvideti povsem nove razmere in njihov vpliv na zdravje in počutje ljudi. Ne smemo čakati na povsem zanesljive napovedi, ampak moramo upoštevati najboljša mož-na predvidevanja in na njihovi osnovi snovati strategijo prilagajanja in ukrepe.

Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slovenije za okolje

Vojkova 1b, p.p. 2608

1000 Ljubljana tel.: 01 478 40 00 fax.: 01 478 40 52

Spletni naslov: www.arso.gov.si elektronski naslov: [email protected]

Tiskano na visoko kakovostnem 100 % recikliranem papirju

prazen k ila in projekti/vreme_podnebje_in_zrak.pdf · pdf filevreme, podnebje in zrak,...

Documents