pr_cod_1amcom€¦ · web viewza namene povezovanja sistema bi moralo biti sodelovanje med organi...

Evropski parlament2014-2019

Dokument zasedanja

A8-0310/2016

20.10.2016

***IPOROČILOo predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010(COM(2016)0052 – C8-0035/2016 – 2016/0030(COD))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

Pripravljavec mnenja: Jerzy Buzek

RR\1107573SL.docx PE580.796v02-00

SL Združena v raznolikosti SL

PR_COD_1amCom

Oznake postopkov

* Postopek posvetovanja*** Postopek odobritve

***I Redni zakonodajni postopek (prva obravnava)***II Redni zakonodajni postopek (druga obravnava)

***III Redni zakonodajni postopek (tretja obravnava)

(Vrsta postopka je odvisna od pravne podlage, ki je predlagana v osnutku akta.)

Predlogi sprememb k osnutku akta

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v dveh stolpcih

Izbrisano besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom v levem stolpcu, zamenjano besedilo s krepkim poševnim tiskom v obeh stolpcih, novo besedilo pa s krepkim poševnim tiskom v desnem stolpcu.

Prva in druga vrstica glave vsakega predloga spremembe navajata zadevni del besedila v obravnavanem osnutku akta. Če predlog spremembe zadeva obstoječi akt, ki se ga želi spremeniti z osnutkom akta, glava poleg tega vsebuje še tretjo in četrto vrstico, ki navajata obstoječi akt oziroma zadevno določbo tega akta.

Spremembe, ki jih predlaga Parlament, v obliki konsolidiranega besedila

Novo besedilo je označeno s krepkim poševnim tiskom. Izbrisano besedilo je označeno s simbolom ▌ali prečrtano (npr. „ABCD“). Zamenjano besedilo je izbrisano ali prečrtano, besedilo, ki ga nadomešča, pa je označeno s krepkim poševnim tiskom.Izjema so spremembe izključno tehnične narave, ki so jih vnesle službe z namenom priprave končnega besedila in niso označene.

PE580.796v02-00 2/143 RR\1107573SL.docx

SL

VSEBINA

Stran

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA...................5

OBRAZLOŽITEV....................................................................................................................83

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE.......................................................................87

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ...............................................................115

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU.............................................................................150

RR\1107573SL.docx 3/143 PE580.796v02-00

SL

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010(COM(2016)0052 – C8-0035/2016 – 2016/0030(COD))

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0052),

– ob upoštevanju členov 294(2) in 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0035/2016),

– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

– ob upoštevanju obrazloženih mnenj o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta jih v okviru Protokola št. 2 predložila avstrijski zvezni svet in bolgarski parlament in v katerih trdita, da se predlog zakonodajnega akta ne sklada z načelom subsidiarnosti,

– ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za regionalni razvoj (A8-0310/2016),

1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2. poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

PE580.796v02-00 4/143 RR\1107573SL.docx

SL

Predlog spremembe 1

Predlog uredbeUvodna izjava 1

Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe

(1) Zemeljski plin (plin) ostaja bistveni element oskrbe z energijo v Uniji. Velik delež takšnega plina se v Unijo uvaža iz tretjih držav.

(1) Zemeljski plin (plin) je bistveni element oskrbe z energijo v Uniji. Zato je zanesljivost oskrbe s plinom osrednjega pomena za splošno energetsko varnost v Uniji, pomembna pa je tudi za konkurenčnost in rast v njej. Čeprav več kot 50 % porabe plina v državah Evropskega gospodarskega prostora pokriva domača proizvodnja, se vse večji delež plina uvaža iz tretjih držav. Da bi okrepili energetsko varnost in zagotovili odpornejši trg plina v Uniji, bi bilo treba ustvariti trden tržni regulativni okvir za razvoj proizvodnje plina iz domačih virov. Poleg tega povečanje energetske učinkovitosti in uporaba obnovljivih virov energije zmanjšuje odvisnost Unije od uvoza plina in s tem odpravlja odvisnost od prevladujočih zunanjih dobaviteljev.

Predlog spremembe 2

Predlog uredbeUvodna izjava 1 a (novo)


(1a) Povpraševanje po plinu je v Uniji padlo za 14 % od leta 2000 in za 23 % od leta 2010, deloma zaradi gospodarske krize, pa tudi zaradi izvajanja politik energetske učinkovitosti. V skladu z načelom, da je energetska učinkovitost na prvem mestu, bi morali imeti ukrepi energetske učinkovitosti še naprej osrednjo vlogo pri prehodu na trajnejši, bolj konkurenčen in varnejši energetski sistem, saj je to najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij, zagotavljanje prihrankov za potrošnike in zmanjšanje odvisnosti Unije od uvoza. V tem kontekstu je izjemno pomembno

RR\1107573SL.docx 5/143 PE580.796v02-00

SL

izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, saj plin predstavlja približno polovico primarne porabe energije za ogrevanje in hlajenje v Uniji.

Predlog spremembe 3



(2) Huda motnja v oskrbi s plinom lahko vpliva na vse države članice, Unijo v celoti in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, podpisane 25. oktobra 2005 v Atenah. Prav tako lahko resno škoduje gospodarstvu Unije in ima lahko hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

(2) Ena od značilnosti na področju energetike je tudi velika soodvisnost držav članic in evropskih tretjih držav. Huda motnja v oskrbi s plinom v eni državi lahko vpliva na številne druge države članice, Unijo ali pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodbenice Energetske skupnosti). Lahko oslabi splošno varnost, resno škoduje gospodarstvu in ima hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev, še posebej v državah, ki so preveč odvisne od enega prevladujočega dobavitelja.

Predlog spremembe 4



(3) Cilj te uredbe je zagotoviti, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti zaščitenih odjemalcev v primeru težkih podnebnih razmer ali motenj v oskrbi s plinom. Te cilje bi bilo treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi in brez izkrivljanja energetskih trgov.

(3) Cilj te uredbe je zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti zaščitenih odjemalcev v primeru težkih podnebnih razmer ali motenj v oskrbi s plinom. To bi bilo treba doseči s stroškovno učinkovitimi ukrepi in brez izkrivljanja energetskih trgov v skladu s členom 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in cilji strategije energetske unije iz sporočila Komisije z dne 28. maja 2014.

PE580.796v02-00 6/143 RR\1107573SL.docx

SL

Predlog spremembe 5



(4) Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je že imela močan pozitiven vpliv na položaj Unije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, tako v smislu pripravljenosti kot v smislu ublažitve. Države članice so bolje pripravljene na soočanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, ker morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. Vendar pa je poročilo o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 izpostavilo področja, na katerih bi izboljšave navedene uredbe nadalje okrepile zanesljivost oskrbe v Uniji.

(4) Veljavno pravo Unije, zlasti ustrezni deli tretjega energetskega svežnja in Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta1a, je že imelo močan pozitiven vpliv na zanesljivost oskrbe s plinom v Uniji tako v smislu pripravljenosti kot v smislu ublažitve. Države članice so bolje pripravljene na soočanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, ker morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. V poročilu o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 so bila izpostavljena področja, na katerih bi izboljšave navedene uredbe nadalje okrepile zanesljivost oskrbe s plinom v Uniji.

_______________1a Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES, besedilo velja za EGP (UL L 295, 12.11.2010, str. 1).

Predlog spremembe 6

Predlog uredbeUvodna izjava5


(5) V Sporočilu Komisije o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 201413 so bile preučene

(5) V sporočilu Komisije z dne 16. oktobra 201413 o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom so bile

RR\1107573SL.docx 7/143 PE580.796v02-00

SL

posledice delnih ali popolnih motenj oskrbe s plinom iz Rusije in bilo je ugotovljeno, da izključno nacionalni pristopi v primeru resnih motenj niso posebno učinkoviti zaradi svojega obsega, ki je že po definiciji omejen. Ta stresni test je pokazal, kako bi lahko bolj sodelovalni pristop med državami članicami bistveno zmanjšal učinek zelo resnih motenj v najbolj ranljivih državah članicah.

preučene posledice delnih ali popolnih motenj oskrbe s plinom iz Rusije in bilo je ugotovljeno, da so številni nacionalni pristopi v primeru resnih motenj enostranski, nezadostno usklajeni ali brez zadostnega sodelovanja in zato niso posebno učinkoviti. Ta stresni test je pokazal, da bi lahko bolj sodelovalni pristop med državami članicami bistveno zmanjšal učinek zelo resnih motenj v najbolj ranljivih državah članicah.

__________________ __________________13 COM(2014)0654 13 COM(2014)0654

Predlog spremembe 7



(6) Sporočilo Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“14 iz februarja 2015 poudarja dejstvo, da energetska unija temelji na solidarnosti in zaupanju, ki sta nujna elementa energetske varnosti. Ta uredba bi morala okrepiti solidarnost in zaupanje med državami članicami ter uvesti ukrepe, potrebne za dosego teh ciljev, s čimer bi utrla pot izvajanju energetske unije.

(6) Energetska varnost je eden od ciljev strategije za energetsko unijo, določenem v sporočilu Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost14. V sporočilu je poudarjeno, da energetska unija v skladu z načelom iz člena 194 PDEU temelji na solidarnosti in zaupanju, ki sta nujna elementa energetske varnosti. Namen te uredbe je okrepiti solidarnost in zaupanje med državami članicami ter uvesti ukrepe, potrebne za dosego teh ciljev, s čimer bi prispevala k doseganju enega od ciljev energetske unije.

__________________ __________________14 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki, COM(2015) 80 final.

14 COM(2015)0080.

PE580.796v02-00 8/143 RR\1107573SL.docx

SL

Predlog spremembe 8



(7) Nemoteno delujoč notranji trg plina je najboljše zagotovilo za zanesljivost oskrbe z energijo po vsej Uniji in zmanjšanje izpostavljenosti posameznih držav članic škodljivim učinkom motenj v oskrbi. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja tveganje, da ukrepi, ki jih je navedena država članica pripravila enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga plina in škodujejo oskrbi odjemalcev s plinom v drugih državah članicah. Za delovanje notranjega trga plina tudi v primeru nezadostne oskrbe je treba zagotoviti solidarnost in usklajenost kot odgovor na krizo v oskrbi, tako pri preventivnih ukrepih kot pri odzivu na dejanske motnje v oskrbi.

(7) Dobro medsebojno povezan in delujoč notranji trg plina brez „energetskih otokov“, ki deluje nemoteno, skupaj z energetskim sistemom, ki je usmerjen v nenehno izboljševanje učinkovitosti in zmanjševanje povpraševanja, je dober način za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom po vsej Uniji in zmanjšanje izpostavljenosti posameznih držav članic škodljivim učinkom motenj v oskrbi. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice s plinom ogrožena, obstaja tveganje, da bi ukrepi, ki jih je navedena država članica pripravila enostransko, škodovali oskrbi odjemalcev s plinom v drugih državah članicah in negativno vplivali na pravilno delovanje notranjega trga plina in povzročili nastanek dragih nasedlih sredstev. Za njegovo delovanje tudi v primeru nezadostne oskrbe je treba zagotoviti solidarnost in usklajenost na regionalni ravni in ravni Unije tako pri preventivnih ukrepih kot pri odzivu na dejanske motnje v oskrbi. Pri ukrepih, sprejetih v tem kontekstu, bi morali kar najbolj spoštovati načela tržnega gospodarstva.

Predlog spremembe 9



(7a) Unija bi morala kot pogoj za energetsko varnost še bolj diverzificirati vire energije, dobavitelje in dobavne poti. To bi morala doseči z diverzificiranimi projekti, ki bi bili popolnoma skladni s pravom in načeli Unije ter njenimi dolgoročnimi političnimi cilji in

RR\1107573SL.docx 9/143 PE580.796v02-00

SL

prednostnimi nalogami. Unija ne bi smela namenjati sredstev za projekte, ki ne izpolnjujejo teh meril.

Predlog spremembe 10

Predlog uredbeUvodna izjava 7 b (novo)


(7b) Resnično medsebojno povezan notranji energetski trg z več vstopnimi točkami in povratnimi tokovi je mogoče vzpostaviti s popolno medsebojno povezavo plinskih omrežij, izgradnjo terminalov za UZP v južnih in vzhodnih regijah Unije, dokončanjem plinskega koridorja sever-jug in južnega plinskega koridorja ter z nadaljnjim razvojem domače proizvodnje. Zato je potreben pospešen razvoj povezovalnih plinovodov in projektov za diverzifikacijo oskrbe, kar je že na prednostnem seznamu evropske strategije za energetsko varnost.




(8) Zaenkrat možnosti za učinkovitejše in cenejše ukrepe v okviru regionalnega sodelovanja še niso v celoti izkoriščene. To ni povezano samo z boljšim usklajevanjem nacionalnih blažilnih ukrepov v izrednih razmerah, temveč tudi nacionalnih preventivnih ukrepov, kot so nacionalna skladišča ali politike v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), ki so lahko strateško pomembni v nekaterih regijah.

(8) Zaenkrat možnosti regionalnega sodelovanja za uvedbo učinkovitejših in cenejših ukrepov še niso v celoti izkoriščene. To se nanaša na boljše usklajevanje nacionalnih blažilnih ukrepov v izrednih razmerah in nacionalne preventivne ukrepe, kot so nacionalna skladišča ali politike v zvezi z UZP, ki so lahko strateško pomembni v nekaterih regijah.



PE580.796v02-00 10/143 RR\1107573SL.docx

SL


(8a) Regionalni pristopi, tako med državami članicami kot s pogodbenicami Energetske skupnosti, bodo pospešili povezovanje trga, med drugim z razvojem regionalnih vozlišč za povečanje likvidnosti trga. Takšni mehanizmi sodelovanja bi lahko poenostavili politično sodelovanje in sodelovanje na energetskem trgu ter spodbudili skupne odločitve o nujnih naložbah v plinsko infrastrukturo v regijah. Skupaj bi lahko razvijali znanje in informacije o vprašanjih, kot so zmogljivosti skladiščenja energije ter postopki javnega naročanja za utekočinjeni zemeljski plin in povezovalne plinovode.




(9) V duhu solidarnosti in regionalnega sodelovanja, ki vključuje javne organe in podjetja plinskega gospodarstva, bi moralo biti vodilno načelo te uredbe opredeliti zadevna tveganja v vsaki regiji in optimizirati koristi usklajenih ukrepov za ublažitev teh tveganj in izvajanje stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odjemalce Unije.

(9) V duhu solidarnosti je regionalno sodelovanje, ki vključuje javne organe in podjetja plinskega gospodarstva, vodilno načelo te uredbe, njegov namen pa je opredeliti tveganja v vsaki regiji in optimizirati koristi usklajenih ukrepov za ublažitev teh tveganj ter zagotoviti, da bodo ukrepi skladni z načeli tržnega gospodarstva, za odjemalce stroškovno učinkoviti in da bodo državljanom zagotovili cenovno dostopno energijo. Regionalno sodelovanje bi morali postopoma dopolniti z močnejšo perspektivo Unije, ki bi omogočila dostop do vseh razpoložljivih zalog in orodij na vsem notranjem trgu plina. Ocena koridorjev za oskrbo v izrednih razmerah na ravni Unije bi morala dopolniti regionalni pristop iz Priloge I in omogočiti njegovo uporabo.

RR\1107573SL.docx 11/143 PE580.796v02-00

SL




(9a) Za namene povezovanja sistema bi moralo biti sodelovanje med organi za elektriko in plin ter podjetji še eno vodilno načelo te uredbe, da bi opredelili ustrezne sinergije med razvojem in delovanjem plinskega in elektroenergetskega sistema ter kar najbolje izkoristili prednosti usklajenega pristopa k izvajanju najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov za potrošnike Unije.




(10) Nekateri odjemalci, vključno z gospodinjstvi in odjemalci, ki so osnovne socialne službe, so posebej ranljivi in morda potrebujejo socialno zaščito. Opredelitev takih zaščitenih odjemalcev ne bi smela biti v nasprotju z mehanizmi solidarnosti Unije.

(10) Nekateri odjemalci, vključno z gospodinjstvi in odjemalci, ki so osnovne socialne službe, so posebej ranljivi za motnje v oskrbi in potrebujejo posebno zaščito. Opredelitev takih zaščitenih odjemalcev bi bilo treba uskladiti na ravni Unije.




(11) Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih organov, in Komisija, in sicer v okviru svojih ločenih pristojnosti. Taka deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med temi stranmi. Vendar tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo

(11) Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih organov, in Komisija, in sicer v okviru svojih ločenih pristojnosti. Taka deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med temi stranmi. Vendar tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo

PE580.796v02-00 12/143 RR\1107573SL.docx

SL

električne energije ali v industrijske namene, lahko imajo pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.

električne energije ali v industrijske namene, lahko imajo pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem. Zagotavljanje oskrbe s plinom tem odjemalcem bi lahko v nekaterih primerih prav tako šteli za bistveno. Moralo bi biti mogoče, da se jim prizna določena stopnja zaščite, tako da bi bili v izrednih razmerah med zadnjimi odjemalci, ki bi ostali brez oskrbe s plinom, pred zaščitenimi odjemalci. Države članice bi morale zagotoviti to možnost, kadar bi se v izrednih razmerah odločile za omejitev oskrbe.




(12) Kot je določeno v Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 , bi morali pristojni organi pri izvajanju nalog iz te uredbe tesno sodelovati z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi, zlasti z nacionalnimi regulativnimi organi.

(Ne zadeva slovenske različice.)

__________________15 Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).



RR\1107573SL.docx 13/143 PE580.796v02-00

SL


(14) Uredba (EU) št. 994/2010 zahteva, da sistemski operaterji prenosnih omrežij omogočijo stalno dvosmerno zmogljivost na vseh čezmejnih medsebojnih povezavah, razen če je odobreno izvzetje od te obveznosti. Cilj tega je zagotoviti, da se ob načrtovanju novega povezovalnega plinovoda vedno upoštevajo morebitne koristi stalne dvosmerne zmogljivosti. Vendar se dvosmerna zmogljivost lahko uporabi za oskrbo s plinom sosednjih držav članic in drugih vzdolž koridorja oskrbe s plinom. Koristi omogočanja stalne dvosmerne zmogljivosti za zanesljivost oskrbe je zato treba obravnavati s širšega vidika, v duhu solidarnosti in okrepljenega sodelovanja. Zato bi bilo treba pri razmisleku o tem, ali izvajati dvosmerno zmogljivost, izvesti analizo stroškov in koristi, ki upošteva celoten transportni koridor. Od pristojnih organov bi bilo zato treba zahtevati, da ponovno preučijo izvzetja, odobrena v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010, na podlagi rezultatov regionalnih ocen tveganja.

(14) Uredba (EU) št. 994/2010 zahteva, da sistemski operaterji prenosnih omrežij omogočijo stalno dvosmerno zmogljivost na vseh čezmejnih medsebojnih povezavah, razen če je odobreno izvzetje od te obveznosti. Cilj tega je zagotoviti, da se ob načrtovanju novega povezovalnega plinovoda vedno upoštevajo morebitne koristi stalne dvosmerne zmogljivosti. Vendar se dvosmerna zmogljivost lahko uporabi za oskrbo s plinom sosednjih držav članic in drugih vzdolž koridorja oskrbe s plinom. Koristi omogočanja stalne dvosmerne zmogljivosti za zanesljivost oskrbe s plinom je treba obravnavati s širšega vidika v duhu solidarnosti in okrepljenega sodelovanja. Pri razmisleku o tem, ali izvajati dvosmerno zmogljivost, bi bilo treba izvesti celovito analizo stroškov in koristi, pri kateri bi upoštevali celoten transportni koridor. Od pristojnih organov bi bilo zato treba zahtevati, da ponovno preučijo izvzetja, odobrena v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010, na podlagi rezultatov regionalnih ocen tveganja. Glavni cilj bi morala biti vse večja dvosmerna zmogljivost in zmanjšanje prihodnjih čezmejnih projektov enosmerne zmogljivosti na minimum.




(16) Uredba določa standarde zanesljivosti oskrbe, ki so dovolj usklajeni in zajemajo vsaj situacije, do kakršne je prišlo januarja 2009, ko je prišlo do motenj v oskrbi s plinom iz Rusije. Ti standardi upoštevajo razlike med državami članicami, obveznosti javnih služb in ukrepe za zaščito odjemalcev iz člena 3 Direktive 2009/73/ES. Standardi

(16) Ta uredba določa standarde zanesljivosti oskrbe s plinom, ki so dovolj harmonizirani in zajemajo vsaj situacije, do kakršne je prišlo januarja 2009, ko je prišlo do motenj v oskrbi s plinom iz Rusije. Ti standardi upoštevajo razlike med državami članicami, obveznosti javnih služb in ukrepe za zaščito odjemalcev iz člena 3 Direktive 2009/73/ES. Standardi

PE580.796v02-00 14/143 RR\1107573SL.docx

SL

zanesljivosti oskrbe bi morali biti stabilni, da zagotovijo potrebno pravno varnost, morali bi biti jasno opredeljeni in ne bi smeli povzročiti nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva. Prav tako bi morali podjetjem plinskega gospodarstva v Uniji zagotavljati enak dostop do nacionalnih odjemalcev.

zanesljivosti oskrbe bi morali biti stabilni, da zagotovijo potrebno pravno varnost, morali bi biti jasno opredeljeni in ne bi smeli povzročiti nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva. Prav tako bi morali podjetjem plinskega gospodarstva v Uniji zagotavljati enak dostop do nacionalnih odjemalcev.




(16a) Da bi upoštevali razlike med državami članicami, bi morale te imeti pravico, da za določena mala in srednja podjetja ter za sisteme za daljinsko ogrevanje, glede na obseg daljinskega ogrevanja, ki ga zagotovijo tem podjetjem, uporabijo standarde zanesljivosti oskrbe iz te uredbe, ne da bi se pri tem spremenile njihove pravice in obveznosti, kar zadeva solidarnost v primeru razglasitve izrednih razmer.




(17) Regionalni pristop k ocenjevanju tveganj ter opredeljevanju in sprejemanju preventivnih in blažilnih ukrepov omogoča uskladitev prizadevanj, kar prinaša precejšnje koristi v smislu učinkovitosti ukrepov in optimizacije virov. To velja zlasti za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju stalne oskrbe zaščitenim odjemalcem v zelo zahtevnih pogojih, in za ukrepe za ublažitev učinka izrednih razmer. Ocena povezanih tveganj na regionalni ravni, ki je celovitejša in natančnejša, bo zagotovila, da so države

(17) Regionalni pristop k ocenjevanju tveganj ter opredeljevanju in sprejemanju preventivnih in blažilnih ukrepov omogoča uskladitev prizadevanj, kar prinaša precejšnje koristi v smislu učinkovitosti ukrepov in optimizacije virov. To velja zlasti za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju stalne oskrbe zaščitenim odjemalcem v zelo zahtevnih pogojih, in za ukrepe za ublažitev učinka izrednih razmer. Celovitejša in natančnejša ocena povezanih tveganj na regionalni ravni, pri čemer se upoštevajo plinski in električni

RR\1107573SL.docx 15/143 PE580.796v02-00

SL

članice bolje pripravljene na morebitne krize. Poleg tega usklajen in vnaprej dogovorjen pristop k zanesljivosti oskrbe v izrednih razmerah zagotavlja dosleden odziv in zmanjšuje tveganje negativnih učinkov prelivanja, ki bi jih izključno nacionalni ukrepi lahko imeli v sosednjih državah članicah.

sistemi, bo zagotovila, da bodo države članice bolje pripravljene na morebitne krize. Poleg tega usklajen in vnaprej dogovorjen pristop k zanesljivosti oskrbe v izrednih razmerah zagotavlja dosleden odziv in zmanjšuje tveganje negativnih učinkov prelivanja, ki bi jih izključno nacionalni ukrepi lahko imeli v sosednjih državah članicah. Regionalni pristop ne bi smel preprečiti medregijskega sodelovanja zunaj regij, določenih v Prilogi I, posameznih držav članic pa ne bi smel oprostiti obveznosti prednostnega izpolnjevanja nacionalnih standardov zanesljive in diverzificirane oskrbe, kjer obstaja odvisnost od ene same dobavne točke.




(18) Regije se opredelijo, kolikor je to mogoče, na podlagi obstoječih regionalnih struktur sodelovanja, ki so jih vzpostavile države članice in Komisija, zlasti regionalne skupine, ustanovljene na podlagi Uredbe (EU) 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo17 (uredba TEN-E). Ker pa imata ta uredba in uredba TEN-E različne cilje, se zadevne regionalne skupine lahko razlikujejo po velikosti in zasnovi.

(18) Regije bi bilo treba opredeliti, kolikor je mogoče, na podlagi obstoječih regionalnih struktur sodelovanja, ki so jih vzpostavile države članice in Komisija, zlasti regionalne skupine, ustanovljene na podlagi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta17 . Ker pa imata ta uredba in Uredba (EU) št. 347/2013 različne cilje, se zadevne regionalne skupine lahko razlikujejo po velikosti in zasnovi.

__________________ __________________17 Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL EU L 115, 25.4.2013, str. 39).

17 Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL EU L 115, 25.4.2013, str. 39).

PE580.796v02-00 16/143 RR\1107573SL.docx

SL




(19) Za namene te uredbe bi bilo treba pri opredeljevanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami, razvoj in zrelost trga, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.

(19) Za namene te uredbe bi bilo treba pri ustanavljanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami, obstoječe medsebojne povezave v tretjih državah, razvoj in zrelost trga, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja, stopnjo diverzifikacije poti in virov oskrbe s plinom in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.




(20) Za izvedljivost regionalnega sodelovanja bi morale države članice znotraj vsake regije vzpostaviti mehanizem sodelovanja. Tak mehanizem ali take mehanizme bi bilo treba razviti pravočasno, da se omogoči izvedba ocene tveganja in priprava pomembnih načrtov na regionalni ravni. Države članice se lahko same dogovorijo o mehanizmu sodelovanja, ki je najprimernejši za določeno regijo. Komisija bi morala imeti podporno vlogo v celotnem procesu in deliti najboljše prakse za urejevanje regionalnega sodelovanja, kot je na primer usklajevalna vloga po načelu rotacije v regiji za pripravo različnih dokumentov ali ustanovitev namenskih organov. Če ne pride do dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga ustrezne mehanizme sodelovanja za določeno regijo.

(20) Za izvedljivost regionalnega sodelovanja bi morale države članice znotraj vsake regije vzpostaviti mehanizem sodelovanja. Tak mehanizem ali take mehanizme bi bilo treba razviti pravočasno, da se omogoči izvedba ocene tveganja in priprava učinkovitih načrtov na regionalni ravni. Države članice se lahko same dogovorijo o mehanizmu sodelovanja, ki je najprimernejši za določeno regijo. Komisija bi morala imeti podporno vlogo v celotnem procesu in deliti najboljše prakse za urejevanje regionalnega sodelovanja, kot je na primer usklajevalna vloga po načelu rotacije v regiji za pripravo različnih dokumentov ali ustanovitev namenskih organov. Če ne pride do dogovora o mehanizmu sodelovanja, Komisija predlaga ustrezne mehanizme sodelovanja za določeno regijo.

RR\1107573SL.docx 17/143 PE580.796v02-00

SL




(21) Kadar je treba pripraviti celovito oceno tveganja na regionalni ravni, bi morali pristojni organi oceniti naravna, tehnološka, poslovna, finančna, socialna, politična in tržna tveganja ter vsa druga relevantna tveganja, vključno, kadar je ustrezno, z motnjami v oskrbi s strani posameznega največjega dobavitelja. Vsa tveganja bi bilo treba obravnavati z učinkovitimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi ukrepi, ki se pripravijo v okviru preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Rezultati ocen tveganja bi prav tako morali prispevati k ocenam vseh nevarnosti, predvidenih v členu 6 Sklepa 1313/2013/EU.

(21) Kadar je treba pripraviti celovito oceno tveganja na regionalni ravni, bi morali pristojni organi oceniti naravna, tehnološka, infrastrukturna, poslovna, finančna, socialna, politična, geopolitična, okoljska, tržna in druga relevantna tveganja, vključno, kadar je ustrezno, z motnjami v oskrbi s strani prevladujočega dobavitelja. Vsa tveganja bi bilo treba obravnavati z učinkovitimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi ukrepi, ki se pripravijo v okviru preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere ter zajemajo ukrepe na strani povpraševanja in ponudbe. Rezultati ocen tveganja bi prav tako morali prispevati k vsem ocenam tveganja iz člena 6 Sklepa 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta18.

__________________ __________________18 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).

18 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).




(22) Za zagotovitev prispevka k oceni tveganja bi morala Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina („ENTSO za plin“) v posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin in Evropsko mrežo operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo („ENTSO za električno energijo“) izvesti simulacije po vsej Uniji, podobne

(22) Za zagotovitev prispevka k oceni tveganja bi morala Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO za plin) po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin in Evropsko mrežo operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo (ENTSO za električno energijo) izvesti simulacije po vsej Uniji, podobne

PE580.796v02-00 18/143 RR\1107573SL.docx

SL

stresnemu testu iz leta 2014. stresnemu testu iz leta 2014. Posodabljati bi jih bilo treba najmanj vsaki dve leti. Da bi okrepili regionalno sodelovanje z zagotavljanjem informacij o pretoku plina ter tehničnega in operativnega strokovnega znanja, bi bilo treba pri izvajanju simulacij vključiti sistem regionalnega sodelovanja na področju plina, ki ga je oblikoval ENTSO za plin in ga sestavljajo stalne strokovne skupine.




(23) Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, morajo pristojni organi določene regije po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Prav tako bi morali jasno opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Nacionalni ukrepi, ki naj bi se pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Morali bi biti zasnovani tako, da bi pri obravnavi nacionalnih tveganj v celoti izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečevanje nastopa ali stopnjevanja izrednih razmer in ublažitev njihovih posledic. Načrti bi morali upoštevati zanesljivost elektroenergetskih sistemov in biti skladni z načrti energetske unije za strateško načrtovanje in poročanje.

(23) Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, bi morali pristojni organi določene regije po posvetovanju z deležniki pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Jasno bi morali opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov ter po potrebi elektroenergetskih podjetij. Nacionalni ukrepi, ki naj bi se pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Morali bi biti zasnovani tako, da bi pri obravnavi nacionalnih tveganj v celoti izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečevanje nastopa ali stopnjevanja izrednih razmer in ublažitev njihovih posledic. Pri načrtih bi bilo treba upoštevati zanesljivost elektroenergetskih sistemov in bi morali biti skladni s cilji energetske unije ter njenimi orodji za strateško načrtovanje in poročanje.

RR\1107573SL.docx 19/143 PE580.796v02-00

SL




(24) Vloge in odgovornosti vseh podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov bi bilo zato treba natančno opredeliti, da se ohrani pravilno delovanje notranjega trga plina, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih razmerah. Takšne vloge in odgovornosti bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi spoštovanje tristopenjskega pristopa, ki bi najprej vključeval zadevna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni, potem pa Unijo. Ta uredba bi morala podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Vendar bi morala določiti tudi mehanizme, ki se lahko uporabijo, ko se trgi sami niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom.

(24) Vloge in odgovornosti vseh podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov ter po potrebi elektroenergetskih podjetij bi bilo zato treba natančno opredeliti, da se ohrani pravilno delovanje notranjega trga plina, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih razmerah. Takšne vloge in odgovornosti bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi spoštovanje tristopenjskega pristopa, ki bi najprej vključeval zadevna podjetja plinskega gospodarstva, elektroenergetska podjetja in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni, potem pa Unijo. Pri tem bi z učinkovito izmenjavo informacij na vseh ravneh omogočili, da bi že zgodaj opozorili na motnje in poiskali načine za njihovo ublažitev. Namen te uredbe je omogočiti podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem, da se ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Njen namen pa je tudi določiti mehanizme, ki se lahko uporabijo, ko se trgi sami niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom.




(25) V primeru krize v oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati dovolj priložnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar so možnosti tržnih ukrepov izčrpane in še vedno ne zadostujejo, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, da odpravijo ali ublažijo učinke krize v oskrbi.

(25) V primeru krize v oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati ustrezno priložnost, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar so možnosti tržnih ukrepov izčrpane in še vedno ne zadostujejo, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, da odpravijo ali ublažijo učinke krize v oskrbi.

PE580.796v02-00 20/143 RR\1107573SL.docx

SL

Ukrepi za energetsko učinkovitost bi morali biti prednostni, da bi se zmanjšalo povpraševanje po plinu in električni energiji ter zagotovilo dolgoročno in trajnostno izboljšanje odpornosti držav članic na krize v oskrbi.




(26) Kadar koli države članice nameravajo uvesti netržne ukrepe, bi morale takim ukrepom priložiti opis njihovega gospodarskega učinka. To zagotavlja, da imajo odjemalci potrebne informacije o stroških takih ukrepov in da so ukrepi pregledni, zlasti glede na njihov delež v ceni plina.

(26) Kadar koli nameravajo države članice kot skrajno možnost uvesti netržne ukrepe, bi morale takim ukrepom dodati opis njihovega gospodarskega učinka in mehanizem za nadomestilo operaterjem. To zagotavlja, da imajo odjemalci potrebne informacije o stroških takih ukrepov in da so ukrepi pregledni, zlasti glede na njihov delež v ceni plina.




(27) Evropski svet je marca 2015 pozval k oceni možnosti za prostovoljne mehanizme za združevanje povpraševanja v popolni skladnosti s pravom Svetovne trgovinske organizacije (STO) in pravili Unije o konkurenci. To bi državam članicam in podjetjem plinskega gospodarstva omogočilo, da preučijo možne koristi kolektivnega nakupa zemeljskega kot način za obravnavanje nezadostne oskrbe v skladu z navedenimi pravili.

(27) Evropski svet je marca 2015 pozval k oceni možnosti za prostovoljni mehanizem za združevanje povpraševanja v popolni skladnosti s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO) in Unije o konkurenci. To bi državam članicam in podjetjem plinskega gospodarstva omogočilo, da bi preučile možne koristi kolektivnega nakupa plina in obravnavale nezadostno oskrbo v skladu s temi pravili.



RR\1107573SL.docx 21/143 PE580.796v02-00

SL


(28) Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva ali zmanjšanje oskrbe velikih industrijskih odjemalcev s plinom na ekonomsko učinkovit način, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti, če jih je mogoče hitro uporabiti in znatno zmanjšati povpraševanje v odziv na motnje v oskrbi. Več bi bilo treba storiti za spodbujanje učinkovite rabe energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Treba je upoštevati okoljski vpliv kakršnih koli ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe, pri čemer se, kolikor je to mogoče, daje prednost ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje. Hkrati je treba upoštevati vidike zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti.

(28) Ukrepi na strani povpraševanja, kot so zamenjava vrste goriva ali zmanjšanje oskrbe velikih industrijskih odjemalcev s plinom na ekonomsko učinkovit način in tržni sistem za industrijske odjemalce, na primer prostovoljno zmanjšanje povpraševanja industrijskih odjemalcev v zameno za pošteno in pravočasno finančno nadomestilo, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti, če jih je mogoče hitro uporabiti in znatno zmanjšati povpraševanje v odziv na motnje v oskrbi. Več bi bilo treba storiti za spodbujanje učinkovite rabe energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Treba je upoštevati okoljski vpliv kakršnih koli ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe, pri čemer se, kolikor je to mogoče, daje prednost ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje. Hkrati bi morali pri ukrepih v primeru motenj v oskrbi prednostno zagotavljati zanesljivo oskrbo s plinom, upoštevati pa bi bilo treba tudi vidike konkurenčnosti.




(29) Pri pripravi in izvajanju preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere bi morali pristojni organi vedno upoštevati varno delovanje plinskega sistema na regionalni in nacionalni ravni. V navedenih načrtih morajo obravnavati in določiti tehnične omejitve, ki vplivajo na delovanje omrežja, vključno s tehničnimi in varnostnimi razlogi za zmanjšanje tokov v primeru izrednih razmer.

(29) Pri pripravi in izvajanju preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere bi morali pristojni organi vedno upoštevati varno delovanje plinskega sistema na nacionalni in regionalni ravni. V navedenih načrtih bi morali obravnavati in določiti tehnične omejitve, ki vplivajo na delovanje omrežja, vključno s tehničnimi in varnostnimi razlogi za zmanjšanje tokov v primeru izrednih razmer.

PE580.796v02-00 22/143 RR\1107573SL.docx

SL




(30) Nekatere regije Unije se oskrbujejo s plinom z nizko kalorično vrednostjo. Glede na njegove značilnosti tega plina ni mogoče uporabljati v napravah, izdelanih za plin z visoko kalorično vrednostjo. Uporaba plina z visoko kalorično vrednostjo v napravah, izdelanih za plin z nizko kalorično vrednostjo, pa je mogoča, če se pretvori v plin z nizko kalorično vrednostjo, na primer z dodatkom dušika. Posebnosti plina z nizko kalorično vrednostjo bi bilo treba preučiti na nacionalni in regionalni ravni ter bi ga bilo treba upoštevati v oceni tveganja, preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere.

(30) Nekatere regije Unije se oskrbujejo s plinom z nizko kalorično vrednostjo. Tega plina zaradi njegovih značilnosti ni mogoče uporabljati v napravah, izdelanih za plin z visoko kalorično vrednostjo. Plin z visoko kalorično vrednostjo je mogoče pretvoriti za uporabo v napravah, izdelanih za plin z nizko kalorično vrednostjo, na primer z dodatkom dušika. Posebnosti plina z nizko kalorično vrednostjo bi bilo treba preučiti na nacionalni in regionalni ravni ter bi ga bilo treba upoštevati v oceni tveganja, preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere.




(31) Treba je zagotoviti predvidljivost ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru izrednih razmer, s čimer bi vsi udeleženci na trgu imeli dovolj priložnosti, da se odzovejo in pripravijo na take okoliščine. Praviloma bi morali pristojni organi slediti svojemu načrtu za izredne razmere. V ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah pa bi jim bilo treba dovoliti, da sprejmejo ukrepe, ki odstopajo od navedenih načrtov. Prav tako je pomembno, da se izredne razmere razglasijo na bolj bolj pregleden in predvidljiv način. Informacije o stanju izravnave prenosnega sistema (splošno stanje prenosnega omrežja), okvir katerega je določen v Uredbi Komisije (EU) št. 312/201419 , lahko imajo pri tem pomembno vlogo. Navedene informacije bi

(31) Zagotoviti je treba predvidljivost ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru izrednih razmer, s čimer bi vsi udeleženci na trgu imeli dovolj priložnosti, da se na te razmere pripravijo in odzovejo. Praviloma bi morali pristojni organi slediti svojemu načrtu za izredne razmere. V izjemnih okoliščinah in iz utemeljenih razlogov pa bi jim bilo treba dovoliti, da sprejmejo ukrepe, ki odstopajo od navedenih načrtov. Način razglasitve izrednih razmer bi moral biti bolj pregleden in predvidljiv. Informacije o stanju izravnave prenosnega sistema (splošno stanje prenosnega omrežja), katerega okvir je določen v Uredbi Komisije (EU) št. 312/201419, lahko imajo pri tem pomembno vlogo. Navedene informacije bi morale biti na voljo v

RR\1107573SL.docx 23/143 PE580.796v02-00

SL

morale biti na voljo v realnem času pristojnim organom in nacionalnim regulativnim organom, če slednji niso pristojni organi.

realnem času pristojnim organom in nacionalnim regulativnim organom, če ti niso pristojni organi.

__________________ __________________19 Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L 91, 27.3.2014, str. 15).

19 Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L 91, 27.3.2014, str. 15).




(32) Preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere bi bilo treba redno posodabljati in objavljati. Zanje bi moral biti opravljen medsebojni strokovni pregled. Medsebojni strokovni pregled omogoča zgodnje ugotavljanje nedoslednosti in ukrepov, ki bi lahko ogrozili zanesljivost oskrbe drugih držav članic, s čimer se zagotovi, da so načrti iz različnih regij med seboj dosledni. Državam članicam tudi omogoča, da izmenjujejo najboljše prakse.

(32) Preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere bi bilo treba redno posodabljati in objavljati. Zanje bi moral biti opravljen medsebojni strokovni pregled. Napredek bi morala spremljati Komisija. Medsebojni strokovni pregled je namenjen omogočanju zgodnjega ugotavljanja nedoslednosti in ukrepov, ki bi lahko ogrozili zanesljivost oskrbe drugih držav članic s plinom, s čimer se zagotovi medsebojna usklajenost načrtov iz različnih regij. Državam članicam tudi omogoča, da izmenjujejo najboljše prakse. Načrti bi morali biti skladni v vsemi cilji energetske unije.




(33) Za zagotovitev, da so načrti za izredne razmere vedno posodobljeni in učinkoviti, bi morale države članice izvesti teste med posodobitvami načrtov s simulacijo scenarijev z visokim in srednjim učinkom ter odzivov v realnem času. Pristojni organi bi morali rezultate testov

(33) Za zagotovitev, da so načrti za izredne razmere vedno posodobljeni in učinkoviti, bi morali pristojni organi izvesti teste med posodobitvami načrtov s simulacijo scenarijev z visokim in srednjim učinkom ter odzivov v realnem času. Pristojni organi bi morali rezultate testov

PE580.796v02-00 24/143 RR\1107573SL.docx

SL

predložiti koordinacijski skupini za plin. predložiti koordinacijski skupini za plin.




(34) Obvezne celovite predloge, vključno z vsemi tveganji, ki morajo biti zajeta v oceni tveganja, in vsemi elementi preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, so potrebne za lažjo oceno tveganja in priprave načrtov, njihovega medsebojnega pregleda in njihove ocene, ki jo izvede Komisija.





(35) Za lažjo komunikacijo med državami članicami in Komisijo je treba ocene tveganj, preventivne načrte ukrepov, načrte za izredne razmere ter vse ostale dokumente in izmenjavo informacij, ki jih zajema ta uredba, priglasiti z uporabo standardnega elektronskega sistema obveščanja.

(35) Za lažjo komunikacijo med državami članicami in Komisijo bi bilo treba ocene tveganj, preventivne načrte ukrepov, načrte za izredne razmere ter vse ostale dokumente in izmenjavo informacij iz te uredbe priglasiti z uporabo varnega in standardiziranega elektronskega sistema obveščanja.




(36) Kot je pokazal stresni test iz oktobra 2014, je potrebna solidarnost, da se zagotovi zanesljivosti oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Če so v kateri koli državi članici razglašene izredne razmere, bi bilo treba uporabiti dvostopenjski pristop za okrepitev solidarnosti. Prvič, vse države članice, ki

(36) Kot je pokazal stresni test iz oktobra 2014, je potrebna solidarnost, da se zagotovi zanesljivosti oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Če so v kateri koli državi članici razglašene izredne razmere, bi bilo treba v sosednjih državah članicah, tudi če v njih ni izrednih razmer, sprejeti ukrepe za zagotovitev oskrbe

RR\1107573SL.docx 25/143 PE580.796v02-00

SL

so uvedle višji standard oskrbe, bi ga morale zmanjšati na privzete vrednosti za zagotovitev večje likvidnosti trga plina. Drugič, če se s prvim korakom ne zagotovi potrebne oskrbe, bi bilo treba sprožiti nadaljnje ukrepe v sosednjih državah članicah, tudi če v njih ni izrednih razmer, da se zagotovi oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov določiti in opisati v svojih načrtih za izredne razmere ter zagotoviti pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva.

zaščitenih odjemalcev v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale v svojih načrtih za izredne razmere določiti in opisati podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov ter zagotoviti pošteno in ustrezno raven kompenzacije za podjetja plinskega gospodarstva, ki bi v celoti odražala tržno vrednost stroškov, povezanih s prekinitvijo oskrbe.




(37) Evropska solidarnost bi morala biti po potrebi izražena tudi s pomočjo civilne zaščite, ki jo zagotovijo Unija in njene države članice. Tako pomoč bi bilo treba olajšati in usklajevati z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenim s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta20 , katerega cilj je okrepiti sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšati usklajevanje na področju civilne zaščite, da se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravljenost in odziv nanje.


__________________20 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).

PE580.796v02-00 26/143 RR\1107573SL.docx

SL




(38) Za oceno stanja zanesljivosti oskrbe v zadevni državi članici ali regiji ali Uniji je ključen dostop do bistvenih informacij. Zlasti države članice in Komisija potrebujejo reden dostop do informacij podjetij plinskega gospodarstva v zvezi z glavnimi parametri oskrbe s plinom kot temeljnim prispevkom pri oblikovanju politik za zanesljivost oskrbe. V ustrezno utemeljenih okoliščinah, ne glede na razglasitev izrednih razmer, bi bilo treba omogočiti dostop tudi do dodatnih informacij, potrebnih za oceno splošnega stanja oskrbe s plinom. Navedene dodatne informacije so najpogosteje informacije o prevzemu plina, ki niso povezane s ceno, npr. najmanjše in največje količine plina, prevzemna mesta ali marže pri oskrbi. To bi se na primer lahko zahtevalo v primeru sprememb v vzorcu oskrbe s plinom zadevnega kupca ali kupcev v državi članici, ki se jih ne bi pričakovalo, če bi trgi delovali brez težav, in ki bi lahko vplivale na oskrbo s plinom v Uniji ali njenih delih.

(38) Za oceno stanja zanesljivosti oskrbe s plinom v državi članici, regiji ali Uniji je ključen dostop do bistvenih informacij. Zlasti države članice in Komisija potrebujejo reden dostop do informacij podjetij plinskega gospodarstva v zvezi z glavnimi parametri oskrbe s plinom, vključno z natančnimi meritvami razpoložljivih shranjenih rezerv, kot temeljnim prispevkom pri oblikovanju politik za zanesljivost oskrbe s plinom. Iz utemeljenih razlogov bi bilo treba ne glede na razglasitev izrednih razmer omogočiti dostop tudi do dodatnih informacij, potrebnih za oceno splošnega stanja oskrbe s plinom. Navedene dodatne informacije so najpogosteje informacije o prevzemu plina, ki niso povezane s ceno, npr. najmanjše in največje količine plina, prevzemna mesta ali marže pri oskrbi. To bi se na primer lahko zahtevalo v primeru sprememb v vzorcu oskrbe s plinom zadevnega kupca ali kupcev v državi članici, ki se jih ne bi pričakovalo, če bi trgi delovali brez težav, in ki bi lahko vplivale na oskrbo s plinom v Uniji ali njenih delih. Informacije, za katere plinsko podjetje meni, da so zaupne, je treba kot take obravnavati.




(39) Evropski svet je marca 2015 sklenil, da bi morale biti pogodbe o oskrbi s plinom z dobavitelji iz tretjih držav bolj pregledne in skladne z določbami za energetsko varnost v Uniji. V zvezi s tem bi moral učinkovit in ciljno usmerjen

(39) Dokončanje notranjega trga z energijo bo ustvarilo enake konkurenčne pogoje in zagotovilo, da bodo vse pogodbe o oskrbi z energijo v Uniji temeljile na tržnih cenah in pravilih o konkurenci. Evropski svet je marca 2015 sklenil, da bi

RR\1107573SL.docx 27/143 PE580.796v02-00

SL

mehanizem za dostop držav članic do ključnih pogodb o oskrbi s plinom omogočiti celovito oceno zadevnih tveganj, ki lahko povzročijo motnje v oskrbi ali ovirajo potrebne blažilne ukrepe, če bi do krize vseeno prišlo. V okviru navedenega mehanizma bi bilo treba nekatere ključne pogodbe o oskrbi s plinom samodejno priglasiti državam članicam, in sicer takoj po njihovi sklenitvi. Vendar pa mora biti kakršna koli obveznost samodejne priglasitve pogodb sorazmerna. Uporaba te obveznosti za pogodbe med dobaviteljem in kupcem, ki zajemajo 40 % nacionalnega trga, vzpostavlja pravo ravnotežje v smislu upravne učinkovitosti in določa jasne obveznosti za udeležence na trgu. To ne pomeni, da druge pogodbe o oskrbi s plinom niso pomembne za zanesljivost oskrbe. Zato bi države članice morale imeti pravico, da zahtevajo druge pogodbe, ki bi lahko negativno vplivale na zanesljivost oskrbe države članice ali regije ali Unije kot celote. Komisija bi morala imeti enak dostop do pogodb o oskrbi s plinom kot države članice glede na svojo vlogo pri ocenjevanju doslednosti in učinkovitosti preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, da bi obravnavala tveganja za zanesljivost oskrbe na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU. Komisija lahko države članice pozove, naj spremenijo načrte tako, da upoštevajo informacije, pridobljene iz pogodb. Treba je zagotoviti zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Izboljšan dostop Komisije do informacij o poslovnih pogodbah ne bi smel vplivati na tekoča prizadevanja Komisije za spremljanje trga plina, Komisija pa bi morala posredovati, če so ugotovljene kršitve prava Unije. Določbe te uredbe ne bi smele posegati v pravico Komisije, da začne postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in izvršuje pravila o konkurenci, vključno z državno pomočjo.

morale biti pogodbe o oskrbi s plinom z dobavitelji iz tretjih držav bolj pregledne in skladne z določbami za energetsko varnost v Uniji. V zvezi s tem bi moral učinkovit in ciljno usmerjen mehanizem za dostop držav članic do ključnih pogodb o oskrbi s plinom omogočiti celovito oceno zadevnih tveganj, ki lahko povzročijo motnje v oskrbi ali ovirajo potrebne blažilne ukrepe, če bi do krize vseeno prišlo. V okviru navedenega mehanizma bi bilo treba nekatere ključne pogodbe o oskrbi s plinom samodejno priglasiti državam članicam, in sicer takoj po njihovi sklenitvi. Vendar pa mora biti kakršna koli obveznost samodejne priglasitve pogodb sorazmerna. Uporaba te obveznosti za pogodbe med dobaviteljem ali njegovimi povezanimi podjetji in kupcem ali njegovimi povezanimi podjetji, ki zajemajo skupaj najmanj 40 % uvoza iz tretjih držav v državo članico, vzpostavlja pravo ravnotežje v smislu upravne učinkovitosti in določa jasne obveznosti za udeležence na trgu. To ne pomeni avtomatično, da druge pogodbe o oskrbi s plinom niso pomembne za zanesljivost oskrbe. Zato bi države članice morale imeti pravico, da zahtevajo druge pogodbe, ki bi lahko negativno vplivale na zanesljivost oskrbe države članice ali regije ali Unije. Komisija bi morala imeti enak dostop do pogodb o oskrbi s plinom kot države članice glede na svojo vlogo pri ocenjevanju doslednosti in učinkovitosti preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, da bi obravnavala tveganja za zanesljivost oskrbe na nacionalni in regionalni ravni ter ravni Unije. Komisija bi morala imeti možnost, da države članice pozove, naj spremenijo načrte tako, da upoštevajo informacije, pridobljene iz pogodb. Treba je zagotoviti zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Večji dostop Komisije do informacij o poslovnih pogodbah ne bi smel vplivati na tekoča prizadevanja Komisije za spremljanje trga plina, Komisija pa bi morala posredovati, če so ugotovljene kršitve prava Unije. Določbe

PE580.796v02-00 28/143 RR\1107573SL.docx

SL

te uredbe ne bi smele posegati v pravico Komisije, da začne postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in izvršuje pravila o konkurenci, vključno v zvezi z državno pomočjo.




(41) Eden od ciljev Unije je okrepiti energetsko skupnost, kar bi zagotovilo učinkovito izvajanje energetskega pravnega reda Unije, reform energetskega trga in spodbujalo naložbe v energetski sektor s tesnejšim povezovanjem energetskih trgov Unije in Energetske skupnosti. To zajema tudi uvedbo skupnega kriznega upravljanja s predlogom preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere na regionalni ravni, vključno s pogodbenicami Energetske skupnosti. Poleg tega Komisija v sporočilu o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 2014 navaja potrebo po uporabi pravil notranjega energetskega trga v zvezi s pretokom energije med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti. V zvezi s tem bi za zagotovitev učinkovitega kriznega upravljanja na mejah med državami članicami Unije in pogodbenicami bilo treba po sprejetju skupnega akta določiti potrebne ureditve, tako da je možno posebno sodelovanje s katero koli posamezno pogodbenico Energetske skupnosti, potem ko so ustrezno sprejete zahtevane vzajemne določbe.

(41) Eden od ciljev Unije je okrepiti energetsko skupnost, da bi zagotovili učinkovito izvajanje energetskega pravnega reda Unije, reform energetskega trga in spodbude za naložbe v energetski sektor s tesnejšim povezovanjem energetskih trgov Unije in Energetske skupnosti. To zajema tudi uvedbo skupnega kriznega upravljanja s predlogom preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere na regionalni ravni, vključno s pogodbenicami Energetske skupnosti. Poleg tega Komisija v sporočilu z dne 16. oktobra 2014 o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom z dne 16. oktobra 2014 navaja potrebo po uporabi pravil notranjega energetskega trga v zvezi s pretokom energije med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti. V zvezi s tem bi za zagotovitev učinkovitega kriznega upravljanja na mejah med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti bilo treba po sprejetju skupnega akta določiti potrebne ureditve, tako da je možno posebno sodelovanje s katero koli posamezno pogodbenico Energetske skupnosti, potem ko so ustrezno sprejete zahtevane vzajemne določbe.



RR\1107573SL.docx 29/143 PE580.796v02-00

SL


(41a) Izvajanje solidarnostnih ukrepov s pogodbenicami Energetske skupnosti bi moralo temeljiti na pristopu Unije, da bi preprečili, da bi samo države članice, ki mejijo na pogodbenice, izvedle načrte za izredne razmere.




(42) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe v zvezi s tretjimi državami, najti ureditve za obvladovanje kriznih razmer z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami ter zagotoviti stabilen pretok plina v Unijo. Komisija bi morala imeti možnost, da po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami vzpostavi projektno skupino za spremljanje pretoka plina v Unijo v kriznih situacijah in da, kadar krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovalca in spodbujevalca.

(42) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe v zvezi s tretjimi državami, najti ureditve za obvladovanje kriznih razmer z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami ter zagotoviti stabilen pretok plina v Unijo. Komisija bi morala redno spremljati pretok plina v Unijo. V primeru krize bi morala Komisija po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami prevzeti vlogo posredovalca in spodbujevalca. Unija bi prav tako morala imeti možnost, da ukrepa preventivno pred razglasitvijo kriznega stanja.



PE580.796v02-00 30/143 RR\1107573SL.docx

SL


(43) Kadar so na razpolago zanesljive informacije o razmerah zunaj Unije, ki ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in lahko sprožijo mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki vključuje Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala ustrezno ukrepati za odpravo razmer.

(43) Kadar zunaj Unije nastanejo razmere, ki utegnejo ogrožati zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in lahko sprožijo mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki vključuje Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala ustrezno ukrepati za odpravo razmer.




(44) Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, in sicer zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom v Uniji. Glede na obseg ali učinke ukrepa se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(44) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom v Uniji, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.




(45) Za hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s spremembo regij, predlog za oceno tveganja in načrtov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu

(45) Da bi omogočili hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU prenesti na Komisijo v zvezi s spremembo predlog za oceno tveganja, preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem

RR\1107573SL.docx 31/143 PE580.796v02-00

SL

opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti, da so ustrezni dokumenti hkrati pravočasno in ustrezno poslani Evropskemu parlamentu in Svetu.

delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov ter ob sodelovanju pristojnih organov in nacionalnih regulativnih organov, kadar niso pristojni organi, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Predvsem da bi lahko vsi enakopravno sodelovali pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko redno udeležujejo sej strokovnih skupin Komisije, na katerih se delegirani akti pripravljajo.




(46) Uredbo (EU) št. 994/2010 bi bilo treba razveljaviti. Da se prepreči vrzel, bi morali preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere, pripravljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 994/2010, ostati veljavni do prvega sprejetja novih preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, pripravljenih na podlagi te uredbe –

(46) Uredbo (EU) št. 994/2010 bi bilo treba razveljaviti. Da se prepreči vrzel, bi morali preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere, pripravljeni v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 994/2010, ostati veljavni do prvega sprejetja novih preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, pripravljenih v skladu s to uredbo –


Predlog uredbeČlen 1


Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom z omogočanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom (plin), z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in z določitvijo jasne opredelitve in

Ta uredba uvaja določbe, ki naj v duhu solidarnosti in na podlagi verodostojnih trendov povpraševanja po plinu zagotavljajo zanesljivost oskrbe s plinom z omogočanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom (plin), z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko trg ne more

PE580.796v02-00 32/143 RR\1107573SL.docx

SL

porazdelitve odgovornosti med podjetja plinskega gospodarstva, države članice in Unijo tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi. Ta uredba v duhu solidarnosti določa tudi pregledne mehanizme za uskladitev načrtovanja za izredne razmere in odziv nanje na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni Unije.

več zagotoviti potrebne oskrbe zaščitenih odjemalcev s plinom, in z določitvijo jasne opredelitve in porazdelitve odgovornosti med podjetja plinskega gospodarstva, države članice in Unijo tako glede preventivnih ukrepov kot takojšnjega odziva na dejanske motnje v oskrbi, bodisi pri viru ali pri tranzitu. Ta uredba določa tudi pregledne mehanizme za uskladitev načrtovanja za izredne razmere in odziv nanje na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni Unije.


Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 a (novo)


Ta uredba spodbuja tudi preventivne ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu, med drugim z ukrepi za krepitev energetske učinkovitosti in povečanje deleža obnovljivih virov energije, da bi se zmanjšala odvisnost Unije od uvoza plina.


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 1 – uvodni del


(1) „zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, priključenega na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega, kadar tako odloči zadevna država članica, pa lahko pomeni eno ali več od naslednjega:

(1) „zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjstvo, osnovno socialno službo ali napravo za daljinsko ogrevanje, ki je priključena na distribucijsko omrežje za plin, če dobavlja toploto gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam in ne more uporabljati druge vrste goriva;


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka a

RR\1107573SL.docx 33/143 PE580.796v02-00

SL


(a) malo ali srednje podjetje, če je priključeno na distribucijsko omrežje za plin, ali osnovno socialno službo, če je priključena na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin, ter če taka podjetja ali službe skupaj ne predstavljajo več kot 20 % skupne letne končne porabe plina v navedeni državi članici;

črtano


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 1 – točka b


(b) napravo za daljinsko ogrevanje za količino toplote, ki jo dobavlja gospodinjskim odjemalcem ali podjetjem ali službam iz točke (a), če ta naprava ne more preiti na druga goriva in je priključena na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin;

črtano


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 3 a (novo)


(3a) „koridorji za oskrbo v izrednih razmerah“ so dobavne poti za plin v Uniji, ki so bile določene v pomoč državam članicam, da bi lažje ublažile učinke morebitnih motenj v oskrbi ali infrastrukturi, in torej dopolnjujejo in omogočajo regionalni pristop, kot je določen v Prilogi I, z zagotavljanjem informacij za preventivne ukrepe in načrte v izrednih razmerah;


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 3 b (novo)

PE580.796v02-00 34/143 RR\1107573SL.docx

SL


(3b) „pristojni organ“ pomeni nacionalni vladni organ ali nacionalni regulativni organ, ki je imenovan v skladu s členom 3(2);


Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 1


1. Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je skupna odgovornost podjetij plinskega gospodarstva, držav članic, zlasti prek njihovih pristojnih organov, in Komisije, in sicer v okviru njihovih področij dejavnosti in pristojnosti.





3. Vsaka država članica Komisiji nemudoma priglasi ime pristojnega organa in morebitne spremembe tega imena. Vsaka država članica javno objavi ime pristojnega organa.

3. Vsaka država članica Komisiji nemudoma priglasi in objavi ime pristojnega organa in morebitne spremembe tega imena.




4. Pri izvajanju ukrepov iz te uredbe pristojni organ določi vloge in odgovornosti različnih udeleženih akterjev tako, da zagotovi spoštovanje tristopenjskega pristopa, ki najprej vključuje zadevna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države

4. Pri izvajanju ukrepov iz te uredbe pristojni organ določi vloge in odgovornosti različnih udeleženih akterjev tako, da zagotovi tristopenjski pristop, ki najprej vključuje zadevna podjetja plinskega gospodarstva in po potrebi elektroenergetska gospodarstva ter

RR\1107573SL.docx 35/143 PE580.796v02-00

SL

članice na nacionalni ali regionalni ravni, potem pa Unijo.

industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni, potem pa Unijo.




5. Komisija, kadar je primerno, med drugim prek koordinacijske skupine za plin iz člena 14 ali skupine za krizno upravljanje iz člena 11(4) usklajuje dejavnosti pristojnih organov na regionalni ravni in ravni Unije, kot je določeno s to uredbo, zlasti v primeru izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije, kot so opredeljene v členu 11(1).

5. Komisija med drugim prek koordinacijske skupine za plin iz člena 14 ali skupine za krizno upravljanje iz člena 11(4) usklajuje dejavnosti pristojnih organov na regionalni ravni in ravni Unije, kot je določeno s to uredbo, zlasti v primeru izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije v skladu s členom 11(1).




6. Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, zajeti v preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere, so jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence in učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom ter ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije kot celote.

6. Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom, zajeti v preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere, so jasno opredeljeni, kolikor je mogoče tržni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni, preverljivi, trajnostni in skladni s podnebnimi in energetskimi cilji Unije, upoštevajo energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije kot rešitev za energetsko varnost Unije, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence in učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom ter ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic, regij ali Unije in omejujejo tveganje nastanka nasedlih sredstev.


Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 7 – točka b

PE580.796v02-00 36/143 RR\1107573SL.docx

SL


(b) obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami ter vzorci oskrbe;

(b) obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami, obstoječe medsebojne povezave med tretjimi državami ter vzorci oskrbe;


Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 7 – točka c a (novo)


(ca) zmožnost zadostitve povpraševanja zaščitenih odjemalcev po plinu v času motenj v oskrbi največjega posameznega dobavitelja;


Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 7 – pododstavek 1 a (novo)


Odgovornost posameznih držav članic, da upoštevajo svoje nacionalne standarde zanesljivosti oskrbe, ne posega v regionalni pristop in v možnost medregijskega sodelovanja zunaj regij iz Priloge I.


Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 7 – pododstavek 3


Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I na podlagi meril iz prvega pododstavka tega odstavka, če okoliščine upravičujejo potrebo po spremembi regije.

črtano

RR\1107573SL.docx 37/143 PE580.796v02-00

SL




1. Vsaka država članica ali, kadar država članica tako določi, pristojni organ zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov, tako da je v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi tehnična zmogljivost preostale infrastrukture, določena v skladu s formulo N–1 iz točke 2 Priloge II, brez poseganja v odstavek 2 tega člena, dovolj za zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih. To ne posega v odgovornost sistemskih operaterjev, da izvedejo ustrezne naložbe, ter obveznosti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, kot so določene v Direktivi 2009/73/ES in Uredbi (ES) št. 715/2009.

1. Vsaka država članica ali, kadar država članica tako določi, pristojni organ zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov, tako da je v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi tehnična zmogljivost preostale infrastrukture, določena v skladu s formulo N–1 iz točke 2 Priloge II, brez poseganja v odstavek 2 tega člena, dovolj za zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih. Pri tem se upoštevajo trendi porabe plina ter dolgoročen učinek ukrepov energetske učinkovitosti in stopnja uporabe obstoječih zmogljivosti. To ne posega v odgovornost sistemskih operaterjev, da izvedejo ustrezne naložbe, ter obveznosti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, kot so določene v Direktivi 2009/73/ES in Uredbi (ES) št. 715/2009.




2. Šteje se tudi, da je obveznost zagotovitve tehnične zmogljivosti preostale infrastrukture, da zadosti celotnemu povpraševanju po plinu, kot je določeno v odstavku 1, izpolnjena, kadar pristojni organ v preventivnem načrtu ukrepov dokaže, da je motnje v oskrbi mogoče zadostno in pravočasno kompenzirati z ustreznimi tržnimi ukrepi na strani povpraševanja. V ta namen se uporabi formula iz točke 4 Priloge II.

2. Šteje se tudi, da je obveznost zagotovitve tehnične zmogljivosti preostale infrastrukture, da zadosti celotnemu povpraševanju po plinu, kot je določeno v odstavku 1, izpolnjena, kadar pristojni organ v preventivnem načrtu ukrepov dokaže, da je motnje v oskrbi mogoče zadostno in pravočasno kompenzirati z ustreznimi ukrepi na strani povpraševanja. V ta namen se uporabi formula iz točke 4 Priloge II.

PE580.796v02-00 38/143 RR\1107573SL.docx

SL




3. Kadar je primerno v skladu z oceno tveganja iz člena 6, se pristojni organi sosednjih držav članic lahko dogovorijo za skupno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena. V takem primeru pristojni organi v preventivnem načrtu ukrepov določijo izračun formule N–1 skupaj z obrazložitvijo, kako dogovorjene ureditve izpolnjujejo to obveznost. Uporabi se točka 5 Priloge II.





(b) kadar je bilo odobreno izvzetje od navedene obveznosti.

(b) kadar je bilo po natančni oceni ter po posvetovanju z drugimi državami članicami in Komisijo odobreno izvzetje od navedene obveznosti.




(4a) države članice najprej zagotovijo, da se trg vedno preveri na pregleden, natančen in nediskriminacijski način, da se ugotovi, ali je naložba za izpolnitev obveznosti iz odstavka 4 potrebna.



RR\1107573SL.docx 39/143 PE580.796v02-00

SL


5. Nacionalni regulativni organi upoštevajo dejansko nastale stroške izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne dvosmerne zmogljivosti, tako da omogočijo ustrezne spodbude pri preglednem in natančnem določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij v skladu s členom 41(8) Direktive 2009/73/ES in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

5. Nacionalni regulativni organi upoštevajo dejansko nastale stroške izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1, tudi, kako bi ukrepi energetske učinkovitosti za zmanjševanje povpraševanja po plinu lahko prispevali k najbolj stroškovno učinkovitemu pristopu k doseganju formule N-1, in stroške zaradi zagotavljanja stalne dvosmerne zmogljivosti, tako da omogočijo ustrezne spodbude pri preglednem in natančnem določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij v skladu s členom 41(8) Direktive 2009/73/ES in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.




6. Če trg ne zahteva naložb, ki bi omogočile ali izboljšale stalno dvosmerno zmogljivost, in kadar bi zaradi navedene naložbe nastali stroški v več kot eni državi članici oziroma v eni državi članici v korist druge države članice, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov pred sprejetjem odločitve o naložbi. Pri porazdelitvi stroškov se zlasti upošteva, v kolikšni meri bo naložba v infrastrukturo povečala zanesljivost oskrbe v zadevnih državah članicah, ter že opravljene naložbe v zadevno infrastrukturo.

6. Če trg ne zahteva naložb, ki bi omogočile ali izboljšale stalno dvosmerno zmogljivost, in kadar bi zaradi navedene naložbe nastali stroški v več kot eni državi članici oziroma v eni državi članici v korist druge države članice, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov v skladu s členom 12 Uredbe (EU) št. 347/2013 pred sprejetjem odločitve o naložbi ter preučijo možnost in vzdržnost financiranja Unije. Pri porazdelitvi stroškov se zlasti upošteva, v kolikšni meri bo naložba v infrastrukturo povečala zanesljivost oskrbe s plinom v zadevnih državah članicah, ter že opravljene naložbe v zadevno infrastrukturo.



PE580.796v02-00 40/143 RR\1107573SL.docx

SL


7. Pristojni organ zagotovi, da vsaka nova infrastruktura za prenos izboljša zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja. Pristojni organi v oceni tveganja presodijo, ali obstajajo notranja ozka grla in ali so nacionalna vstopna zmogljivost in infrastrukture, zlasti prenosna omrežja, sposobni prilagoditi nacionalni in čezmejni pretok plina scenariju motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi na nacionalni ravni in posamezni največji plinski infrastrukturi skupnega interesa za regijo, kot je opredeljeno v oceni tveganja.

7. Pristojni organ zagotovi, da vsaka nova infrastruktura za prenos izboljša zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja. Pristojni organi v oceni tveganja s celovito perspektivo elektroenergetskih in plinskih sistemov presodijo, ali obstajajo notranja ozka grla in ali so nacionalna vstopna zmogljivost in infrastrukture, zlasti prenosna omrežja, zmožni prilagoditi nacionalni in čezmejni pretok plina scenariju motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi na nacionalni ravni in posamezni največji plinski infrastrukturi skupnega interesa za regijo, kot je opredeljeno v oceni tveganja.




(7a) Pristojni organ z enakimi merili zagotovi, da ukrepi na strani povpraševanja izpolnjujejo enake pogoje ter enakovredno in stroškovno učinkovito prispevajo k zanesljivosti oskrbe.


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 7 b (novo)


(7b) Tok plina po dvosmernih povezovalnih točkah do države članice, ki je razglasila izredne razmere, ima prednost pred tokom proti drugim točkam v sistemu države članice, ki dobavlja plin

RR\1107573SL.docx 41/143 PE580.796v02-00

SL

in ki ni razglasila izrednih razmer.


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 8 – uvodni del


8. Luksemburg, Slovenija in Švedska izjemoma niso obvezane do izpolnitve obveznosti iz odstavka 1 tega člena, vendar si prizadevajo izpolniti to obveznost, ob zagotavljanju oskrbe zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 5. Ta izjema se uporablja, dokler:

8. Z odstopanje od odstavka 1 tega člena Luksemburg, Slovenija in Švedska izjemoma niso obvezane do izpolnitve obveznosti iz odstavka 1 tega člena, vendar si prizadevajo izpolniti to obveznost, ob zagotavljanju oskrbe zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 5. To odstopanje se uporablja, dokler:




Luksemburg, Slovenija in Švedska zagotovijo redna testiranja trga za naložbe v infrastrukturo na pregleden, natančen in nediskriminatoren način ter rezultate teh testov objavijo. Komisijo obvestijo o vseh spremembah pogojev iz navedenega pododstavka. Izjema iz prvega pododstavka se ne uporablja več, kadar vsaj eden od navedenih pogojev ni več izpolnjen.

Luksemburg, Slovenija in Švedska zagotovijo redna testiranja trga za naložbe v infrastrukturo na pregleden, natančen in nediskriminatoren način ter rezultate teh testov objavijo. Komisijo obvestijo o vseh spremembah pogojev iz navedenega pododstavka. Odstopanje iz prvega pododstavka se ne uporablja več, kadar vsaj eden od navedenih pogojev ni več izpolnjen.




1. Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva, ki jih določi, zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v državi članici v vsakem od

1. Nacionalni regulativni organ od podjetij plinskega gospodarstva, ki jih določi, zahteva, da v tesnem sodelovanju z elektroenergetskimi podjetji sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je oskrba

PE580.796v02-00 42/143 RR\1107573SL.docx

SL

naslednjih primerov: s plinom, ki je potrebna za varnost in zdravje zaščitenih odjemalcev v državi članici, zagotovljena v vsakem od naslednjih primerov:




Države članice najpozneje do 31. marca 2017 Komisijo priglasijo svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev, količino plina, ki ga letno porabijo zaščiteni odjemalci, in delež, ki ga predstavljajo v skupni letni končni porabi plina v navedeni državi članici. Kadar država članica v svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev vključi kategorije iz točke (a) ali (b) člena 2(1), v priglasitvi Komisiji navede količine plina, ki ga porabijo odjemalci iz navedenih kategorij, in delež, ki ga vsaka od navedenih skupin odjemalcev predstavlja v smislu letne končne porabe plina.

Države članice najpozneje do 31. marca 2017 Komisiji priglasijo količino plina, ki ga letno porabijo zaščiteni odjemalci, in delež, ki ga predstavljajo v skupni letni končni porabi plina v navedeni državi članici, ter v kolikšni meri bi utegnila oskrba zaščitenih odjemalcev s plinom v tej državi članici vplivati na čezmejne tokove v druge države članice.




Pristojni organ določi podjetja plinskega gospodarstva iz prvega pododstavka in jih navede v preventivnem načrtu ukrepov. Vsi novi ukrepi, predvideni za zagotovitev standarda oskrbe, so v skladu s postopkom iz člena 8(4).

Pristojni organ določi podjetja plinskega gospodarstva iz prvega pododstavka tega odstavka in jih navede v preventivnem načrtu ukrepov. Vsi novi ukrepi, predvideni za zagotovitev standarda oskrbe, so v skladu s postopkom iz člena 8(4).



RR\1107573SL.docx 43/143 PE580.796v02-00

SL


Države članice lahko izpolnijo obveznosti iz prvega pododstavka tako, da plin nadomestijo z drugačnim virom energije v takšnem obsegu, da je dosežena ista raven zaščite.

Države članice lahko izpolnijo obveznosti iz prvega pododstavka z izvajanjem ukrepov za energetsko učinkovitost ali tako, da plin nadomestijo z drugačnim virom energije, med drugim z obnovljivimi viri energije, v takšnem obsegu, da je dosežena ista raven zaščite.




1a. Ne glede na svoje pravice in obveznosti iz člena 12 se države članice lahko odločijo, da bodo uporabile določbe o standardu oskrbe iz odstavka 1 za:

(a) mala ali srednja podjetja, če so priključena na distribucijsko omrežje za plin in če skupaj ne predstavljajo več kot 20 % skupne letne končne porabe plina v navedeni državi članici;

(b) naprave za daljinsko ogrevanje, če dobavljajo toploto podjetjem iz točke (a) in ne morejo preiti na druga goriva ter so priključene na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin.

Kadar se država članica odloči, da bo ta člen uporabila za kategorije odjemalcev iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka, v svoji priglasitvi Komisiji navede količine plina, ki ga porabijo odjemalci iz navedenih kategorij, in delež, ki ga vsaka od navedenih skupin odjemalcev predstavlja v smislu letne končne porabe plina.

Subjekti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka ne veljajo kot zaščiteni odjemalci za namene te uredbe.

PE580.796v02-00 44/143 RR\1107573SL.docx

SL




Utemeljitev skladnosti ukrepov iz prvega pododstavka s pogoji iz navedenega odstavka se vključi v preventivni načrt ukrepov. Poleg tega so vsi novi ukrepi iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 8(4).

Razloge za skladnost ukrepov iz prvega pododstavka tega odstavka s pogoji iz navedenega odstavka se vključi v preventivni načrt ukrepov. Poleg tega so vsi novi ukrepi iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 8(4).




5. Podjetjem plinskega gospodarstva se dovoli, da izpolnijo svoje obveznosti iz tega člena na regionalni ravni ali ravni Unije, kadar je to ustrezno. Pristojni organi ne zahtevajo, da se standardi iz tega člena izpolnijo na podlagi infrastrukture, ki se nahaja zgolj na njihovem ozemlju.

5. Podjetjem plinskega gospodarstva se dovoli, da izpolnijo svoje obveznosti iz tega člena na regionalni ravni ali ravni Unije, kadar je to ustrezno. Pristojni organi ne zahtevajo, da se standardi iz tega člena izpolnijo na podlagi infrastrukture ali ukrepov na strani povpraševanja, ki se nahaja zgolj na njihovem ozemlju.




5a. Podjetja plinskega gospodarstva pri izpolnjevanju obveznosti iz tega člena zagotovijo, da je dobava plina izvedljiva.




6a. Države članice do [6 mesecev po

RR\1107573SL.docx 45/143 PE580.796v02-00

SL

začetku veljavnosti te uredbe] določijo ukrepe za nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni dobaviteljem, če ne delujejo v skladu s standardov oskrbe iz odstavka 1.




1. Pristojni organi vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, skupaj na regionalni ravni opravijo oceno vseh tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom. Ocena vključuje vsa zadevna tveganja, kot so naravne nesreče ter tehnološka, poslovna, socialna, politična in druga tveganja. Ocena tveganja se opravi:

1. Pristojni organi vsake regije, navedene v Prilogi I, v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi skupaj na regionalni ravni opravijo oceno vseh tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom („ocena tveganja“). Ocena vključuje vsa zadevna tveganja, kot so naravne nesreče, tehnološka, geopolitična, okoljska, poslovna, socialna, politična in druga tveganja. Ocena tveganja se opravi:


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka -a (novo)


(-a) ob upoštevanju in sprejetju ustreznih zaključkov iz rezultatov simulacije scenarijev oskrbe in infrastrukture na ravni Unije, ki jo izvede ENTSO za plin po razpravah v koordinacijski skupini za plin v skladu s členom 10a.




(b) ob upoštevanju vseh ustreznih (b) ob upoštevanju vseh ustreznih

PE580.796v02-00 46/143 RR\1107573SL.docx

SL

nacionalnih in regionalnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po posledični okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanicah energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji električne energije in dejavnostih industrijskih sektorjev, ter dejavnikov varnosti in kakovosti plina;

nacionalnih, regionalnih in medregionalnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, trendov povpraševanja in potrošnje, stopnje izkoriščenosti obstoječe infrastrukture, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, vseh čezmejnih medsebojnih povezav, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po posledični okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja, vključno z vnosom bioplina v plinsko omrežje, ter vloge plina v mešanicah energetskih virov, zlasti glede potreb po ogrevanju in hlajenju nacionalnega ali regionalnega stavbnega fonda in njegovem daljinskem ogrevanju, proizvodnji električne energije in dejavnostih industrijskih sektorjev, ter dejavnikov varnosti in kakovosti plina;


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka c – uvodni del


(c) z izvajanjem različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja po plinu in motenj v oskrbi, ob upoštevanju preteklih dogodkov, verjetnosti, letnega časa, pogostosti in trajanja njihovega pojava ter ob oceni njihovih morebitnih posledic, kot so:

(c) z izvajanjem različnih scenarijev zmanjšanja povpraševanja zaradi ukrepov za energetsko učinkovitost in izjemno velikega povpraševanja po plinu in motenj v oskrbi, ob upoštevanju preteklih dogodkov, verjetnosti, letnega časa, pogostosti in trajanja njihovega pojava ter ob oceni njihovih morebitnih posledic, kot so:


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka c – točka ii


(ii) motnje v oskrbi s strani dobaviteljev iz tretjih držav ter, kadar je to primerno, geopolitična tveganja;

(ii) motnje v oskrbi s plinom, med drugim s strani dobaviteljev iz tretjih držav ter, kadar je to primerno, geopolitična tveganja, ki lahko neposredno ali

RR\1107573SL.docx 47/143 PE580.796v02-00

SL

posredno prizadenejo državo članico zaradi večje odvisnosti ali prevladujočega položaja enega dobavitelja na trgu s plinom Unije;


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka c – točka ii a (novo)


(iia) zmožnost zadovoljitve potreb zaščitenih odjemalcev v regiji v času motenj v oskrbi od enega največjega dobavitelja iz tretje države;


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka d a (novo)


(da) ob upoštevanju tveganj v zvezi z nadzorom nad infrastrukturo, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe s plinom, ki je pod nadzorom podjetja plinskega gospodarstva iz tretje države, kar bi lahko med drugim pomenilo tveganje premajhnega obsega naložb, onemogočanja razpršenosti, zlorabo obstoječe infrastrukture ali nespoštovanje zakonodaje Unije;


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka e a (novo)


(ea) ob upoštevanju vseh ustreznih regionalnih posebnosti.

PE580.796v02-00 48/143 RR\1107573SL.docx

SL




1a. Komisija lahko izkušnje, ki jih je pridobila pri izvedbi ocene tveganja v regiji, deli z drugimi regijami, in tako prispeva k upoštevanju medregionalnega vidika.




2. Pristojni organi v vsaki regiji se dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka 5 tega člena. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvajanje ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in posodobitve ocene tveganja. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo.

2. Na podlagi regionalnega sodelovanja držav članic v skladu s členom 3(7) se pristojni organi v vsaki regiji dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka 5 tega člena. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvajanje ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in posodobitve ocene tveganja. Komisija ima splošno podporno vlogo pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo.




Vsak pristojni organ v okviru dogovorjenih mehanizmov sodelovanja eno leto pred rokom za priglasitev ocene tveganja


RR\1107573SL.docx 49/143 PE580.796v02-00

SL

posreduje in posodobi vse potrebne nacionalne podatke, potrebne za pripravo ocene tveganja, zlasti za izvajanje različnih scenarijev iz točke (c) odstavka 1.




3. Ocena tveganja se pripravi v skladu s predlogo v Prilogi IV. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo navedenih predlog.

3. Ocena tveganja se pripravi v skladu s predlogo v Prilogi IV. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo navedenih predlog, pri čemer upošteva časovne okvire za izvajanje v državah članicah.




5. Ko vse države članice v regiji enkrat dosežejo dogovor o oceni tveganja, se Komisiji ta ocena prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Ocena tveganja se posodobi vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve. Ocena tveganja upošteva doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se države soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev. Prav tako gradi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2).

5. Ko vse države članice v regiji enkrat dosežejo dogovor o oceni tveganja, se Komisiji ta ocena prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Ocena tveganja se posodobi vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve. Ocena tveganja upošteva doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se države soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev, vključno z medregionalnimi povezavami. Prav tako gradi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2).



PE580.796v02-00 50/143 RR\1107573SL.docx

SL


6. ENTSO za plin do 1. novembra 2017 po vsej Uniji izvede simulacijo scenarijev motenj v oskrbi in infrastrukturi. Scenarije opredeli ENTSO za plin v posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin. Pristojni organi ENTSO za plin predložijo potrebne podatke za simulacije, kot so vrednosti konične obremenitve, proizvodna zmogljivost in ukrepi na strani povpraševanja. Pristojni organi upoštevajo rezultate simulacij za pripravo ocen tveganja, preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Simulacija scenarijev motenj v oskrbi in infrastrukturi, izvedena po vsej Uniji, se posodablja vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve.

6. Pristojni organi pri pripravi ocen tveganja, preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere upoštevajo rezultate simulacij, ki jih po vseh Unije izvede ENTSO za plin v skladu s členom 10a(1). ENTSO za plin na pregleden način določi metodologijo, ki se uporablja za simulacijo, in o njej razpravlja s koordinacijsko skupino za plin. Poleg tega koordinacijski skupini za plin redno posreduje informacije, ki jih prejme od mehanizma za zgodnje opozarjanje. ENTSO za plin upošteva tudi rezultate simulacij po vsej Uniji, da bi ugotovil, katere naložbe so potrebne na notranjem energetskem trgu na regionalni in medregionalni ravni.




6a. Komisija na podlagi regionalnih ocen tveganja v sodelovanju s koordinacijsko skupino za plin izvede celovito oceno za vso Unijo in o ugotovitvah poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.




1. Pristojni organi držav članic vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, zadevnimi organizacijami, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, vključno s

1. Pristojni organi držav članic vsake regije, v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi in po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, sistemskimi operaterji prenosnih omrežij za električno energijo, zadevnimi

RR\1107573SL.docx 51/143 PE580.796v02-00

SL

proizvajalci električne energije, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi, skupaj pripravijo:

organizacijami, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije, ustreznimi organizacijami, ki upravljajo povpraševanje po energiji in energetsko odvisnost držav članic, ter nacionalnimi okoljskimi agencijami skupaj pripravijo:


Predlog uredbeČlen 7 – odstavek 1 – točka a


(a) preventivni načrt ukrepov, ki vključuje ukrepe za odpravljanje ali ublažitev tveganj, ugotovljenih v regiji, vključno s tveganji izključno nacionalnih razsežnosti, v skladu z oceno tveganja, izvedeno na podlagi člena 6 in v skladu s členom 8, ter

(a) preventivni načrt ukrepov, ki vključuje ukrepe – vključno z ukrepi za energetsko učinkovitost in ukrepi na strani povpraševanja – za odpravljanje ali ublažitev tveganj, ugotovljenih v regiji, vključno s tveganji izključno nacionalnih razsežnosti, v skladu z oceno tveganja, izvedeno na podlagi člena 6 in v skladu s členom 8, ter and




(b) načrt za izredne razmere, ki vključuje ukrepe za odpravljanje ali ublažitev učinka motenj v oskrbi s plinom v regiji, vključno z dogodki izključno nacionalnih razsežnosti, v skladu s členom 9.

(b) načrt za izredne razmere, ki vključuje ukrepe – vključno z ukrepi na strani povpraševanja, kot je tesnejše usklajevanje s sektorjem električne energije – za odpravljanje ali ublažitev učinka motenj v oskrbi s plinom v regiji, vključno z dogodki izključno nacionalnih razsežnosti, v skladu s členom 9.



PE580.796v02-00 52/143 RR\1107573SL.docx

SL


V preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za krizne razmere se upoštevajo rezultati simulacij po vsej Uniji, ki jih izvede ENTSO za plin, vključno s tistimi za koridorje za oskrbo v izrednih razmerah.




Pristojni organi koordinacijski skupini za plin redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi in sprejetju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin zlasti poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrtov. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi načrtov, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo. Zagotovijo redno spremljanje izvajanja takih načrtov.

Pristojni organi koordinacijski skupini za plin redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi in sprejetju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin zlasti poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrtov. Komisija ima splošno podporno vlogo pri pripravi načrtov, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, Komisija pripravi mehanizem sodelovanja za navedeno regijo. Zagotovijo redno spremljanje izvajanja takih načrtov.




3. Preventivni načrt ukrepov in načrt za izredne razmere se pripravita v skladu s predlogami iz Priloge V. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo navedenih predlog.

3. Preventivni načrt ukrepov in načrt za izredne razmere se pripravita v skladu s predlogami iz Priloge V. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo navedenih predlog, pri čemer upošteva časovne okvire za izvajanje v državah

RR\1107573SL.docx 53/143 PE580.796v02-00

SL

članicah.


Predlog uredbeČlen 7 – odstavek 5 – pododstavek 2– uvodni del


Komisija izda mnenje pristojnim organom v regiji s priporočilom, naj pregledajo zadeven preventivni načrt ukrepov ali načrt za izredne razmere, če se šteje, da za načrt velja eno od naslednjega:

Komisija izda mnenje pristojnim organom v regiji s priporočilom, naj pregledajo zadevni preventivni načrt ukrepov ali načrt za izredne razmere, če meni, da načrt:


Predlog uredbeČlen 7– odstavek 5– pododstavek 2– točka e a (novo)


(ea) ni v skladu s cilje energetske unije.


Predlog uredbeČlen 7– odstavek 6– pododstavek 1


6. V treh mesecih po priglasitvi mnenja Komisije iz odstavka 4 zadevni pristojni organi priglasijo spremenjen načrt Komisiji ali Komisijo obvestijo o razlogih, zaradi katerih se s priporočili ne strinjajo.

6. V treh mesecih po priglasitvi mnenja Komisije iz odstavka 5 zadevni pristojni organi priglasijo spremenjen načrt Komisiji ali Komisijo obvestijo o razlogih, zaradi katerih se s priporočili ne strinjajo.


Predlog uredbeČlen 8– odstavek 1 – uvodni del


1. Preventivni načrt ukrepov zajema: 1. Preventivni načrt ukrepov zajema vse naslednje točke:

PE580.796v02-00 54/143 RR\1107573SL.docx

SL


Predlog uredbeČlen 8– odstavek 1 – točka b


(b) opredelitev zaščitenih odjemalcev v vsaki državi članici v regiji in informacije iz drugega pododstavka člena 5(1);

(b) informacije iz drugega pododstavka člena 5(1);


Predlog uredbeČlen 8– odstavek 1 – točka c


(c) ukrepe, količine in zmogljivost, ki so potrebni za izpolnitev infrastrukturnega standarda in standarda oskrbe v vsaki državi članici znotraj regije, kot je določeno v členih 4 in 5, vključno, kadar je to primerno, do katere mere je mogoče z ukrepi na strani povpraševanja zadostno in pravočasno kompenzirati motnje v oskrbi iz člena 4(2), določitev posamezne največje plinske infrastrukture skupnega interesa v primeru uporabe člena 4(3), potrebne količine plina na kategorijo zaščitenih odjemalcev in na scenarij iz člena 5(1) ter vse povišane standarde oskrbe iz člena 5(2), vključno z utemeljitvijo izpolnjevanja pogojev iz člena 5(2) in opisom mehanizma za začasno zmanjšanje vsakega morebitnega povišanega standarda oskrbe ali dodatne obveznosti v skladu s členom 12;

(c) ukrepe, količine in zmogljivost, ki so potrebni za izpolnitev infrastrukturnega standarda in standarda oskrbe v vsaki državi članici znotraj regije, kot je določeno v členih 4 in 5, vključno z oceno potenciala za zmanjšanje povpraševanja po plinu in ukrepi za energetsko učinkovitost v celotnem gospodarstvu, kadar je to primerno, do katere mere je mogoče z ukrepi na strani povpraševanja zadostno in pravočasno kompenzirati motnje v oskrbi iz člena 4(2), določitev posamezne največje plinske infrastrukture skupnega interesa v primeru uporabe člena 4(3), določitev največjega posameznega dobavitelja plina, potrebne količine plina na kategorijo zaščitenih odjemalcev in na scenarij iz člena 5(1) ter vse povišane standarde oskrbe iz člena 5(2), vključno z razlogi za izpolnjevanje pogojev iz člena 5(2) in opisom mehanizma za začasno zmanjšanje vsakega morebitnega povišanega standarda oskrbe ali dodatne obveznosti v skladu s členom 12;


Predlog uredbeČlen 8– odstavek 1 – točka d

RR\1107573SL.docx 55/143 PE580.796v02-00

SL


(d) obveznosti, ki jih imajo podjetja plinskega gospodarstva in drugi ustrezni organi ter bi verjetno lahko imela učinek na zanesljivost oskrbe s plinom, kot je obveznost za varno delovanje plinskega sistema;

(d) obveznosti, ki jih imajo podjetja plinskega gospodarstva, po potrebi tudi elektroenergetska podjetja, in drugi ustrezni organi ter bi verjetno lahko imela učinek na zanesljivost oskrbe s plinom, kot je obveznost za varno delovanje plinskega sistema;


Predlog uredbeČlen 8– odstavek 1 – točka e


(e) druge preventivne ukrepe, namenjene obravnavi tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, kot so na primer tisti, ki se nanašajo na potrebo po okrepitvi medsebojne povezave med sosednjimi državami članicami, in možnost, da se zagotovi raznovrstnost plinskih poti in virov oskrbe, če je primerno, za obravnavo ugotovljenih tveganj, z namenom vzdrževanja oskrbe vseh odjemalcev s plinom v čim večji meri;

(e) druge preventivne ukrepe, namenjene obravnavi tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, vključno s tveganji, ki so bila ugotovljena v simulaciji motenj v oskrbi in infrastrukturi po vsej Uniji iz člena 10a. Takšni ukrepi so lahko povezani s potrebo po okrepitvi medsebojne povezave med sosednjimi državami članicami, da se izboljša energetska učinkovitost, zmanjša povpraševanje po plinu in možnost, da se zagotovi raznovrstnost plinskih poti in virov oskrbe, začne ali poveča oskrba od drugih dobaviteljev, med drugim s prostovoljnim združevanjem povpraševanja in združevanjem rezerv plina, med drugim prek skupnih virtualnih rezerv plina, sestavljenih iz različnih vrst prožnosti, ki so na voljo v različnih državah članicah, ali s koriščenjem skladišč ali terminalov za UZP na regionalni ravni, da bi po potrebi obvladali ugotovljena tveganja in tako čim dlje zagotavljali oskrbo vseh odjemalcev s plinom;


Predlog uredbeČlen 8 – odstavek 1 – točka j

PE580.796v02-00 56/143 RR\1107573SL.docx

SL


(j) informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in obratov za UZP ter dvosmerni zmogljivosti, zlasti v izrednih razmerah;

(j) informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in obratov za UZP ter dvosmerni zmogljivosti, zlasti v izrednih razmerah, ter izračune in ocene učinka, da bi lahko ugotovili, ali je mogoče na stroškovno učinkovit način z ukrepi na strani povpraševanja zmanjšati potrebo po teh infrastrukturnih naložbah na strani ponudbe;


Predlog uredbeČlen 8 – odstavek 1 – točka k a (novo)


(ka) informacije o priložnostih, ki jih nudijo decentralizirane, trajnostne in cenovno dostopne rešitve in alternativni viri energije za zagotovitev varnosti oskrbe, kot so obnovljivi viri energije, vključno z bioplinom, ter ukrepi za energetsko učinkovitost.




2. V preventivnem načrtu ukrepov, zlasti ukrepih za izpolnjevanje infrastrukturnega standarda iz člena 4, se upošteva desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo, ki ga izdela ENTSO za plin v skladu s členom 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009.

2. V preventivnem načrtu ukrepov, zlasti ukrepih za izpolnjevanje infrastrukturnega standarda iz člena 4, se upošteva desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo, ki ga izdela ENTSO za plin v skladu s členom 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009, poleg tega pa se lahko uporabi tehnično in operativno znanje regionalnega koordinacijskega sistema za plin, ki ga ustanovi ENTSO za plin, in

RR\1107573SL.docx 57/143 PE580.796v02-00

SL

koridorje za oskrbo v izrednih razmerah.




4. Države članice izvedejo oceno učinka vseh preventivnih netržnih ukrepov, ki se sprejmejo po začetku veljavnosti te uredbe, vključno z ukrepi za uskladitev s standardom oskrbe iz člena 5(1) in ukrepi za povišan standard oskrbe iz člena 5(2). Taka ocena učinka zajema vsaj naslednje:

4. Pristojni organi, ali, kjer države članice tako določijo, njihovi nacionalni regulativni organi, izvedejo oceno učinka vseh preventivnih netržnih ukrepov, ki se sprejmejo ali ohranijo po začetku veljavnosti te uredbe, vključno z ukrepi za uskladitev s standardom oskrbe iz člena 5(1) in ukrepi za povišan standard oskrbe iz člena 5(2). Ta ocena učinka zajema vsaj naslednje:


Predlog uredbeČlen 8 – odstavek 4 – točka a


(a) učinek predlaganega ukrepa na razvoj nacionalnega trga plina in konkurenčnost na nacionalni ravni;





(b) učinek predlaganih ukrepov na notranji trg plina;




PE580.796v02-00 58/143 RR\1107573SL.docx

SL


(b) določa vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci električne energije, ob upoštevanju različnega obsega njihove prizadetosti v primeru motenj v oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter, kadar je primerno, z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki stopnji krize, opredeljeni v členu 10(1);

(b) določa vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in po potrebi sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo ter industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci električne energije, ob upoštevanju različnega obsega njihove prizadetosti v primeru motenj v oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter, kadar je primerno, z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki stopnji krize, opredeljeni v členu 10(1);


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka e


(e) po potrebi opredeli ukrepe in dejavnosti za ublažitev morebitnega učinka motenj v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, proizvedeno iz plina;

(e) po potrebi opredeli ukrepe in dejavnosti za ublažitev morebitnega učinka motenj v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, proizvedeno iz plina, zlasti s celostno obravnavo delovanja energetskega sistema v sektorju električne energije in plina, kadar je to potrebno;


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka g


(g) določa kriznega upravitelja ali skupino in njuno vlogo;

(g) določa kriznega upravitelja ali skupino in njuno vlogo, vključno s sodelovanjem z regionalnim koordinacijskim sistemom za plin, ki ga ustanovi ENTSO za plin, pri opravljanju tehničnih in operativnih nalog, ki so v določeni situaciji opredeljene kot ustrezne;

RR\1107573SL.docx 59/143 PE580.796v02-00

SL


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka h


(h) ugotavlja prispevek tržnih ukrepov pri obvladovanju razmer na stopnji pripravljenosti in ublažitvi razmer na stopnji izrednih razmer;

(h) ugotavlja prispevek tržnih ukrepov, vključno s prostovoljnim združevanjem povpraševanja, pri obvladovanju razmer na stopnji pripravljenosti in ublažitvi razmer na stopnji izrednih razmer;


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka i a (novo)


(ia) opiše navodila za omejitev dobave, ki bi veljala v izrednih razmerah;




(ib) opiše možne ukrepe, ki izhajajo iz ocene koridorja za oskrbo v izrednih razmerah iz člena 10a;


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka 1 c (novo)


(ic) opiše mehanizem za izmenjavo informacij v zvezi s oskrbo s plinom v primeru izrednih razmer, ki temelji na oceni koridorja za oskrbo v izrednih razmerah in po potrebi vključuje uporabo obstoječih mehanizmov, kot je sistem regionalnega sodelovanja na področju plina, ki ga je razvil ENTSO za plin.

PE580.796v02-00 60/143 RR\1107573SL.docx

SL


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka k


(k) podrobno določa obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti in stopnji izrednih razmer;

(k) podrobno določa obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva in po potrebi elektroenergetska podjetja na stopnji pripravljenosti in stopnji izrednih razmer;




4a. Z ukrepi v izrednih razmerah se zagotovi oskrba končnih odjemalcev z zemeljskim plinom v skladu s stopnjo nujnosti, zamenljivosti z drugimi oblikami energije in ekonomskim učinkom, pri čemer se zagotavlja oskrba zaščitenih odjemalcev in upoštevajo razmere v zvezi z oskrbo v sektorju električne energije.




4b. Države članice se lahko v izrednih razmerah in iz utemeljenih razlogov odločijo za prednostno oskrbo določenih kritičnih plinskih elektrarn s plinom pred oskrbo določenih kategorij zaščitenih odjemalcev. Ta ukrep temelji na oceni tveganja iz člena 6 in se uporabi le, če bi pomanjkljiva oskrba takšnih kritičnih plinskih elektrarn s plinom zaradi velike škode pri delovanju električnega sistema bistveno poslabšala ali onemogočila oskrbo zaščitenih odjemalcev s preostalim plinom. Te kritične plinske elektrarne

RR\1107573SL.docx 61/143 PE580.796v02-00

SL

opredelijo operaterji prenosnega sistema električne energije v sodelovanju z operaterji prenosnega sistema zemeljskega plina.


Predlog uredbeČlen 10 a (novo)


Člen 10a

Koridorji za oskrbo v izrednih razmerah

ENTSO za plin do 30. aprila 2017 predlaga scenarije motenj v oskrbi in infrastrukturi, o katerih se razpravlja po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin. Predlog vključuje vsaj scenarije motenj, za katere je bila v zadnjem desetletnem načrtu za razvoj omrežja po vsej Uniji izvedena simulacija za vsakega od glavnih uvoznih koridorjev in v vsakem primeru iz člena 5(1).

ENTSO za plin do 1. novembra 2017 po vsej Uniji izvede simulacijo scenarijev motenj v oskrbi in infrastrukturi, kot je določeno po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin. Pristojni organi ENTSO za plin predložijo potrebne podatke za simulacije, kot so vrednosti konične obremenitve, proizvodna zmogljivost in ukrepi na strani povpraševanja.

ENTSO za plin v okviru simulacije po vsej Uniji določi in oceni koridorje za oskrbo v izrednih razmerah, s katerimi se dopolni in olajša regionalni pristop iz Priloge I in po katerih lahko plin teče med regijami, da se prepreči fragmentacija notranjega trga plina. O rezultatih te ocene razpravlja koordinacijska skupina za plin.

Simulacija na ravni Unije in koridorji za oskrbo v izrednih razmerah se posodobijo vsaka štiri leta, razen če okoliščine

PE580.796v02-00 62/143 RR\1107573SL.docx

SL

zahtevajo pogostejše posodobitve.

Če se razglasijo izredne razmere, države na trasi koridorjev za oskrbo v izrednih razmerah zagotovijo državam članicam, ki so razglasile izredne razmere, vse bistvene informacije o oskrbi s plinom, predvsem o razpoložljivi količini plina, možnih načinih in virih za dobavo plina. Države članice ob koridorju zagotovijo, da noben ukrep ne prepreči oskrbe držav članic, ki so razglasile izredne razmere, s plinom.




3. Ob izrednih razmerah na regionalni ravni ali ravni Unije Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov, pri čemer v celoti upošteva ustrezne informacije in rezultate posvetovanja koordinacijske skupine za plin. Komisija zlasti:

3. Ob izrednih razmerah na regionalni ravni ali ravni Unije Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov, pri čemer v celoti upošteva ustrezne informacije in rezultate posvetovanja koordinacijske skupine za plin ter po potrebi vključi regionalni koordinacijski sistem za plin, ki ga ustanovi ENTSO za plin. Komisija zlasti:




6a. Komisija, kadar jo pristojni organ obvesti o zgodnjem opozorilu v državi članici, ali na lastno pobudo uporabi ustrezna orodja zunanje politike za preprečitev poslabšanja razmer glede oskrbe s plinom.



RR\1107573SL.docx 63/143 PE580.796v02-00

SL


1. Kadar država članica razglasi stopnjo krize v skladu s členom 10(1), se vsak povišani standard oskrbe ali dodatna obveznost, uvedena za podjetja plinskega gospodarstva v drugih državah članicah v skladu s členom 5(2), začasno zniža na raven, določeno v členu 5(1).

1. Kadar država članica razglasi izredne razmere v skladu s členom 10(1) in dokaže, da so bili uporabljeni vsi ukrepi iz načrta za izredne razmere v regiji in izpolnjeni vsi tehnični in poslovni pogoji iz načrta za izredne razmere, se vsak povišani standard oskrbe ali dodatna obveznost, uvedena za podjetja plinskega gospodarstva v drugih državah članicah v skladu s členi 5(1a) in 5(2), začasno zniža na raven iz prvega pododstavka člena 5(1).




1a. Država članica, v kateri so razglašene izredne razmere in ki kljub temu, da se izvajajo ukrepi, predvideni v načrtu za izredne razmere, ne more zagotoviti oskrbe s plinom za zaščitene odjemalce, lahko pozove k uporabi solidarnostnih ukrepov.




2. Dokler oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, ki je razglasila izredne razmere, ni zadovoljiva kljub izvajanju ukrepa iz odstavka 1, se oskrba s plinom odjemalcev, ki niso gospodinjstva, osnovne socialne službe in sistemi za daljinsko ogrevanje, v katerikoli drugi državi članici, neposredno povezani z državo članico, ki je razglasila izredne razmere, ne nadaljuje v obsegu, ki je potreben za oskrbo gospodinjstev,

2. Dokler oskrba zaščitenih odjemalcev s plinom v državi članici, ki je pozvala k uporabi solidarnostnih ukrepov, ni zadovoljiva, se oskrba odjemalcev, ki niso zaščiteni odjemalci v katerikoli drugi državi članici, ki je neposredno ali posredno prek tretje države povezana s to državo članico, ne nadaljuje v obsegu, ki je potreben za oskrbo zaščitenih odjemalcev v državi članici, ki je pozvala k uporabi solidarnostnih ukrepov.

PE580.796v02-00 64/143 RR\1107573SL.docx

SL

osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državah članicah, ki so razglasile izredne razmere.




Prvi pododstavek se uporablja za osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje v obsegu, ki je zajet v opredelitvi zaščitenih odjemalcev v zadevni državi članici.

črtano




3. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, tako da se s plinom, s katerim se ne oskrbujejo odjemalci, ki niso gospodinjstva, osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje na njihovem ozemlju v razmerah iz odstavka 2, lahko oskrbujejo države članice v izrednih razmerah, opisanih v istem odstavku, za oskrbo gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in naprav za daljinsko ogrevanje v navedeni državi članici.

3. Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, tako da se s plinom, s katerim se oskrbujejo samo zaščiteni odjemalci na njihovem ozemlju v razmerah iz odstavka 2, lahko oskrbujejo države članice v izrednih razmerah, opisanih v istem odstavku.




4. O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo države članice, ki so med seboj neposredno povezane, ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih

4. O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo države članice, ki so med seboj neposredno povezane, ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih

RR\1107573SL.docx 65/143 PE580.796v02-00

SL

regij. Take ureditve lahko med drugim zajemajo cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in kritje stroškov kompenzacije. Tržni ukrepi, kot so dražbe, so primernejši za izvajanje obveznosti iz odstavka 3. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi.

regij. Take ureditve med drugim zajemajo cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z zagotovljeno dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in kritje stroškov kompenzacije. Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) lahko kot posrednik pomaga pri izračunu stroškov kompenzacije, ki bi morali biti tržni. Solidarnostni mehanizem je mehanizem za uporabo v skrajni sili, ki z ustrezno kompenzacijo čimbolj zmanjša posledice za udeležene strani na trgu. Tržni ukrepi, kot so dražbe, so primernejši za izvajanje obveznosti iz odstavka 3. Cene plina in stroški kompenzacije ter mehanizmi iz tega odstavka ustrezajo tržnim pogojem in se redno pregledajo, tudi v času izrednih razmer. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi. Komisija pripravi smernice za oblikovanje predlog za solidarnostne ukrepe, vključno z vzorci klavzul, in jih objavi do [datum začetka veljavnosti solidarnostnega mehanizma].




5. Odstavek 2 se uporablja od 1. marca 2019.

5. Odstavek 2 se uporablja od 1. oktobra 2018.




6. Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah, lahko Komisija predlaga okvir za takšne ukrepe v svojem

6. Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih, finančnih in poslovnih ureditvah, Komisija pripravi okvir za takšne ukrepe v

PE580.796v02-00 66/143 RR\1107573SL.docx

SL

mnenju in sklepu o načrtih. skladu z odstavkom 4.


Predlog uredbeČlen 13 – naslov


Izmenjava informacij Zbiranje podatkov




(b) informacije o ukrepih, ki jih pristojni organ namerava izvesti in jih je že izvedel za ublažitev izrednih razmer, ter informacije o njihovi učinkovitosti;

(b) informacije o ukrepih, ki jih pristojni organ namerava izvesti in jih je že izvedel za ublažitev izrednih razmer, vključno z ukrepi na strani povpraševanja, ter informacije o njihovi učinkovitosti;




4. V ustrezno utemeljenih okoliščinah, ne glede na razglasitev izrednih razmer, lahko pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva zahteva, da zagotovijo informacije iz odstavka 1 ali dodatne informacije, potrebne za oceno splošnega stanja oskrbe s plinom v državi članici ali drugih državah članicah, vključno s pogodbenimi informacijami. Komisija lahko od pristojnih organov zahteva informacije, ki jih predložijo podjetja plinskega gospodarstva.

4. Ne glede na razglasitev izrednih razmer lahko pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva zahteva, da zagotovijo informacije iz odstavka 1 ali dodatne informacije, potrebne za oceno splošnega stanja oskrbe s plinom v državi članici ali drugih državah članicah, vključno s pogodbenimi informacijami. Komisija lahko od pristojnih organov zahteva informacije, ki jih predložijo podjetja plinskega gospodarstva. Komisija in ustrezni organi ne uvedejo nepotrebnih upravnih obremenitev, zlasti podvajanja obveznosti v zvezi z razkritjem informacij.

RR\1107573SL.docx 67/143 PE580.796v02-00

SL




5. Kadar Komisija meni, da je oskrba s plinom v regiji ali Uniji kot celoti prizadeta ali bi lahko bila prizadeta, lahko od pristojnih organov zahteva, da zberejo in ji predložijo informacije, potrebne za oceno stanja oskrbe s plinom v Uniji. Komisija lahko s svojo oceno seznani koordinacijsko skupino za plin.

5. Kadar Komisija meni, da je oskrba s plinom v regiji ali Uniji kot celoti prizadeta ali bi lahko bila prizadeta, lahko od pristojnih organov zahteva, da zberejo in ji predložijo informacije, potrebne za oceno stanja oskrbe s plinom v Uniji. Komisija s svojo oceno seznani koordinacijsko skupino za plin.


Predlog uredbeČlen 13 – odstavek 6 – točka a – uvodni del


(a) zadevnim pristojnim organom priglasijo naslednje podrobnosti pogodb o oskrbi s plinom, ki trajajo več kot eno leto:

(a) zadevnim pristojnim organom in nacionalnim regulativnim organom priglasijo naslednje podrobnosti pogodb o oskrbi s plinom, ki trajajo več kot eno leto:


Predlog uredbeČlen 13 – odstavek 6 – točka a – točka v a (novo)


(va) ceno;


Predlog uredbeČlen 13 – odstavek 6 – točka a – točka vi


(vi) pogoje za prekinitev oskrbe s plinom;

(vi) pogoje za ponovna pogajanja o oskrbi s plinom in za prekinitev oskrbe s plinom;

PE580.796v02-00 68/143 RR\1107573SL.docx

SL




(b) pristojnim organom in Komisiji priglasijo o pogodbah o oskrbi s plinom, takoj po sklenitvi ali spremembi takih pogodb, ki trajajo dlje od enega leta in so sklenjene ali spremenjene po [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe] ter ki posamezno ali skupaj z drugimi pogodbami z istim dobaviteljem ali njegovimi povezanimi podjetji zagotavljajo več kot 40 % letne porabe zemeljskega plina v zadevni državi članici. Obveznost priglasitve se ne uporablja za spremembe, ki se nanašajo samo na cene plina. Obveznost priglasitve se uporablja tudi za vse trgovinske sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom.

(b) pristojnim organom in Komisiji priglasijo o pogodbah o oskrbi s plinom, takoj po sklenitvi ali spremembi takih pogodb z istim dobaviteljem iz tretje države ali njegovimi povezanimi podjetji, ki trajajo dlje od enega leta in so bile sklenjene ali spremenjene po 20. marcu 2015 in ki posamezno ali skupaj s pogodbami drugih podjetij plinskega gospodarstva na istem trgu z istim dobaviteljem ali njegovimi povezanimi podjetji zagotavljajo več kot 40 % skupnega letnega uvoza iz tretjih držav v zadevno državo članico. Obveznost priglasitve se uporablja tudi za ceno plina. Obveznost priglasitve se uporablja tudi za vse obstoječe in nove trgovinske sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom. Nacionalni regulativni organi v ta namen spremljajo strukturo oskrbe na trgu in zadevna podjetja plinskega gospodarstva obvestijo, ko je presežen prag 40 %.




Pristojni organ podatke iz točke (a) prvega pododstavka priglasi Komisiji vsako leto do konca septembra.

Pristojni organ podatke iz točke (a) tega odstavka priglasi Komisiji vsako leto do konca septembra. Komisija zbira priglašene podatke, tako da v skupine poveže države članice s podobnimi vzorci dobaviteljev iz tretjih držav, da bi oblikovala pogodbena merila, ki jih bodo uporabljala ustrezna podjetja plinskega gospodarstva.

RR\1107573SL.docx 69/143 PE580.796v02-00

SL




6a. Obveznost priglasitve iz odstavka 6 ne velja za pogodbe z dobavitelji iz EGP.




6b. Komisija uporabi zbrane podatke za izračun povprečne cene plina, ki jo plačajo podjetja plinskega gospodarstva v vsaki regiji iz Priloge I in v Uniji kot celoti. Pridobljeni podatki se objavijo vsaki dve leti.




7. V ustrezno utemeljenih okoliščinah, kadar pristojni organ ali Komisija meni, da pogodba o oskrbi s plinom, ki ni zajeta v odstavku 6(b) tega člena, lahko vpliva na zanesljivost oskrbe države članice, regije ali Unije kot celote, lahko pristojni organ države članice, v kateri deluje podjetje plinskega gospodarstva, ki je sklenilo pogodbo, ali Komisija od podjetja plinskega gospodarstva zahteva, da predloži pogodbo za oceno njenega učinka na zanesljivost oskrbe. Zahteva lahko zajema tudi katere koli druge poslovne sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom.

7. V ustrezno utemeljenih okoliščinah, kadar pristojni organ ali Komisija meni, da pogodba o oskrbi s plinom, ki ni zajeta v odstavku 6(b) tega člena, lahko vpliva na zanesljivost oskrbe države članice s plinom, regije ali Unije kot celote, pristojni organ države članice, v kateri deluje podjetje plinskega gospodarstva, ki je sklenilo pogodbo, ali Komisija od podjetja plinskega gospodarstva zahteva, da predloži pogodbo za oceno njenega učinka na zanesljivost oskrbe s plinom. Zahteva lahko zajema tudi katere koli druge poslovne sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom, ali poslovne sporazume za razvoj in delovanje infrastrukture.

PE580.796v02-00 70/143 RR\1107573SL.docx

SL




7a. Pristojni organ do [6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe] določi ukrepe za nalaganje kazni podjetjem plinskega gospodarstva, če ne delujejo v skladu z odstavkom 6 ali 7. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.




8a. Če Komisija meni, da pogoji pogodbe o oskrbi s plinom kršijo določbe te uredbe, lahko preuči možnost nadaljnjega postopka, med drugim na podlagi konkurenčnega prava Unije. Komisija obvesti zadevna podjetja plinskega gospodarstva in ustrezni pristojni organ o neskladnosti pogojev pogodbe o oskrbi s plinom z določbami te uredbe ter zahteva, da se pogoji pogodbe spremenijo. Podjetje plinskega gospodarstva ali ustrezni pristojni organ v treh mesecih od prejema zahteve Komisiji priglasi spremembo ali jo obvesti o razlogih, zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. Komisija v treh mesecih od prejema odgovora podjetja plinskega gospodarstva spremeni, umakne ali potrdi zahtevo. Svojo odločitev Komisija natančno obrazloži. Pristojni organ do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] določi ukrepe za nalaganje kazni podjetjem plinskega gospodarstva, če ne delujejo v skladu z zahtevo. Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter upoštevajo obseg neskladnosti in potencialne koristi

RR\1107573SL.docx 71/143 PE580.796v02-00

SL

zadevnih podjetij plinskega gospodarstva zaradi neskladnosti.




9. Pristojni organi in Komisija ohranijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

9. Pristojni organi in Komisija zagotavljajo strogo zaupnost poslovno občutljivih podatkov, ki se objavijo na podlagi določb tega člena.




1. Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov, ter Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je popolnoma reprezentativna. Komisija predseduje skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.

1. Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Sestavljajo jo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov in nacionalnih regulativnih organov, ter Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je popolnoma reprezentativna. Komisija predseduje skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.




(b) vseh informacijah, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe s plinom na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni

(b) vseh informacijah, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe s plinom na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni

PE580.796v02-00 72/143 RR\1107573SL.docx

SL

Unije; Unije, vključno z informacijami in podatki o izvedenih in načrtovanih politikah in ukrepih na strani povpraševanja;


Predlog uredbeČlen 14 – odstavek 2 – točka g


(g) usklajevanju ukrepov za reševanje izrednih razmer znotraj Unije s tretjimi državami, ki so pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, ter z drugimi tretjimi državami;

(g) usklajevanju ukrepov za reševanje izrednih razmer znotraj Unije z državami, ki so pogodbenice Energetske skupnosti, in z drugimi tretjimi državami;




1. Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5), točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točki (j) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo obveznosti za države članice do pogodbenic Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:

1. Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5), točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točki (j) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo obveznosti za vse države članice do pogodbenic Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:


Predlog uredbeČlen 16 – pododstavek 2


Komisija na podlagi ocene iz člena 7(5), kadar je to primerno, pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe, po potrebi vključno s priporočili za izboljšanje te uredbe.

Komisija na podlagi ocene iz člena 7(5), kadar je to primerno, pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe s plinom na ravni Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, po potrebi vključno z zakonodajnim

RR\1107573SL.docx 73/143 PE580.796v02-00

SL

predlogom za izboljšanje te uredbe.


Predlog uredbeČlen 17 – naslov


Priglasitve Predložitev dokumentov




Ocene tveganja, preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere ter vsi ostali dokumenti se Komisiji priglasijo elektronsko prek platforme CIRCABC (Komunikacijski in informacijski center Evropske komisije za uprave, podjetja in državljane).

Ocene tveganja, preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere ter vsi ostali dokumenti se Komisiji predložijo elektronsko prek platforme CIRCABC (Komunikacijski in informacijski center Evropske komisije za uprave, podjetja in državljane).




Vsa korespondenca v zvezi s priglasitvijo se pošlje elektronsko.

Vsa korespondenca v zvezi z določbami tega člena se pošlje elektronsko.


Predlog uredbePriloga II – točka 3 – pododstavek 2


„Območje izračuna“ pomeni geografsko območje, za katerega se izračuna formula N–1, kot določi pristojni organ.

„Območje izračuna“ pomeni geografsko določeno območje ustreznega trga, za katerega se izračuna formula N–1, kot določi pristojni organ.

PE580.796v02-00 74/143 RR\1107573SL.docx

SL


Predlog uredbePriloga III – točka 1 – uvodni del


1. Za omogočanje ali okrepitev dvosmerne zmogljivosti na povezovalnem plinovodu oziroma za pridobitev ali podaljšanja izvzetja iz navedene obveznosti sistemski operaterji prenosnega omrežja na obeh straneh svojim pristojnim organom (zadevnim pristojnim organom) po posvetovanju z vsemi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij vzdolž celotnega koridorja oskrbe s plinom predložijo:

1. Za omogočanje ali okrepitev dvosmerne zmogljivosti na povezovalnem plinovodu oziroma za pridobitev ali podaljšanja izvzetja iz navedene obveznosti sistemski operaterji prenosnega omrežja na obeh straneh svojim pristojnim organom ali njihovim regulativnim organom, kadar to niso pristojni organi (ki se v tej prilogi imenujejo zadevni pristojni organi) po posvetovanju z vsemi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij vzdolž celotnega koridorja oskrbe s plinom predložijo:


Predlog uredbePriloga IV – točka 1 – točka 1.1 – točka e – uvodni del


(e) opis vloge domače proizvodnje v regiji:

(e) opis vloge domače proizvodnje v regiji, vključno z bioplinom:


Predlog uredbePriloga IV – točka 1 – točka 1.1 – točka f a (novo)


(fa) scenariji povpraševanja po plinu, ki upoštevajo tudi vpliv ukrepov za energetsko učinkovitost na letno končno porabo plina


Predlog uredbePriloga IV – točka 1 – točka 1.2 – točka g a (novo)

RR\1107573SL.docx 75/143 PE580.796v02-00

SL


(ga) scenariji povpraševanja po plinu, ki upoštevajo tudi vpliv ukrepov za energetsko učinkovitost na letno končno porabo plina


Predlog uredbePriloga V – točka 1 – točka 1.1 – točka e – uvodni del


(e) opis vloge domače proizvodnje v regiji:

(e) opis vloge domače proizvodnje v regiji, vključno z bioplinom:


Predlog uredbePriloga V – točka 1 – točka 1.1 – točka f a (novo)


(fa) opis vloge, ki jo imajo ukrepi za energetsko učinkovitost in njihov vpliv na letno končno porabo plina


Predlog uredbePriloga V – točka 1 – točka 1.2 – točka g a (novo)


(ga) opis vloge, ki jo imajo ukrepi za energetsko učinkovitost in njihov vpliv na letno končno porabo plina


Predlog uredbePriloga V – točka 5 – točka b


(b) opišite druge ukrepe, ki so bili sprejeti iz drugih razlogov (ne zaradi

(b) opišite druge ukrepe, ki so bili sprejeti iz razlogov, ki niso navedeni v

PE580.796v02-00 76/143 RR\1107573SL.docx

SL

ocene tveganja), vendar pozitivno vplivajo na zanesljivost oskrbe regije/države članice;

oceni tveganja, vendar pozitivno vplivajo na zanesljivost oskrbe regije/države članice;


Predlog uredbePriloga V – predloga 1 – točka 9 – točka b a (novo)


(ba) Opišite mehanizme, ki se uporabljajo za vključevanje tehničnega in operativnega znanja regionalnega koordinacijskega sistema v okviru ENTSO za plin.


Predlog uredbePriloga V – predloga 2 – točka 6 – točka b a (novo)


(ba) Opišite mehanizme, vzpostavljene za sodelovanje z regionalnim koordinacijskim sistemom v okviru ENTSO za plin.

RR\1107573SL.docx 77/143 PE580.796v02-00

SL

OBRAZLOŽITEV

I. Uvod

Z začetkom veljavnosti Uredbe št. 994/2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES je EU naredila prvi korak na poti k okrepljenemu sodelovanju med podjetji plinskega gospodarstva, državami članicami in Evropsko komisijo pri odzivanju na nadnacionalni izziv zanesljivosti oskrbe s plinom.

Uredba iz leta 2010 temelji na priznanju, da je energetska varnost skupna pristojnost in odgovornost nacionalnih organov in EU, kot je navedeno v členu 194 Pogodbe o Evropski uniji. Ta člen določa skupno energetsko politiko, ki temelji na načelu solidarnosti in katere cilj je med drugim zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo.

Uredba iz leta 2010 je v skladu z dolgoletnimi prizadevanji Parlamenta za dopolnitev regulativnega okvira in dokončanje potrebne infrastrukture notranjega energetskega trga z določbami, ki bi v duhu solidarnosti olajšale delovanje skupnih mehanizmov preprečevanja zunanjih motenj v oskrbi in odzivanja nanje. To je bilo še toliko bolj pomembno glede na vedno večjo odvisnost EU od uvoza plina ter pogoste motnje v oskrbi s plinom iz Rusije, ki so močno prizadele oskrbo več držav članic EU.

Plinski krizi leta 2006 in 2009 ter tista, ki je sledila leta 2014, so povzročile negotovost glede oskrbe s plinom. Zaradi tega je energetska varnost postala eno od osrednjih področij politike EU in je med ključnimi cilji strategije za energetsko unijo, ki jo je Evropska komisija sprejela 25. februarja 2015.

Uredba iz leta 2010 se je izkazala kot ključna za izboljšanje energetske varnosti v Evropi. Poročevalec obenem priznava, da se je – glede na ugotovitve stresnih testov, opravljenih po sledečih si krizah v oskrbi, poročilo o izvajanju uredbe iz leta 2010 ter javno posvetovanje, ki ga je leta 2015 izvedla Komisija – pristop na državni ravni izkazal za nezadostnega pri odpravljanju regionalnih razlik in reševanju vprašanj glede čezmejne oskrbe s plinom, saj so za to potrebni okrepljeni mehanizmi solidarnosti za odzivanje na motnje v oskrbi. Poročevalec meni, da nadaljnje odpravljanje ovir med državami članicami, zniževanje stroškov preprečevanja in čim bolj učinkovito blaženje zahteva več sodelovanja, usklajevanja in preglednosti, zlasti glede na potekajoče povezovanje trgov EU s plinom in pristop k oskrbi s plinom in povratnim tokovom v Evropi, ki temelji na koridorjih.

Poročevalec pozdravlja pobudo Komisije za spremembo uredbe iz leta 2010. To je eden ključnih zakonodajnih ukrepov v okviru energetske unije, h kateremu je pozval tudi Parlament v svoji resoluciji z naslovom Evropski energetski uniji naproti z dne 15. decembra 2015. Poročevalec pozdravlja splošni pristop za okrepitev obstoječih mehanizmov, da bi dodatno povečali energetsko varnost EU.

PE580.796v02-00 78/143 RR\1107573SL.docx

SL

II. Glavne točke, ki jih obravnava poročevalec

II.1. Regionalni pristop s koridorji za oskrbo v izrednih razmerah

Poročevalec meni, da nadnacionalni značaj oskrbe s plinom – 90 % plina, ki teče skozi Evropo, namreč prečka vsaj eno državno mejo – ter s tem povezano tveganje mednarodnega prelivanja, ki lahko nastane zaradi motnje v oskrbi, zahtevata obsežno sodelovanje z okrepljeno usklajevalno vlogo Komisije, kar je predlagano v številnih političnih pobudah v zadnjem desetletju in kar je Parlament večkrat podprl. Med temi pobudami sta tudi tista za evropsko energetsko skupnost, ki jo je poročevalec predlagal skupaj z nekdanjim predsednikom Komisije Jacquesom Delorsom, in nazadnje strategija za energetsko unijo.

Poročevalec odločno podpira pristop, ki bi bil zasnovan na ravni Unije, po možnosti pa tudi vseevropski pristop, hkrati pa upošteva ugotovitve iz ocene učinka nove uredbe. Komisija je primerjala štiri možne scenarije, in sicer osnovnega (brez nadaljnjih ukrepov na ravni EU), rešitev brez dodatne zakonodaje (okrepljeno izvajanje in nezavezujoči ukrepi), zakonodajne rešitve, ki bi zagotovile boljše usklajevanje na dveh možnih stopnjah, in končno popolna harmonizacija na ravni EU. Analiza scenarijev je pokazala, da je najboljša možnost okrepljeno usklajevanje z nekaterimi načeli in standardi, ki bi bili določeni na ravni EU.Poročevalec meni, da regionalni pristop k ocenjevanju tveganja ter razvoj načrtov za preprečevanje in blaženje omogočata, da bi na učinkovit in uspešen način dosegli občutno večjo energetsko varnost. Prav tako odločno podpira harmonizacijo predlog in mehanizem medsebojnega pregleda, saj bi tako zagotovili, da bi rešitve, dogovorjene v posameznih regijah, prispevale k učinkovitemu in usklajenemu okviru za energetsko varnost na ravni Unije.

Hkrati pa bi bilo treba pri preprečevanju ali blaženju izrednih razmerah regije glede oskrbe s plinom obravnavati kot samozadostne. Nestabilna oskrba s plinom v eni državi ali regiji vzdolž oskrbovalnih koridorjev vpliva na vso EU. Države članice v vsakem primeru ne bi smele sodelovati le znotraj regij, koristno pa bi bilo, da bi v predlog vključili močnejšo evropsko perspektivo, ki bi omogočala uporabo vse razpoložljive oskrbe in orodij na razširjenem notranjem trgu EU s plinom. To bi lahko uresničili z izvedbo poglobljene analize na ravni EU o ustreznih koridorjih za oskrbo v izrednih razmerah, ki bi temeljila na virih oskrbe s plinom, ki so skupni skupini držav članic.

Poročevalec meni, da lahko za namene energetske varnosti države članice ali skupine držav članic koridorji za oskrbo v izrednih razmerah zagotavljajo bistvene informacije in morebitne ukrepe za pomoč državam članicam pri pripravi ocen tveganja ter regionalnih preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere, in sicer z informacijami o razpoložljivih količinah, možnih načinih in virih za dobavo plina državam članicam, ki ga potrebujejo. Koridorji za oskrbo v izrednih razmerah bi morali temeljiti na obstoječih mehanizmih usklajevanja in dopolnjevati regionalni pristop, s čimer bi preprečili razdrobljenost in znatno okrepili evropsko perspektivo ter povečali učinkovitosti preprečevanja izrednih razmer in odzivanja nanje. Poročevalec je tudi prepričan, da bi z obvezno oceno oskrbe s plinom, ki bi presegla raven regij, zagotovili, da bi bile Unija in države članice bolje pripravljene na morebitne krize in da bi se lahko hitreje odzvale nanje.

RR\1107573SL.docx 79/143 PE580.796v02-00

SL

II.2. Solidarnostni mehanizem

Poročevalec pozdravlja uvedbo solidarnostne klavzule kot pravno zavezujočega načela za izhod v sili. Poudariti želi, da je ne bi smeli razumeti kot nadomestilo za tržno usmerjene preventivne ukrepe, ki so na voljo na notranjem trgu EU s plinom, in prav tako klavzula ne bi smela nadomestiti prizadevanj države za izboljšanje svoje odpornosti na motnje v oskrbi z diverzifikacijo dobaviteljev, poti oskrbe in virov energije ter z večjo energetsko učinkovitostjo.

II.3. Izmenjava informacij

Poročevalec odločno podpira stališče, da so za zanesljivo oskrbo z energijo potrebni enaki konkurenčni pogoji pri trgovanju z energijo za podjetja po vsej Uniji, tudi za energetska podjetja, ki jih je treba vzpostaviti s preglednimi pravili prostega trga, ki bodo zavezovala vsa podjetja in deležnike vzdolž verige dobave, prenosa in distribucije. Priznava, da je za oceno tveganja ter za preprečevanje in blaženje kriz zelo pomembna prava izmenjava informacij. Zato poročevalec podpira predlog Komisije, v skladu s katerim bo treba nekatere pomembne pogodbe ob njihovi sklenitvi ali spremembi avtomatsko priglasiti pristojnim nacionalnim organom in Komisiji. Podpira tudi, da bosta lahko pristojni organ in Komisija v ustrezno utemeljenih primerih od podjetij plinskega gospodarstva zahtevala, da predložijo pogodbo za oceno njenega učinka na zanesljivost oskrbe.

II.4. Zaščiteni odjemalci

Poročevalec uvaja harmonizacijo opredelitve zaščitenih odjemalcev na ravni Unije. To bo pomagalo odpraviti razlike med državami članicami, ki lahko vplivajo na standard oskrbe, zlasti kadar je ta dosežen z netržnimi ukrepi, ki negativno vplivajo na notranji trg in zanesljivost oskrbe sosednjih držav članic, saj zmanjšujejo likvidnost trgov s plinom, zlasti v primerih neugodnega razmerja med ponudbo in povpraševanjem. Poročevalec tudi predlaga, naj se državam članicam dovoli, da dajo prednost določenim plinskim elektrarnam, ki so bistvene za celovitost omrežja. Tem elektrarnam je treba pod strogimi pogoji dati prednost pred zaščitenimi odjemalci, da bi preprečili izpad električne energije, zaradi katerega bi vsi zaščiteni odjemalci ostali brez električne energije, po možnosti pa tudi plina (če plinske naprave za delovanje potrebujejo električno energijo).

II.5. Vključevanje Energetske skupnosti

Poročevalec v celoti podpira stališče, da je treba oblikovati skupen zakonodajni okvir na energetskem področju, zlasti v zvezi z zanesljivostjo oskrbe med državami članicami EU in pogodbenicami Energetske skupnosti. Zato pozdravlja pristop Komisije, ki razširja nekatere določbe uredbe (čezmejna usklajenost ocen tveganj, preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere), tako da bodo zajemale Energetsko skupnost, ko njene pogodbenice izpolnijo ustrezne pravne obveznosti.

II.6. Skupna nabava

Poročevalec se je večkrat zavzel za skupno nabavo, saj bi to okrepilo pogajalski položaj podjetij, držav ali regij do zunanjih dobaviteljev, s čimer bi se znižale cene energije za

PE580.796v02-00 80/143 RR\1107573SL.docx

SL

potrošnike in povečala zanesljivost tržne in solidarnostne oskrbe. Tudi Parlament je v resoluciji z naslovom Evropski energetski uniji naproti pozval k oceni ustreznosti in možne strukture prostovoljnega mehanizma skupne nabave plina. Poročevalec je še vedno prepričan, da bi bilo treba v zakonodajo EU vključiti prostovoljno skupno nabavo, za katero v EU že obstajajo prve pobude od spodaj navzgor.

***

Pri tem ne gre samo za zanesljivost oskrbe z določenim virom energije, pač pa tudi za splošno varnost, gospodarsko konkurenčnost, rast in odpiranje delovnih mest za naše državljane v EU. Poleg tega je to pomembno za našo ambiciozno podnebno politiko ter odnose s sosednimi državami. Pri pogajanjih o novi uredbi moramo upoštevati vse zgoraj navedene vidike. Uredba bi lahko dala zagon za varno in trajnostno rast ter postala skupna evropska zgodba o uspehu, na kateri bi gradili še desetletja.

RR\1107573SL.docx 81/143 PE580.796v02-00

SL

14.9.2016

MNENJE ODBORA ZA ZUNANJE ZADEVE

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010(COM(2016)0052 – C8-0035/2016 – 2016/0030(COD))

Pripravljavec mnenja: Jacek Saryusz-Wolski

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je Evropskemu parlamentu in Svetu poslala predlog za zagotovitev zanesljive

oskrbe s plinom. Predlagana uredba je dobrodošla; osredotoča se na regionalno sodelovanje in

varnostne mehanizme, kar je skladno s potrebo po večjem sodelovanju na ravni EU, da bi

preprečili motnje v oskrbi s plinom.

Okrepiti je treba regionalno sodelovanje glede pretoka informacij o motnjah v oskrbi s plinom

ter izvzetij za zaščitene odjemalce. Izvzetja bi bilo treba določiti na regionalni ravni, da se

izboljšata vsebina in preglednost preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere.

Če pa bi države članice pri regionalnem sodelovanju zaradi pomanjkanja soglasja naletele na

težave, bi morala Komisija imeti možnost, da uvede tehnični in pravni okvir za solidarnostno

klavzulo, potrebne načrte za oceno tveganja ali mehanizme sodelovanja.

Strateški cilj, da se zagotovi raznovrstnost dobavnih poti in virov, bi bilo treba skladno s

predlogi Evropskega sveta po potrebi povečati s prostovoljnim združevanjem povpraševanja.

Če bi se zainteresirane strani odločile za sodelovanje v tem mehanizmu, bi se lahko na manj

konkurenčnih trgih zmanjšal monopolni vpliv.

Dobrodošlo bi bilo sistematično vključiti države Energetske skupnosti, če bodo izpolnjevale

zahteve iz člena 15. Vseeno mora EU okrepiti svoje sodelovanje s tretjimi državami zunaj

tega okvira in razviti orodja za zunanje ukrepanje v izrednih razmerah. Da je to pomembno, je

postalo jasno že med sodelovanjem Komisije v pogajanjih med Ukrajino in Rusijo o

PE580.796v02-00 82/143 RR\1107573SL.docx

SL

„zimskem svežnju“.

Mehanizem za izmenjavo informacij bi moral zagotoviti enake konkurenčne pogoje za vsa

naročila nad določeno absolutno velikostjo, ki so pomembna za delovanje vsega notranjega

energetskega trga, ne samo v eni državi. Ni ne logično ne upravičeno, da se velikost naročil

povezuje s trgi s plinom v posameznih državah, hkrati pa se vzpostavlja enotni energetski trg

za vso EU. Relativni prag porabe posamezne države bi moral imeti kvečjemu podporno

vlogo, zato da bi zagotovo vključili pogodbe nekaterih nekonkurenčnih manjših trgov in

energetskih otokov. Pogodb, predloženih po členu 13, ne bi bilo treba zgolj analizirati,

marveč bo morda morala Komisija tudi ustrezno ukrepati in zagotoviti skladnost s predlogom

uredbe.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da upošteva naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1




(1) Zemeljski plin (plin) ostaja bistven element oskrbe z energijo v Uniji. Velik delež se v Unijo uvaža iz tretjih držav, zato so nekatere države članice večinoma ali popolnoma odvisne od plina, ki ga veliki meri zagotavljajo monopoli tretjih držav.

Predlog spremembe 2



(2) Huda motnja v oskrbi s plinom lahko vpliva na vse države članice, Unijo v

(2) Huda motnja v oskrbi s plinom, pa čeprav v eni sami državi članici, lahko

RR\1107573SL.docx 83/143 PE580.796v02-00

SL

celoti in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, podpisane 25. oktobra 2005 v Atenah. Prav tako lahko resno škoduje gospodarstvu Unije in ima lahko hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

vpliva na vse države članice, vso Unijo in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, podpisane 25. oktobra 2005 v Atenah. Prav tako lahko resno škoduje gospodarstvu Unije in ima lahko hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

Predlog spremembe 3



(3) Cilj te uredbe je zagotoviti, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti zaščitenih odjemalcev v primeru težkih podnebnih razmer ali motenj v oskrbi s plinom. Te cilje bi bilo treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi in brez izkrivljanja energetskih trgov.

(3) Namen te uredbe je zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti za zaščitene odjemalce v primeru težkih podnebnih razmer ali motenj v oskrbi s plinom. Te cilje bi bilo treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi, s sorazmernimi in nediskriminatornimi mehanizmi, in sicer in brez izkrivljanja energetskih trgov.

Predlog spremembe 4



(3a) Izvajanje te uredbe bo potekalo v težkih časih, saj na svetovne energetske trge negativno vplivajo ruski vdor v Ukrajino in priključitev Krima leta 2014, stopnjevanje napetosti ob Črnem in Kaspijskem morju, nadzor Islamske države nad zalogami nafte in plina na zasedenih ozemljih ter napetosti med Savdsko Arabijo in Iranom.

Predlog spremembe 5


PE580.796v02-00 84/143 RR\1107573SL.docx

SL


(4) Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je že imela močan pozitiven vpliv na položaj Unije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, tako v smislu pripravljenosti kot v smislu ublažitve. Države članice so bolje pripravljene na soočanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, ker morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. Vendar pa je poročilo o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 izpostavilo področja, na katerih bi izboljšave navedene uredbe nadalje okrepile zanesljivost oskrbe v Uniji.

(4) Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je močno pozitivno vplivala na položaj Unije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, tako v smislu pripravljenosti kot v smislu blažitve. Nekatere države članice so bolje pripravljene na spoprijemanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, saj morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. Vendar pa so v poročilu o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 izpostavljena področja, na katerih bi z izboljšavami navedene uredbe še okrepili zanesljivost oskrbe v Uniji.

Predlog spremembe 6



(5) V Sporočilu Komisije o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 201413 so bile preučene posledice delnih ali popolnih motenj oskrbe s plinom iz Rusije in bilo je ugotovljeno, da izključno nacionalni pristopi v primeru resnih motenj niso posebno učinkoviti zaradi svojega obsega, ki je že po definiciji omejen. Ta stresni test je pokazal, kako bi lahko bolj sodelovalni pristop med državami članicami bistveno zmanjšal učinek zelo resnih motenj v najbolj ranljivih državah članicah.

(5) V sporočilu Komisije o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 201413 so bile preučene posledice delnih ali popolnih motenj oskrbe s plinom iz Rusije in bilo je ugotovljeno, da izključno nacionalni pristopi v primeru resnih motenj niso posebno učinkoviti zaradi svojega obsega, ki je že po definiciji omejen, in zaradi neustreznega usklajevanja, zlasti na regionalni ravni. Ta stresni test je pokazal, kako bi lahko bolj sodelovalen pristop med državami članicami bistveno zmanjšal učinek zelo resnih motenj v najbolj ranljivih državah članicah.

__________________ __________________13 COM(2014) 654 . 13 COM(2014)0654 .

RR\1107573SL.docx 85/143 PE580.796v02-00

SL

Predlog spremembe 7



(5a) Da bi zaščitili oskrbo Evropske unije z energijo, je treba zagotoviti raznovrstnost virov energije in zgraditi nove energetske povezave med državami članicami. Obenem pa bi bilo nujno treba okrepiti sodelovanje Evropske unije s sosednjimi državami in strateškimi partnerji ter med evropskimi institucijami.

Predlog spremembe 8




(6) V sporočilu Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“14 iz februarja 2015 je poudarjeno, da energetska unija temelji na solidarnosti in zaupanju, ki sta nujna elementa energetske varnosti. Ta uredba bi morala spodbuditi solidarnost in zaupanje med državami članicami ter uvesti ukrepe, potrebne za doseganje teh ciljev, s čimer bi utrla pot izvajanju energetske unije. Unija bi morala zato podpirati samo tiste projekte za zagotavljanje raznovrstnosti, ki so popolnoma skladni s pravom in načeli Unije ter njenimi dolgoročnimi političnimi cilji in prednostnimi nalogami.


14 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki, COM(2015) 80 final.

PE580.796v02-00 86/143 RR\1107573SL.docx

SL

Predlog spremembe 9



(6a) Za oblikovanje stabilnega in prožnega notranjega energetskega trga bi bilo treba zagotoviti večjo interakcijo med elektroenergetskimi in plinskimi sistemi, da bi lahko v primeru motenj v oskrbi s plinom namesto njega uporabljali električno energijo ali druge alternativne vire energije.





(7) Nemoteno delujoč notranji trg plina je najboljše zagotovilo za zanesljivo oskrbo z energijo po vsej Uniji in manjšo izpostavljenost posameznih držav članic škodljivim učinkom motenj v oskrbi. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja tveganje, da bi ukrepi, ki bi jih pripravila enostransko, ogrozili pravilno delovanje notranjega trga plina in škodovali oskrbi odjemalcev s plinom v drugih državah članicah. Za delovanje notranjega trga plina v primeru nezadostne oskrbe je treba na ravni Unije zagotoviti solidarnost in usklajenost kot odgovor na krizo v oskrbi, tako s preventivnimi ukrepi kot z odzivom na dejanske motnje v oskrbi.



RR\1107573SL.docx 87/143 PE580.796v02-00

SL



(9) V duhu spoštovanja načel tržnega gospodarstva bi morali biti vodilni načeli te uredbe solidarnost in regionalno sodelovanje, ki bi zajemalo javne organe in podjetja plinskega gospodarstva, zato da bi ugotovili tveganja v vsaki regiji in optimizirali koristi usklajenih ukrepov za ublažitev teh tveganj in izvajali stroškovno najučinkovitejše ukrepe za odjemalce Unije. Solidarnost bi se morala izoblikovati na treh ravneh: regionalni, medregionalni in na ravni Unije.





(10) Nekateri odjemalci, vključno z gospodinjstvi in odjemalci, ki so osnovne socialne službe, so še posebej ranljivi in morda potrebujejo socialno zaščito. Opredelitev zaščitenih odjemalcev ne bi smela biti v nasprotju z mehanizmi solidarnosti in bi morala biti harmonizirana na ravni Unije.




(17) Regionalni pristop k ocenjevanju tveganj ter opredeljevanju in sprejemanju preventivnih in blažilnih ukrepov omogoča uskladitev prizadevanj, kar prinaša precejšnje koristi v smislu učinkovitosti ukrepov in optimizacije virov. To velja zlasti za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju stalne oskrbe zaščitenim odjemalcem v zelo zahtevnih pogojih, in za ukrepe za ublažitev učinka izrednih

(17) Regionalni pristop k ocenjevanju tveganj ter opredeljevanju in sprejemanju preventivnih in blažilnih ukrepov omogoča uskladitev prizadevanj, kar prinaša precejšnje koristi v smislu učinkovitosti ukrepov in optimizacije virov. To velja zlasti za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju stalne oskrbe zaščitenim odjemalcem v zelo zahtevnih okoliščinah, in za ukrepe za ublažitev učinka izrednih

PE580.796v02-00 88/143 RR\1107573SL.docx

SL

razmer. Ocena povezanih tveganj na regionalni ravni, ki je celovitejša in natančnejša, bo zagotovila, da so države članice bolje pripravljene na morebitne krize. Poleg tega usklajen in vnaprej dogovorjen pristop k zanesljivosti oskrbe v izrednih razmerah zagotavlja dosleden odziv in zmanjšuje tveganje negativnih učinkov prelivanja, ki bi jih izključno nacionalni ukrepi lahko imeli v sosednjih državah članicah.

razmer. Ocena povezanih tveganj na regionalni ravni, ki je celovitejša in natančnejša, bo zagotovila, da so države članice bolje pripravljene na morebitne krize. Poleg tega usklajen in vnaprej dogovorjen pristop k zanesljivosti oskrbe v izrednih razmerah zagotavlja dosleden odziv in zmanjšuje tveganje negativnih učinkov prelivanja, ki bi jih izključno nacionalni ukrepi lahko imeli v sosednjih državah članicah. Uporaba regionalnega pristopa pa ne sme negativno vplivati na odgovornost držav članic za lastne nacionalne standarde zanesljivosti oskrbe.




(19) Za namene te uredbe bi bilo treba pri opredeljevanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami, razvoj in zrelost trga, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.

(19) Za namene te uredbe bi bilo treba pri oblikovanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane koridorje, medsebojne povezave in zmogljivost medsebojnega povezovanja med državami članicami, razvoj in zrelost trga, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.




(21) Kadar je treba pripraviti celovito oceno tveganja na regionalni ravni, bi morali pristojni organi oceniti naravna, tehnološka, poslovna, finančna, socialna, politična in tržna tveganja ter vsa druga relevantna tveganja, vključno, kadar je ustrezno, z motnjami v oskrbi s strani posameznega največjega dobavitelja. Vsa

(21) Kadar je treba pripraviti celovito oceno tveganja na regionalni ravni, bi morali pristojni organi oceniti naravna, tehnološka, infrastrukturna, poslovna, finančna, socialna, geostrateška, politična in tržna tveganja ter vsa druga relevantna tveganja, po potrebi vključno z motnjami v oskrbi s strani posameznega največjega

RR\1107573SL.docx 89/143 PE580.796v02-00

SL

tveganja bi bilo treba obravnavati z učinkovitimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi ukrepi, ki se pripravijo v okviru preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Rezultati ocen tveganja bi prav tako morali prispevati k ocenam vseh nevarnosti, predvidenih v členu 6 Sklepa 1313/2013/EU18.

dobavitelja. Vsa tveganja bi bilo treba obravnavati z učinkovitimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi ukrepi, ki se pripravijo v okviru preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Rezultati ocen tveganja bi morali prispevati tudi k ocenam vseh nevarnosti, predvidenih v členu 6 Sklepa 1313/2013/EU18.

__________________ __________________18 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).

18 Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).




(23) Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, morajo pristojni organi določene regije po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Prav tako bi morali jasno opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Nacionalni ukrepi, ki naj bi se pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Morali bi biti zasnovani tako, da bi pri obravnavi nacionalnih tveganj v celoti izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečevanje nastopa ali stopnjevanja izrednih razmer in ublažitev njihovih posledic. Načrti bi morali upoštevati zanesljivost elektroenergetskih

(23) Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, morajo pristojni organi regije po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Poiskati in vzpostaviti je treba alternativne poti in dobavitelje energije, zlasti za tiste države članice, ki so odvisne od enega samega dobavitelja. Jasno bi morali opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Pri nacionalnih ukrepih, ki naj bi jih pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Zasnovani bi morali biti tako, da bi pri reševanju nacionalnih tveganj dodobra izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečiti

PE580.796v02-00 90/143 RR\1107573SL.docx

SL

sistemov in biti skladni z načrti energetske unije za strateško načrtovanje in poročanje.

nastop ali stopnjevanje izrednih razmer in ublažiti njihove posledice. Pri načrtih bi bilo treba upoštevati zanesljivost elektroenergetskih sistemov in bi morali biti skladni z načrti energetske unije za strateško načrtovanje in poročanje.




(36) Kot je pokazal stresni test iz oktobra 2014, je potrebna solidarnost, da se zagotovi zanesljivosti oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Če so v kateri koli državi članici razglašene izredne razmere, bi bilo treba uporabiti dvostopenjski pristop za okrepitev solidarnosti. Prvič, vse države članice, ki so uvedle višji standard oskrbe, bi ga morale zmanjšati na privzete vrednosti za zagotovitev večje likvidnosti trga plina. Drugič, če se s prvim korakom ne zagotovi potrebne oskrbe, bi bilo treba sprožiti nadaljnje ukrepe v sosednjih državah članicah, tudi če v njih ni izrednih razmer, da se zagotovi oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov določiti in opisati v svojih načrtih za izredne razmere ter zagotoviti pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva.

(36) Kot je pokazal stresni test iz oktobra 2014, je potrebna solidarnost, da se zagotovi zanesljivosti oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Če so v kateri koli državi članici razglašene izredne razmere, bi bilo treba uporabiti dvostopenjski pristop za okrepitev solidarnosti. Prvič, vse države članice, ki so uvedle višji standard oskrbe, bi ga morale za zagotovitev večje likvidnosti trga plina znižati na privzete vrednosti. Drugič, če se s prvim korakom ne zagotovi potrebna oskrba, bi bilo treba sprožiti nadaljnje ukrepe v sosednjih državah članicah, tudi če tam ni izrednih razmer, zato da se zagotovi oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov določiti in opisati v svojih načrtih za izredne razmere ter zagotoviti pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva. Komisija bi morala tudi zagotoviti, da prevladujoči dobavitelji plina v regiji ne bi zlorabljali svojega položaja in kršili konkurenčnega prava Unije, zlasti z nepoštenimi cenami, ki se zaračunajo v državah članicah.



RR\1107573SL.docx 91/143 PE580.796v02-00

SL



(41) Eden od ciljev Unije je okrepiti energetsko skupnost in zagotoviti učinkovito izvajanje energetskega pravnega reda Unije in reform energetskega trga ter spodbuditi naložbe vseh držav članic Energetske skupnosti v energetski sektor, da bi tesneje povezali energetske trge Unije in Energetske skupnosti. To zajema tudi uvedbo skupnega kriznega upravljanja s predlogom preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere na regionalni ravni, vključno s pogodbenicami Energetske skupnosti. Poleg tega Komisija v sporočilu o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 2014 navaja, da morajo vse države članice Energetske skupnosti v celoti uporabljati pravila in sporazume notranjega energetskega trga v zvezi s pretokom energije med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti. V zvezi s tem bi bilo treba za učinkovito krizno upravljanje na mejah med državami članicami Unije in pogodbenicami po sprejetju skupnega akta določiti potrebne ureditve, tako da bo mogoče posebno sodelovanje s katero koli posamezno pogodbenico Energetske skupnosti, ko bodo ustrezno sprejete zahtevane vzajemne določbe.




(42) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe v zvezi s tretjimi državami, najti ureditve za obvladovanje kriznih razmer z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami ter zagotoviti stabilen pretok plina v Unijo. Komisija bi morala imeti

(42) Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe v zvezi s tretjimi državami, najti ureditve za obvladovanje kriznih razmer z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami ter zagotoviti stabilen pretok plina v Unijo. To je mogoče doseči z

PE580.796v02-00 92/143 RR\1107573SL.docx

SL

možnost, da po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami vzpostavi projektno skupino za spremljanje pretoka plina v Unijo v kriznih situacijah in da, kadar krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovalca in spodbujevalca.

doslednim usklajevanjem energetske in zunanje politike. Komisija bi morala imeti možnost, da po posvetovanju z udeleženimi tretjimi državami vzpostavi projektno skupino za spremljanje pretoka plina v Unijo, zlasti v kriznih razmerah, in da, kadar krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovalca in spodbujevalca. Komisija bi morala še naprej dejavno sodelovati pri obnovitvi tristranskih pogovorov med Komisijo, Gazpromom in Ukrajino o dobavi ruskega plina Ukrajini, zato da se dobava plina iz Rusije v Ukrajino v konfliktu med tema državama ne bi več uporabljala kot orožje ter da bo Ukrajina ostala zanesljiva partnerica na področju plina in zanesljiva tranzitna država.




(44) Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, in sicer zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom v Uniji. Glede na obseg ali učinke ukrepa se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(44) Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, namreč zagotoviti zanesljive oskrbe s plinom v Uniji. Nacionalne ocene tveganja in strategije ne zadostujejo. Glede na obseg ali učinke ukrepa se lahko ta cilj bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.




(45) Za hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z

(45) Za hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z

RR\1107573SL.docx 93/143 PE580.796v02-00

SL

zanesljivostjo oskrbe s plinom bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s spremembo regij, predlog za oceno tveganja in načrtov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti, da so ustrezni dokumenti hkrati pravočasno in ustrezno poslani Evropskemu parlamentu in Svetu.

zanesljivostjo oskrbe s plinom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo predlog za oceno tveganja in načrtov. Zlasti pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti, da so ustrezni dokumenti hkrati, pravočasno in ustrezno poslani Evropskemu parlamentu in Svetu.




Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom z omogočanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom (plin), z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in z določitvijo jasne opredelitve in porazdelitve odgovornosti med podjetja plinskega gospodarstva, države članice in Unijo tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi. Ta uredba v duhu solidarnosti določa tudi pregledne mehanizme za uskladitev načrtovanja za izredne razmere in odziv nanje na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni Unije.

Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom z omogočanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom (plin), z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in z določitvijo jasne opredelitve in porazdelitve odgovornosti med podjetja plinskega gospodarstva, države članice in Unijo tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi. Ta uredba v duhu solidarnosti določa tudi pregledne mehanizme za uskladitev načrtovanja za izredne razmere in odziv nanje na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni Unije, da se okrepita energetska unija in varnost.




(1) „zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, priključenega

(1) „zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, priključenega

PE580.796v02-00 94/143 RR\1107573SL.docx

SL

na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega, kadar tako odloči zadevna država članica, pa lahko pomeni eno ali več od naslednjega:

na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega pa lahko, če tako odločijo pristojni organi posameznih regij, pomeni eno ali več od naslednjega:


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 1 – točka a



(a) malo ali srednje podjetje, če je priključeno na distribucijsko omrežje za plin, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za to, ali osnovno socialno službo, če je priključena na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin, ter če taka podjetja ali službe skupaj ne predstavljajo več kot 20 % skupne letne končne porabe plina v tej državi članici;




1a. Z zanesljivostjo oskrbe s plinom se zagotovijo tudi dostopne cene energije za državljane v Uniji za boj proti energetski revščini.




3. Vsaka država članica Komisiji nemudoma priglasi ime pristojnega organa in morebitne spremembe tega imena. Vsaka država članica javno objavi ime pristojnega organa.

3. Vsaka država članica Komisiji nemudoma priglasi ime pristojnega organa in morebitne spremembe glede tega. Vsaka država članica ime pristojnega organa javno objavi.

RR\1107573SL.docx 95/143 PE580.796v02-00

SL




Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I na podlagi meril iz prvega pododstavka tega odstavka, če okoliščine upravičujejo potrebo po spremembi regije.

črtano




1. Vsaka država članica ali, kadar država članica tako določi, pristojni organ zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov, tako da je v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi tehnična zmogljivost preostale infrastrukture, določena v skladu s formulo N–1 iz točke 2 Priloge II, brez poseganja v odstavek 2 tega člena, dovolj za zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih. To ne posega v odgovornost sistemskih operaterjev, da izvedejo ustrezne naložbe, ter obveznosti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, kot so določene v Direktivi 2009/73/ES in Uredbi (ES) št. 715/2009.

1. Vsaka država članica ali pristojni organ poskrbi za sprejetje potrebnih ukrepov, tako da je v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi tehnična zmogljivost preostale infrastrukture, določena v skladu s formulo N–1 iz točke 2 Priloge II, brez poseganja v odstavek 2 tega člena, dovolj za zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih. To ne posega v odgovornost sistemskih operaterjev, da izvedejo ustrezne naložbe, ter obveznosti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, kot so določene v Direktivi 2009/73/ES in Uredbi (ES) št. 715/2009.




6. Če trg ne zahteva naložb, ki bi 6. Če trg ne zahteva naložb, ki bi

PE580.796v02-00 96/143 RR\1107573SL.docx

SL

omogočile ali izboljšale stalno dvosmerno zmogljivost, in kadar bi zaradi navedene naložbe nastali stroški v več kot eni državi članici oziroma v eni državi članici v korist druge države članice, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov pred sprejetjem odločitve o naložbi. Pri porazdelitvi stroškov se zlasti upošteva, v kolikšni meri bo naložba v infrastrukturo povečala zanesljivost oskrbe v zadevnih državah članicah, ter že opravljene naložbe v zadevno infrastrukturo.

omogočile ali izboljšale stalno dvosmerno zmogljivost, in kadar bi zaradi naložbe nastali stroški v več kot eni državi članici oziroma v eni državi članici v korist druge države članice, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic pred sprejetjem odločitve o naložbi dogovorijo o porazdelitvi stroškov. Pri tem se zlasti upošteva, v kolikšni meri bo naložba v infrastrukturo povečala zanesljivost oskrbe v teh državah članicah, geostrateške in politične izzive, ki jim lahko povzročijo dodatne stroške imenovanja, ter že opravljene naložbe v ustrezno infrastrukturo. Za te naložbe bi morala biti popolnoma na voljo vsa razpoložljiva sredstva.





Pristojni organi posameznih regij najpozneje do 31. marca 2017 Komisiji priglasijo opredelitev zaščitenih odjemalcev v svoji regiji, količino plina, ki ga letno in dnevno porabijo, in delež, ki ga predstavljajo v skupni letni končni porabi plina v navedeni državi članici, ter kako bi to lahko učinkovalo na čezmejne tokove v regiji. Kadar država članica v svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev vključi kategorije iz točke (a) ali (b) člena 2(1), v priglasitvi Komisiji navede količine plina, ki ga porabijo odjemalci iz teh kategorij, in delež, ki ga vsaka od navedenih skupin odjemalcev predstavlja v smislu letne končne porabe plina.



RR\1107573SL.docx 97/143 PE580.796v02-00

SL


1. Pristojni organi vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, skupaj na regionalni ravni opravijo oceno vseh tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom. Ocena vključuje vsa zadevna tveganja, kot so naravne nesreče ter tehnološka, poslovna, socialna, politična in druga tveganja. Ocena tveganja se opravi:

1. Pristojni organi vsake regije, navedene v Prilogi I, po posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi skupaj opravijo celovito oceno vseh tveganj na regionalni ravni, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom. Ocena zajema vsa relevantna tveganja, kot so naravne nesreče ter tehnološka, poslovna, socialna, politična, gospodarska in druga tveganja. Ocena tveganja se opravi:




(b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po posledični okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanicah energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji električne energije in dejavnostih industrijskih sektorjev, ter dejavnikov varnosti in kakovosti plina;

(b) ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin, zlasti preventivnih načrtov ukrepov, oblikovanih po Uredbi (EU) št. 994/2010 in po potrebi posodobljenih, velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno posledično potrebo po okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanicah energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji električne energije in delovanju posameznih panog, ter dejavnikov varnosti in kakovosti plina;




2. Pristojni organi v vsaki regiji se dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka

2. Pristojni organi v vsaki regiji se dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka

PE580.796v02-00 98/143 RR\1107573SL.docx

SL

5 tega člena. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvajanje ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in posodobitve ocene tveganja. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo.

5 tega člena. Koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in njenih posodobitev. Komisija ima podporno vlogo ves čas pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavljanju mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, ga za to regijo predlaga Komisija.




5. Ko vse države članice v regiji enkrat dosežejo dogovor o oceni tveganja, se Komisiji ta ocena prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Ocena tveganja se posodobi vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve. Ocena tveganja upošteva doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se države soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev. Prav tako gradi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2).

5. Ko vse države članice v regiji dosežejo dogovor o oceni tveganja, se ta Komisiji prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Posodobi se vsaka štiri leta, razen če so zaradi okoliščin potrebne pogostejše posodobitve. V oceni tveganja so upoštevani doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev. Pri tem se gradi tudi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2). Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o oceni tveganja, jo za to regijo v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi Komisija.




1. Pristojni organi držav članic vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, po

1. Pristojni organi držav članic vsake regije, navedene v Prilogi I, po

RR\1107573SL.docx 99/143 PE580.796v02-00

SL

posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, zadevnimi organizacijami, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi, skupaj pripravijo:

posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, ustreznimi organizacijami, ki zastopajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi, ter po upoštevanju vsebine in strukture nacionalnih načrtov in mehanizmov, skupaj pripravijo:





Pristojni organi koordinacijski skupini za plin redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi in sprejemanju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Zlasti ji poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja, in sicer 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrtov. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi načrtov, zlasti pri vzpostavljanju mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, ga zanjo oblikuje Komisija. Zagotovijo redno spremljanje izvajanja teh načrtov.




(b) opredelitev zaščitenih odjemalcev v vsaki državi članici v regiji in informacije iz drugega pododstavka člena 5(1);

(b) opredelitev zaščitenih odjemalcev v vsaki državi članici v regiji in informacije iz drugega pododstavka člena 5(1); opredelitev zaščitenih odjemalcev bi bilo treba harmonizirati na ravni Unije;

PE580.796v02-00 100/143 RR\1107573SL.docx

SL




(e) druge preventivne ukrepe, namenjene obravnavi tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, kot so na primer tisti, ki se nanašajo na potrebo po okrepitvi medsebojne povezave med sosednjimi državami članicami, in možnost, da se zagotovi raznovrstnost plinskih poti in virov oskrbe, če je primerno, za obravnavo ugotovljenih tveganj, z namenom vzdrževanja oskrbe vseh odjemalcev s plinom v čim večji meri;

(e) druge preventivne ukrepe, namenjene obravnavi tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, na primer v zvezi s potrebo po okrepitvi medsebojnih povezav med sosednjimi državami članicami, in možnostjo, da se zagotovi raznovrstnost plinskih poti in virov oskrbe ter skozi mehanizem za prostovoljno združevanje povpraševanja po potrebi začne ali poveča oskrba od alternativnih dobaviteljev, in se tako rešijo ugotovljena tveganja, da bi v čim večji meri ohranili oskrbo vseh odjemalcev s plinom;




(b) določa vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci električne energije, ob upoštevanju različnega obsega njihove prizadetosti v primeru motenj v oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter, kadar je primerno, z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki stopnji krize, opredeljeni v členu 10(1);

(b) jasno določa vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci električne energije, ob upoštevanju različnega obsega njihove prizadetosti v primeru motenj v oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter po potrebi z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki stopnji krize, opredeljeni v členu 10(1);




(e) po potrebi opredeli ukrepe in dejavnosti za ublažitev morebitnega učinka motenj v oskrbi s plinom na daljinsko

(e) po potrebi opredeli ukrepe in dejavnosti za ublažitev morebitnega učinka motenj v oskrbi s plinom na daljinsko

RR\1107573SL.docx 101/143 PE580.796v02-00

SL

ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, proizvedeno iz plina;

ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, proizvedeno iz plina, pri čemer upošteva regionalne posebnosti;





(h) ugotavlja prispevek tržnih ukrepov pri obvladovanju razmer na stopnji pripravljenosti in blaženju položaja na stopnji izrednih razmer, na primer mehanizmov za prostovoljno združevanje povpraševanja ali za fiktivne plinske rezerve,;




5a. Kadar so na voljo konkretne, resne in zanesljive informacije, da bi se utegnile znatno poslabšati razmere oskrbe v tretji državi (zgodnje opozarjanje), si Komisija v sodelovanju s tretjimi državami prizadeva za zunanje ukrepanje v skladu s prednostnimi nalogami iz sklepov Sveta o energetski diplomaciji z dne 20. julija 2015, med drugim z udeležbo v posvetih, nudenjem mediacijskih storitev in po potrebi z napotitvijo delovne skupine.




Prvi pododstavek se uporablja za osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje v obsegu, ki je zajet v opredelitvi zaščitenih odjemalcev v

Prvi pododstavek se uporablja za osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje v obsegu, ki je zajet v opredelitvi zaščitenih odjemalcev v

PE580.796v02-00 102/143 RR\1107573SL.docx

SL

zadevni državi članici. zadevni regiji.




2a. Če se te države članice ne morejo dogovoriti o okoliščinah, ko je upravičen ponovni začetek dobave odjemalcem, ki niso gospodinjstva, osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje, Komisija po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin in v skladu s členom 10(1) predstavi oceno standarda oskrbe v državah članicah, ki so razglasile stopnjo krize.




4. O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo države članice, ki so med seboj neposredno povezane, ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih regij. Take ureditve lahko med drugim zajemajo cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in kritje stroškov kompenzacije. Tržni ukrepi, kot so dražbe, so primernejši za izvajanje obveznosti iz odstavka 3. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi.

4. O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo na regionalni in medregionalni ravni ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih regij. Te ureditve lahko med drugim zajemajo cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in deljeno odgovornost za kritje stroškov kompenzacije. Za izvajanje obveznosti iz odstavka 3 so primernejši tržni ukrepi, kot so dražbe. Cene plina in stroški kompenzacije se redno pregledujejo. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi. Komisija do 31. marca 2019 pripravi smernice in seznam najboljših praks za lažje izvajanje teh ureditev.

RR\1107573SL.docx 103/143 PE580.796v02-00

SL




6. Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah, lahko Komisija predlaga okvir za takšne ukrepe v svojem mnenju in sklepu o načrtih.

6. Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah, Komisija predlaga okvir za te ukrepe v svojem mnenju in sklepu o načrtih, da se okrepi solidarnostna klavzula.




5. Kadar Komisija meni, da je oskrba s plinom v regiji ali Uniji kot celoti prizadeta ali bi lahko bila prizadeta, lahko od pristojnih organov zahteva, da zberejo in ji predložijo informacije, potrebne za oceno stanja oskrbe s plinom v Uniji. Komisija lahko s svojo oceno seznani koordinacijsko skupino za plin.

5. Kadar Komisija meni, da je oskrba s plinom v regiji ali v vsej Uniji prizadeta ali bi lahko bila prizadeta, od pristojnih organov zahteva, da zberejo in ji predložijo informacije, potrebne za oceno stanja oskrbe s plinom v Uniji. S svojo oceno seznani koordinacijsko skupino za plin.





(vi) pogoje za spremembo in prekinitev oskrbe s plinom;

PE580.796v02-00 104/143 RR\1107573SL.docx

SL





(b) pristojnim organom in Komisiji priglasijo pogodbe o oskrbi s plinom, takoj po sklenitvi ali spremembi pogodb, ki trajajo dlje od enega leta in so sklenjene ali spremenjene po [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe] ter ki posamezno ali skupaj z drugimi pogodbami z istim dobaviteljem ali njegovimi povezanimi podjetji presežejo mejno vrednost 8 milijard kubičnih metrov ali zagotavljajo več kot 40 % letne porabe zemeljskega plina v zadevni državi članici. Obveznost priglasitve se ne uporablja za spremembe, ki se nanašajo samo na cene plina. Obveznost priglasitve se uporablja tudi za vse trgovinske sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom.




9a. Če Komisija ugotovi, da so določbe pogodb, predložene po členu 13, v nasprotju s to uredbo, o nezdružljivih določbah teh pogodb obvesti nacionalno podjetje plinskega gospodarstva in ustrezni nacionalni pristojni organ. Nacionalno podjetje plinskega gospodarstva te informacije upošteva, v treh mesecih po njihovem prejetju pa Komisiji predloži obrazložitev glede skladnosti s to uredbo. Komisija lahko razmisli o nadaljnjih ukrepih za zagotovitev skladnosti s to uredbo, vključno z zahtevo, naj se nezdružljive določbe spremenijo, po potrebi pa začne tudi začne postopek po konkurenčnem

RR\1107573SL.docx 105/143 PE580.796v02-00

SL

pravu.




9b. Komisija pri pripravi seznama dobrih praks ter nepoštenih klavzul upošteva informacije, prejete v skladu s členom 13, na katerega bi se lahko sklicevali pristojni organi in nacionalna podjetja.




1. Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov, ter Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je popolnoma reprezentativna. Komisija predseduje skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.

1. Za lažje usklajevanje ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Sestavljajo jo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov, ter Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je popolnoma reprezentativna. Skupini tudi predseduje. Skupina sprejme svoj poslovnik.




1. Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5),

1. Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5),

PE580.796v02-00 106/143 RR\1107573SL.docx

SL

točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točki (j) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo obveznosti za države članice do pogodbenic Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:

točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točki (j) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo vzajemne obveznosti med državami članicami in pogodbenicami Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:




Komisija na podlagi ocene iz člena 7(5), kadar je to primerno, pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe, po potrebi vključno s priporočili za izboljšanje te uredbe.

Komisija na podlagi ocene iz člena 7(5) pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe, vključno s priporočili za izboljšanje te uredbe.

RR\1107573SL.docx 107/143 PE580.796v02-00

SL

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE

Naslov Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom

Referenčni dokumenti COM(2016)0052 – C8-0035/2016 – 2016/0030(COD)

Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju

ITRE7.3.2016

Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju

AFET7.3.2016

Pripravljavec mnenja Datum imenovanja

Jacek Saryusz-Wolski15.3.2016

Obravnava v odboru 14.6.2016 30.8.2016

Datum sprejetja 12.9.2016

Izid končnega glasovanja +:–:0:

4160

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Lars Adaktusson, Michèle Alliot-Marie, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Petras Auštrevičius, Elmar Brok, Klaus Buchner, James Carver, Fabio Massimo Castaldo, Lorenzo Cesa, Javier Couso Permuy, Andi Cristea, Arnaud Danjean, Georgios Epitidios (Georgios Epitideios), Knut Fleckenstein, Eugen Freund, Iveta Grigule, Sandra Kalniete, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Tunne Kelam, Afzal Khan, Eduard Kukan, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Arne Lietz, Barbara Lochbihler, Andrejs Mamikins, Ramona Nicole Mănescu, David McAllister, Javier Nart, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Alojz Peterle, Tonino Picula, Kati Piri, Cristian Dan Preda, Sofia Sakorafa, Jacek Saryusz-Wolski, Jaromír Štětina, Charles Tannock, Miguel Urbán Crespo, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Reinhard Bütikofer, Othmar Karas, Javi López, Jean-Luc Schaffhauser, Traian Ungureanu

Namestniki (člen 200(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Heidi Hautala

PE580.796v02-00 108/143 RR\1107573SL.docx

SL

14.9.2016

MNENJE ODBORA ZA REGIONALNI RAZVOJ

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010(COM(2016)0052 – C8-0035/2016 – 2016/0030(COD))

Pripravljavec mnenja: Tomasz Piotr Poręba

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Od sprejetja Uredbe št. 994/2010 Evropska unija dosega napredek pri povezovanju notranjega trga plina, kar omogoča uvajanje novih rešitev za zanesljivo oskrbo na skupnem trgu. Dosedanje izkušnje kažejo, da ciklične plinske krize v Evropi, ki ne prizadenejo zgolj ene same države članice, temveč vzdolž oskrbovalne verige vplivajo na vso EU. Kljub temu se je dosedanja raven sodelovanja med državami članicami že večkrat izkazala za pomanjkljivo.

Veljavna pravila nacionalnim trgom zemeljskega plina zagotavljajo le najnižjo raven zaščite in države članice ščitijo le v primeru tehničnih težav ali pretresov zaradi velikega povpraševanja, ne upoštevajo pa glavne regionalne težave, namreč političnega tveganja.

Poleg tega je zaradi političnih napetosti, ki jih je v odnosih z Ukrajino povzročila Rusija, potreben drugačen pogled na zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom na območju EU. Posledica teh razmer je namreč trajna negotovost glede oskrbe s plinom, zaradi česar smo prisiljeni ukrepati in oceniti trenutno zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom v EU ter možnosti za izboljšave.

Zato pozdravljam novi pristop k zagotavljanju zanesljivosti oskrbe in predloge za uvedbo novih, izboljšanih mehanizmov za sodelovanje med državami članicami. Zlasti bi želel omeniti predloge o izvajanju načela solidarnosti in za okrepitev ocene tveganja ter načrtovanja na nacionalni in regionalni ravni.

Prepričan sem, da bo razdelitev na regionalne skupine v okviru EU pomagala okrepiti sodelovanje in solidarnost med državami članicami ter izboljšati zanesljivost oskrbe s plinom v EU, pa tudi povečala učinkovitost uredbe.

Dosedanje neobvezno regionalno sodelovanje od spodaj navzgor se je v praksi izkazalo za neučinkovito. Sodelovanje med državami članicami je še vedno zelo omejeno zaradi nezadostnih možnosti za sodelovanje na nadnacionalni ravni. Predlagana pregledna merila za

RR\1107573SL.docx 109/143 PE580.796v02-00

SL

določitev regij in konkretnih mehanizmov za sodelovanje pa bodo gotovo prispevala k diverzifikaciji virov in oskrbovalnih poti, kar je v primeru izrednih razmer poglavitno.

Regionalni pristop je pomemben tudi zato, da se učinki morebitnih kriznih razmer v različnih državah članicah EU enakomerno porazdelijo. Resna motnja v oskrbi s plinom z vzhoda pomembno vpliva na vso EU, breme zaradi krize pa ni enakomerno porazdeljeno.

Nasprotno pa bi okrepljeno regionalno usklajevanje na podlagi enotnih standardov ponudbe in infrastrukture, ki bi bili določeni na ravni EU, državam članicam v primeru pomanjkanja plina zagotovilo ustrezna orodja za obvladovanje učinkov krize, ki bi nastala zaradi motenj v sistemu oskrbe ali izjemno visokega povpraševanja.

Če bodo regije odpornejše na motnje v oskrbi, do katere lahko pride tudi zaradi političnih dogodkov, bo nanje odpornejša tudi vsa EU, z razširjenim regionalnim sodelovanjem in izvajanjem mehanizmov za krizno odzivanje na podlagi skupnih ocen tveganja pa bodo države članice pridobile orodja, s katerimi se bodo lahko pripravile na morebitno pomanjkanje plina.

Opozoril bi rad tudi na vključitev načela solidarnosti, namreč uvedbo mehanizma, na podlagi katerega bodo imeli v državah članicah, ki se soočajo s krizo na področju oskrbe s plinom, prednost pri oskrbi gospodinjstva, toplarne in osnovne socialne službe (npr. bolnišnice, šole) – celo če bi bilo treba zaradi tega zmanjšati porabo zemeljskega plina na trgu druge države članice.

Prepričan sem, da nam bo uspelo oblikovati mehanizme, s katerimi bomo zagotovili, da bo mogoče državam članicam, ki bodo razglasile izredne razmere, dobaviti potrebne količine plina.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Predlog spremembe 1




(1) Zemeljski plin (plin) je v Uniji v fazi prehoda na vse večji delež energije iz obnovljivih virov, bistven element oskrbe z energijo. Velik delež plina se v Unijo uvaža iz tretjih držav. Zaradi tega je treba zanesljivost oskrbe s plinom obravnavati na ravni Unije, saj bomo s skupno

PE580.796v02-00 110/143 RR\1107573SL.docx

SL

rešitvijo zagotovili učinkovitejše zaščitne ukrepe, ne da bi ogrozili notranji energetski trg in povzročili negativne učinke na druge države. Sedanje politično ozračje v odnosih z nekaterimi tretjimi državami ne zagotavlja zanesljive in neprekinjene oskrbe niti energetske varnosti v EU in njenih državah članicah, zato je treba povečati raznovrstnost oskrbe iz tretjih držav in okrepiti povezave med državami članicami.

Predlog spremembe 2



(2) Huda motnja v oskrbi s plinom lahko vpliva na vse države članice, Unijo v celoti in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, podpisane 25. oktobra 2005 v Atenah. Prav tako lahko resno škoduje gospodarstvu Unije in ima lahko hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

(2) Huda motnja v oskrbi s plinom lahko vpliva na vse države članice, vso Unijo in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, podpisane 25. oktobra 2005 v Atenah. Resno lahko škoduje gospodarstvu in varnosti Unije in ima lahko hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev, kot v primeru obratov, ki morajo neprekinjeno delovati, posebno v državah, ki so odvisne od enega samega prevladujočega dobavitelja. Zato je bistveno zagotoviti raznovrstne vire energije, dobavitelje in dobavne poti, da bi to tovrstne situacije že vnaprej preprečili in da bi čim bolj zmanjšali učinke neizogibnih motenj.

Predlog spremembe 3



(3) Cilj te uredbe je zagotoviti, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti zaščitenih odjemalcev v primeru težkih podnebnih razmer ali motenj v

(3) Namen te uredbe je zagotoviti, da bodo sprejeti vsi potrebni nediskriminatorni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti za zaščitene odjemalce v primeru

RR\1107573SL.docx 111/143 PE580.796v02-00

SL

oskrbi s plinom. Te cilje bi bilo treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi in brez izkrivljanja energetskih trgov.

težkih podnebnih razmer ali motenj v oskrbi s plinom. Te cilje bi bilo treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi znotraj regij in medregionalnimi ukrepi, in sicer brez izkrivljanja energetskih trgov in brez vpliva na najnižjo stopnjo škode v primeru obratov, ki morajo neprekinjeno delovati. Upoštevati bi bilo treba tudi širši kontekst zanesljive oskrbe s plinom, med drugim bi jo bilo treba doseči z večjo raznovrstnostjo oskrbe iz tretjih držav in uporabo alternativnih virov energije, novimi energetskimi povezavami med državami članicami in uporabo alternativnih virov energije. Obenem bi bilo treba na področju energetske varnosti nujno okrepiti sodelovanje Evropske unije s sosednjimi državami in strateškimi partnerji. S tem bi dopolnili ukrepe Unije, tudi finančno podporo, namenjeno povečanju energetske učinkovitosti.

Predlog spremembe 4



(4) Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je že imela močan pozitiven vpliv na položaj Unije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, tako v smislu pripravljenosti kot v smislu ublažitve. Države članice so bolje pripravljene na soočanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, ker morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. Vendar pa je poročilo o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 izpostavilo področja, na katerih bi izboljšave navedene uredbe nadalje okrepile zanesljivost

(4) Veljavno pravo Unije, zlasti ustrezni deli tretjega energetskega svežnja in Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, je že močno pozitivno vplivala na položaj Unije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, tako v smislu pripravljenosti kot v smislu blažitve. Države članice so bolje pripravljene na spoprijemanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, saj morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. Vendar pa so v poročilu o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 izpostavljena področja, na katerih bi z izboljšavami navedene uredbe

PE580.796v02-00 112/143 RR\1107573SL.docx

SL

oskrbe v Uniji. okrepili zanesljivost oskrbe v Uniji.

Predlog spremembe 5



(5a) Da bi zaščitili oskrbo Unije z energijo, je treba zagotoviti raznovrstnost virov energije in zgraditi nove energetske povezave med državami članicami. Obenem pa bi bilo nujno treba okrepiti sodelovanje Unije s sosednjimi državami in strateškimi partnerji ter med institucijami Unije.

Predlog spremembe 6




(6) V sporočilu Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“14 iz februarja 2015 je poudarjeno, da energetska unija temelji na solidarnosti in zaupanju, ki sta nujna elementa energetske varnosti. Ta uredba bi morala spodbuditi sodelovanje, solidarnost, zaupanje in povezovanje med državami članicami ter uvesti ukrepe za doseganje teh ciljev, s čimer bi utrla pot hitrejši vzpostavitvi in izvajanju energetske unije.


14 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki, COM(2015) 80 final.

Predlog spremembe 7

Predlog uredbe

RR\1107573SL.docx 113/143 PE580.796v02-00

SL

Uvodna izjava 7



(7) Nemoteno delujoč notranji trg plina pod nadzorom javnih regulativnih organov je najboljše zagotovilo za zanesljivo oskrbo z energijo po vsej Uniji in manjšo izpostavljenost posameznih držav članic škodljivim učinkom motenj v oskrbi. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja tveganje, da bi ukrepi, ki bi jih pripravila enostransko, ogrozili pravilno delovanje notranjega trga plina in škodovali oskrbi odjemalcev s plinom v drugih državah članicah. Da se državam članicam tudi v tem primeru omogoči obvladovanje nezadostne oskrbe in zagotovi delovanje notranjega trga plina, je treba kot odgovor na krizo v oskrbi zagotoviti solidarnost in usklajenost na ravni regij in Unije, tako pri preventivnem ukrepanju kot pri odzivanju na dejanske motnje v oskrbi, s čimer bi poskrbeli za povezovanje energetskih trgov v regiji. Pri tem pa naj bi Unija kot prvi pogoj za zanesljivo oskrbo z energijo še naprej povečevala raznovrstnost virov energije, dobaviteljev in dobavnih poti ter tudi s financiranjem podpirala tiste projekte za večjo raznovrstnost, ki so popolnoma skladni s pravom in načeli Unije ter njenimi dolgoročnimi cilji politike in prednostnimi nalogami, tako kot velja za vse druge vrste infrastrukturnih projektov.

Predlog spremembe 8



(8) Zaenkrat možnosti za učinkovitejše in cenejše ukrepe v okviru regionalnega sodelovanja še niso v celoti izkoriščene. To ni povezano samo z boljšim usklajevanjem nacionalnih blažilnih ukrepov v izrednih

(8) Zaenkrat možnosti za učinkovitejše in cenejše ukrepe v okviru regionalnega sodelovanja še niso v celoti izkoriščene, zasnovati pa bi bilo treba tudi regionalno sodelovanje, pri čemer bi lahko različne

PE580.796v02-00 114/143 RR\1107573SL.docx

SL

razmerah, temveč tudi nacionalnih preventivnih ukrepov, kot so nacionalna skladišča ali politike v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), ki so lahko strateško pomembni v nekaterih regijah.

oblike sodelovanja vzpostavili na podlagi posvetovanja z državami članicami in ob upoštevanju dinamike na področju energetike. Priporoča se boljše usklajevanje nacionalnih blažilnih ukrepov v izrednih razmerah in nacionalnih preventivnih ukrepov, kot so nacionalna skladišča ali politike v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki so lahko v nekaterih regijah strateško pomembni, poleg tega pa še učinkovita uporaba obstoječe infrastrukture.

Predlog spremembe 9




(9) V duhu solidarnosti bi moralo biti vodilno načelo te uredbe regionalno sodelovanje, ki bi zajemalo javne organe in podjetja plinskega gospodarstva, zato da bi ugotovili tveganja v vsaki regiji in optimizirali koristi usklajenih ukrepov na lokalni, regionalni in čezmejni ravni, da bi tveganja ublažili in konsolidirali zanesljivo oskrbo s plinom ter da bi za odjemalce Unije izvajali stroškovno najučinkovitejše ukrepe. Z regionalnim sodelovanjem bi še bolj povečali vlogo Unije pri podpiranju prizadevanj za čezmejno sodelovanje, dopolniti pa bi ga morali z močnejšo perspektivo Unije, tako da bi bila omogočena uporaba vseh zalog in orodij, ki so na voljo na vsem notranjem trgu plina. To bi lažje uresničili z izvedbo poglobljene analize na ravni Unije o ustreznih koridorjih za oskrbo v izrednih razmerah, temelječih na virih oskrbe s plinom, ki bi bili skupni skupini držav članic. V sklopu regionalnega sodelovanja bi lahko obstoječe in nove infrastrukturne projekte razvili tako, da bi čezmejne povezave povečale zanesljivost oskrbe s plinom. Pri oblikovanju regionalnih skupin bi bilo treba upoštevati tudi možnost udeležbe

RR\1107573SL.docx 115/143 PE580.796v02-00

SL

prihodnjih držav članic, vključenih v proces širitve.





(10) Nekateri odjemalci, vključno z gospodinjstvi in odjemalci, ki so osnovne socialne službe, so še posebej ranljivi in bi jih bilo treba med drugim zaščititi tudi pred hitrim naraščanjem cen plina zaradi krize v oskrbi. Opredelitev zaščitenih odjemalcev bi bilo treba po možnosti bolj harmonizirati, ne da bi ogrožali mehanizme solidarnosti Unije.




(11) Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih organov, in Komisija, in sicer v okviru svojih ločenih pristojnosti. Taka deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med temi stranmi. Vendar tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo električne energije ali v industrijske namene, lahko imajo pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.

(11) Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, in Komisija, vsak v okviru svojih pristojnosti. Deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med vsemi stranmi. Vendar imajo lahko pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo električne energije ali v industrijske namene, saj se lahko na krizo odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar ima takojšen učinek na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.


Predlog uredbe

PE580.796v02-00 116/143 RR\1107573SL.docx

SL

Uvodna izjava 11


(11) Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih organov, in Komisija, in sicer v okviru svojih ločenih pristojnosti. Taka deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med temi stranmi. Vendar tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo električne energije ali v industrijske namene, lahko imajo pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.

(11) Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih organov, in Komisija, vsak v okviru svojih pristojnosti. Deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med vsemi stranmi. Vendar imajo lahko pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo električne energije ali v industrijske namene, saj se lahko na krizo odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer z energetsko učinkovitostjo, prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar ima takojšen učinek na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.




(18a) To uredbo bi bilo treba upoštevati pri sprejemanju operativnih načrtov za porabo sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov in pri merilih financiranja za projekte Evropskega sklada za strateške naložbe.




(19) Za namene te uredbe bi bilo treba pri opredeljevanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami, razvoj

(19) Za namene te uredbe bi bilo treba pri oblikovanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojnega povezovanja med državami članicami,

RR\1107573SL.docx 117/143 PE580.796v02-00

SL

in zrelost trga, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.

razvoj in zrelost trga, raven raznovrstnosti glede dobaviteljev plina in oskrbovalnih poti, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.




(20) Za izvedljivost regionalnega sodelovanja bi morale države članice znotraj vsake regije vzpostaviti mehanizem sodelovanja. Tak mehanizem ali take mehanizme bi bilo treba razviti pravočasno, da se omogoči izvedba ocene tveganja in priprava pomembnih načrtov na regionalni ravni. Države članice se lahko same dogovorijo o mehanizmu sodelovanja, ki je najprimernejši za določeno regijo. Komisija bi morala imeti podporno vlogo v celotnem procesu in deliti najboljše prakse za urejevanje regionalnega sodelovanja, kot je na primer usklajevalna vloga po načelu rotacije v regiji za pripravo različnih dokumentov, ali ustanovitev namenskih organov. Če ne pride do dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga ustrezne mehanizme sodelovanja za določeno regijo.

(20) Da bi bilo regionalno sodelovanje izvedljivo, bi morale države članice na ravni regij in na medregionalni ravni vzpostaviti jasne upravne mehanizme, ki bi se uporabljali v izrednih razmerah in na podlagi katerih bi se pristojni organi lahko odzivali nanje. Tak mehanizem ali take mehanizme bi bilo treba razviti pravočasno ter bi morali biti zelo pregledni, da bi se lahko izvedla ocena tveganja in pripravili smiselni načrti na regionalni ravni ter da odjemalcem ne bi povzročali nepravičnih stroškov. Države članice se lahko same dogovorijo o mehanizmu sodelovanja, ki je za posamezno regijo najprimernejši in ki se lahko glede na dinamiko na področju energetike tudi spremeni. Komisija bi morala imeti podporno vlogo v vsem procesu, določiti standarde in razširjati najboljše prakse pri urejanju regionalnega sodelovanja, kot je na primer usklajevalna vloga po načelu rotacije v regiji za pripravo različnih dokumentov ali ustanovitev namenskih organov. Če do dogovora o mehanizmu sodelovanja ne pride, bi morala ustrezen mehanizem sodelovanja za to regijo predlagati Komisija.



PE580.796v02-00 118/143 RR\1107573SL.docx

SL


(23) Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, morajo pristojni organi določene regije po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Prav tako bi morali jasno opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Nacionalni ukrepi, ki naj bi se pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Morali bi biti zasnovani tako, da bi pri obravnavi nacionalnih tveganj v celoti izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečevanje nastopa ali stopnjevanja izrednih razmer in ublažitev njihovih posledic. Načrti bi morali upoštevati zanesljivost elektroenergetskih sistemov in biti skladni z načrti energetske unije za strateško načrtovanje in poročanje.

(23) Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, morajo pristojni organi regije po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Jasno bi morali opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Pri nacionalnih ukrepih, ki naj bi jih pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Zasnovani bi morali biti tako, da bi pri reševanju nacionalnih tveganj dodobra izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečiti nastop ali stopnjevanje izrednih razmer, ublažiti njihove posledice in preprečiti nepravične stroške za odjemalce. Pri načrtih bi bilo treba upoštevati zanesljivost elektroenergetskih sistemov in bi morali biti skladni z načrti energetske unije za strateško načrtovanje in poročanje.



RR\1107573SL.docx 119/143 PE580.796v02-00

SL


(25) V primeru krize v oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati dovolj priložnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar so možnosti tržnih ukrepov izčrpane in še vedno ne zadostujejo, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, da odpravijo ali ublažijo učinke krize v oskrbi.

(25) V primeru krize v oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati dovolj priložnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar tržni ukrepi niso bili pravočasni ali so že izčrpani in še vedno ne zadostujejo, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, s katerimi bi učinke krize odpravili ali ublažili.




(28) Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva ali zmanjšanje oskrbe velikih industrijskih odjemalcev s plinom na ekonomsko učinkovit način, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti, če jih je mogoče hitro uporabiti in znatno zmanjšati povpraševanje v odziv na motnje v oskrbi. Več bi bilo treba storiti za spodbujanje učinkovite rabe energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Treba je upoštevati okoljski vpliv kakršnih koli ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe, pri čemer se, kolikor je to mogoče, daje prednost ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje. Hkrati je treba upoštevati vidike zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti.

(28) Pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti imajo lahko ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva ali zmanjšanje oskrbe po ekonomsko učinkovitem vrstnem redu za velike industrijske odjemalce s plinom, če jih je mogoče hitro uporabiti in v odziv na motnje v oskrbi znatno zmanjšati povpraševanje. Več bi bilo treba storiti za spodbujanje učinkovite rabe energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Prednost bi bilo treba dati naložbam v izkoriščanje potenciala trajnostne energije na lokalni ravni. Upoštevati je treba okoljski vpliv ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe in pri tem kolikor mogoče dati prednost ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje. Hkrati je treba upoštevati vidike zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti.




(32) Preventivne načrte ukrepov in (32) Regionalne preventivne načrte

PE580.796v02-00 120/143 RR\1107573SL.docx

SL

načrte za izredne razmere bi bilo treba redno posodabljati in objavljati. Zanje bi moral biti opravljen medsebojni strokovni pregled. Medsebojni strokovni pregled omogoča zgodnje ugotavljanje nedoslednosti in ukrepov, ki bi lahko ogrozili zanesljivost oskrbe drugih držav članic, s čimer se zagotovi, da so načrti iz različnih regij med seboj dosledni. Državam članicam tudi omogoča, da izmenjujejo najboljše prakse.

ukrepov in načrte za izredne razmere, ki ustrezajo tistim na nacionalni ravni, je treba redno posodabljati in objavljati. Zanje bi moral biti opravljen medsebojni strokovni pregled. Ta omogoča zgodnje odkrivanje nedoslednosti in ukrepov, ki bi utegnili ogroziti zanesljivost oskrbe drugih držav članic, s tem pa se zagotovi, da so načrti iz različnih regij med seboj usklajeni. Državam članicam tudi omogoča, da izmenjujejo najboljše prakse.




(36) Kot je pokazal stresni test iz oktobra 2014, je potrebna solidarnost, da se zagotovi zanesljivosti oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Če so v kateri koli državi članici razglašene izredne razmere, bi bilo treba uporabiti dvostopenjski pristop za okrepitev solidarnosti. Prvič, vse države članice, ki so uvedle višji standard oskrbe, bi ga morale zmanjšati na privzete vrednosti za zagotovitev večje likvidnosti trga plina. Drugič, če se s prvim korakom ne zagotovi potrebne oskrbe, bi bilo treba sprožiti nadaljnje ukrepe v sosednjih državah članicah, tudi če v njih ni izrednih razmer, da se zagotovi oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov določiti in opisati v svojih načrtih za izredne razmere ter zagotoviti pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva.

(36) Kot je pokazal stresni test oktobra 2014, je potrebna solidarnost na podlagi regionalnega sodelovanja, da se zagotovi zanesljivost oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Solidarnost bi morali določiti na treh ravneh delovanja – dvostranski ali regionalni, medregionalni in unijski – in je ne bi smeli prepuščati posameznim regionalnim skupinam, če je potreben skladen in enoten pristop na ravni EU. Če so v kateri od držav članic razglašene izredne razmere, bi bilo treba za okrepitev solidarnosti uporabiti dvostopenjski pristop. Prvič, vse države članice, ki so uvedle višji standard oskrbe, bi ga morale za zagotovitev večje likvidnosti trga plina znižati na privzete vrednosti. Drugič, če se s prvim korakom ne zagotovi potrebna oskrba, bi bilo treba sprožiti nadaljnje ukrepe v sosednjih državah članicah, tudi če tam ni izrednih razmer, zato da se zagotovi oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov določiti in opisati v svojih načrtih za izredne razmere ter podjetjem plinskega gospodarstva zagotoviti pošteno in

RR\1107573SL.docx 121/143 PE580.796v02-00

SL

uravnoteženo kompenzacijo.





(41) Eden od ciljev Unije je okrepiti Energetsko skupnost, kar bi zagotovilo učinkovito izvajanje energetskega pravnega reda Unije in reform energetskega trga ter s tesnejšim povezovanjem energetskih trgov Unije in Energetske skupnosti spodbudilo naložbe v energetski sektor. To zajema tudi uvedbo skupnega kriznega upravljanja s predlogom preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere na regionalni ravni, vključno s pogodbenicami Energetske skupnosti. V ta namen bi morali pripraviti napovedi porabe na regionalni ravni in ugotoviti razpoložljive rezerve, tako da bi lahko v primeru krize izboljšali zmožnost odzivanja. Poleg tega Komisija v sporočilu o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 2014 navaja, da je treba uporabljati pravila notranjega energetskega trga v zvezi s pretokom energije med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti. V zvezi s tem bi bilo treba za učinkovito krizno upravljanje na mejah med državami članicami Unije in pogodbenicami po sprejetju skupnega akta določiti potrebne ureditve, tako da bo mogoče posebno sodelovanje s katero koli posamezno pogodbenico Energetske skupnosti, ko bodo ustrezno sprejete potrebne vzajemne določbe.



PE580.796v02-00 122/143 RR\1107573SL.docx

SL


(43) Kadar so na razpolago zanesljive informacije o razmerah zunaj Unije, ki ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in lahko sprožijo mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki vključuje Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala ustrezno ukrepati za odpravo razmer.

(43) Kadar so na voljo zanesljive informacije, da razmere zunaj Unije ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in lahko sprožijo mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki vključuje Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala ustrezno ukrepati za odpravo teh razmer. Če okoliščine to omogočajo in obstaja ustrezna infrastruktura, bi lahko Komisija in države članice tretjim državam v krizi dodelile začasno pomoč.




(1) „zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, priključenega na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega, kadar tako odloči zadevna država članica, pa lahko pomeni eno ali več od naslednjega:

(1) „zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, priključenega na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega pa lahko, če tako določijo pristojni organi posameznih regij, pomeni eno ali več od naslednjega:


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 1 – točka a



črtano

RR\1107573SL.docx 123/143 PE580.796v02-00

SL


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 2


(2) „osnovna socialna služba“ pomeni službo za zdravstveno varstvo, službo za ukrepanje ob izrednih razmerah ali varnostno službo;

(2) „osnovna socialna služba“ pomeni službo za zdravstveno varstvo, izobraževanje ali otroško varstvo, službo za ukrepanje ob izrednih razmerah ali službo za varnost in obrambo;


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 3 a (novo)


(3a) „malo ali srednje podjetje“ pomeni subjekt, priključen na prenosno ali distribucijsko omrežje z razpoložljivo ali načrtovano zmogljivostjo do 5 MWh/h;




(3b) „pristojni organ“ pomeni nacionalni vladni organ ali nacionalni regulativni organ kot pristojni vladni organ, ki zagotavlja izvajanje ukrepov iz te uredbe;


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 2 – točka 3 c (novo)


(3c) „uvoz iz tretjih držav“ pomeni uvoz plina iz tretjih držav, ki niso pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru.

PE580.796v02-00 124/143 RR\1107573SL.docx

SL




1a. Komisija aktivno podpira povečanje raznovrstnosti dobave iz tretjih držav v smislu virov energije, dobaviteljev plina in poti oskrbe s plinom. V ta namen ustvari ustrezne razmere za izboljšanje medsebojnih povezav energetske infrastrukture med državami članicami in za dokončanje prenosnih plinovodov, ki so opredeljeni s prednostnimi koridorji iz Uredbe (EU) št. 347/20131a (uredba TEN-E). Koncept „koridorjev za oskrbo v izrednih razmerah“ dopolnjuje in krepi regionalni pristop iz Priloge I te uredbe, pomeni pa dobavne poti za plin v EU, ki so bile določene v pomoč državam članicam, da bi lažje ublažile učinke morebitnih motenj v oskrbi in/ali infrastrukturi;

_________________1a Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).




5. Komisija, kadar je primerno, med drugim prek koordinacijske skupine za plin iz člena 14 ali skupine za krizno upravljanje iz člena 11(4) usklajuje dejavnosti pristojnih organov na regionalni ravni in ravni Unije, kot je določeno s to uredbo, zlasti v primeru izrednih razmer na

5. Komisija med drugim prek koordinacijske skupine za plin iz člena 14 ali skupine za krizno upravljanje iz člena 11(4) usklajuje dejavnosti pristojnih organov na regionalni ravni in ravni Unije, kot je določeno s to uredbo, zlasti v primeru izrednih razmer na regionalni

RR\1107573SL.docx 125/143 PE580.796v02-00

SL

regionalni ravni ali ravni Unije, kot so opredeljene v členu 11(1).

ravni ali ravni Unije, kot je navedeno v členu 11(1).




6. Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, zajeti v preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere, so jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence in učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom ter ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije kot celote.

6. Regionalni preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere temeljijo na nacionalnih načrtih za zanesljivost oskrbe s plinom. Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, zajeti v regionalnih preventivnih načrtih ukrepov, ki so skladni s preventivnimi načrti na nacionalni ravni, in ukrepi iz načrtov za izredne razmere, so jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni, preverljivi, trajnostni in skladni s podnebnimi in energetskimi cilji Unije, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence in učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom ter ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic, regij ali Unije kot celote.


Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 7 – točka c a (novo)


(ca) zmožnost za pokrivanje potreb zaščitenih odjemalcev po plinu, kadar posamezni največji dobavitelj prekine dobavo;




Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih

Sestava regij se lahko ponovno oceni po izvedbi regionalne ocene tveganja,

PE580.796v02-00 126/143 RR\1107573SL.docx

SL

aktov za spremembo Priloge I na podlagi meril iz prvega pododstavka tega odstavka, če okoliščine upravičujejo potrebo po spremembi regije.

preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere, a ne pred letom 2022. Vse spremembe v sestavi regij bi bilo treba uvesti z revizijo te uredbe.




7. Pristojni organ zagotovi, da vsaka nova infrastruktura za prenos izboljša zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja. Pristojni organi v oceni tveganja presodijo, ali obstajajo notranja ozka grla in ali so nacionalna vstopna zmogljivost in infrastrukture, zlasti prenosna omrežja, sposobni prilagoditi nacionalni in čezmejni pretok plina scenariju motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi na nacionalni ravni in posamezni največji plinski infrastrukturi skupnega interesa za regijo, kot je opredeljeno v oceni tveganja.

7. Pristojni organ zagotovi, da vsa nova infrastruktura za prenos izboljša zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, po potrebi tudi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja. Pristojni organi v oceni tveganja presodijo, ali obstajajo notranja ozka grla in ali so nacionalna vstopna zmogljivost in infrastrukture, zlasti prenosna omrežja, zmožni prilagoditi nacionalni in čezmejni pretok plina scenariju motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi na nacionalni ravni in posamezni največji plinski infrastrukturi skupnega interesa za regijo, kot je opredeljeno v oceni tveganja. V izrednih razmerah na nacionalni, regionalni ali evropski ravni ima pretok plina skozi stalno dvosmerno zmogljivost, zgrajeno za povečanje zanesljivosti oskrbe v državi članici, prednost pred drugimi točkami v sistemu. Pristojni organi preučijo možnost za uporabo priložnosti, ki jih za razvoj energetske infrastrukture v regijah ter ustreznih medsebojnih povezav teh regij ponujajo instrument za povezovanje Evrope na področju energije ter evropski strukturni in investicijski skladi na splošno.



RR\1107573SL.docx 127/143 PE580.796v02-00

SL


1. Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva, ki jih določi, zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v državi članici v vsakem od naslednjih primerov:

1. Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva, ki dobavljajo zemeljski plin zaščitenim odjemalcem države članice, zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v državi članici v vsakem od naslednjih primerov:





Pristojni organi posameznih regij najpozneje do 31. marca 2017 Komisiji priglasijo opredelitev zaščitenih odjemalcev v svoji regiji, količino plina, ki ga letno porabijo, in delež, ki ga predstavljajo v skupni letni končni porabi plina v posameznih državah članicah, ter kako bi to lahko učinkovalo na čezmejne tokove v regiji. Kadar država članica v svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev vključi kategorije iz točke (a) ali (b) člena 2(1), v priglasitvi Komisiji navede količine plina, ki ga porabijo odjemalci iz teh kategorij, in delež, ki ga vsaka od navedenih skupin odjemalcev predstavlja v smislu letne končne porabe plina.




1. Pristojni organi vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, skupaj na regionalni ravni opravijo oceno vseh tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom. Ocena vključuje vsa zadevna tveganja, kot so naravne nesreče ter tehnološka, poslovna, socialna, politična in druga

1. Pristojni organi vsake regije, navedene v Prilogi I, na podlagi ocene tveganja za posamezne države članice v vsaki regiji skupaj opravijo oceno vseh tveganj na regionalni ravni, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom, tudi oceno tveganja za vsako državo članico v regiji.

PE580.796v02-00 128/143 RR\1107573SL.docx

SL

tveganja. Ocena tveganja se opravi: Ocena zajema vsa relevantna tveganja, kot so naravne nesreče ter tehnološka, poslovna, socialna, politična in druga tveganja. Ocena tveganja se opravi zlasti:


Predlog uredbeČlen 6 – odstavek 1 – točka c – točka ii a (novo)


(iia) kadar ni mogoče pokriti ocenjenega ali izračunanega povpraševanja zaščitenih odjemalcev v regiji, če pride do motnje v oskrbi zaradi posameznega največjega dobavitelja;




Pristojni organi v vsaki regiji se dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka 5 tega člena. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvajanje ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in posodobitve ocene tveganja. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo.

Pristojni organi v vsaki regiji se dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka 5 tega člena. Koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in njenih posodobitev. Komisija ima podporno vlogo ves čas pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavljanju mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, ga za to regijo oblikuje Komisija.



RR\1107573SL.docx 129/143 PE580.796v02-00

SL


4. Podjetja plinskega gospodarstva, industrijski odjemalci plina, zadevna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, ter države članice in nacionalni regulativni organ, kadar slednji ni pristojni organ, sodelujejo s pristojnimi organi in na zahtevo zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.

4. Podjetja plinskega gospodarstva, industrijski odjemalci plina, ustrezna združenja, ki zastopajo interese gospodinjstev, zaščitenih in industrijskih odjemalcev plina, ter države članice in nacionalni regulativni organ, kadar to ni pristojni organ, sodelujejo s pristojnimi organi in jim na zahtevo zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.




5. Ko vse države članice v regiji enkrat dosežejo dogovor o oceni tveganja, se Komisiji ta ocena prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Ocena tveganja se posodobi vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve. Ocena tveganja upošteva doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se države soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev. Prav tako gradi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2)..

5. Ko vse države članice v regiji dosežejo dogovor o oceni tveganja, se ta Komisiji prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Posodobi se vsaka štiri leta, razen če so zaradi okoliščin potrebne pogostejše posodobitve. V oceni tveganja so upoštevani doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev. Pri tem se gradi tudi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2). Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o oceni tveganja, jo za to regijo v sodelovanju s pristojnimi organi pripravi Komisija.




1. Pristojni organi držav članic vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, po posvetovanju s podjetji plinskega

1. Pristojni organi držav članic vsake regije, navedene v Prilogi I, po posvetovanju s podjetji plinskega

PE580.796v02-00 130/143 RR\1107573SL.docx

SL

gospodarstva, zadevnimi organizacijami, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi, skupaj pripravijo:

gospodarstva, ustreznimi organizacijami, ki zastopajo interese gospodinjstev, zaščitenih in industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi, skupaj pripravijo usklajen okvir na ravni Unije:


Predlog uredbeČlen 7 – odstavek 1 – točka b a (novo)


(ba) dogovore o delitvi stroškov med državami članicami, kadar je odjemalec v eni državi članici oškodovan zaradi dobave zaščitenim odjemalcem v drugi državi članici ter posledične motene porabe plina in mora preiti na druga goriva (v primeru elektrarn s plina na nafto).




Komisija po posvetovanju s pristojnimi organi, ACER in ENTSO za plin pripravi preventivni načrt ukrepov in načrt za izredne razmere na ravni Unije z združitvijo regionalnih preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere.


Predlog uredbeČlen 7 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)


Namen teh dokumentov je podpora pri kartiranju tveganj in možnosti v Uniji za

RR\1107573SL.docx 131/143 PE580.796v02-00

SL

njihovo ublažitev, pri oblikovanju različnih ukrepov za posamezne regije ter pri oceni posebnih potreb vsake regije v primerjavi z drugimi regijami.




Pristojni organi se v vsaki regiji o mehanizmu sodelovanja dogovorijo dovolj zgodaj, da se lahko pripravijo načrti in omogočijo priglasitve teh načrtov in posodobljenih načrtov.

Pristojni organi v vsaki regiji se o mehanizmu sodelovanja dogovorijo dovolj zgodaj, da se lahko pripravijo načrti in omogoči priglasitev načrtov in posodobljenih načrtov, pri tem pa upoštevajo načelo teritorialnega sodelovanja v Uniji.





Pristojni organi koordinacijski skupini za plin redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi in sprejemanju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Zlasti ji poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja, in sicer 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrtov. Komisija ima podporno vlogo ves čas pri pripravi načrtov, zlasti pri vzpostavljanju mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, ga zanjo oblikuje Komisija. Zagotovijo redno spremljanje izvajanja teh načrtov.


Predlog uredbe

PE580.796v02-00 132/143 RR\1107573SL.docx

SL

Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)


Na zahtevo pristojnega organa se lahko posamezni deli preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere izključijo iz objave. V tem primeru ustrezni pristojni organ Komisiji predloži izčrpen povzetek načrtov za objavo. Vsebuje vsaj vse glavne elemente načrtov v skladu s Prilogo V, da bi udeležencem na trgu zagotovili zadostne informacije za izpolnitev zahtev iz te uredbe. Popolna različica načrtov je na voljo pristojnim organom drugih regij, Komisiji in Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev.




6. Preventivni načrt ukrepov se posodobi vsaka štiri leta po 1. marcu 2019, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodabljanje ali na zahtevo Komisije. Posodobljeni načrti odražajo posodobljeno oceno tveganja in rezultate testov, opravljenih v skladu s členom 9(2). Za posodobljen načrt se uporablja člen 7(3) do (7).

6. Preventivni načrt ukrepov se posodobi vsaj vsaka štiri leta po 1. marcu 2019, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodabljanje, ali na zahtevo Komisije. Posodobljeni načrti odražajo posodobljeno oceno tveganja in rezultate testov, opravljenih v skladu s členom 9(2). Za posodobljeni načrt se uporablja člen 7(3) do (7).





(h) ugotavlja prispevek tržnih ukrepov, kot sta prostovoljni kolektivni nakup ali sprostitev skupnih virtualnih zalog plina, pri obvladovanju razmer na stopnji pripravljenosti in ublažitvi položaja na

RR\1107573SL.docx 133/143 PE580.796v02-00

SL

stopnji izrednih razmer;


Predlog uredbeČlen 9 – odstavek 1 – točka j a (novo)


(ja) določa postopke, ki se uporabijo v primeru hkratne prekinitve oskrbe s plinom v več državah članicah, in postopke v primeru zmanjšanja zalog v državi članici, ki so bile porabljene za kompenzacijo po načelu solidarnosti;




2. Ko pristojni organ razglasi katero od stopenj krize iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije, zlasti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi Unijo in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center Komisije za usklajevanje nujnega odziva.

2. Ko pristojni organ razglasi katero od stopenj krize iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti Komisijo in pristojne organe v regiji ter jim zagotovi vse potrebne informacije, zlasti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi Unijo in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center Komisije za usklajevanje nujnega odziva.




5a. Kadar so na voljo konkretne, resne in zanesljive informacije, da bi se utegnile razmere oskrbe v tretji državi znatno poslabšati (zgodnje opozarjanje), si Komisija v sodelovanju s tretjimi državami prizadeva za zunanje ukrepanje v skladu s prednostnimi nalogami iz sklepov Sveta o

PE580.796v02-00 134/143 RR\1107573SL.docx

SL

energetski diplomaciji z dne 20. julija 2015, med drugim s svetovanjem, zagotavljanjem mediacijskih storitev in po potrebi z napotitvijo delovne skupine.


Predlog uredbeČlen 10 a (novo)


Člen 10a (novo)

Koridorji za oskrbo v izrednih razmerah

1. ENTSO za plin izvede naloge iz tega odstavka do 1. novembra 2017.

2. Za vso Unijo izvede simulacijo scenarijev motenj v oskrbi in infrastrukturi. Scenarije določi v posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin. Pristojni organi mu predložijo potrebne podatke za simulacije, kot so vrednosti dnevne obremenitve v konicah, domača proizvodna zmogljivost in ukrepi na strani povpraševanja.

Kot dopolnitev regionalnega pristopa iz Priloge I določi in oceni koridorje za oskrbo v izrednih razmerah, po katerih lahko plin teče med regijami, da se prepreči fragmentacija notranjega trga plina. O rezultatih te ocene in o predlogu koridorjev za oskrbo v izrednih razmerah razpravlja koordinacijska skupina za plin.

Simulacija za vso Unijo in koridorji za oskrbo v izrednih razmerah se posodobijo vsaka tri leta, razen če so zaradi okoliščin potrebne pogostejše posodobitve.

3. Če eden ali več pristojnih organov razglasi izredne razmere, države na trasi koridorja za oskrbo v izrednih razmerah zagotovijo državam članicam, ki so razglasile izredne razmere, vse bistvene informacije o oskrbi s plinom, predvsem o razpoložljivi količini plina, možnih načinih in virih za dobavo plina. Države članice ob koridorju zagotovijo, da

RR\1107573SL.docx 135/143 PE580.796v02-00

SL

državam članicam, ki so razglasile izredne razmere, z nobenim ukrepom ne onemogočijo oskrbe s plinom.

4. Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov za vzpostavitev koridorjev za oskrbo v izrednih razmerah.




1. Komisija lahko razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije na zahtevo pristojnega organa, ki je razglasil izredne razmere in po preverjanjih v skladu s členom 10(5). Na zahtevo vsaj dveh pristojnih organov, ki sta razglasila izredne razmere, in po preverjanjih v skladu s členom 10(5) ter kadar so razlogi za te izredne razmere med seboj povezani, Komisija razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije, kot je ustrezno. V vsakem primeru Komisija s sredstvi komunikacije, ki so za razmere najprimernejši, zbere stališča in v celoti upošteva vse zadevne podatke drugih pristojnih organov. Ko Komisija oceni, da osnova za izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije ne upravičuje več razglasitve izrednih razmer, razglasi konec izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije. Komisija v vsakem primeru odločitev obrazloži in o njej obvesti Svet.

1. Komisija lahko na zahtevo pristojnega organa, ki je razglasil izredne razmere, in po preverjanjih v skladu s členom 10(5) razglasi izredne razmere za posebej prizadeto regijo ali za vso Unijo. Na zahtevo vsaj dveh pristojnih organov, ki sta razglasila izredne razmere, in po preverjanjih v skladu s členom 10(5) ter kadar so razlogi za izredne razmere med seboj povezani, Komisija razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije, kot je ustrezno. V vsakem primeru pa s komunikacijskimi sredstvi, ki so glede na razmere najprimernejši, zbere stališča in v celoti upošteva vse relevantne podatke drugih pristojnih organov. Ko Komisija oceni, da podlaga za izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije tega ne upravičuje več, razglasi konec izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije. Svojo odločitev v vsakem primeru obrazloži in o njej obvesti Svet.


Predlog uredbeČlen 12 – odstavek -1 (novo)


-1. Za prihodnjo energetsko unijo je zanesljivost oskrbe z energijo izredno pomembna. Države članice se pri razvoju

PE580.796v02-00 136/143 RR\1107573SL.docx

SL

svoje energetske politike usklajujejo in sodelujejo s svojimi sosedami. Komisija v ta namen preuči možnosti za racionalizacijo obstoječe strukture nacionalnih preventivnih ukrepov in ukrepov za odzivanje v nujnih primerih na regionalni ravni in ravni Unije.




Prvi pododstavek se uporablja za osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje v obsegu, ki je zajet v opredelitvi zaščitenih odjemalcev v zadevni državi članici.

Prvi pododstavek se uporablja za osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje v obsegu, ki je zajet v opredelitvi zaščitenih odjemalcev v zadevni regiji.




2a. Če se te države članice ne morejo dogovoriti o okoliščinah, v katerih je upravičen ponovni začetek dobave odjemalcem, ki niso gospodinjstva, osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje, Komisija po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin in v skladu s členom 10(1) poda oceno standarda oskrbe v državah članicah, ki so razglasile stopnjo krize.




4. O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo države članice, ki so med seboj

4. O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo države članice, ki so med seboj

RR\1107573SL.docx 137/143 PE580.796v02-00

SL

neposredno povezane, ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih regij. Take ureditve lahko med drugim zajemajo cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in kritje stroškov kompenzacije. Tržni ukrepi, kot so dražbe, so primernejši za izvajanje obveznosti iz odstavka 3. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi.

neposredno povezane, ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih regij. Komisija za vsako regionalno skupino pripravi minimalni okvir za predlagane mehanizme, kar med drugim zajema cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z zagotovljeno dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in kritje stroškov kompenzacije. Za izvajanje obveznosti iz odstavka 3 so primernejši tržni ukrepi, kot so dražbe. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi. Komisija pripravi predlogo za solidarnostne dogovore, vključno z vzorčnimi klavzulami, in jo objavi.




5. Odstavek 2 se uporablja od 1. marca 2019.

5. Odstavek 2 se uporablja od 1. oktobra 2018.




6. Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah, lahko Komisija predlaga okvir za takšne ukrepe v svojem mnenju in sklepu o načrtih.

6. Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah, Komisija razvije okvir za te ukrepe v svojem mnenju in sklepu o načrtih.



PE580.796v02-00 138/143 RR\1107573SL.docx

SL



(vi) pogoje za ponovna pogajanja in prekinitev oskrbe s plinom;





(b) pristojnim organom in Komisiji priglasijo pogodbe o oskrbi s plinom takoj po sklenitvi ali spremembi, če so sklenjene z istim dobaviteljem iz tretje države ali njegovimi povezanimi podjetji za obdobje, daljše od enega leta, in so sklenjene ali spremenjene po [Uradni list: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe] ter posamezno ali skupaj s pogodbami drugih podjetij plinskega gospodarstva na istem trgu z istim dobaviteljem ali njegovimi povezanimi podjetji presežejo mejno vrednost 8 milijard kubičnih metrov ali zagotavljajo več kot 40 % skupnega letnega uvoza plina iz tretjih držav v zadevni državi članici. Obveznost priglasitve se ne uporablja za ceno plina. Obveznost priglasitve se uporablja tudi za vse trgovinske sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom. Nacionalni regulativni organi v ta namen letno spremljajo strukturo oskrbe na trgu in ustrezna podjetja plinskega gospodarstva obvestijo, če je presežena mejna vrednost 40 %. To informacijo jim vsako leto sporočijo najpozneje do 1. junija za leto, ki je predhodno letu, za katero je bila izračunana mejna vrednost.



RR\1107573SL.docx 139/143 PE580.796v02-00

SL


8a. Če Komisija med oceno pogodb o oskrbi s plinom, predloženih v skladu s točko b odstavkov 6 in 7, ugotovi, da je katera od določb v nasprotju z zakonodajo EU, o tem obvesti subjekt in ustrezni pristojni organ ter zahteva spremembo pogodbe, tako da se odstranijo določbe, ki so v nasprotju z zakonodajo EU. Subjekt ali pristojni organ lahko Komisijo povabi, da sodeluje pri pogovorih o odpravi neskladnosti z zakonodajo EU.




9a. Komisija pri pripravi seznama dobrih praks in nepoštenih klavzul, ki je namenjen pristojnim organom in nacionalnim podjetjem, upošteva informacije, prejete v skladu s tem členom.




1. Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov, ter Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je popolnoma

1. Za lažje usklajevanje ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Sestavljajo jo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov ter lokalnih in regionalnih organov, in Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je

PE580.796v02-00 140/143 RR\1107573SL.docx

SL

reprezentativna. Komisija predseduje skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.

popolnoma reprezentativna. Skupini tudi predseduje. Skupina sprejme svoj poslovnik.




1. Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5), točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točki (j) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo obveznosti za države članice do pogodbenic Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:

1. Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5), točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točke (j), (ja) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo obveznosti za države članice do pogodbenic Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:




1a. Kadar se uporabi načelo solidarnosti iz člena 12, pogodbenice Energetske skupnosti v skladu s členom 13 organom sosednjih držav članic priskrbijo zadostne informacije.

RR\1107573SL.docx 141/143 PE580.796v02-00

SL

POSTOPEK V ODBORU, ZAPROŠENEM ZA MNENJE




ITRE7.3.2016

Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju

REGI7.3.2016

Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja

Tomasz Piotr Poręba17.3.2016

Obravnava v odboru 16.6.2016



1796


Pascal Arimont, Franc Bogovič, Victor Boştinaru, Steeve Briois, Andrea Cozzolino, Rosa D’Amato, Michela Giuffrida, Krzysztof Hetman, Ivan Jakovčić, Marc Joulaud, Constanze Krehl, Louis-Joseph Manscour, Martina Michels, Iskra Mihajlova (Iskra Mihaylova), Jens Nilsson, Andrej Novakov (Andrey Novakov), Stanislav Polčák, Fernando Ruas, Monika Smolková, Maria Spiraki (Maria Spyraki), Ramón Luis Valcárcel Siso, Matthijs van Miltenburg, Lambert van Nistelrooij, Derek Vaughan, Kerstin Westphal, Joachim Zeller


Jan Olbrycht, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)


Czesław Hoc, Karol Karski, Julia Reda, Tatjana Ždanoka

PE580.796v02-00 142/143 RR\1107573SL.docx

SL

POSTOPEK V PRISTOJNEM ODBORU



Datum predložitve EP 10.2.2016


ITRE7.3.2016

Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju

AFET7.3.2016

ECON7.3.2016

ENVI7.3.2016

IMCO7.3.2016

TRAN7.3.2016

REGI7.3.2016

Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa

ECON12.5.2016

ENVI21.3.2016

IMCO15.3.2016

TRAN14.3.2016

Poročevalec/-ka Datum imenovanja

Jerzy Buzek23.2.2016

Obravnava v odboru 20.4.2016 14.6.2016 12.7.2016



5552


Nikolaj Barekov (Nikolay Barekov), Bendt Bendtsen, Xabier Benito Ziluaga, José Blanco López, David Borrelli, Jerzy Buzek, Angelo Ciocca, Jakop Dalunde, Pilar del Castillo Vera, Fredrick Federley, Ashley Fox, Adam Gierek, Theresa Griffin, Roger Helmer, Hans-Olaf Henkel, Eva Kaili, Kaja Kallas, Barbara Kappel, Krišjānis Kariņš, Seán Kelly, Jaromír Kohlíček, Zdzisław Krasnodębski, Miapetra Kumpula-Natri, Janusz Lewandowski, Ernest Maragall, Edouard Martin, Angelika Mlinar, Nadine Morano, Dan Nica, Morten Helveg Petersen, Miroslav Poche, Carolina Punset, Herbert Reul, Paul Rübig, Algirdas Saudargas, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Antonio Tajani, Dario Tamburrano, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Claude Turmes, Vladimir Uručev (Vladimir Urutchev), Henna Virkkunen, Martina Werner, Lieve Wierinck, Anna Záborská, Flavio Zanonato, Carlos Zorrinho


Pilar Ayuso, Michał Boni, Rosa D’Amato, Esther de Lange, Cornelia Ernst, Francesc Gambús, Jens Geier, Olle Ludvigsson, Vladimír Maňka, Marian-Jean Marinescu, Clare Moody, Maria Spiraki (Maria Spyraki)


Michael Cramer, Maria Grapini

Datum predložitve 20.10.2016

RR\1107573SL.docx 143/143 PE580.796v02-00

SL

pr_cod_1amcom€¦ · web viewza namene povezovanja sistema bi moralo biti sodelovanje med organi...

Documents