UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NABAVA V JAVNEM SEKTORJU – PRIMER NABAVE PISARNIŠKEGA MATERIALA

Študentka: Brigita Horvat Naslov: Sveti Jurij 7a, 3252 Rogatec Številka indeksa: 81590771 Študij: izredni Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Maribor, november 2006

2

PREDGOVOR Država, ki opravlja oblastno funkcijo, je na področju nabav enakovreden partner zasebnega prava, ki nabavlja blago, naroča storitve in gradnje. Država oziroma njeni organi ne morejo biti popolnoma avtonomni pri izbiri ponudnika – pogodbenega partnerja, omejeni so s predpisi o javnih naročilih. Država in njeni organi za svoje delovanje namreč porabljajo proračunski denar, zato so glede njegove porabe omejeni z določenimi merili, predvsem pa mora biti v postopku oddaje javnega naročila izbran najugodnejši ponudnik, ki je izbran bodisi zaradi ustrezne cene bodisi na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Za zagotovitev učinkovitosti postopkov oddaje javnih naročil je posebej pomembno učinkovito pravno varstvo, ki naročnike prisili k doslednemu upoštevanju vseh predpisov o javnih naročilih, ponudnike pa vzpodbuja k pogostejšemu sodelovanju v postopkih oddaje javnih naročil. Postopek javnih naročil v Republiki Sloveniji je bil sprejet v zakonsko pravno normo šele leta 1997 s sprejetjem prvega Zakona o javnih naročilih, kajti na tem področju imamo kratko tradicijo urejanja. Sprejeta zakonodaja naj bi poskušala zagotoviti večjo konkurenčnost in preprečiti neenakopravnost med ponudniki ter doseči večjo razvidnost poslovanja naročnikov pri vstopanju v premoženjskopravna razmerja in s tem gospodarno porabo javnih sredstev. Pravna ureditev, ki jo poznamo iz vsakodnevnega dela pri izvajanju naročil v Vzgojno-izobraževalnem zavodu OŠ Rogatec, je zelo razvejana, pogosto birokratska, pogosto pa predpisi posameznega vprašanja ne urejajo popolno. Pri delu se večkrat znajdemo v težavah in pred dilemami, kaj je prav, kaj se še sme, kje so meje, saj nas na eni strani zavezuje zakonito delo, da drugi strani pa zahteve po kakovosti blaga, čimprejšnji izvedbi naloge, kar si je večkrat v nasprotju. Osnovni cilj diplomske naloge je opredeliti javna naročila na podlagi veljavne zakonodaje in na primeru prikazati neposredno oddajo naročila male vrednosti. Ostali cilji so teoretično predstaviti nabavno funkcijo ter razložiti pojem »javni sektor«, kamor sodi naš zavod. Navedli bomo tudi probleme, do katerih prihaja pri izvajanju postopkov javnih naročil v javnem sektorju in vzroke le-teh. V diplomskem delu bomo dokazali trditve, ki dokazujejo, da je nabava oziroma nabavna funkcija pomembna poslovna funkcija tako v podjetjih kot v javnem sektorju. Oddaja javnih naročil pomeni porabo javnih sredstev, torej posredno obremenitev davčnih zavezancev. Z javnimi naročili vzpodbujamo konkurenco med ponudbeniki. Delavci, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, morajo dosledno upoštevati zakon in ostala navodila, ki zadevajo javna naročila. Z javnimi naročili dosežemo najnižjo ceno, kakovost blaga oz. storitve pa je vprašljiva.

3

V prvem delu diplomske naloge bomo teoretično spoznali splošne pojme o nabavi, pomen nabavne funkcije in njene obveznosti, naloge in cilje. Teoretično bomo opredelili tudi javni sektor in spoznali, da sem spada tudi naš zavod, saj ga organizira, usmerja, vodi in v celoti financira država. Opredelili bomo javna naročila in spoznali kaj so javna naročila, njihov gospodarski in političen namen, pravno podlago, vrste javnih naročil in se seznanili kdaj lahko pride do revizije postopkov javnega naročanja. Drugi del diplomske naloge predstavlja praktičen primer neposredne oddaje – naročila male vrednosti pisarniškega materiala. Tukaj bomo spoznali vse potrebne obrazce, ki so potrebni za pripravo razpisne dokumentacije, prikazali bomo analizo prispelih ponudb in razložili na kakšen način poteka izbora najugodnejšega dobavitelja. V tem delu diplomske naloge bomo prišli tudi do ugotovitev o prednostih in slabostih javnega naročanja. Pri pisanju teoretičnega dela smo se posluževali domačih in tujih virov. Interni viri so bili dosegljivi in so nam pomagali predvsem pri pisanju praktičnega dela diplomske naloge. Praktično znanje nam je bilo v veliko pomoč, saj nam je znan potek nabave materiala in storitev po postopku javnega naročanja v javnem sektorju.

4

KAZALO 1 UVOD 5 1.1 Opredelitev področja raziskovanja in opis problema 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja 6 2 OPREDELITEV NABAVNE FUNKCIJE 7 2.1 Splošni pojmi o nabavi 7 2.2 Pomen nabavne funkcije 8 2.3 Obveznosti, naloge in cilji nabavne funkcije 9 3 JAVNI SEKTOR 11 3.1 Javne dobrine in interesi 11 3.1.1 Javne dobrine 11 3.1.2 Javni interesi 13 3.2 Pomen in opredelitev javnega sektorja 15 3.2.1 Javna uprava 16 3.2.2 Javna služba 17 3.2.3 Javno podjetje 18 3.3 Značilnosti in funkcije javnega sektorja 19 4 JAVNA NAROČILA 20 4.1 Kaj so javna naročila 21 4.2 Gospodarski in politični pomen javnih naročil 22 4.3 Pravna podlaga javnih naročil 23 4.4 Vrste javnih naročil po ZJN - 1 25 4.4.1 Naročila na osnovi javnega razpisa 25 4.4.2 Neposredna oddaja – naročila male vrednosti 28 4.5 Revizija postopkov javnega naročanja 30 5 PRIMER NEPOSREDNE ODDAJE – NAROČILA MALE VREDNOSTI 31 5.1 Predstavitev VIZ OŠ Rogatec 31 5.5.1 Organizacija in kadrovska struktura 31 5.5.2 Naloge računovodske službe 32 5.2 Priprava razpisne dokumentacije 32 5.3 Analiza prispelih ponudb in izbira najugodnejšega ponudnika 34 5.4 Sklenitev letne kupoprodajne pogodbe 35 5.5 Glavne ugotovitve o prednostih in slabostih javnega naročanja 35 6 SKLEP 36 7 POVZETEK/ABSTRACT

37

SEZNAM LITERATURE IN VIROV 39SEZNAM PRILOG 41

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema V diplomskem delu predstavljamo javna naročila kot način nabave v javnem sektorju. Nabava v javnem sektorju - javna naročila – je oskrba javnega sektorja z blagom, gradbenimi deli in drugimi storitvami na temelju pogodb, ki jih sklepajo državni organi kot naročnik z izbranimi izvajalci oz. dobavitelji. Pojem javnega naročila določa pravila, ki omogočajo naročniku pridobivanje dobrin od ponudnikov pod enakimi pogoji. Trg javnih naročil tako v Sloveniji kot tudi na celotnem področju Evropske unije iz leta v leto narašča. Prav to dejstvo državo in njene organe sili, da ga v čim večji meri nadzorujejo in s tem zagotovijo čim bolj namensko, gospodarno ter učinkovito porabo javnih sredstev, ki so mu namenjena. Le na tak način je mogoče zagotoviti učinkovito delovanje trga javnih naročil, ki naj bi skrbel za opravljanje dejavnosti v javnem interesu. 1.2 Namen in cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstavitev postopkov in zakonodaje na področju javnih naročil ter predstavitev in obravnava konkretnega primera javnega naročila male vrednosti. Cilji diplomskega dela so naslednji: • teoretično predstaviti nabavno funkcijo; • razložiti pojem »javni sektor«; • opredeliti javna naročila na podlagi veljavne zakonodaje; • na primeru prikazati neposredno oddajo naročila male vrednosti; • ugotoviti probleme, do katerih prihaja pri izvajanju postopkov javnih naročil v javnem

sektorju. Trditve, ki jih bomo skušali dokazati, so: • nabava oziroma nabavna funkcija je pomembna poslovna funkcija tako v podjetjih kot

v javnem sektorju; • oddaja javnih naročil pomeni porabo javnih sredstev, torej posredno obremenitev

davčnih zavezancev; • z javnimi naročili vzpodbujamo konkurenco med ponudbeniki; • delavci, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, morajo dosledno upoštevati zakon in ostala

navodila, ki zadevajo javna naročila; • z javnimi naročili dosežemo najnižjo ceno, kakovost blaga oz. storitve pa je vprašljiva.

6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da se pri pisanju diplomskega dela uporabi podatke iz predvidene literature, lastnih izkušenj in znanja, ki smo ga pridobili pri opravljanju dela v računovodstvu VIZ OŠ Rogatec. Pri delu se ne soočamo z določenimi omejitvami pri določenih internih in zaupnih podatkih, ker delo poteka po zakonih, ki jih je odredila Republika Slovenija in internih navodilih VIZ OŠ Rogatec, ki jih je potrdil Svet zavoda. Zatorej so vsi podatki javni in možni določenim osebam v pogled. V praktičnem delu diplomske naloge se omejujemo na neposredno oddajo naročil male vrednosti. Potek neposredne oddaje naročila male vrednosti je predstavljen na primeru nabave pisarniškega materiala. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Pri pisanju diplomskega dela nam je v pomoč strokovna literatura tujih in domačih avtorjev, viri, prispevki in predpisi s proučevanega področja. Spoznanja, ki pri tem nastajajo, prenesemo v našo nalogo, pri tem pa vključimo tudi lastno znanje in izkušnje, pridobljene tekom večletnega delovanja na tem področju. Ker diplomsko delo temelji na obravnavi poslovne funkcije javnih naročil v sklopu nabave, je naša raziskava poslovna in hkrati dinamična. V okviru deskriptivnega pristopa so uporabljene naslednje metode:

- metoda deskripcije, s pomočjo katere opisujemo teorijo, pojme in ugotovljena dejstva;

- metoda klasifikacije, kjer definiramo pojme; - metoda kompilacije, kjer s povzemanjem stališč drugih avtorjev v zvezi z izbranim

raziskovalnim problemom pridemo do oblikovanja novih stališč. V okviru analitičnega pristopa so uporabljene naslednje metode:

- metoda sinteze (razčlenjevanje ugotovitev iz prakse in iz teorije); - metoda analize (povezovanje teoretičnega pogleda in preverjanje izida iz prakse v

celoto).

7

2 OPREDELITEV NABAVNE FUNKCIJE 2.1 Splošni pojmi o nabavi Pojmovanje nabave se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Poslovno okolje se hitro spreminja, kar velja tudi za nabavno okolje, razvoj informacijske tehnologije pa omogoča tudi hitrejši razvoj nabavne funkcije. Nabava ni le poslovna funkcija proizvodnih podjetij, ampak pomembna dejavnost distribucijskih (trgovskih) ter javnih in zasebnih storitvenih organizacij. V nabavi se v praksi in teoriji uporabljajo številni pojmi. Tako je potrebno razlikovati med oskrbovanjem in nabavo (Potočnik 2002, 19-23). Oskrbovanje je pridobivanje vseh potrebnih poslovnih sestavin na kakršen koli način, medtem ko obsega nabava predvsem nakupovanje surovin, materiala, polizdelkov, sestavnih in rezervnih delov, energije in trgovskega blaga za porabo v proizvodnem procesu, preprodajo ali uporabo v javnem sektorju. Zato lahko nabavo razčlenimo na štiri temeljne skupine: 1. nabavo v proizvodnih oziroma predelovalnih organizacij; 2. nabavo preprodajalcev; 3. nabavo organizacij javnega sektorja; 4. nabavo samostojnih institucij, ki se financirajo delno iz javnih sredstev, delno iz

sredstev prodanih storitev. Temeljna naloga nabave je oskrba podjetja s surovinami, izdelavnim materialom, storitvami, energijo, pomožnim materialom, pa tudi s stroji, napravami itd. Za poslovni uspeh podjetja pa ni pomembno le, da razpolaga s primerno količino materiala, ampak tudi, da je material ustrezne kakovosti, kupljen po primerni ceni in tudi pravočasno na razpolago. Nabavni proces obsega nakup surovin, sestavnih delov, materiala za vzdrževanje, popravila in splošno porabo, naložbenih dobrin in storitev. Za to potrebujemo ustrezno znanje in izkušnje, saj so velike razlike med nabavo surovin, kjer zavarujemo cenovna tveganja s terminskimi pogodbami in projektnim načinom nabave naložbenih dobrin (Weele 1998, 121). Pomen in vloga nabave sta se v preteklih letih bistveno spremenila. Postala je pomembna poslovna funkcija. Vodstva čedalje bolj spoznavajo rastoči pomen nabave zaradi velikega prispevka nabave k povečanju dobičkovnosti z znižanjem nabavnih stroškov. Največje možnosti za prihranke so na področju največjih izdatkov, ti pa so v večini podjetij prav nabavni stroški in plače. V povprečju dosegajo nabavni stroški 60%, plače pa 22% lastne cene izdelka, v trgovskih podjetjih pa znaša nabavna vrednost trgovskega blaga povprečno 70% prodajne cene (Potočnik 2002, 20). Pomembnost uspešne in učinkovite nabave so podjetja spoznala šele sredi 20. stoletja. Poznamo štiri stopnje razvoja nabave, preden je postala konkurenčno orodje podjetij v njihovem boju na prodajnih trgih. Na prvi stopnji je bila nabava usmerjena predvsem na

8

količino materiala, na drugi na kakovostno izdelavo materialov, na tretji v usmerjanje odnosov z dobavitelji in na četrti na partnerstvo z dobavitelji, ki se nanaša na medsebojne poslovne odnose, obvladovanje procesov in pričakovanih rezultatov. V povezavi s tem je bilo delovanje nabave najprej pasivno, nato neodvisno, sledilo je podporno in končno integrativno (Potočnik 2002, 22). Obstaja pa velika razlika med nabavo v proizvodnih podjetjih in nabavo v neproizvodnih podjetij. V proizvodnji se nabavljeni materiali in surovine fizično spreminjajo v proizvod, v neproizvodnih dejavnostih nabave za te temeljne procese v večini primerov ni. Ta temeljna razlika je v prenekaterem podjetju izven proizvodnih dejavnosti tudi osnovni vzrok, da nabava nima veljave, kot ji ustreza. 2.2 Pomen nabavne funkcije Pri opisovanju nabavne funkcije in njene vloge v podjetju je potrebno omeniti Porterja in njegovo verigo vrednosti (Weele 1998, 24-29). Le-ta vsako podjetje obravnava kot sestav dejavnosti, ki se opravljajo zaradi proizvodnje, trženja, dobave in vzdrževanja izdelkov. S temi dejavnostmi se ustvarja nova vrednost za podjetje – dobiček podjetja. Dejavnosti so razdeljene na osnovne in pomožne dejavnosti. Med osnovne uvršča: vhodno logistiko, poslovne dejavnosti (to so vse dejavnosti, ki omogočajo predelavo vložka v končni izdelek), izhodno logistiko, trženje in prodajo ter poprodajne storitve. Pomožne dejavnosti pa so oskrba, tehnološki razvoj, upravljanje človeških virov in infrastruktura podjetja. Oskrba podpira tako osnovne kot pomožne dejavnosti. Porter razlikuje med nakupovanjem za osnovne in nakupovanjem za pomožne dejavnosti. Nabavna funkcija mora zagotoviti optimalen oskrbovalni sistem podjetja, ki mora biti usklajen z ostalimi poslovnimi funkcijami (prodajno, proizvodno, razvojno in finančno). Deluje tako v smeri dobaviteljev, ki jim prinaša potrebe notranjih odjemalcev, kot tudi v smeri notranjih odjemalcev, ki jih seznanja z novostmi (nove tehnologije, reprodukcijski materiali, itd.). Iz operativno-taktične ravni se njena vloga preliva še na strateško področje (Mavretič 2000, 5-7). Tri bistvene strateške vloge nabavne funkcije so: razvojna: se kaže v sodelovanju dobavitelja pri razvoju novih izdelkov ter izboljšavah

procesa. Prednosti tesnejšega sodelovanja se kažejo v boljši prilagojenosti končnega izdelka uporabniku, v povečani razvojni moči ter v prihranku časa, potrebnega za razvoj novih izdelkov.

varčevalna (racionalizacijska): zajema vse dnevne aktivnosti, ki jih opravlja nabavna funkcija za zmanjšanje celotnih stroškov podjetja. Gre za tri bistvene aktivnosti: aktivnosti pri določitvi predmeta nakupa, aktivnosti pri racionalizaciji tokov (materialni, administrativni, finančni) in aktivnosti pri iskanju cenejših dobaviteljev.

strukturalna: določa način oblikovanja strukture nabavnega trga (eden – več dobaviteljev, geografska razpršenost dobaviteljev, itd.).

Za uspešno delovanje podjetja je izrednega pomena usklajenost vseh poslovnih funkcij: nabavne, razvojne in proizvodne, finančne, prodajne, ter ostale funkcije kot so: investicijska, kadrovsko-pravna in informacijska, ter seveda usklajenost z vodstvom

9

podjetja. Ne glede na to, da ima nabavna funkcija vse večji pomen v vodstvu podjetja, je odvisna tako od položaja na nabavnem trgu (zunanji dejavniki) kot tudi od notranje miselnosti v podjetju. Njena vloga je večja, čim večja je materialna intenzivnost proizvodnje in čim večja je njena vloga pri odločanju v podjetju. 2.3 Obveznosti, naloge in cilji nabavne funkcije Nabavna funkcija se med podjetji razlikuje po odgovornosti, nalogah in pristojnosti nabavnih oddelkov. Razlike so lahko posledica načina vodenja nabave, različnosti v strukturi trgov dobavitelja, organizacijski strukturi samega podjetja, proizvodni tehnologiji itd. Weele (1998, 125-126) opisuje pet osnovnih odgovornosti nabavne funkcije: 1. Prispevek h kontinuiteti osnovnih dejavnosti podjetja. 2. Nadzorovanje in zmanjševanje stroškov nabave. 3. Zmanjšanje strateškega tveganja podjetja pri dobavi na nabavnih trgih. 4. Prispevek k inovacijam izdelkov in izdelavnega procesa. 5. Zunanja predstavitev podjetja. Obveznosti naj bi bile širše od nalog nabavne funkcije. Potočnik (2002, 29) navaja nekaj najpomembnejših nalog nabavne funkcije, in sicer: določitev potreb po materialu oziroma trgovskem blagu/storitvah, izbira dobaviteljev na podlagi raziskav nabavnega trga, načrtovanje nabave, pripravljalna dela, kot so: iskanje in analiza ponudb, nabavne kalkulacije ipd., pogajanje in sklenitev pogodbe za nabavo, naročanje, prevzem materiala, kontrola in reklamacije, izdaja naloga za plačilo in evidenca nabave.

Omenjene naloge nabavne funkcije podjetje opravlja po različnih nabavnih opravilih, ki jih Potočnik (2002, 30) razvršča v štiri skupine. Te so: 1. pripravljalna opravila, kamor spadajo raziskovanja nabavnega trga, načrtovanja nabav,

oblikovanja nabavne politike; 2. opravila, povezana z izvrševanjem nabave, kot so: iskanje in analiziranje ponudb,

izdelava nabavne kalkulacije in izbira dobaviteljev, pogajanje, sklepanje pogodb, naročanje, prevzemanje;

3. kontrola in plačilo, kamor spadajo kontrola materiala in računov dobavitelja, reklamacije, plačilo računov;

4. nabavna evidenca in analiza, ki obsegata evidence naročil, dobaviteljev, nabavnih cen, materiala in reklamacij.

10

Raziskava nabavnega trga zagotavlja pregled nad tržno strukturo, ceno in količino materiala ter daje orientacijo za najugodnejšo nabavo in na podlagi tega omogoča uspešnejše pogajanje z dobavitelji. Z načrtovanjem nabave razporedimo časovni in količinski pritok materiala. Medtem ko s politiko nabav določamo smernice delovanja nabavne funkcije, sprejemamo odločitve o nabavnih poteh in cenah, o dobavnih rokih, o količini nabave ipd. Kakovost in pravočasnost izvršitve nabav omogoča podjetju uspešno poslovanje. Seveda ne gre brez kontrole nabave, s katero ugotavljamo nastale napake. Analiza nabavnega poslovanja nam odkriva pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti ter oblike, poti in načine nabave, katere moramo spremeniti, da bo nabavna funkcija uspešnejša. Nabavna opravila so med seboj zelo povezana in soodvisna, kar posledično pomeni, da se napake v eni skupini nabavnih opravil negativno odražajo v vseh ostalih skupinah. Torej, dobro opravljene naloge nabavne funkcije pripeljejo do uspešnih rezultatov oziroma ciljev. Za uspešno poslovanje podjetja je potrebno cilje nabavne funkcije uskladiti s cilji ostalih poslovnih funkcij ali drugače imenovanimi splošnimi cilji podjetja. Le tako lahko nabavna funkcija postane strateška poslovna funkcija, ki s svojim gospodarnim in učinkovitim delovanjem veliko pripomore k optimalnemu poslovanju. Naj navedem deset pomembnih nabavnih ciljev, kot so (Završnik 1996, 54-57): 1. Preskrba vseh porabnikov v podjetju s potrebnimi količinami in ustrezno kakovostjo

materiala ob predvidenem času. 2. Konkurenčni in pametni nakupi. Pametni nakupi pomenijo stalno iskanje boljšega

materiala, ki prinaša najboljšo kombinacijo med ceno, kakovostjo in storitvijo. Konkurenčni nakupi pomenijo vzdrževanje moči ponudbe in povpraševanja, ki regulirajo cene in razpoložljivost materiala.

3. Doseči najboljšo kombinacijo med dejavniki, ki vplivajo na naročilo: ceno, dobavo in kakovostjo.

4. Minimiziranje izgub, ki se nanašajo na zaloge. 5. Dobri odnosi z dobavitelji. 6. Razvijanje alternativnih virov nabave. 7. Izkoriščanje prednosti standardizacije in specifikacije posameznih delov. 8. Spremljanje tržnih trendov in ohranjanje tekmovalnega vzdušja v podjetju. 9. Dobri delovni in medsebojni odnosi z ostalimi službami v podjetju. 10. Izobraževanje, razvijanje in motiviranje profesionalnega nabavnega osebja.

11

3 JAVNI SEKTOR Sodobni družbeni sistem, ki temelji predvsem na kapitalističnem načinu gospodarjenja, je glede na način delovanja, doseganja ciljev in učinkov, sestavljen iz treh sektorjev (Kavčič, Smodej 2003, 5): 1. ZASEBNI ali TRŽNI SEKTOR obsega dejavnosti, ki se odvijajo na trgu, kjer se

odvijata nakup in prodaja. Tu se srečujemo s podjetji oziroma gospodarskimi družbami. Glavni cilj tega sektorja je ustvarjanje dobička za lastnike kapitala s prodajo proizvodov in storitev na trgu, od koder tudi ime dobičkonosni ali profitni sektor. Seveda so prisotni tudi drugi cilji, kot so zadovoljevanje potreb uporabnikov proizvodov in storitev, zagotavljanje razvoja, nudenje zaposlitve itd.

2. JAVNI SEKTOR so vse ustanove, ki jih organizira, usmerja, vodi in delno ali v celoti

financira država. V ta sektor spadajo predvsem državna uprava, javna uprava, javne gospodarske (javna podjetja na področju energetike, prometa, komunalnih dejavnosti itd.) in negospodarske službe (šolstvo, zdravstvo, znanost, socialno varstvo, kultura itd.). Zato tudi drugo ime za javni sektor, in sicer: državni ali vladni sektor oziroma neprofitni sektor, ker ne stremi k ustvarjanju dobička za lastnike kapitala. Skupna lastnost javnega in tretjega sektorja je neprofitnost.

3. TRETJI SEKTOR so ustanove, ki so namenjene za pomoč drugim ljudem, kjer tisti, ki

pomagajo, nimajo nikakršne osebne materialne koristi. Ta sektor je še zelo mlad, zato ga ugledni poznavalci ne omenjajo kot posebni sektor, ampak ga uvrščajo v javni sektor. Z javnim sektorjem povezuje tretji sektor neprofitna dejavnost in do neke mere tudi opravljanje podobne si dejavnosti. Razlika med njima je v financiranju. Tretjega sektorja ne financira vlada, če pa že, je to zanemarljivo.

Meje med posameznimi sektorji niso jasne. Bistvene razlike med njimi so v financiranju ter namenu in cilju delovanja. 3.1 Javne dobrine in interesi Glavni namen javnega sektorja je zagotavljanje javnih dobrin državljanom oziroma služiti javnemu interesu. Zato si oglejmo javni sektor z vidika javnih dobrin in javnega interesa. 3.1.1 Javne dobrine O javnih dobrinah govorimo, ko imamo v mislih javni sektor, katerega namen je zagotavljanje javnih dobrin za prebivalstvo. Problem nastane, ko želimo opredeliti javno dobrino oziroma kdaj in kateri proizvod ali storitev sploh postane javna dobrina.

12

Lane (2000, 25) predstavlja sledečo razdelitev dobrin: SLIKA 1: TIPOLOGIJA DOBRIN

UPORABA NEOMEJENA, SKUPNA, JAVNA

UPORABA OMEJENA, TRŽNA

POSAMEZNIKA NI MOGOČE IZKLJUČITI

JAVNE DOBRINE

SKUPNE DOBRINE

POSAMEZNIKA JE MOGOČE IZKLJUČITI

DOBRINE, DOSTOPNE

S PLAČILOM PRISTOJBINE

ZASEBNE DOBRINE

Vir: Lane (2000, 25) Nek proizvod ali storitev postane javna dobrina, če sta prisotni dve lastnosti: 1. Neizključljivost iz uporabe pomeni, da so javne dobrine tiste, pri katerih ni mogoče

izločiti iz uporabe nobenega uporabnika. Teh dobrin si nihče ne more prisvojiti oziroma dobiti lastništvo nad njimi, zato tudi njihova uporaba nima cene. Običajno je težko govoriti o popolni izključljivosti, ki jo največkrat omejuje dana razvojna tehnologija (bolj razvita tehnologija omogoča izključljivost tam, kjer je prej sploh ni bilo) in ekonomski razlog (izključitev posameznika prinaša velike stroške). Torej se dobrine spreminjajo glede izključljivosti.

2. Nezmanjšljivost dobrine zaradi uporabe pomeni, da uporaba enega ne vpliva na

zmanjševanje možnosti uporabe drugega uporabnika. Ekonomsko gledano je strošek proizvodnje dodatne enote te dobrine enak nič, posledično je tudi koristnost dodatne enote enaka nič. Ker gre za skupno neomejeno uporabo dobrin, se poraja mnenje, zakaj bi plačevali njihovo ceno. Zopet je zatajil trg. Vendar kakorkoli obrnemo situacijo porabe javnih dobrin, se nekje mora končati z razpoložljivostjo le teh. Običajno se zmanjša po določenem obsegu njihove uporabe. Poglejmo primer porabe elektrike. Ko je na električno omrežje v stanovanjski hiši priklopljen en porabnik (hladilnik), dva (hladilna omara), tri (pralni stroj) ali celo štirje (sušilni stroj), vse deluje normalno. Ko se zgodi, da priklopimo še dva velika porabnika (kot sta dva delovna stroja, ki porabita veliko električne energije), je električno omrežje že preobremenjeno in se izklopi varovalka električnega omrežja. Torej gre za nezmanjšljivost do določene meje.

Iz slike 1 je razvidno, da so neizključljive tudi skupne dobrine, za katere je značilno, da jih lahko zagotovimo tudi na tržni način, vendar se pojavi problem pri zaščiti dobrine. Tržni mehanizem ne more delovati, če ni možna zaščita na tržni način. Podobno se dogaja pri dobrinah, ki so dostopne s plačilom pristojbin (npr. članarina, cestnina na avtocesti). Iz tega sledi, da za dobrine, kjer sta prisotna oba pogoja, tako neizključljivost posameznika

13

kot nezmanjšanje zaradi uporabe posameznika, trg ni primeren mehanizem za njihovo zagotavljanje in razdelitev. Tu vstopi država. Za boljše razumevanje javnih dobrin so pomembni tudi naslednji vidiki (Rosen 1999, 61-63): Tudi če vsak porabi enako količino dobrine, poraba nima za vse enakega pomena. Za

določene porabnike dobrin je vrednost pozitivna, ker so z njimi v nečem pridobili, medtem ko za druge porabnike dobrin nima bistvenega pomena in je njihova vrednost negativna.

Opredelitev javnih dobrin ni absolutna, spreminja se s tržnimi pogoji in z razvojem tehnologije. Pravih javnih dobrin, ki izpolnjujejo pogoja neizključljivosti in nezmanšljivosti zaradi porabe drugih, je zelo malo.

Javne dobrine so v načelu dobrine, pri katerih ni mogoče nobenega izključiti iz uporabe. Prihaja do situacije, ko se izključljivost povezuje s tekmovalnostjo, pri čemer je pomembna količina uporabnikov. Dokler količina ne vpliva na razpoložljivost dobrin, ni nikakršnih omejitev. Ko temu ni več tako, se pojavi tekmovalnost zaradi pridobitve dobrin.

Številne stvari, ki običajno niso opredeljene kot blago, imajo značilnosti javne dobrine. Tak primer je poštenost v trgovinskem poslovanju. Če so vsi pošteni pri transakcijah, imajo pri tem vsi korist, saj so stroški nižji.

Zasebnih dobrin ne zagotavlja izključno zasebni sektor. Velikokrat se dogaja, da javni sektor dobavlja zasebne dobrine, kot so npr. zdravstvene storitve.

Javno zagotavljanje dobrin ne pomeni vedno, da jih tudi proizvaja javni sektor. Lahko se zgodi, da lahko isto storitev proizvaja zasebni ali javni sektor. Slednji je odgovoren le za njeno dobavljanje.

Pridemo do zaključka, da ni konkretnih ekonomskih ali tehnoloških določitev javnih dobrin. Da je določen proizvod ali storitev lahko javna dobrina, je odvisno od vpliva političnega dejavnika – vrednot, prepričanj in interesnih usmeritev tistih, ki v družbi odločajo (Kavčič, Smodej 2003, 16). Sedaj si oglejmo, kako je z javnim interesom. 3.1.1 Javni interesi Javni interes naj bi bil vodilo subjektom v javnem sektorju pri njihovem delovanju, t.i. zadovoljevanje javnemu interesu, in uresničevanju javnih odločitev (prav tam, 19). Interes je hotenje oziroma želja osebe po nečem. Interesi posameznika so lahko zelo različni. Medtem ko gre pri javnem interesu za skupne in celovite želje, ki so povezane s širšo skupnostjo oziroma javnostjo. Razlikujemo naslednje opredelitve javnega interesa (prav tam, 16): Javni interes je tisto, kar želi večina. Javni interes je to, kar želijo vsi ali večina, da bi

država uresničevala. Torej se javni interes povezuje z racionalnostjo posameznih interesov. V bistvu gre za racionalnostni vidik in vidik nepristranskosti.

14

Javni interes je državni ali uradni interes. To je tisto, kar uresničuje država oziroma, kar je osnovna funkcija države. Tudi v tem primeru je prisotna nepristranskost. Vendar prihaja do problemov, in sicer koliko je državni interes pravzaprav interes njegovih uresničevalcev, predvsem uradnikov. Tu je manevrski prostor za vplive različnih zasebnih in skupnih interesov, ki so lahko bolj ali manj egoistični.

Po vsem tem se poraja vprašanje, kdo in kako določa javni interes. Gre za proces javnega odločanja in dejavnike, ki vplivajo na rezultat. Med avtorji ni nekega enotnega mnenja. Lane (2000, 74-80) omenja, da je mogoče razlikovati štiri temeljne modele odločanja o aktivnostih, ki pomenijo uresničevanje javnega interesa, z drugimi besedami lahko rečemo odločanja o javni politiki: 1. Demografski model, kjer prevladuje mnenje, da so politične odločitve predvsem vpliv

okolja, socialne strukture, položaja političnih strank, usmerjenosti sindikatov itd. Model je bil razvojno med prvimi, ki je imel včasih večji pomen kot sedaj, predvsem na lokalnem področju odločanja.

2. Inkrementalistični model pojasnjuje sedanje odločitve, ki temeljijo na preteklih

odločitvah in je bolj celovit kot demografski model, ker vključuje zunanje in notranje spremenljivke. Cilji odločanja se časovno le malo spreminjajo. Model je teoretično utemeljen in je bil tudi empirično testiran. Primeren je predvsem za procese odločanja, ki so stabilni v določenem času oziroma povedano z drugimi besedami, da model deluje, kadar je prihodnost funkcija preteklosti. Osnovni problem pri tem modelu so večje politične spremembe, do katerih prihaja v vsaki skupnosti. Zato prevladuje mnenje, da je inkrementalistični model pregrob za celovitost procesov odločanja.

3. Racionalni model temelji na domnevi, da se družbene odločitve sprejemajo na podlagi

kriterija maksimalnega učinka, optimalnega razmerja med inputom in outputom. Model temelji na enostavnih in med seboj odvisnih mnenjih, kot so:

a) vrednostna funkcija v družbi je konsistentna in integralna, b) poznavanje alternativ in okolja je celovito in c) uporablja enostavna pravila maksimizacije vrednosti. 4. Smetnjakarski model je bil razvit s prizadevanjem za dosego prilagoditve realnim

situacijam. Lane razume situacijo odločanja kot smetnjak, v katerega udeleženci mečejo različne probleme in rešitve. V procesu odločanja enači štiri sestavine, in sicer: probleme, rešitve, udeležence in možnosti izbire. Rezultat odločanja je odvisen od tega, kakšni so problemi in kakšne rešitve so možne. Ta model je uporaben v številnih organizacijah. Najbolj uporaben naj bi bil za javni sektor oziroma javno upravo.

Veliko smo že govorili o javnem sektorju, javnih dobrinah in javnem interesu. Čas je, da si ogledamo pomen in opredelitev javnega sektorja, da nam bo vse bolj razumljivo.

15

3.2 Pomen in opredelitve javnega sektorja Javni sektor ni enotno opredeljen niti v okviru javno-finančne zakonodaje niti v okviru posameznih znanstvenih prispevkov. Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) javni sektor opredeljujeta nekoliko drugače kot Zakon o javnih financah, in sicer vanj vključujeta državne organe in samoupravne lokalne skupnosti, javne agencije, javne sklade, javne zavode in javne gospodarske zavode ter druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, po opredelitvi ZJU in ZSPJS niso del javnega sektorja. Šmidovnik (1980, 106-110) enači pomen javnega sektorja in javne uprave, ki ju opredeljuje kot sektor države in organizacij, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena in zajema vse državne organe, organe lokalnih skupnosti, vsa javna podjetja, javne zavode, zavode, agencije, javne sklade, zbornice ter druge oblike družb, ki se financirajo na podlagi pristojbin, predpisov oziroma zakonov. Takšno opredelitev smiselno povzemajo tudi številni drugi avtorji, nekateri so mnenja, da je pojem javnega sektorja širši pojem kot javna uprava. Brejc (2000, 11-14) je upravo opredelil kot dejavnost v organizaciji, ki omogoča izvajanje njene temeljne dejavnosti. Kot navaja, se uprava deli na poslovno upravo (kot del podjetja) in javno upravo. Slednja je opredeljena kot organi in organizacije, ki opravljajo javne zadeve oziroma izvajajo dejavnost upravljanja v javnih zadevah in jo lahko delimo na državno upravo, lokalno samoupravo ter druge nosilce javnih pooblastil, kot so zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in razne agencije. Brejc meni, da je javni sektor širši pojem kot javna uprava, saj ga poleg javne uprave sestavljajo še javni zavodi, javna podjetja in druge neprofitne organizacije. Smiselno podobno opredelitev javnega sektorja navaja tudi Kamnarjeva (1999, 23–29), ki se pojmu javne oziroma državne uprave izogiba ter ločuje le med javnim in zasebnim sektorjem. Po njenem javni sektor sestavljajo osebe javnega prava, zasebni sektor sestavljajo osebe zasebnega prava, a ob tem poudarja, da ni enotne ločnice med obema sektorjema. Kakršnakoli že je definicija javnega sektorja, obstajata dva razloga za njegov obstoj, in sicer: nepopolnost in neučinkovitost trga. Zato je potrebna intervencija vlade oziroma države.

16

3.2.1 Javna uprava Prave razmejitve med javno upravo in javnim sektorjem skoraj ni. Velikokrat se uporabljata kot sinonima. Običajno se javni sektor razume širše kot javno upravo. Iz tega sledi, da je javna uprava del javnega sektorja, ki opravlja družbene dejavnosti s ciljem varovati javne koristi po netržnih načelih (Kocjančič et al. 1998, 204). Oglejmo si različne definicije javne uprave, ki jih navajata Shafritz in Russell (1997, 5- 32): Politična definicija javne uprave, kjer je javna uprava to, kar dela vlada. Vlada dela

različne stvari, kot so med drugimi tudi te, da javna uprava deluje neposredno ali posredno, da je javna uprava stopnja v ciklusu javnega odločanja, da javna uprava uresničuje javni interes ter da javna uprava kolektivno dela tisto, kar si posamezniki želijo, da bi bilo narejeno, pa tega ne morejo storiti ali pri tem niso dovolj učinkoviti.

Pravna definicija javne uprave, da je javna uprava uresničevanje javnih zakonov, ki

morajo biti v skladu z ustavo kot glavni zakon. Posledično je glavna funkcija javne uprave postavljanje pravil, po katerih se morajo ravnati posamezniki in organizacije oziroma subjekti.

Managerska definicija javne uprave je, da je javna uprava izvršilna funkcija vlade.

Temu sledi, da javna uprava uresničuje odločitve, ki so nastale v politični sferi. Najvišji managerji v javni upravi so izvoljeni politiki.

Poklicna definicija javne uprave. Javna uprava je celota vseh dejavnosti upravljanja, ki sodijo v izvršilne, administrativne in poslovodne funkcije javnega upravljanja, in sicer ne glede na to, kateri organi jih opravljajo, ali so to državni upravni organi, drugi državni organi ali organizacije zunaj državne uprave. Današnjo strukturo javne uprave v Republiki Sloveniji tako narekuje po eni strani volja vladajočih politikov oziroma političnih strank, ki so dobile zaupanje države, po drugi strani pa državna politika – pri tem sta pomembna dejavnika predvsem odpravljanje zaznanih pomanjkljivosti znotraj javne uprave ter prilagajanje EU (Kocjančič et al. 1998, 205-206). Državno upravo Republike Slovenije sestavljajo Predsednik republike, Državni zbor in Državni svet, kot zakonodajna oblast, vlada z ministrstvi, kot izvršilna oblast ter Ustavno in Vrhovno sodišče, kot sodna oblast. Sem sodijo tudi razni nevladni proračunski uporabniki kot na primer Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drugi.

17

3.2.2 Javna služba Javna služba je dejavnost, ki zagotavlja dobrine in storitve, nujno potrebne za delovanje družbe, vendar jih iz različnih vzrokov ni mogoče zagotoviti preko tržne menjave. Zanje velja poseben pravni režim (Trpin 1993, 17). Medtem ko je Duguit označil javno službo kot "vsako dejavnost, ki je neobhodno potrebna za obstoj in razvoj družbe in jo morajo zagotoviti, urediti in nadzirati tisti, ki vladajo…" (Rakovič, Bekeš 1994, 136). Javna služba je vsaka dejavnost, preko katere se zadovoljujejo javne dobrine in ki jo označujejo značilnosti, kot so (Virant 2004, 130): izvaja se v javnem interesu, za njeno zagotavljanje je odgovorna država ali lokalna skupnost, izvzeta je iz pravnega režima tržnih dejavnosti (prenesena je iz zasebne javno sfero), izvaja se po posebnem javnopravnem režimu, ki se nanaša predvsem na način izvajanja

dejavnosti, razmerja med izvajalcem, uporabnikom in državo (ali lokalno skupnostjo) ter na cenovni režim.

Javne službe delimo na gospodarske in negospodarske javne službe, ki so določene s posameznimi področnimi zakoni. Dva krovna zakona sta Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS) in Zakon o zavodih, ki ne določata, katere dejavnosti so javne službe, ampak urejata le režim njihovega izvajanja. ZGJS je obširnejši, ker poleg podrobne ureditve načinov izvajanja javnih služb ureja tudi njihovo financiranje, razmerja med uporabniki in izvajalci. Na področju negospodarskih javnih služb (zdravstvo, izobraževanje, kultura) so za določanje, v kakšnem obsegu se bodo posamezne dejavnosti izvajale kot javne službe, pomembni predvsem motivi socialne politike. Z zagotavljanjem izvajanja teh dejavnosti in z njihovim financiranjem iz javnih sredstev država oziroma lokalna skupnost zagotavlja vsakemu državljanu vsaj minimalni obseg teh storitev ne glede na to, kakšno je njegovo finančno stanje. Gospodarske javne službe srečamo na področjih energetike, varstva okolja, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in na drugih področjih gospodarske infrastrukture. Negospodarske javne službe srečamo na področjih dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva in socialnega zavarovanja. Gospodarske javne službe delimo na dva načina, in sicer (prav tam, 132): Prva delitev na: državne, za zagotavljanje katerih je odgovorna država in lokalne, za zagotavljanje katerih so odgovorne lokalne skupnosti (občine).

18

Druga delitev na: obvezne, torej tiste, ki jih država ali lokalna skupnost mora zagotavljati kot javne

službe in izbirne, torej tiste, ki jih lahko zagotavlja kot javne službe, ni pa nujno.

Vidimo, da izbirnih državnih gospodarskih javnih služb ni, so le izbirne lokalne gospodarske javne službe. Obstajajo tudi razlike med gospodarskimi in negospodarskimi javnimi službami. Naj omenim dve. Prva je v tem, da se gospodarska javna služba običajno izvaja monopolno, izvaja jo en ali omejeno število subjektov. Druga razlika je v financiranju, in sicer se gospodarske javne službe financirajo preko cen storitev, negospodarske pa iz javnih sredstev – proračuna in posebnih namenskih javnih skladov. Dogaja se, da se na področju zdravstva, kulture, izobraževanja kot javna služba opravlja le tisti del dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev. Izven tega obsega se lahko dejavnost opravlja tudi kot gospodarska oziroma tržna dejavnost z namenom pridobivanja dobička (prav tam, 135). 3.2.3 Javno podjetje Javno podjetje je najpogostejša oblika izvajanja gospodarske javne službe. 6. člen Zakona o gospodarskih javnih službah določa, da "se gospodarska javna služba izvaja v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno". Javno podjetje je statusno-pravno gospodarska družba, vendar le v dveh oblikah kapitalske družbe, kot sta družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) in delniška družba (d.d.), ki ju ustvari država ali lokalna skupnost. Javno podjetje je lahko v večinski zasebni lasti, vendar ima še vedno status javnega podjetja, katerega specifike so naslednje (prav tam, 135): javno podjetje izvaja javno službo, ustanovitelj, to je Vlada ali lokalna skupnost, določa pogoje oziroma režim izvajanja

javne službe, ustanovitelj določa cene javnih dobrin, ustanovitelj ne glede na svoj kapitalski delež imenuje direktorja javnega podjetja za

dobo štirih let, ustanovitelj sprejme poslovno poročilo iz zaključni račun javnega podjetja.

Javna podjetja srečujemo tako na področju državnih kot lokalnih gospodarskih javnih služb. Na državni ravni javna podjetja izvajajo javne službe na področju vodnega gospodarstva, železniškega prometa, energetike, telekomunikacij in poštnih storitev. Na lokalni ravni pa javna podjetja izvajajo predvsem javne službe varstva okolja. Velikokrat se dogaja, da eno javno podjetje deluje za več občin.

19

3.3 Značilnosti in funkcije javnega sektorja Osnovne funkcije javnega sektorja so (Stanovnik 2004, 1): 1. ALOKACIJSKA FUNKCIJA (načrtna delitev) – zagotovitev javnih dobrin, kot je npr.

odvoz smeti. Sem spada tudi regulatorna funkcija, ki zagotavlja pravni red z različnimi predpisi kot so različni tehnični normativi in standardi.

2. PRERAZDELITVENA FUNKCIJA – prerazporeditev bruto domačega proizvoda (v

nadaljevanju BDP). Država s pomočjo cen prerazporeja BDP. Prerazdeljevanje poteka v dveh stopnjah. V prvi stopnji premožnejši plačujejo višje davke in prispevke kot manj premožni. V drugi stopnji prejemki, ki jih dobijo posamezniki od javnega sektorja, niso v razmerju z vplačanimi sredstvi posameznika. Zdravstvena oskrba v javnem sistemu je enaka za vse, ne glede na plačane prispevke in davke.

3. STABILIZACIJSKA FUNKCIJA - makroekonomski cilji. Država zagotavlja določeno

stopnjo inflacije. Tu gre za zavestno politično usmerjanje gospodarstva za doseganje stabilnosti cen, visoke zaposlenosti in zadovoljivega salda tekočega računa plačilne bilance. Vendar je država v današnjih časih pri omenjenem usmerjanju gospodarstva zelo omejena.

Vidimo, da ima javni sektor pomembno funkcijo v procesu javnega upravljanja (odločanja o javnih zadevah) in izvajanju javnih služb kot so: zdravstvo, šolstvo, kultura, socialno varstvo itd. Farnham in Hontor menita, da so značilnosti javnega sektorja sledeče (Kavčič 2003, 19): javna odgovornost – vedno mora biti prisotno načelo: javno polaganje računov

(accountability), velikost in kompleksnost upravnega aparata, delovna intenzivnost upravne panoge, velika pripadnost zaposlenih (zaradi stalnosti zaposlitve), etika javnega dela s politično nevtralnostjo, lojalnostjo, nepristranskostjo in

nepodkupljivostjo; V zadnjem času smo priča zbliževanju javnega in zasebnega sektorja, predvsem zaradi razvoja javne uprave in zaradi številnih reform znotraj javnega sektorja. Počasi prihaja do pomembnih premikov na področju zbliževanja slovenskega zasebnega in javnega sektorja predvsem na področju merjenja uspešnosti in zaposlovanja. Prav z namenom zbliževanja obeh sektorjev se je razvil in vedno bolj uveljavil poseben pristop za uvajanje prilagojenih podjetniških metod v javni sektor. Temelji na ideji, da je tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju potrebno za sprejemanje dobrih odločitev imeti vse informacije, ki lahko vplivajo na posamezno poslovno odločitev. Strategija novega javnega managementa (ang. New Public Management – NPM) je verzija številnih ukrepov, ki so usmerjeni v razvijanje tekmovalnosti, v razdruževanje prevelikih upravnih birokracij in v spodbujanje večje produktivnosti po vzoru zasebnega sektorja (Pečar 2001, 14- 35).

20

4 JAVNA NAROČILA Ogledali smo si nabavno funkcijo in javni sektor. Če sedaj to povežemo, dobimo javna naročila v javnem sektorju, ki jih bomo poskušali razložiti. Ko omenimo besedo konkurenca, takoj pomislimo na tržno gospodarstvo, kamor tudi v resnici spada. Sistem javnih naročil pa je del poslovanja v javnem sektorju. Sistem javnih naročil je v bistvu orodje za uvajanje konkurence na področja, kjer je doslej ni bilo – v javnem sektorju. Na ta način se omogoči večjemu številu primernih ponudnikov, da vstopijo na trg in na tem trgu tekmujejo v borbi za stranke. Na ta način imajo korist vsi (Plahutnik 2004, 30): naročnik, ker se preko širše možnosti izbire lahko odloči za blago in/ali storitev s

primernim razmerjem med ceno in kvaliteto; ponudniki, ker se jim odpira širša razsežnost trga; ekonomski sistem kot celota, ker prihaja do bolj logičnih in širših razporeditev

ekonomskih učinkov in dosedanji glavni dobavitelji v javnem sektorju, ker so s tem, ko so izpostavljeni

konkurenci, prisiljeni v optimizacijo poslovnega procesa, da bi dosegli večje konkurenčne sposobnosti, ki jim v odprtih pogojih konkurence zagotavljajo večjo možnost obstoja na trgu.

Preko uvajanja sistema javnih naročil se predvsem v tradicionalnih zaprtih ekonomskih sistemih (nacionalnih, regionalnih ali celo branžnih) uvaja konkurenca, s tem pa klasične značilnosti tržnega gospodarstva. Javno naročanje je dejavnost, s katero država na trgu, na podlagi premoženjsko pravnih razmerij nabavlja dobrine, ki jih potrebuje. S tem postane povpraševalka. Gre za več kot le nakup. Gre za ugotavljanje potreb, zagotavljanje sredstev, dobavo, izvedbo storitev, uporabo in spremljanja le-teh v prihodnje. Ker bi na ravnanje nosilcev na ravni odločanja proračunskega uporabnika utegnili vplivati lastni interesi, so bila sprejeta pravila javnega naročanja. Pri oddaji javnih naročil mora proračunski uporabnik upoštevati pravna in ekonomska pravila ter načela javnega naročanja, ki jih ureja Zakon o javnih naročilih. V javnem interesu je, da se sredstva, ki jih država pridobiva z davki, carinami in drugimi dajatvami, porabljajo zakonito, gospodarno in učinkovito. Sistem javnega naročanja pa mora biti transparenten. Zagotavljati mora enakopravnost in konkurenco med ponudniki. Kljub postavljenim pravilom in načelom vseeno lahko prihaja do nepravilnosti s strani naročnikov (nezakoniti, negospodarni in neučinkoviti postopki javnega naročanja) kot s strani ponudnika (karteli, neobičajno nizke cene, ...).

21

4.1 Kaj so javna naročila Izraz javno naročilo se običajno uporablja, kadar govorimo o oskrbi javnega sektorja z dobavami ali s storitvami, pridobljenimi na tržišču. Javno naročanje mora vzpodbujati pošteno konkurenco med ponudniki, omogočiti naročniku, da nabavlja blago in storitve najboljše kakovosti in glede na zahtevano kakovost po najnižji ceni (Kranjc 2004, 642). Javno naročilo vključuje pridobitev gradbenih del, blaga in storitev. Sam izraz javno naročilo se običajno uporablja v širšem smislu kot nakup - od ugotavljanja potreb do dobave, dovoljenj, uporabe blaga/izvajanja storitve in spremljanja. Izraz "JAVNA NAROČILA" dejansko pomeni: JAVNO je nekaj, kar je na dosegu oziroma na očeh celotne javnosti. NAROČILO je postopek za pridobitev gradbenih del, blaga in storitev. Iz tega sledi, da je JAVNO NAROČILO postopek za pridobitev gradbenih del, blaga in storitev, ki je na očeh celotne javnosti. To je javni razpis, na katerega se prijavi vsakdo, ki lahko zadosti pogojem in merilom, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji. Prva točka prvega odstavka 3. člena Zakona o javnih naročilih pojmuje "javno naročilo" kot "celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradnje po tem zakonu" (Uradni list RS, št. 36/2004). Pojem javnih naročil lahko opredelimo z različnih vidikov: finančnega, gospodarskega, geografskega, zgodovinskega, političnega ali pravnega. Vsaka opredelitev prinaša drugačne značilnosti. Oglejmo si nekaj osnovnih definicij: Pojem javnega naročanja v najširšem smislu predstavlja pridobitev najugodnejše ponudbe na podlagi vnaprej določenega postopka in na podlagi več konkurenčnih ponudb. Ali: Javno naročilo je skupek vseh dejanj, ki jih mora opraviti naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitve ali gradenj po veljavnem zakonu, ki velja za javna naročila in upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja (Primec 2000, 7 in 53). Javno naročanje je dejavnost, s katero država na trgu, na podlagi premoženjsko pravnih razmerij nabavlja dobrine, ki jih potrebuje. S tem postane eden izmed povpraševalcev. Zaradi svoje velike ekonomske moči, obsežnih in zelo raznovrstnih potreb, ki so velikokrat tudi stalne, je njen vpliv, če ga primerjamo z vplivom ostalih povpraševalcev, mnogo večji. Javna naročila, kot pravni pojem, so skupnost pravnih dejanj, s katerimi država na podlagi premoženjskopravnih razmerij pridobiva blago ali storitev v določenem postopku (Zabel 1997, 12). Izvedena javna naročila povzročajo finančno obremenitev davkoplačevalcev, pravnih in fizičnih oseb. Na eni strani se soočamo s finančno obremenitvijo, ki vodi k spremembam investiranja, kupne moči prebivalstva, spremembam v obsegu dejavnosti, povečanju števila nezaposlenih in ostalih anomalij, ki spremljajo ta proces (Pahor 2000, 6-9). Na drugi strani pa javno naročanje pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva, ker vzpodbuja konkurenco, postavlja zahteve spremljanja razvoja in vpliva na višjo stopnjo zaposlenosti in s tem višji socialni nivo.

22

4.2 Gospodarski in politični pomen javnih naročil Razlog za vedno večje zanimanje za javna naročila je njihov naraščajoč gospodarski pomen. Na velik gospodarski pomen kažejo podatki o njihovem obsegu oz. vrednosti. Za države Evropske unije (v nadaljevanju EU) je bilo ocenjeno, da državna uprava za nakup blaga in storitev porabi okrog 11% bruto domačega proizvoda (Zabel 1997, 11-12). V Sloveniji znašajo javna naročila okrog 10% bruto domačega proizvoda oz. slabo polovico letnega državnega proračuna (Potočnik 2002, 326). Javna naročila lahko obravnavamo z različnih stališč: gospodarskega, socialnega, pravnega, političnega. Vsako od teh poudarja drugačne značilnosti in vprašanja. Izvedbe javnih naročil povzročajo finančno obremenitev davkoplačevalcev - pravnih in fizičnih oseb. Tako se na eni strani soočamo s finančno obremenitvijo, ki vodi k spremembam investiranja, kupne moči prebivalstva, spremembam v obsegu dejavnosti, povečanju števila nezaposlenih in ostalim anomalijam, ki spremljajo ta proces (Pahor 2000, 6-9). Po drugi strani pa javno naročanje pozitivno vpliva na razvoj gospodarstva, ker vzpodbuja konkurenco, postavlja zahteve spremljanja razvoja in vpliva na višjo stopnjo zaposlenosti in s tem višji socialni nivo. Javno naročanje se ne izvaja samo na domačem ozemlju, temveč domača podjetja sodelujejo pri javnem naročanju tudi v tujini in obratno. Danes je za Slovenijo pomembna vloga EU in zato spremljanje dogajanj na tem področju, ter prilagajanje naše zakonodaje smernicam EU. Odpiranje države navzven pa prinaša poleg prednosti tudi določene nevarnosti, predvsem konkurenco tujih, močnih, predvsem monopolnih podjetij. Izbira najugodnejšega ponudnika ima pomemben vpliv na poslovanje izbranega podjetja v bodočnosti. Javno naročilo se razpiše običajno za dobavo večje količine blaga ali izvedbo storitev. Pridobitev takega naročila je za podjetje pomembna, saj kaže na sposobnost podjetja, da pridobi večje, zahtevnejše in bolj odgovorne posle. Izpolnitev naročila pa je za podjetje dobra referenca. Izpolnjevanje referenčne liste s podobnimi posli veča podjetju ugled in mu daje možnost poslovanja tudi na drugih, za podjetje pomembnih področjih. Javna naročila pa imajo tudi velik političen pomen. Načrtovanje porabe javnih denarnih sredstev in njihova dejanska poraba je za državljane vsake države zelo pomembno, saj je od tega odvisen njihov socialni status. Racionalna državna poraba teh sredstev veča zaupanje državljanov, kar ugodno vpliva na družbene razmere v državi.

23

4.3 Pravna podlaga javnih naročil Prvi predpis, ki je urejal oddajo javnih naročil na ozemlju današnje Republike Slovenije, je bila cesarska uredba o gradnji južne železnice Dunaj – Trst. Lokalni gradbeniki so se namreč pritoževali, da dobivajo posle pri gradnji le izbrani izvajalci iz Dunaja in bližine cesarske hiše. Predpis cesarja Franca Jožefa je bil sprejet leta 1908 in za takrat na dokaj sodoben način urejal možnost dostopa različnim izvajalcem, do državne blagajne. V nekdanji SFRJ so država, njene institucije in pravne osebe v družbeni lasti uporabljale postopek oddaje javnih naročil pri gradbenih delih investicijskega značaja. Finančne institucije, zlasti tuje, so zavezovale investitorje s posebnimi postopki, če se je investicija financirala iz teh virov - npr. pravila Svetovne banke, itd. (Kač 2001, 1-2). Republika Slovenija je prve zametke normativnega urejanja javnega naročanja doživela že v letu 1992 s sprejetjem Zakona o izvrševanju proračunu Republike Slovenije za leto 1992 (Uradni list RS, št. 16/1992), ki je v svojih določbah predpisoval obveznost oddaje nabav oz. izbiro izvajalca na podlagi javnega razpisa. Način oddaje javnega razpisa je podrobno urejala na njegovi podlagi sprejeta odredba o pogojih in načinu javnega razpisa za oddajo določenih del, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije. Tudi Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1993 (Uradni list RS, št. 22/1993) je v nekaj členih urejal javno naročanje. Odredba o postopku za izvajanju javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/1993) je že vsebovala jasne določbe o postopku za izbiro izvajalca brez omejitev in o postopku za izbiro izvajalca s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti. Leta 1994 je postopke javnega naročanja spremenila Odredba o spremembi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 19/1994), s tem da je urejala pogoje za začetek postopkov javnega naročila oziroma oddaje javnega naročila z neposredno pogodbo brez javnega razpisa (Kranjc 2001, 9). Državni zbor je julija 1997 sprejel Zakon o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo (na eni strani) in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije (na drugi strani). Zakon je bi objavljen v Uradnem listu RS - Mednarodne pogodbe, št.13/97 (Uradni list RS, št. 44/97). Obveznosti Republike Slovenije v zvezi z javnimi naročili so izrecno opredeljene v 69. in 71. členu (prav tam, 10). Državni program za prevzem pravnega reda EU je določil, da bo področje javnih naročil harmonizirano s predpisi EU do konca leta 1999. Republika Slovenija je v svojih pogajalskih stališčih predstavljenih v 1. delovni skupini – prost pretok blaga, določila, da ne bo zahtevala prehodnega obdobja za področje uveljavljanja pravnega reda EU na področju javnih naročil. Prvi slovenski Zakon o javnih naročilih (v nadaljevanju ZJN) iz leta 1997 je v glavnem slonel na Vzorčnem zakonu o javnem naročanju UNCITRAL (Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovsko pravo) in na nekaterih določilih direktiv o javnem naročanju Evropske unije (Černigoj 2003, 1-2).

24

Postavil je moderne temelje javnega naročanja, vključno s temeljnimi načeli javnega naročanja (enakopravnost ponudnikov, načelo nediskriminacije, itd.). Zakon je bil razdeljen na trinajst poglavij. Bil je podnormiran, po drugi strani pa je določal preveč različnih postopkov za oddajo naročil, na kar so Republiko Slovenijo opozorile pristojne službe EU. Zato je prihajalo v praksi izvajanja konkretnih postopkov oddaje do nejasnosti, postopki so bili predolgi. Postopki po obstoječem zakonu so bili preveč formalizirani, za razliko od postopkov, ki jih izvajajo v državah članicah. To pa je pomenilo tudi možnost delanja napak. Če bi bile izdelane le ustrezne spremembe in dopolnitve obstoječega zakona, bi le ta postal še manj pregleden. Poleg tega se je Slovenija ob vstopanju v evropske povezave soočala z nujnostjo reforme – spremembe javnih financ in v okviru le-te postopkov javnega naročanja (Cvikl 2000, 1-16). Vsebinsko reforme javnih financ spreminjajo postopke priprave, sprejema in izvrševanja državnega proračuna in drugih blagajn javnega financiranja. To vključuje tudi spremembe v postopkih javnega naročanja. Slovenija je v oblikovanju državnih proračunov relativno mlada država. Pred letom 1997 je bila v veljavi Odredba o postopkih za oddajo javnih naročil, v letu 1997 pa ji je sledil Zakon o javnih naročilih in leta 2000, Zakon o javnih naročilih – 1 (v nadaljevanju ZJN – 1). V letu 1999 smo dobili nov Zakon o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) in Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja. Ti zakoni bodo kot ključni sistemski zakoni še več let opredeljevali delovanje javno finančnih subjektov v uporabi javnih sredstev. Novi ZJN-1, sprejet maja 2002, za naročnike in ponudnike ni tolikšna novost, kot je bil Zakon o javnih naročilih iz leta 1977. Slovenija je komaj tri leta staro pravno ureditev spremenila ne toliko zaradi lastne ocene, da je ureditev neprimerna, temveč predvsem zaradi prizadevanja za vključitev v Evropsko unijo. Novi zakon ureja sistem oddaje javnih naročil v enem samem predpisu (izjema je varstvo ponudnikov). Tega v enem predpisu ni uredila še nobena od držav članic EU, najbližji temu sta Švedska in Danska (Cvikl 2000, 17).

25

4.4 Vrste javnih naročil po ZJN –1 Javno naročilo lahko proračunski uporabnik odda na dva načina: na osnovi javnega razpisa – vrednost naročila je večja od 10.000.000,00 SIT; neposredna oddaja – naročila male vrednosti oz. zbiranje več ponudb, vrednost naročila

v letu 2006 in 2007 je manjša od 10.000.000,00 SIT za blago in storitve in 20.000.000,00 SIT za gradnje. V Sloveniji vrednostni prag za mala naročila opredeljuje Zakon o izvrševanju proračuna (Uradni list RS, št. 116/2005), (v nadaljevanju ZIPRO0607).

4.4.1 Naročila na osnovi javnega razpisa Zakon predvideva tri vrste postopkov oddaje javnih naročil na osnovi javnega razpisa in sicer: a) odprti postopek; b) omejeni postopek; c) postopek s pogajanji. V okviru omejenega postopka je možna tudi posebna oblika javnega naročila in sicer postopek za izbiro stalnih dobaviteljev in izvajalcev. Vsi trije postopki se uporabljajo za naročanje blaga, storitev ali gradnje. Naročnik ne more prosto izbirati med postopki. Naročilo mora oddati po odprtem postopku, po ostalih pa le, če so izpolnjeni posebni pogoji, ki so opredeljeni pri posameznem postopku. Ureditev postopkov in njihovo pojmovanje je povzeto po smernicah EU ( Kranjc 2001, 63- 73). Poleg treh osnovnih se uporabljata še: d) kvalifikacijski postopek ali izbira na podlagi seznama usposobljenih izvajalcev; e) oddaja naročila z natečajem. a) Odprti postopek V največji meri zagotavlja cilje javnega naročanja. Obvezen je javni razpis, kar omogoča vsem morebitnim ponudnikom, da se seznanijo z vsebino in pogoji javnega naročila in se na razpis prijavijo. Naročnik v odprtem postopku – razpisni dokumentaciji opredeli predmet javnega naročila, poda opis, obseg oz. količino in čas izvršitve oz. dobave naročila. V razpisni dokumentaciji tudi določi pogoje, ki jih ponudnik mora izpolnjevati, da lahko uspešno konkurira na natečaju. Opredeli pa tudi kriterije za oceno ponudb oz. izbora najugodnejšega ponudnika. Pogajanj naročnika s ponudniki ni.

26

b) Omejeni postopek Omejeni postopek je razdeljen na faze. Obvezen je javni razpis za prvo fazo. Naročnik v omejenem postopku – razpisni dokumentaciji opredeli predmet javnega naročila, poda opis, okvirni obseg oz. količino in čas izvršitve oz. dobave naročila. V prvi fazi se vsi zainteresirani seznanijo z javnim naročilom, vendar le okvirno. Namen prve faze je, da se na osnovi razpisne dokumentacije, ugotovi sposobnost in usposobljenost bodočih ponudnikov. Priznata se lahko največ za tri leta. V prvi fazi naročnik izloči dobavitelje ali izvajalce, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisne dokumentacije. V drugi fazi prejmejo razpisno dokumentacijo le kandidati, ki jim je bila priznana sposobnost in usposobljenost. V razpisni dokumentaciji naročnik določi kriterije za izbor najugodnejše ponudbe. Omejeni postopek olajšuje delo naročniku, saj v drugi fazi ta obravnava manjše število ponudb, ker so bili nesposobni oz. neusposobljeni kandidati izločeni že v prvi fazi. Omejeni postopek se lahko uporablja v primerih, ko je: na trgu manjše število ponudnikov, ki so tehnično, kadrovsko in finančno sposobni za

izvedbo javnega naročila; so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po

obsegu ali časovno ne more vnaprej določiti. Pogajanj naročnika s ponudniki ni. Posebna oblika omejenega postopka je postopek za izbiro stalnih dobaviteljev in izvajalcev. V primerjavi z omejenim postopkom so drugače določeni: pogoji za izvedbo postopka; določitev obsega in časa izvedbe javnega naročila v razpisni dokumentaciji; merila za izbiro najugodnejše ponudbe.

Postopek se uporablja: pri zahtevnejši dobavi blaga, storitev in gradenj; če je blago ali storitev tipizirano; blago, storitve, gradnje so stalno na trgu in niso prilagojene naročniku.

Na splošno se postopek uporablja, ko naročnik predvideva, da bo določeno naročilo potreboval, ne more pa natančno opredeliti količin in rokov dobave oz. izvedbe. V razpisni dokumentaciji sta zato obseg in čas izvršitve javnega naročila le okvirna. Merila za izbor najugodnejše ponudbe po zakonu niso predpisana, razen v postopku za izbiro stalnih dobaviteljev in izvajalcev. V drugi fazi postopka je obvezno merilo najnižja cena. Postopek za izbiro stalnih dobaviteljev in izvajalcev se uporablja za nabavo pisarniškega materiala, goriva, živil, izvajanje storitev čiščenja poslovnih prostorov, prevajalskih storitev, najem vozil, itd.

27

c) Postopek s pogajanji Postopek s pogajanji se izvede: po predhodni objavi; brez predhodne objave.

Prva možnost zagotavlja javnost, druga ne. Obe varianti omogočata pogajanja – usklajevanje pogodbenih pogojev ponudnikov z naročnikovimi pogoji. Postopek s pogajanji daje manjše jamstvo za enakopravno obravnavanje ponudnikov. Postopek s pogajanji brez predhodne objave je mogoč v izjemnih primerih, dejansko ni formaliziran in ga je mogoče primerjati s sklepanjem poslov v zasebnem sektorju. Če ni natančnejših pravil, usmerjajo naročnika v postopku s pogajanji cilji in načela javnega naročanja (enakopravna obravnava, gospodarnost, učinkovitost porabe, preglednost porabe javnih sredstev. Pri tem postopku povabi naročnik dobavitelje oz. izvajalce k sklepanju posla določene vrste. Naročnik ob prvi predstavitvi vsebine in pogojev posla ne opredeli dokončno, ampak jih usklajuje s prijavljenimi osebami v nadaljnjem postopku. Postopek ni formalen, zato ne zagotavlja v enaki meri javnosti in preglednosti (Žagar 2002, 15-18). d) Kvalifikacijski postopek ali izbira na podlagi seznama usposobljenih izvajalcev Zakon predvideva, da bi Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije pripravili seznam usposobljenih izvajalcev gradenj najkasneje v enem letu od uveljavitve zakona. Seznam bo sestavljen na podlagi javnega razpisa. Ponudniku bo priznano izpolnjevanje določenih pogojev. Posebne pogoje pa bo določil naročnik s svojim razpisom. Seznam še ni narejen. e) Oddaja naročila z natečajem Uporablja se v primerih oddaje naročila na področju: prostorskega in urbanističnega načrtovanja; arhitekture; gradbeništva, inženiringa; oblikovanja; informatike.

Namenjena je primerom, ko naročnik pozna cilj, a je za dosego cilja mogoče uporabiti več načinov, postopkov ali rešitev. Naročnik se pred javnim razpisom ne odloči za konkretno rešitev, možne rešitve želi primerjati. Ponudnikom postopek omogoča, da predstavijo idejne rešitve, ki jih naročnik primerja, izbere najugodnejšo in na njeni podlagi naroči izdelavo konkretnih projektov.

28

4.4.2 Neposredna oddaja - naročila male vrednosti So naročila pod določenim vrednostnim pragom, ki je določen v Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Za leto 2006 in 2007 so to naročila do 10 mio SIT za blago in storitve in 20 mio SIT za gradnje. Pri teh naročilih zakon odstopa od splošnih načel – predvsem javnosti in s tem povezanega zagotavljanja konkurence. Odstopanje je utemeljeno iz ekonomskih razlogov, saj pri nižjih vrednostih naročila stroški javnega razpisa niso sorazmerni s prednostmi, ki jih javni razpis zagotavlja. Javni razpis ni potreben. Naročnik mora sprejeti notranji predpis v katerem opredeli postopek, minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, merila za ocenjevanje ponudb in kriterije za izbor najugodnejše ponudbe. Uredba o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Uradni list RS, št. 84/04), (v nadaljevanju JNMV), določa, da lahko naročnik uporabi dve vrsti postopka in sicer: a) ENOSTAVNI POSTOPEK Enostavni postopek lahko naročnik uporabi največ do vrednosti 10% praga, ki ga določa ZIPRS0607 (to je do 1.000.000 SIT za blago in storitve in 2.000.000 SIT za gradnje). Javno naročilo male vrednosti po enostavnem postopku se lahko izvede z uporabo naročilnice, tipskih pogodb ali pa na drug ustrezen način, ki ga določi naročnik v internem aktu. Enostavni postopek se prične s predlogom za izdajo naročilnice. V predlog za izdajo naročilnice se med drugim vpiše tudi preverjanja cene in imena ter naslovi ponudnikov pri katerih je naročnik preverjal ceno ter navedba izbranega ponudnika. Če je pri tem naročnik uporabil merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe mora navesti tudi način izvedbe ocenjevanja. Šele ko bo naročnik izvedel tovrstni postopek bo lahko izdal naročilnico. Naročilnica za nabavo blaga vsebuje naslednje elemente: naziv in naslov naročnika, davčno številko naročnika, datum in zaporedno številko, naziv in naslov dobavitelja, vrsto blaga, količino blaga,

mersko enoto, ceno, plačilni rok, podpis naročnika, podpis prevzemnika.

Naročilnica za izvedbo storitve vsebuje smiselno podobne elemente, prav tako za izvedbo gradenj, vendar je izdaja naročilnice za izvedbo gradenj manj primerna.

29

Naročnik v svojem aktu določi način preverjanja cene, ali bo ceno preveril po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali s pregledom cenikov ali podobno. Vsi podatki o preverjanju cene se vpišejo v predlog za izdajo naročilnice pred izdajo naročilnice oziroma sklenitvijo tipske pogodbe. Naročilnica se izda v treh izvodih, dva izvoda prejme dobavitelj oziroma izvajalec, en izvod skupaj s predlogom za izdajo naročilnice pa ostane v evidenci naročnika. Naročnik mora dobavitelja oziroma izvajalca opozoriti, da mora en izvod naročilnice pripeti k računu. b) POSTOPEK ZBIRANJA PONUDB Postopek zbiranja ponudb uporabi naročnik kadar je vrednost javnega naročila male vrednosti večja kot jo določa interni akt za enostaven postopek, v vsakem primeru pa takrat, ko je vrednost javnega naročila male vrednosti večja od 10 % praga, ki ga določa ZIPRS0607 (to je nad 1.000.000 SIT za blago in storitve in 2.000.000 SIT za gradnje). Ta vrsta postopka je bolj formalizirana. Postopek se začne z izdajo sklepa o začetku postopka oddaje javnih naročil male vrednosti. Vsebina sklepa je določena v 17. členu ZIPRS0607. Po izdaji sklepa o začetku postopka oddaje JNMV naročnik pisno pozove ponudnike za katere meni, da so sposobni izvesti javno naročilo, da v določenem roku oddajo ponudbe. Oddaja javnih naročil male vrednosti po postopku zbiranja ponudb se prične s sklepom o začetku postopka oddaje JNMV (OBR-2). Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil male vrednosti za izvedbo naročila pripravi razpisno dokumentacijo, ki obsega: povabilo k oddaji ponudbe (OBR-B), ponudbo (OBR-C), predračun za dobavo blaga (OBR-D) ali predračun za izvedbo storitev in gradenj

(OBR-D1), izjavo o izpolnjevanju pogojev (OBR-E).

V primeru naročanja storitev je sestavni del razpisne dokumentacije tudi opis storitve, v primeru naročanja gradenj pa popis potrebnih gradbenih del ali druga tehnična dokumentacija. Za nabavo blaga se v predračunu napišejo podatki o vrsti blaga in količini blaga. Sestavni del razpisne dokumentacije je tudi vzorec pogodbe. Letna kupoprodajna pogodba (OBR-G) je eden izmed možnih vzorcev pogodb, ki jih lahko uporabljamo pri izvajanju javnih naročil male vrednosti. Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil male vrednosti pošlje razpisno dokumentacijo ponudnikom za katere meni, da izpolnjujejo pogoje za izvedbo javnega naročila. V Povabilu k oddaji ponudb se določi rok za oddajo ponudb, ki ne sme biti krajši od 3 dni. Rok za oddajo ponudb mora biti primerno dolg, tako da ponudniku omogoča pripravo kakovostne ponudbe. Naročnik lahko podaljša rok za oddajo ponudb, vendar mora o tem pisno obvestiti vse ponudnike, ki jim je poslal razpisno dokumentacijo.

30

Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil male vrednosti pošlje razpisno dokumentacijo najmanj dvema ponudnikoma, razen v primeru, če je na trgu samo en usposobljeni ponudnik. Po poteku roka, določenega za oddajo ponudb, naročnik preveri, če prispele ponudbe ustrezajo vsem pogojem in oceni ponudbe v skladu z vnaprej določenimi merili. Odpiranje ponudb ni javno. Vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe se pošlje pisno Obvestilo o oddaji javnega naročila (OBR-3). Naročnik lahko opravi izbiro tudi, če dobi samo eno ponudbo, ki ustreza zahtevam naročnika. Če naročnik ne dobi nobene ponudbe se postopek ponovi. Če naročnik dobi samo nepravilne ponudbe lahko vse ponudnike, ki so oddali ponudbo povabi na pogajanje. Postopek s pogajanji izvede naročnik tudi v primeru, če je na trgu samo en ponudnik, ki je usposobljen izvesti javno naročilo male vrednosti. Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva tudi dodatno pojasnila ponudb, če iz ponudbene dokumentacije ni mogoče ugotoviti ali so ponudniki sposobni izvesti javno naročilo. Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil male vrednosti pripravi o poteku postopka Poročilo o oddaji JNMV (OBR-4). Zoper obvestila o oddaji javnega naročila lahko ponudnik, ki meni, da je bil kršen postopek vloži zahtevek za revizijo postopka oddaje javnega naročila male vrednosti. 4.5 Revizija postopkov javnega naročanja Zahtevek za revizijo postopkov javnega naročanja lahko ponudnik ali izvajalec vloži v vseh stopnjah postopka oddaje javnega naročila. Po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo 10 dni od prejema obvestila o dodelitvi naročila. Zahtevek se vloži pri naročniku. Državna revizijska komisija z revizijo postopkov javnega naročila ne odloča o izbiri ponudbe, ampak le preprečuje nezakonito izbiro ponudbe. S svojim sklepom ne more nadomestiti odločitve naročnika o izbiri najugodnejše ponudbe ali druge odločitve v postopku oddaje javnega naročila, kar pomeni, da je ohranjena avtonomija volje naročnika v skladu z vnaprej postavljenimi pogoji in omejitvami. Po odločitvi o dodelitvi naročila ponudnik zahtevka za revizijo ne more vložiti za zadeve, ki so mu bile lahko znane ali bi mu morale biti znane, pa kljub temu ni vložil zahtevka pred dodelitvijo naročila. To pomeni, da morajo biti ponudniki izredno pozorni za morebitne kršitve naročnika. Po drugi strani pomeni zmanjševanje taktiziranja zainteresiranih ponudnikov pri dodelitvi naročila, s tem da ne čakajo na odločitev naročnika in šele kasneje vložijo zahtevek za revizijo iz razloga, ki jim je bil, ali jim je moral biti znan že pred to odločitvijo.

31

5 PRIMER NEPOSREDNE ODDAJE – NAROČILA MALE VREDNOSTI 5.1 Predstavitev Vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Rogatec 5.1.1 Organizacija in kadrovska struktura Vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Rogatec ( v nadaljevanju VIZ OŠ Rogatec) se nahaja na Ptujski cesti 30, pošta 3252 Rogatec. Dejavnost Vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Rogatec je izobraževanje in varstvo predšolskih otrok in izobraževanje osnovnošolskih otrok. VIZ OŠ Rogatec sestavljen iz dve podružnic, in sicer: PŠ Donačka Gora in PŠ Dobovec ter iz Enote vrtec. V šolskem letu 2006/2007 je vključenih 287 učencev. Enota vrtec pa ima v povprečju vpisanih cca.105 predšolskih otrok. V zavodu je zaposlenih šestdeset strokovnih delavcev in deset administrativno-tehničnih delavcev. Pod strokovne delavce spadajo ravnatelj, pomočnica ravnatelja, učitelji, pedagog in knjižničarka. Administrativne delavce šole pa sestavljajo tajnica, kuharice, računovodji, hišnika in čistilke. Ustanovitelj šole je Občina Rogatec. Šola se financira iz občinskega in republiškega proračuna, sredstev staršev in lastnih sredstev. Občinski proračun krije stroške: električne energije, ogrevanja, komunale (voda, odvoz smeti,

dimnikarske storitve), delovne obleke,

zdravstvenih storitev, zavarovanja opreme in objektov, varovanja, tekočega vzdrževanja.

Iz republiškega proračuna pa šola prejme sredstva za pokrivanje naslednjih stroškov: plač zaposlenih, prehrane zaposlenih, prevoza zaposlenih, materiala za pouk, telefona, poštnih storitev, bančnih storitev,

dnevnic in kilometrin za službene poti in spremstvo otrok,

izobraževanja, leposlovja, strokovne literature, učil.

S sredstvi staršev so mišljena sredstva, ki jih starši prispevajo za prehrano učencev, prevoze za ekskurzije, šolo v naravi, center šolskih in obšolskih dejavnosti -CŠOD in za naročila na mladinski tisk. Staršem se ta sredstva zaračunavajo z izstavitvijo položnic. Lastna sredstva pa so sredstva, ki jih šola pridobi z oddajanjem v najem šolskih prostorov in telovadnice. Vsa ta sredstva se prejmejo za določene namene in v te namene se morajo tudi porabiti.

32

5.1.2 Naloge računovodske službe VIZ OŠ Rogatec ima organizirano lastno finančno računovodsko službo in opravlja vsa opravila računovodske funkcije vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki so potrebne za neoporečno vodenje poslovnih knjig in izdelavo računovodskih izkazov in letnih poročil v skladu s predpisi, kodeksom računovodskih načel in Slovenskimi računovodskimi standardi. Tako kot v podjetjih se tudi v šoli pojavljajo potrebe po nabavljanju različnega materiala, blaga in storitev. Tudi tu se nabavni proces začne, ko nekdo prepozna problem ali potrebo, ki jo je moč zadovoljiti z nakupom izdelka ali storitve. Potrebe po predmetih materialne preskrbe in preskrbe s storitvami nastajajo in spoznavajo na različnih področjih in pri vseh dejavnostih, ki so organizirane na šoli: pri pouku (material za pouk, pohištvo, učila …), v kuhinji (živila, oprema …), v tajništvu (pisarniški material…), v knjižnici (knjige, oprema…), v računovodstvu (oprema, pisarniški material …), vzdrževanju (razne vrste materiala, orodje, čistilna sredstva…), drugih oddelkih (varstvo pri delu, nabava zaščitnih oblek …).

Da vse te nabave potekajo v skladu z Zakonom o javnem naročanju skrbimo v računovodstvu, kjer pripravljamo razpisno dokumentacijo in vodimo celoten postopek izbire dobaviteljev. 5.2 Priprava razpisne dokumentacije (Interno gradivo 2004) Osnovna naloga za izvedbo javnih naročil je priprava razpisne dokumentacije v kateri jasno in natančno določimo naše zahteve in pogoje pri dobavi pisarniškega materiala. Razpisno dokumentacijo pripravimo v skladu z internim Navodilom za oddajo javnih naročil male vrednosti (Priloga 1), kjer so natančno določeni obrazci, katere moremo posredovati dobaviteljem. Potrebni obrazci so naslednji: a) SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JNMV (Priloga 2) Najprej moramo v zavodu sprejeti Sklep o začetku postopka oddaje javnih naročil male vrednosti (v nadaljevanju JNMV). S sklepom določimo predmet javnega naročila. V našem primeru je to dobava pisarniškega materiala za leto 2006. Podamo tudi ocenjeno vrednost JNMV brez davka na dodano vrednost. Ocenjeno vrednost izračunamo na podlagi dobav pisarniškega materiala v preteklem letu. Upoštevati moramo obseg poslovanja v prihodnjem letu in rast življenjskih stroškov. Ocenjena vrednost je le orientacija za dobavitelje, da si znajo oceniti ali se jim bo posel obrestoval in kakšne popuste nam lahko

33

ponudijo. Za nas pa je orientacijska vrednost pomoč za opredelitev stroškov v finančnem načrtu. S sklepom ravnatelj določi tudi odgovorno osebo, ki bo izpeljala celotni postopek, vključno z hranjenjem dokumentacije in nadzorom nad izvajanjem pogodbe. b) POVABILO K ODDAJI PONUDBE (Priloga 3) Naslednji korak, ki ga moramo izvesti pri izdelavi razpisne dokumentacije je Povabilo k oddaji ponudbe. Odločiti se moramo, katere dobavitelje bomo povabili k oddaji ponudbe. Tukaj moramo upoštevati tudi samo kapaciteto podjetij. Naš cilj je, da povabimo k sodelovanju večja podjetja, saj imajo večje ugodnosti, kot pa npr. kakšna papirnica, ki dobavlja samo za svojo trgovino. Zavedati se moramo, da je pomembna tudi prostorska razdalja. Ni nam smiselno pošiljati Povabilo v zelo oddaljene kraje. Izberemo torej večja trgovska podjetja, za katera vemo, da imajo utrjen trg in da so nas zmožna dnevno oziroma tedensko zalagati z materialom. V Povabilu k oddaji ponudbe moramo točno določiti način oblikovanja cen, roke in dobave blaga, veljavnost ponudbe, način plačila, rok za oddajo ponudb, itd. Najpomembnejše pa je, da imamo določeno merilo po katerem bomo izbrali ponudnika. Merilo mora biti jasno in natančno določeno, saj se ne sme kasneje spreminjati. V našem primeru bomo podali naslednja merila: a) Cena – 80 točk Ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno za blago, bomo dodelili 80 točk, ostalim ponudnikom z višjo ceno pa število točk po sledeči formuli: A = (x / y) x 80 A … število točk za merilo CENA x … najnižja ponudbena cena (SIT) y … ponudbena cena posameznega ponudnika (SIT) b) Plačilni pogoji – 20 točk Po Zakonu o izvajanju proračuna je naročnik dolžan ponudniku plačevati v roku 30 dni. V primeru ugodnejših plačilnih pogojev bo ponudnik prejel iz tega naslova število točk, določenih s sledečo formulo: B = (x / y) x 20 B…. število točk za merilo PLAČILNI POGOJI x … odlog plačila posameznega ponudnika (dni) y…. najugodnejši odlog plačila (dni) Kot merilo bi lahko podali tudi kakovost izdelkov, vendar je to težje definirati, saj se v razpisni dokumentaciji ne sme navesti blagovna znamka.

34

c) PONUDBA (Priloga 4) Ko imamo natančno definirana merila in ostale pogoje pripravimo še obrazec Ponudba, kamor bodo ponudniki vpisali svoje podatke in ponudbeno ceno. Ponudbena cena mora vsebovati davek na dodano vrednost, popuste in vse ostale stroške. d) PREDRAČUN ZA DOBAVO BLAGA (Priloga 5) Predračun za dobavo blaga mora biti pripravljen zelo natančno, saj s tem določimo, kaj bomo v prihodnjem letu naročali. Ponudniki se zavežejo za dobavo materiala, ki je na tem predračunu oziroma nam zagotavljajo cene le za blago, ki smo ga navedli na predračun. Ostalo blago nam na željo dostavijo, vendar po njihovih rednih cenah. Predračun se pripravi na podlagi naročil preteklega leta. Upoštevati pa moramo tudi, katere dejavnosti se bodo odvijale na šoli in kakšen pisarniški material se bo za to potreboval. Predvidevati moramo tudi nabavo novih tiskalnikov in tako podati povpraševanje za nove tonerje ali črnila. Skratka pri pripravi predračuna moramo gledati širše in predvidevati možne porabe. Vedno se najde kakšno blago, ki ga nismo mogli predvidevati, in v večini primerov se lahko z dobavitelji dogovorimo vsaj za kakšen popust, tako da sproti rešujemo nastalo situacijo ali pa v letni kupoprodajni pogodbi podamo zahtevo, da mora ista cenovna lestvica veljati za ostalo blago, ki ga nismo mogli predvideti. e) IZJAVA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV (Priloga 6) Z Izjavo o izpolnjevanju pogojev se želimo zavarovati pred določenimi nevšečnostmi, ki bi jih lahko imeli v pogodbenem času z dobaviteljem. Pogoje morajo vsi ponudniki v celoti izpolnjevati. V kolikor smo za določeno podjetje v dvomih so dolžni na podlagi te izjave to tudi dokazati s predložitvijo ustreznih potrdil. f) LETNA KUPOPRODAJNA POGODBA (Priloga 7) Kot ključni del k razpisni dokumentaciji sodi Letna kupoprodajna pogodba. Z njo se mi kot naročnik in izbrani ponudnik kot prodajalec obvežeta k pogodbenim zahtevam. V pogodbi določimo pogodbeno vrednost, navesti moramo tudi čas in kraj dobave, kakovost, plačilni rok, upravičenost do odstopa od pogodbe in odgovornega za nadzor pri obeh strankah. Tudi pri pogodbi moramo biti pazljivi, da res zajamemo vse postavke in si zagotovimo čim večjo varnost. 5.3 Analiza prispelih ponudb in izbira najugodnejšega ponudnika Na podlagi razpisne dokumentacije se lotimo analize prispelih ponudb. Najprej preverimo ali so ponudniki predložili potrebne obrazce in ali izpolnjujejo vse pogoje iz OBR – E. Ko ugotovimo, da ponudniki izpolnjujejo vse pogoje se lotimo analize ponudb na podlagi določenih meril.

35

Za vsakega ponudnika posebej izračunamo koliko od 100 možnih točk je dosegel. Formule za izračun so že navedene pri merilih, zato je naša naloga le, da izberemo ponudnika, ki je dosegel največje število točk. Bolj kot se približuje 100 točkam, bolj je ugoden. Ko smo analizo končali in izbrali najugodnejšega ponudnika, moramo vse ponudnike, ki so sodelovali pri JNMV pisno seznaniti z rezultati izbora. To storimo z Obvestilom (Priloga 8), kamor vpišemo komu se javno naročilo odda in to tudi obrazložimo. Za zaključek postopka še moramo napisati podrobno poročilo, kjer navedemo predmet poročila, ocenjeno vrednost, ime izbranega ponudnika, navedemo razlog za izbiro, imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za zavrnitev ponudb. Poročilo in ocena ponudb (Priloga 9) se hrani poleg ostale dokumentacije, ki je nastala tekom postopka javnih naročil za pisarniški material. 5.4 Sklenitev letne kupoprodajne pogodbe S sklenitvijo letne kupoprodajne pogodbe smo zaključili postopek javnih naročil. Pogodbo sklenemo z najugodnejšim ponudnikom. Pogodbo sklenemo v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka od pogodbenih strank po dva izvoda. 5.5 Glavne ugotovitve o prednostih in slabostih javnega naročanja Način dobave z izvedbo javnega naročanja ima seveda svoje prednosti in slabosti. Prednosti se kažejo predvsem v naslednjem: dosežemo najnižjo ceno, izbran dobavitelj nam jamči redno dobavo, odpade potreba po skladiščenju blaga, to pa bistveno zmanjša stroške skladiščenja in

nanje vezanih obratnih sredstvih v zalogah materiala. Slabosti takšnega naročanja pa so:

nizka cena praviloma pomeni slabo kvaliteto, kakovost blaga težko definiramo, dobavitelji niso skozi leto dovolj motivirani, saj imajo zagotovljen posel, omejeni smo na ožji krog dobaviteljev zaradi logistike, dobavitelji niso zaradi nizke pogodbene vrednosti zainteresirani za sodelovanje, zato

smo včasih prisiljeni izbrati edinega dobavitelja, ki nam je na voljo.

36

6 SKLEP Dejavnost Vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Rogatec je izobraževanje in varstvo predšolskih otrok in izobraževanje osnovnošolskih otrok. Ustanovitelj šole je Občina Rogatec. Šola se financira iz občinskega in republiškega proračuna, sredstev staršev in lastnih sredstev. Tako kot v podjetjih se tudi v šoli pojavljajo potrebe po nabavljanju različnega materiala, blaga in storitev. Tudi tu se nabavni proces začne, ko nekdo prepozna problem ali potrebo, ki jo je moč zadovoljiti z nakupom izdelka ali storitve. Potrebo po določenem materialu, storitvah in gradbenih delih rešujemo z javnimi naročniki. Javna naročila opravljamo s pomočjo enostavnega postopka, preko zbiranja ponudb in odprtim postopkom - objavljen v Uradnem listu RS. Naše interno Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti določa oddajo javnih naročil male vrednosti po postopku zbiranja ponudb od ocenjene vrednosti 1.000.000,00 SIT do 10.000.000,00 SIT . Ta postopek uporabljamo pri iskanju dobaviteljev za pisarniški material, čistilna sredstva in papirnato konfekcijo, za izbiro avtobusnega prevoznika, itd. V našem praktičnem primeru smo prikazali oddajo naročila za pisarniški material, za katero znaša ocenjena vrednost 1.300.000,00 SIT. Ocenjena vrednost je vrednost nabav brez davka na dodano vrednost. Z ocenjeno vrednostjo določimo vrednost prihodnje nabave, ki smo jo predvideli na podlagi preteklih nabav. Osnovna naloga za izvedbo javnih naročil je priprava razpisne dokumentacije v kateri jasno in natančno določimo naše zahteve in pogoje pri dobavi pisarniškega materiala. Pri razpisni dokumentaciji je najpomembnejše, da imamo določeno merilo po katerem bomo izbrali ponudnika. Merilo mora biti jasno in natančno določeno, saj se ne sme kasneje spreminjati. Pri samem postopku izbiranja dobaviteljev pogosto ugotavljamo, da smo omejeni na določen krog dobaviteljev. Za sodelovanje niso zainteresirani zaradi nizko ocenjene vrednosti nabav, zahtev po tedenskih dostavah in oddaljenosti od njihovih skladišč. Spoznali smo, da nam javna naročila omejujejo izbiro dobaviteljev. Dobavitelji že v naprej natančno spoznajo naše zahteve (količina in vrednost odvzema, število dobav, itd.) in predvidijo racionalnost prevzema posla. Prav pri izbiri pisarniškega materiala naletimo na zgoraj navedene probleme. Zaradi majhnosti odvzema smo (običajno) zanimivi le trem ponudnikom pisarniškega materiala. Konkurenti se med seboj dobro poznajo in so jim znani pogoji javnega naročanja. Pri javnih naročili se ne smejo navajati blagovne znamke ali kakršnakoli druga komercialna imena izdelkov (npr. kemični svinčnik Pilot). Tako je lahko zahtevana kakovost navedena le opisno (moder kemični svinčnik), ostalih zahtevkov kakovosti pa ne moremo definirati. Tako je ponudnikom pomembna le cena, kakovost pa je pogosto zanemarjena. Rezultati izbire ponudnikov po najnižji ceni se nam pokažejo skozi leto. Skoraj praviloma pomeni nizka cena nizko kakovost, s katero pa uporabniki niso zadovoljni. Tako smo prisiljeni naročati material višje kakovosti, kar pa praviloma pomeni tudi višjo ceno. S tem kršimo javna naročila, saj na koncu leta krepko presegamo vrednost nabav pisarniškega materiala, ki je bil predviden s sprejetjem proračuna za tekoče leto.

37

7 POVZETEK Diplomsko delo je sestavljeno iz uvoda, teoretičnega dela in praktičnega dela. V uvodu je opredeljeno področje, ki je predmet raziskave, namen in cilji, osnovne trditve, predpostavke, omejitve raziskave in predvidene metode raziskave. V prvem delu diplomske naloge teoretično spoznamo splošne pojme o nabavi, pomen nabavne funkcije in njene obveznosti, naloge in cilje. Teoretično opredelimo tudi javni sektor in s tem pridemo do spoznanja, da sem spada tudi naš Vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Rogatec, saj ga organizira, usmerja, vodi in v celoti financira država. Teoretično opredelimo javna naročila in spoznamo kaj so javna naročila, njihov gospodarski in političen namen, pravno podlago, vrste javnih naročil in se seznanimo kdaj lahko pride do revizije postopkov javnega naročanja. Drugi del diplomske naloge predstavlja praktičen primer neposredne oddaje – naročila male vrednosti pisarniškega materiala. Tukaj spoznamo vse potrebne obrazce, ki so potrebni za pripravo razpisne dokumentacije. V tem delu diplomske naloge bomo prišli tudi do ugotovitev o prednostih in slabostih javnega naročanja. Nenazadnje imam še na praktičnem primeru opredeljen celoten potek in obrazce javnega naročanja male vrednosti s postokom zbiranja ponudb. Diplomska naloga naj bi služila v pomoč, pri izvajanju celotnega postopka izbire dobaviteljev za dobavo pisarniškega materiala. Ključne besede: nabavna funkcija, javni sektor, javna naročila, zakon, javna naročila male vrednosti, zakon, Vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Rogatec, postopek zbiranja ponudb.

38

7 ABSTRACT This diploma contains the introduction, the theoretical and practical part. The research area, the intention, the goal, presumptions, research limits and anticipated research methods are defined in the introduction. General concepts of purchasing, the role of the obligation of the purchase are theoretically presented in the first part of diploma. The public sector is theoretically determined and this leads to the conclusion that Educational facility OŠ Rogatec is part of it because it is organised, directed, financed and runned by Slovene government. Public orders, economic, political intention, legal grounds and types of public orders are theoretically defined and stated. We realize when the revision of the procedure of public orders can be conducted. The second part of diploma presents a practical example of direct ordering of small values of office material. All forms which are needed for execution of public order are presented here. The findings of advantages and disadvantages of public order are also presented in this part. In the final part of diploma a complete procedure and forms needed for the public order of small values are defined with assembling offers. The purpose of my diploma is to help with conducting the whole procedure of selecting suppliers of office material. Key words: purchase function, public sector, public order, law, public orders of small value purchasing, Educational facility OŠ Rogatec, assembling offers.

39

8 SEZNAM LITERATURE IN VIROV 1. Brejc, Miha. 2000. Ljudje in organizacija v javni upravi. Ljubljana: Upravna fakulteta. 2. Cvikl, Milan Martin. 2000. Javne finance in javna naročila. Dnevi javnih naročil. 3.

Posvet. Portorož: Gospodarska zbornica Slovenije. 3. Černigoj, Peter. 2003. Javna naročila storitev. Ljubljana: Visoka upravna šola. 4. Kamnar, Helena.1999. Javni zavodi med državo in trgom. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče. 5. Kavčič, Bogdan in Vera Smodej. 2003. Javni sektor. Novo mesto: Visoka šola za

upravljanje in poslovanje. 6. Kač, Špela. 2001. Javna naročila v primerjalnem pravu. Ljubljana: Pravna fakulteta. 7. Kocjančič Rudi, Ribičič Ciril, Grad Franc in Kavčič Igor. 1998. Ustavno pravo

Slovenije. Ljubljana: Visoka upravna šola. 8. Kranjc, Vesna. 2004. Zakon o javnih naročilih s komentarjem. Ljubljana : GV založba. 9. Kranjc, Vesna. 2001. Zakon o javnih naročilih (ZJN-1) s komentarjem. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 10. Lane, Jan-Erik. 2000. The public sector: concepts, models and approaches. London:

Sage. 11. Mavretič, Brankica. 2000. Strateška vloga nabave v proizvodnem podjetju. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 12. Pahor, Alenka. 2000. Javna naročila – analiza problemov ponudnikov pri oddaji

ponudb. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 13. Pečar, Zdravko. 2001. Management v javnem sektorju. Ljubljana: Visoka upravna šola. 14. Potočnik, Vekoslav. 2002. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta. 15. Primec, Blanka. 2000. Novosti zakona o javnih naročilih – uvodni del. Ljubljana:

Izobraževalno središče Miklošič. 16. Plahutnik, Andrej. 2004. Izključevanje konkurence in konkurentov v sistemu javnih

naročil (novosti po vstopu v Evropsko unijo). Zbornik 5. konference Dneva javnih naročil s poudarkom na splošnih in posebnih vidikih javnega naročanja po ZJN-1A in javnih naročilih v EU. Portorož: Agencija za management.

17. Rakovič, Slobodan in Peter Bekeš. 1994. Državna uprava. Ljubljana: Uradni list RS. 18. Rosen, Hervey S. 1999. Public finance. Boston: Irwin/McGraww-Hill. 19. Shafritz, Jay M. and E.W. Russell. 1997. Intruducing public administartion. New

York: Longman. 20. Stanovnik, Tine. 2004. Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 21. Šmidovnik, Janez.1980. Temeljni pojmi o upravi. Ljubljana: Upravna fakulteta. 22. Van Weele, A. 1998. Nabavni management: Analiza, planiranje in praksa. Ljubljana:

Gospodarski vestnik. 23. Trpin, Gorazd. 1993. Predpisi o državni upravi, vladi in ministrstvih. Ljubljana: Uradni

list RS. 24. Virant, Grega. 2004. Pravna ureditev javne uprave. Ljubljana: Fakulteta za upravo. 25. Zabel, Bojan. 1997. Pravo javnih naročil – Zakon o javnih naročilih s komentarjem.

Ljubljana: Gospodarski vestnik. 26. Završnik, Bruno. 1996. Načrtno zmanjševanje stroškov. Ljubljana: Manager. 27. Žagar, Barbara. 2002. Javna naročila v primerjalnem pravu. Diplomska naloga.

Ljubljana: Pravna fakulteta.

40

Drugi viri: 1. Interno gradivo. Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti. 2004. Rogatec: VIZ

Osnovna šola Rogatec. 2. Uradni list Republike Slovenije, št. 116/2005. Zakon o izvrševanju proračuna

Republike Slovenije za leto 2006 in 2007. Ljubljana. (22. november 2005). 3. Uradni list Republike Slovenije, št. 84/2004. Uredba o skupnih osnovah za pripravo

notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti. Ljubljana. (30. julij 2004). 4. Uradni list Republike Slovenije, št. 36/2004. Zakon o javnih naročilih ZJN-1.

Ljubljana. (13. april 2004). 5. Uradni list Republike Slovenije, št, 19/1994. Odredba o spremembi odredbe o

postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil. Ljubljana. (13. april 1994).

6. Uradni list Republike Slovenije, št, 28/1993. Odredba o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil. Ljubljana. (4. junij 1993).

7. Uradni list Republike Slovenije, št, 22/1993. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1993. Ljubljana. (30. april 1993).

8. Uradni list Republike Slovenije, št, 16/1992. Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1992. Ljubljana. (31. marec 1992).

41

SEZNAM PRILOG Priloga 1: Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti

Priloga 2: Sklep o začetku postopka oddaje javnih naročil male vrednosti OBR – 2

Priloga 3: Povabilo k oddaji ponudbe OBR – B

Priloga 4: Ponudba OBR – C

Priloga 5: Predračun za dobavo blaga OBR – D

Priloga 6: Izjava o izpolnjevanju pogojev OBR – E

Priloga 7: Letna kupoprodajna pogodba OBR – G

Priloga 8: Obvestilo OBR – 3

Priloga 9: Poročilo in ocena ponudb OBR – 4

1

Priloga 1: Navodilo za oddajo javnih naročil male vrednosti Na podlagi125. člena Zakona o javnih naročilih (Ur. l. RS, št. 36/04) - uradno prečiščeno besedilo (v nadaljevanju ZJN-1-UPB1) in v skladu z Uredbo o skupnih osnovah za pripravo notranjega akta za oddajo javnih naročil male vrednosti (Ur. l. RS, št. 84/04) izdajam naslednje

NAVODILO ZA ODDAJO JAVNIH NAROČIL MALE VREDNOSTI

Splošne določbe

1. člen To navodilo določa obvezno ravnanje naročnika pri oddaji javnih naročil male vrednosti. Oddaja naročila male vrednosti je način oddaje javnega naročila katerega ocenjena vrednost je nižja od vrednosti, določene v Zakonu o izvrševanju proračuna RS (v nadaljevanju: ZIPRS). Opomba: V Zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005, objavljenem v Ur. l. RS, št. 130/03 (v nadaljevanju: ZIPRS0405), je določeno, da se kot naročila male vrednosti oddajajo nabave blaga in izvedbe storitev do vrednosti 10.000.000 SIT ter izvedbe gradenj do vrednosti 20.000.000 SIT.

2. člen Naročnik mora pri oddaji naročil male vrednosti ceni in kakovost predmeta javnega naročila posebej skrbno preveriti in to preverjanje izkazati v svoji dokumentaciji. Dokumentiranje ni potrebno, če je ocenjena vrednost javnega naročila nižja od 2% vrednosti, določene v ZIPRS. Opomba: 2% vrednosti znaša glede na določila ZIPRS0405 200.000 SIT za nabavo blaga in izvedbo storitev ter 400.000 SIT za izvedbo gradenj. Za naročanje blaga, storitev in gradenj do navedenega vrednosti se uporabljajo naročilnice. Naročnik mora voditi evidenco izdanih naročilnic z navedbo predmeta javnega naročila in vrednosti.

3. člen Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti javnega naročila tako, da bi se zaradi nižje vrednosti izognil izvedbi postopkov po tem navodilu. Naročnik oblikuje smiselne zaokrožene sklope za nabavo blaga, izvedbo storitev in gradenj.

2

4. člen Vsem zainteresiranim ponudnikom mora naročnik posredovati razpisno dokumentacijo na njihovo pisno zahtevo. Naročnik mora na pisno zahtevo zainteresiranega ponudnika posredovati razpisno dokumentacijo, če je postopek že uveden, do datuma, ki je določen za oddajo ponudb. Po poteku roka za oddajo ponudb lahko naročnik posreduje zainteresiranemu ponudniku le podatek o tem kdo je bil izbran po poteku postopka in navodilo za oddajo naročil male vrednosti. Podatke o tem katere ponudnike je naročnik povabil k oddaji ponudbe, naročnik ne sme posredovati drugim ponudnikom. Naročnik ne sme zavrniti ponudbe ponudnika, ki ga ni povabil k oddaji ponudbe, pa je ponudbo oddal, iz razloga, da ga ni povabil. Naročnik mora obravnavati in oceniti vse pravočasne ponudbe. Naročnik lahko omeji sodelovanje ponudnikov samo na osnovi vnaprej določenih pogojev.

5. člen Naročnik izvaja enotne postopke za oddajo javnega naročila male vrednosti za nabavo blaga, izvedbo storitev in gradenj, če to navodilo ne določa drugače.

6. člen Naročnik izvaja javna naročila male vrednosti po: - enostavnem postopku - po postopku zbiranja ponudb.

Oddaja javnih naročil male vrednosti po enostavnem postopku

7. člen

Javno naročanje po enostavnem postopku se izvaja za nabavo blaga, izvedbo storitev in gradenj do 10% vrednosti, ki jo določa ZIPRS. Opomba: 10% vrednosti znaša glede na določila ZIPRS0405 1.000.000 SIT za nabavo blaga in izvedbo storitev ter 2.000.000 SIT za izvedbo gradenj. Javno naročanje po enostavnem postopku se izvaja na osnovi naročilnic ali tipskih pogodb. Pred izdajo naročilnice ali tipske pogodbe mora odgovorna oseba naročnika izpolniti obrazec: PREDLOG ZA IZDAJO NAROČILNICE (OBR-1)

3

Naročilnica za nabavo blaga vsebuje naslednje elemente: - naziv in naslov naročnika, - davčno številko naročnika, - datum in zaporedno številko, - naziv in naslov dobavitelja, - vrsto blaga, - količino blaga, - mersko enoto, - ceno, - plačilni rok, - podpis naročnika, - podpis prevzemnika.

Opomba: naročilnica za izvedbo storitve vsebuje smiselno podobne elemente, prav tako za izvedbo gradenj, vendar je izdaja naročilnice za izvedbo gradenj manj primerna. Naročilnica se izda v treh izvodih, dva izvoda prejme dobavitelj oziroma izvajalec, en izvod skupaj z OBR–1 pa ostane v evidenci naročnika. Naročnik mora dobavitelja oziroma izvajalca opozoriti, da mora en izvod naročilnice pripeti k računu.

8. člen V primeru enostavnega postopka se cena lahko preverja po telefonu, elektronski pošti, s pregledom cenikov ali na drug način. Vsi podatki o preverjanju cene se vpišejo v OBR-1 pred izdajo naročilnice oziroma sklenitvijo tipske pogodbe.

Oddaja javnih naročil male vrednosti po postopku zbiranja ponudb

9. člen Oddaja javnih naročil male vrednosti po postopku zbiranja ponudb se prične s SKLEPOM O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JNMV (OBR-2)

10. člen Odgovorna oseba naročnika za izvedbo javnih naročil male vrednosti za izvedbo naročila pripravi razpisno dokumentacijo, ki obsega:

- POVABILO K ODDAJI PONUDBE (OBR-B) - PONUDBO (OBR-C) - PREDRAČUN ZA DOBAVO BLAGA (OBR-D)

Opomba: PREDRAČUN ZA IZVEDBO STORITEV (OBR-D1) se uporabi za izvedbo storitev oziroma gradenj.

- IZJAVA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV (OBR-E)

4

V primeru naročanja storitev je sestavni del razpisne dokumentacije tudi opis storitve, v primeru naročanja gradenj pa popis potrebnih gradbenih del ali druga tehnična dokumentacija. Za nabavo blaga se v predračunu napišejo podatki o vrsti blaga in količini blaga. Sestavni del razpisne dokumentacije je tudi vzorec pogodbe. Opomba: Priloženi vzorec: LETNA KUPOPRODAJNA POGODBA (OBR-G) je eden izmed možnih vzorcev pogodbe, ki jih lahko uporabljamo pri izvajanju javnih naročil male vrednosti.

11. člen Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil male vrednosti pošlje razpisno dokumentacijo ponudnikom za katere meni, da izpolnjujejo pogoje za izvedbo javnega naročila. V povabilu k oddaji ponudb se določi rok za oddajo ponudb, ki ne sme biti krajši od 3 dni. Rok za oddajo ponudb mora biti primerno dolg, tako da ponudniku omogoča pripravo ponudbe. Naročnik lahko podaljša rok za oddajo ponudb, vendar mora o tem pisno obvestiti vse ponudnike, ki jim je poslal razpisno dokumentacijo Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil malih vrednosti pošlje razpisno dokumentacijo najmanj dvema ponudnikoma, razen v primeru, če je na trgu samo en usposobljen ponudnik. Izbor in ocena ponudb

12. člen Po poteku roka, določenega za oddajo ponudb, naročnik preveri, če prispele ponudbe ustrezajo vsem pogojem in oceni ponudbe v skladu z vnaprej določenimi merili. Odpiranje ponudb ni javno. Vsem ponudnikom, ki so oddali ponudbe se pošlje pisno OBVESTILO O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA (OBR-3).

13. člen Naročnik lahko opravi izbiro tudi, če dobi samo eno ponudbo, ki ustreza zahtevam naročnika. Če naročnik ne dobi nobene ponudbe se postopek ponovi. Če naročnik dobi samo nepravilne ponudbe lahko vse ponudnike, ki so oddali ponudbe povabi na pogajanja. Postopek s pogajanji izvede naročnik tudi v primeru, če je na trgu samo en ponudnik, ki je usposobljen izvesti javno naročilo male vrednosti.

5

Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva tudi dodatna pojasnila ponudb, če iz ponudbene dokumentacije ni mogoče ugotoviti ali so ponudniki sposobni izvesti javno naročilo.

14.člen Odgovorna oseba za izvedbo javnih naročil male vrednosti pripravi o poteku postopka POROČILO O ODDAJI JNMV (OBR-4). Merila za izbor najugodnejše ponudbe

15. člen Naročnik praviloma uporablja za oceno ponudb merilo najnižje cena. Če naročnik kot merilo uporabi ekonomsko najugodnejšo ponudbo mora v razpisni dokumentaciji merila, ki jih bo uporabil navesti opisati in ovrednotiti po vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega. Posebnosti glede naročanja gradenj

16. člen Pri naročanju gradenj lahko naročnik zahteva tudi predložitev bančne garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi. Letne pogodbe za nabavo blaga in izvedbo storitev ali gradenj

17. člen Če je predmet javnih naročil male vrednosti stalna dobava blaga, izvedbe storitev ali gradenj, ki jih ni možno po obsegu in časovno v naprej določiti izvede naročnik postopek za sklenitev okvirne letne pogodbe. Za sklenitev okvirne letne pogodbe izvede naročnik postopek zbiranja ponudb. Naročnik lahko sklene okvirno letno pogodbo z enim ali več ponudniki. Dokumentacija o oddaji javnih naročil male vrednosti

18. člen Naročnik vodi dokumentacijo o oddaji javnih naročil malih vrednosti, če vrednost naročila presega 2% vrednosti, ki je določena v ZIPRS.

6

19. člen Dokumentacija mora obsegati:

1. za enostavni postopek: - predlog za izdajo naročilnice

(OBR-1) - izvod naročilnice - uradni zaznamek o telefonskih

številkah in preverjanjih - drugo dokumentacijo, ki je bila

uporabljena – ceniki, elektronska sporočila in podobno

2. za postopek zbiranja ponudb: - sklep o začetku postopka oddaje

JNMV (OBR-2) - razpisno dokumentacijo (OBR-B,

C, D oziroma D1, E, G) - obvestilo o oddaji javnega

naročila (OBR-3) - poročilo o oddaji JNMV (OBR-4) - izvod pogodbe - druge dokumente, ki so bili

uporabljeni, kot so sklepi, soglasja,…

20. člen

Za izvajanje javnih naročil male vrednosti se uporabljajo obrazci, ki so sestavni del tega navodila. Končni določbi

21. člen Z uveljavitvijo tega navodila preneha veljati navodilo št.: 780 z dne 01. 09. 2003.

22. člen To navodilo prične veljati z 05. 11. 2004. Štev.: 1197 Ravnatelj: Datum : 05. 11. 2004 Viljem Prevolšek, prof.

7

Priloga 2: Sklep o začetku postopka oddaje javnih naročil male vrednosti OBR – 2 VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – 2

Štev.

Datum:

Na osnovi 9.člena Navodil o oddaji javnih naročil male vrednosti - VIZ OŠ ROGATEC izdajam :

SKLEP O ZAČETKU POSTOPKA ODDAJE JNMV 1. PREDMET JAVNEGA NAROČILA:

_______________________________________________________ 2. OCENJENA VREDNOST JAVNEGA NAROČILA brez DDV (po oceni naročnika):

____________________SIT 3. OPREDELITEV POSTAVKE – KONTA V PRORAČUNU ALI FINANČNEM

NAČRTU : 4. ODGOVORNA OSEBA ZA IZVEDBO JNMV, vključno s hranjenjem dokumentacije

in nadzorom nad izvajanjem pogodbe je delavka računovodstva : __________________________

Ravnatelj: Vročiti:

- pooblaščena oseba - arhiv javnih naročil

8

Priloga 3: Povabilo k oddaji ponudbe OBR – B Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – B

Štev.: Datum:

POVABILO K ODDAJI PONUDBE

Vabimo vas, da na predloženih obrazcih podate ponudbo za dobavo blaga, izvedbo storitev oz. gradenj. 1. PONUDNIK: ________________________________________________________________________ 2. PREDMET JAVNEGA NAROČILA: ________________________________________________________ 3. ORIENTACIJSKA VREDNOST NAROČILA ( brez DDV ):__________________SIT. 4. OBLIKOVANJE CENE Predračun izpolnite tako, da vpišete cene in jih pomnožite s količinami in tako dobljene vrednosti seštejete. Cena mora vsebovati vse stroške, popuste, rabate in davek na dodano vrednost. 5. ROKI IN DOBAVA BLAGA Izbrani dobavitelj bo blago, ki je predmet tega naročila dobavljal na osnovi telefonskih oz. pisnih naročil - fax naročnika. Dobava mora biti izvršena v roku 24 ur fco kupec. 6. VELJAVNOST PONUDBE Predračun mora biti veljaven do_______________. 7. NAČIN PLAČILA Naročnik bo izbranemu dobavitelju plačeval račune v roku dni (najmanj 30 dni) po opravljeni dobavi in po prejemu računa na TR dobavitelja. 8.MERILA Pri izboru najugodnejšega ponudnika bomo upoštevali sledeča merila: A) Cena – 80 točk Ponudniku, ki ponuja najnižjo ceno za blago, bomo dodelili 80 točk, ostalim ponudnikom z višjo ceno pa število točk po sledeči formuli:

9

A = (x / y) x 80 A … število točk za merilo CENA x … najnižja ponudbena cena (sit) y … ponudbena cena posameznega ponudnika (sit) B) Plačilni pogoji – 20 točk Po Zakonu o izvajanju proračuna je naročnik dolžan ponudniku plačevati v roku 30 dni. V primeru ugodnejših plačilnih pogojev bo ponudnik prejel iz tega naslova število točk, določenih s sledečo formulo: B = (x / y) x 20 B…. število točk za merilo PLAČILNI POGOJI x … odlog plačila posameznega ponudnika (dni) y…. najugodnejši odlog plačila (dni) Naročnik bo sklenil pogodbo s ponudnikom, ki bo dosegel najvišje število točk, ob izpolnjevanju pogojev. Izjavo o izpolnjevanju pogojev izpolnite tako, da obkrožite DA ali NE. 9. ROK ZA ODDAJO PONUDB Obravnavali bomo predračune, ki bodo prispeli do naročnika do __________________. Ponudba naj bo v zaprti kuverti z označbo: »NE ODPIRAJ – _št. delovodnika – predmet naročila « 10. DRUGA DOLOČILA Druga določila so vsebovana v vzorcu pogodbe, ki ga parafirate in vrnete. 11. OBVESTILO O IZBIRI O izboru najugodnejšega izvajalca bodo ponudniki pisno obveščeni najkasneje do ______. 12. DODATNA POJASNILA V ZVEZI Z RAZPISNO DOKUMENTACIJO Vsa pojasnila v zvezi z razpisno dokumentacijo zahtevajte pisno po faksu št.: 03 5827-058 pod šifro________ ; kontaktna oseba______________, tel.: 03 5827-058. Vprašanja in odgovori bodo poslani vsem prejemnikom povabila za predložitev ponudb.

Prosimo, da izpolnite in z žigom potrdite priložene obrazce in nam jih vrnete v zgoraj

navedenem roku.

Za sodelovanje se Vam že v naprej zahvaljujemo. Ravnatelj: Priloge:

- ponudba (OBR – C) - predračun (OBR – D) - izjava o izpolnjevanju pogojev (OBR – E) - vzorec letne kupoprodajne pogodbe (OBR – G)

10

Priloga 4: Ponudba OBR – C Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – C

Štev.:

Datum:

P O N U D B A

1. Opis predmeta javnega naročila Predmet javnega naročila so: ______________________________________________________________ ______________________________________________________________ 2. Ponujena cena :

PONUDBENA CENA _____________________ SIT DDV % _____________________ SIT SKUPAJ 1 + 2 _____________________ SIT 3. Predviden čas trajanja pogodbe: _________________________

4. Podatki o ponudniku: Firma oz. ime ______________________________________________________________ Zakoniti zastopnik ______________________________________________________________ IŠ za DDV: SI ______________________________________________________________ Matična številka ______________________________________________________________ Naslov ______________________________________________________________ Številka telefona ______________________________________________________________ Številka telefaxa ______________________________________________________________ Kontaktna oseba ______________________________________________________________ Odgovorna oseba za podpis pogodbe ______________________________________________________________

Žig in podpis ponudnika:

11

Priloga 5: Predračun za dobavo blaga OBR – D

Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – D

Štev.:

Datum:

PONUDNIK ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________

PREDRAČUN ZA DOBAVO BLAGA

PREDMET JAVNEGA NAROČILA: DOBAVA RAČUNALNIŠKEGA IN PISARNIŠKEGA MATERIALA za leto 2006 OCENJENA VREDNOST (brez DDV): 1.300.000,00 SIT

skupina A – PAPIR orientacijska vrednost skupine: 350.000,00 SIT zap.št. opis blaga mera količina cena vrednost

1 Papir fotokopirni A4 80 gr zav 600 2 Papir fotokopirni A3 80 gr zav 40 3 Papir fotokopirni A4 barvni 80 gr zav 3 4 Papir fotokopirni A3 barvni 80 gr zav 3 5 Papir za ink jet tiskalnike A4 90 gr zav 2 6 Papir za ink jet tiskalnike A4 100 gr zav 2 7 Papir paus A4 85 gr zav 1 8 Papir paus A4 105 gr zav 1 9 Papir foto ink jet A4 175 gr zav 2

10 Papir foto ink jet A4 240 gr zav 3 11 Papir večnamenski A4 marmoriran zav 2 12 Papir specialni risalni B1 BE kos 70 13 Papir specialni risalni A4 kos 50 14 Papir šeleshamer A4 barvni kos 50 15 Papir šeleshamer A4 beli kos 50 16 Papir šeleshamer barvni 100x70 kos 30 17 Papir šeleshamer beli 100x70 kos 30

12

18 Papir krep 60 gr kos 50 19 Papir trgovski A3 visoki karo kos 50 20 Papir trgovski A3 črta kos 700 21 Papir kocka 10x10 bela kos 10 22 Papir kocka samolepilni lističi kos 10 23 Risalni list hrapav A3 kos 1000 24 Karton A4 200g mix kos 30 25 Karton za vezavo A4 zav 2

SKUPAJ skupina B – OBRAZCI orientacijska vrednost skupine: 160.000,00 SIT zap.št. opis blaga mera količina cena vrednost

1 Obr. 0,14 ovoj za spise kos 600 3 Obr 0,24 kos 20 4 Obr 0,25 kos 2 5 Obr. 0,48 prijava potrebe kos 20 6 Obr. 1.201 A kos 30 7 Obr. 1.21 kos 5 8 Obr. 1.21 A kos 10 9 Obr. 1.24 kos 20 10 Obr. 1.24 A kos 20 11 Obr. 1.24 B kos 40 12 Obr. 1.26 kos 10 13 Obr. 1.268 kos 10 14 Obr. 1.242 kos 5 15 Obr. 5.29 kos 40 16 Obr. 5.63 kos 10 17 Obr. 6.3 B A5 kos 5 18 Obr. 6.61 kos 5 19 Obr. 6.62 blagajniški izdatek kos 5 20 Obr.6.89 kos 10 22 Obr.6.89 A temeljica A5 kos 5 23 Obr. 7.1 kos 10 24 Obr. 7.111 obračun prispevkov kos 10 25 Obr. 7.114 izplačilo akontacije kos 20 26 Obr. 7.114 A kos 20 27 Obr. 7.115 izplačilo regresa kos 20 28 Obr. 7.133 kos 10 29 Obr. 7.134 kos 10 30 Obr. 7.76 kos 5 31 Obr. 7.77 kos 5 32 Obr. 7.78 kos 5 33 Obr. 8.180 kos 20 34 Obr. 8.185 kos 25

13

35 Obr. 8.191 kos 10 36 Obr. 8.192 kos 20 37 Obr. 8.203 kos 5 38 Obr. 8.205 kos 30 39 Obr. 8.247 M-1 kos 20 40 Obr. 8.252 M-3 kos 20 41 Obr. PP 01 posebne položnice kos 4500 42 Obr. BN 01 kos 100

SKUPAJ skupina C – MAPE IN REGISTRATORJI orientacijska vrednost skupine: 50.000,00 SIT zap.št. opis blaga mera količina cena vrednost

1 Mapa PVC U A4 kos 500 2 Mapa PVC s sponko barvna kos 60 3 Mapa z zavihki 0,149 kos 20 4 Mapa kartonska s klapo kos 30 5 Mapa podpisna modra 0,150 kos 5 6 Mapa arhivska patentna 13.14 OR kos 5 7 Mapa PVC klip kos 10 8 Mapa podložna s sponko kos 5 9 Mapa podložna s sponko v mapi kos 5

10 Registrator A4/80 kos 60 11 Registrator A4/50 kos 15 12 Registrator A5/80 kos 5

SKUPAJ skupina D – KUVERTE orientacijska vrednost skupine: 30.000,00 SIT

zap.št. opis blaga mer

a količina cena vrednost 1 Kuverta amerikanka brez okna bela, trak kos 3000 2 Kuverta amerikanka levo okno bela, trak kos 1500 3 Kuverta 114x162, bela, silikonski trak kos 500 4 Kuverta 176x250, bela, silikonski trak kos 200 5 Kuverta 176x250, rjava, silikonski trak kos 200 6 Kuverta A4 rjava, silikonski trak kos 500 7 Kuverta A5 rjava, silikonski trak kos 300 8 Kuverta podložena, rjava, 120X215, trak kos 50 9 Kuverta podložena, rjava, 220X340, trak kos 20

SKUPAJ

14

skupina E – PISALA orientacijska vrednost skupine: 20.000,00 SIT zap.št. opis blaga mera količina cena vrednost

1 Vložek BLS-G2 5 moder kos 20 2 Vložek ball 0,5 črn kos 15 3 Vložek za gel pisalo kos 10 4 Gel pisalo mordo 0,5 kos 10 5 Kemični svinčnik rdeč fine kos 40 6 Kemični svinčnik moder fine kos 40 7 Kemični svinčnik zelen fine kos 40 8 Svinčnik navadni HB z radirko kos 40 9 Svinčnik navadni HB kos 100

10 Označevalec teksta kos 30 11 Flumaster alkoholni 0,6 kos 20

SKUPAJ skupina F – OSTALI POTROŠNI MATERIAL orientacijska vrednost skupine:

200.000,00 SIT zap.št. opis blaga mera količina cena vrednost

1 Arhivska škatla 330x254x425 kos 10 2 Arhivska škatla 380x270x100 kos 10 3 Barva za žig viola 30 ml kos 5 4 Bucike kos 20 5 Cd za arhivo za večkratnjo snemanje kos 100 6 Cd za enkratno snemanje 10/1 kos 10 7 Črnilni valjček ink Roll (CASIO 520) kos 5 8 Čistilni robčki za vse vrste ekranov kos 5 9 Disketa 3,5/90 mm 10/1 kos 12

10 Diktafon digitalni 32 MB spomina kos 1 11 Folija za fotokopiranje – črno belo 100/1 kos 5 12 Folija za lasersko tiskanje – črno belo kos 5 13 Folija za HP inkjet tiskanje- barvno 50/1 kos 5 14 Folija za ročno pisanje 100/1 kos 5 15 Folija za vezavo zav 2 16 Film za fax (Panasonic KX-FA 135A) kos 3 17 Goba šolska kos 20 18 Kaseta VHS 120 min kos 5 19 Kaseta HS 60-KAMERA kos 5 20 Kreda bela kos 300 21 Korekturni roler 4,2mm kos 30 22 Korekturno sredstvo 25ml kos 40 23 Lepilo univerzalno 40ml kos 10 24 Lepilo v stiku 15gr kos 5

15

25 Lepilni trak 15x33 prozorni kos 50 26 Lepilni trak 15x66 prozorni kos 10 27 Lepilni trak nevidni 19x33 kos 10 28 Lepilni trak 48x66 prozorni kos 10 29 Lepilni trak 48x66 rjav kos 5 31 Lepilni trak 50x66 prozorni kos 5 32 Luknjač 25 listov ali več (lLeitz) kos 5 33 Ločilni listi, kartonski, a-z kos 5 34 Magnetna škatlica za sponke kos 5 35 Nalepke A4 38x21,2 zav 2 36 Nalepke A4 70x36 zav 2 37 Nalepke A4 70x35 zav 2 38 Nalepke A4 70x42,3 zav 2 39 Nalepke A4 105x74 zav 2 40 Nož za odpiranje pisem kos 10 41 Podloga za miško z gel oporo za zapestje kos 5 42 Podnožnik – nastavljiva višina kos 3 43 Podajalec za lepilni trak – 33m kos 2 44 Plastifikator A4 za pisarniško rabo kos 1 45 Radirka kos 40 46 Računski trak 57mm 1+0 kos 20 47 Risalni žebljički - barvni kos 10 48 Sponke palične 24/6 (484 RON) kos 20 49 Sponke palične za primulo 6 kos 30 50 Sponke barvne št .12 kos 10 51 Sponke navadne št. 12 kos 10 52 Spenjač 40 listov ali več kos 5 53 Spenjač 10 listov ali več kos 5 54 Spirala 6 kos 100 55 Spirala 8 kos 100 56 Spirala 10 kos 100 57 Spirala 12 kos 100 58 Štampiljka - datirka + tekst kos 2 59 Škarje – 20 cm kos 10 60 Škarje – 15 cm kos 10 61 Škarje – 23 cm kos 10 62 Vlažilec prstov v obiki gela kos 10 63 Označevalci v intenzivnih barvah grt 10 64 Odstranjevalec sponk kos 5 65 Odlagalne košarice barvne- sestavljive kos 20

SKUPAJ

16

skupina G – KARTUŠE in TONERJI orientacijska vrednost skupine: 490.000,00 SIT

zap.št opis blaga mera količina cena vrednost 1 Kartuša HP 610 črna kos 5 2 Kartuša HP 610 barvna kos 5 3 Kartuša HP 640 črna kos 2 4 Kartuša HP 640 barvna kos 2 5 Kartuša HP 710 črna kos 15 6 Kartuša HP 710 barvna kos 10 7 Kartuša HP 840 črna kos 10 8 Kartuša HP 840 barvna kos 5 9 Kartuša HP 3820 barvna kos 5

10 Kartuša HP 3820 črna kos 5 11 Kartuša HP 5150 barvna kos 2 12 Kartuša HP 5150 črna kos 2 13 Toner HP LJ 6L kos 7 14 Toner HP 1012 kos 5 15 Toner HP 2100 kos 7

SKUPAJ

Ponudniki lahko ponudijo tudi samo posamezno skupino blaga.

Kraj in datum: Žig ponudnika: Podpis ponudnika:

17

Priloga 6: Izjava o izpolnjevanju pogojev OBR – E Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – E

Štev.:

Datum:

PONUDNIK ___________________________________ ___________________________________ ___________________________________

I Z J A V A o izpolnjevanju pogojev

PREDMET JAVNEGA NAROČILA: ______________________________________________________ Izjavljamo, da izpolnjujemo naslednje pogoje: Zap. št. P O G O J I USTREZA USTREZA

1. Izjavljamo, da imamo veljavno registracijsko za opravljanje dejavnosti.

DA NE

2. Izjavljamo, da nismo v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijskem postopku

DA NE

3. Izjavljamo, da podjetju v zadnjih petih letih ni bila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje povezano s poslovanjem ali pravnomočna odločba, s katero bi nam bilo prepovedano opravljanje dejavnosti

DA NE

4. Izjavljamo, da imamo poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve.

DA NE

5. Izjavljamo, da imamo dovoljenje pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila.

DA NE

6. Izjavljamo, da v zadnjih 6 mesecih – do dneva oddaje ponudbe, nismo imeli blokiranega transakcijskega računa.

DA NE

7 Izjavljamo, da razpolagamo z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi za izpolnitev naročila

DA NE

NAVEDENI PODATKI SO RESNIČNI IN SMO JIH, ČE BO NAROČNIK TE ZAHTEVAL, PRIPRAVLJENI DOKAZATI S PREDLOŽITVIJO USTREZNIH POTRDIL.

Žig in podpis ponudnika:

_______________________

18

Priloga 7: Letna kupoprodajna pogodba OBR – G Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – G

Štev.:

Datum:

LETNA KUPOPRODAJNA POGODBA ki sta jo sklenila: VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC, Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec kot kupec IŠ za DDV: SI98183443 in ____________________________________________________ kot prodajalec IŠ za DDV: SI_______________

1. člen Pogodbeni stranki ugotavljata, da je kupec, v skladu s 125. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1,Ur. l. RS št. 36/04) izvedel javno naročilo za dobavo ___________________________________ za obdobje enega leta, in sicer od __________do ______________. Prodajalec bo v skladu s to pogodbo kupcu dobavljal blago po predračun št.______________________.

2. člen Ponudbena vrednost naročila znaša ______________________ . Količina blaga, ki jih bo kupec naročal so okvirne in se kupec ne zavezuje, da bo naročil celotno količino blaga po predračunu. Kupec bo pri prodajalcu naročal tiste količine in vrste blaga, ki jih bo v tem obdobju dejansko potreboval.

3. člen Kupec lahko naroči blago po telefonu ali telefaxu. Prodajalec se obvezuje, da bo kupcu dobavil blago tistega dne in ob tisti uri, ki jo bo kupec določil.

19

4. člen Cene v času veljavnosti pogodbe ne smejo biti višje od cen iz ponudbenega predračuna. Prodajalec se obveže kupca sproti obveščati o spremembah cen, akcijskih prodajah, izrednih popustih oz. drugih posebnih ugodnostih, ki jih nudi. Cene veljajo fco skladišča kupca oz. dostava «na mizo« razloženo. Če prodajalec kupca ne bo obvestil o spremembi cene, veljajo po predračunu.

5. člen Kakovost proizvoda mora ustrezati obstoječim standardom in deklaracijam, ki so označene na embalaži izdelka.

6. člen Kupec se obvezuje prevzeti blago v celoti na podlagi dobavnice. Količinski prevzem se opravi takoj po prevzemu, kakovost pa v roku 8 dni.

7. člen Prodajalec bo kupcu dostavil za dobavljeno blago račun. Kupec se obveže dobavljeno blago plačati v roku dni po prejemu pravilno izstavljenega računa po prevzemu blaga na transakcijski račun prodajalca številka: _____________________________pri banki ____________________________.

8. člen Prodajalec izjavlja, da ima zagotovljeno kontrolo kakovosti izdelkov.

9. člen Pogodbeni stranki se obvezujeta, da bosta storili vse kar je potrebno za izvršitev te pogodbe in, da bosta ravnali kot dobra gospodarja.

10. člen Vsaka od pogodbenih strank lahko odpove to pogodbo z enomesečnim pogodbenim rokom, s priporočenim pismom po pošti. Odpovedni rok prične teči z dnem prejema poštne pošiljke.

11. člen Kupec bo vse pripombe v zvezi z izvrševanjem te pogodbe sporočal prodajalcu v pisni obliki. Če prodajalec pri naslednjih dobavah ne upošteva upravičenih pripomb kupca, lahko kupec odstopi od pogodbe takoj, ne glede na določilo 10. člena te pogodbe. O odstopu od pogodbe kupec pisno obvesti prodajalca.

20

12. člen Nadzor nad izvajanjem te pogodbe s strani kupca opravlja ravnatelj Viljem Prevolšek, prof. Zastopnik prodajalca je _________________________________________.

13. člen Morebitne spore iz te pogodbe, ki jih pogodbeni stranki ne bi mogli rešiti sporazumno, rešuje stvarno pristojno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

14. člen Pogodba je sestavljena in podpisana v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka od pogodbenih strank po dva izvoda. PRODAJALEC: KUPEC: VIZ OŠ ROGATEC

ravnatelj: .

21

Priloga 8: Obvestilo OBR – 3 Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR - 3

Štev.:

Datum:

OBVESTILO

Na podlagi izvedenega postopka oddaje javnega naročila male vrednosti za _______________________________________ se javno naročilo odda: __________________________________________ Obrazložitev (ni obvezna): S spoštovanjem, Ravnatelj: Vročiti: - ponudnikom - arhiv

22

Priloga 9: Poročilo in ocena ponudb OBR – 4 Naročnik:

VIZ OSNOVNA ŠOLA ROGATEC Ptujska cesta 30, 3252 Rogatec

OBR – 4

Štev.:

Datum:

POROČILO IN OCENA PONUDB

1. PREDMET NAROČILA: 2. OCENJENA VREDNOST NAROČILA ( po oceni naročnika): 3. IME IZBRANEGA PONUDNIKA: 4. NAVEDBA RAZLOGOV ZA IZBIRO: 5. IMENA ZAVRNJENIH PONUDNIKOV:

6. RAZLOGI ZA ZAVRNITEV PONUDB: _________________________________________________________________________

Odgovorna oseba za JNMV: _____________________