UMETNOST STAREGA VEKA

2002/2003

PROF. MONIKA OSVALD

VSEBINA

GRČIJA 3

PREDARHAIČNA DOBA 3BRONASTA DOBA 3ARHAIČNA DOBA 5KLASIČNA DOBA 13HELENIZEM 31

RIMSKA UMETNOST 38

AVGUSTEJSKA UMETNOST 41FLAVIJSKA UMETNOST 45HADRIJANOVO OBDOBJE 47MARK AVRELIJ 50SEVERI 52DIOKLECIJANOVO OBDOBJE 53Obdobje Konstantina Velikega 54

2

GRČIJA

PREDARHAIČNA DOBA

8 pr. n št. – 5./6. st. n. št. gr.-rim. ant.

8. st. - naseljevanje narodov

5/6 st. - konec rim. imperija, naseljevanje germanskih narodov

526 n. št. .- V Bizancu ukinejo gr. šole

EGEJSKA KULTURA

Ime je dobila po morju.

Kretsko-mikenska; ker se razvila na Kreti (1. kralj = Minos).

BRONASTA DOBA

1. St. bronasta doba 2600-1950

2. sr. bronasta doba 1950-1580

3. ml. bronasta doba 1580-1100

Prvi center je na Kreti,

minojske palače ok. 1900 odkrije Evans, ne vemo za kakšen narod gre, verjetno

povezava z Egipčani, ni indoevropski narod.

Piktografska pisava

Že visoko razvita kultura, vplivi iz Egipta v postavitvi figur. V st. bronasti dobi je

večino palač na severnem delu.

Kultura nenadoma propade, morda invazija s severa, a niso našli znakov bojevanja,

verjetno izbruh vulkana na Theri. Iz tega časa linearna A pisava (razvozlal jo Michael

Ventris, ker je jezik grški).

3

16-13. st. Prevlada mikenske kulture

po 1890 arheološka izkopavanja

ok. 1200 dorska selitev, konec kretsko-mikenske dobe, v 12. st. Konec mikenskih palač.

Pisava

Kreta je uporabljala najprej še zdaj neravozlano piktografsko pisavo v spiralnem krogu (disk

iz Faistosa), kasneje linearno A pisavo.

Linearna B pisava je bila zlasti v 16. – 11.st., razvozlali so jo 1951, ima 88 zlogov ter je

arhaična oblika gr.- Ti teksti so bili zlasti ekonomski, deloma religiozni. Najdba imena Dioniz

je vzpostavila tezo, da njegov kult prihaja iz Trakije ter se je od tod razširil po sredozemlju.

Grki so najprej uporabljali piktografsko, potem zlogovno ter na koncu črkovno pisavo, ki so

jo prevzeli od Feničanov.

Gr. plemena

Ok. 2000 Jonci

16. st. Arhajci

ok. 1200 Dorci

ŽELEZNA DOBA1050-850

V tem času se pojavi prva kolonizacija, ko se Eolci, Dorci in Jopnci naselijo na obale Male

Azije.

4

ARHAIČNA DOBA8.-6. st. pr. n. št.

750. je potekala 2. kolonizacija, ki se je obvrnila proti zahodu (Sicilija, J Italija – Magna

Graecia)

ok. 600 nastanek filozofije v Joniji z jonskimi filozofi v Miletu, po grških mesatih vladajo

takrat v glavnem tirani.

ARHITEKTURA

Model glinene hiše iz There

Osnovni tip hiše se je razvil iz megarona, iz tega pa se je razvil templum in antis (ante, ki

stopijo pred celo oz. naos).

Lefkandi na otoku Evboji

Peristil – zunanja kolonada, stebrišče, 10x45 m

Krit s slamo, ob koncu sta 2 celi, kasneje je dobil funkcijo opistodoma.

Podobno je v kraju Termon v Ajtoliji.

Izvor templja prihaja iz svetega gaja, kjer drevesa nastopajo kot sveti obhod, saj so v antiki

bili bogovi poistosveteni z drevesi. Prva svetišča so bila iz lesa in nežgane gline, kasneje pa

so bila zamenjana s svetišči iz peščenjaka in marmorja.

Steber (gr. Stilos)

1. Dorski (Peloponez),

2. Jonski (Atene, Egejsko otočje, Mala Azija)

3. Korintski

4. Kompozitni

5. Tuskijski

6. Eolski (izhaja direktno iz egiščanskega, a se ne ohrani)

5

Modul oz. modularna zasnova = sp. premer stebra oz. osni premer med dvema stebroma.

Vedno = 1

Optične korekture stebrov:

1. Zožujejo steber navzgor

2. Pomaknjeni navzgor

3. Zadnji interkolumbij je manjši, osrednji pa širši.

Tip templja

1. Templum in antis

2. Prostilos

3. Amfiprostil

4. Peripter (pteros = zg. del strehe)

5. Dipter

6. Psevdoperipter

7. Hipetralni tempelj (svetišče z odprto streho)

Kipi ob poti imajo funkcijo čuvaja, v celi se nahaja idol oz. kultni kip boga, v opistodomu in

okoli templja pa prostostoječa plastika.

Paestum oz. Pozejdonija

V dolini reke Silerus, ustanovili prebivalci Silarusa ok. 600 pr. n. št.

1. Herin tempelj, 540

peripter, 4:9, pronaos, naos, 3 stebri pred antama.

V celi še osna kolonada (na osno kolonado je vplival 1. Herin tempelj na Samosu)

Iz apnenca, nekoč obdan s štukom

Atenin tempelj, konec 6. st.

Heksastil, 6:12, le naos in pronaos (brez opistodoma).

Na začetku naosa je dvoje stopnic v nadstropje ( iz sirijsko-libijskih svetišč, kjer so imeli

večni ogenj – vplivala so tudi na templje na Siciliji- Agrigent).

Vhod je v jonskem, drugače v dorskem stilu, vpliva na Apolonov tempelj v Basi.

6

2. Herin tempelj 460-440

Dorski, peripter, heksastil, 2:5.

Glavna cela je s kolonada razdeljena v 3-ladijsko strukturo. Notranji kolonadi sta nadstropni

in vplivata na Aegino.

Selinunt

Ustanovili prebivalci Megare. Svetišča so označena z zasilnimi imeni, ker ne vemo, kateremu

božanstvu so bila posvečena.

C

Heksastil, peripter, le deli kolonade

G & F, 510

Psevdoperipter, 770 vplivata na jonska svetišča na Samosu in Efezu.

E

Peripter, heksastil, stebri iz peščenjaka, iz posameznih tamburjev.

Stebri so obdani s štukom, polirani in polihromirani (zlasti zg. del in arhitekturna plastika -

žive plakatne barve)

Agrigent

Med rekama Hipsas in Aksargos

Tempelj olimpskega Zevsa

Namen je bil zgraditi največji dorski tempelj, a ni bil nikoli končan, gradili so ga premagani

Kartažani. Ohranjeni so le atlanti, nosilci in ogredje stebra.

Tempelj D

Mala Azija in Atika

Heraion v Olimpiji, 590

Dorski, peripter, heksastil, 2 stebra v antah, v celi prehod v 3-ladijsko strukturo.

7

Heraion na Samosu, 3 faze:

1. 3 stavbe, najstarejši primer jonskega templja, ok. 800, cela s 3 stebri, cela meri 100

čevljev- hekatompedon

2. V 6. st. nov tempelj. Pred celo postavijo pronaos s 4 stebri (tipično za jonski tempelj)

3. Konec 5. st. arhitekta Teodor in Roikos postavita dipter. V času tirana Polihrata se

zaradi nestabilnega terena podre, nakar postavijo nov tempelj, ki je skoraj kopija tega.

Artemidin tempelj, Efez

V Krezovem času najprej apsidalni zaključek – hekatompedon. Arhitekta Herzifon in Teodor

iz Samosa, v osrednjem delu je odprta streha.

Ajgina, tempelj Atene Afaje, ok. 500

3-ladijska cela, heksastil.

V 19. st. so odkrili ostanke polihromacije.

KIPARSTVO

SLOGI

1. Geometrični

2. Orientalski

3. Arhaični

a)marmorni, do 570 monumentalni slog

b)zreli 570-530

c) pozni mešani slog 530-480/490

Material:

Kipi so monumentalnih dimenzij in povečini iz marmorja, zlasti iz Kikladskih otokov (Paros,

Naxos) iz gore Priles na Atiki (penteliški marmor – 5. st. iz njega = akropola)

Od 4. st. uporabljajo raje paroški marmor, ker je lažji za obdelavo.

8

Značilnosti arhaične umetnosti

Obdelava (vzeli blok kamna, ga označili na 3 straneh, naredili naris in obdelali z različnimi

orodji)

Proporci (stopala:oči=21 enot, oči:konec glave=2 enoti)

Postavitev (prostostoječi: v smislu oble plastike, frontalen, širša ramena in prsni koš, dlani

stisnjene v pest; reliefi: zgornji del je frontalen, noge v profilu)

Tipa kurosa in kore

Oblika dečka bolj razgibana, kore so obdelane v detajlih, funkcija je neznana, verjetno je šlo

za kultni kip, če je bil blizu templjev ali opistodomov je bil votivni, če pa je bil zraven napis

pa nagrobni.

Tipi nagrobnih spomenikov

1. Kurosi in kore

2. Nagrobne vaze

3. Stele

Kuros

Največ ohranjenih na Atiki in na otoku Samosu.

Kuros iz Suniona, ok. 600

3 m visok, marmor, spada v sklop Pozejdonovega svetišča, z nim se začenja skupina kurosov.

Izklesan je in situ, ker so ob njem najdeni še marmorni ostružki.

Votivna funkcija, izstopajoče roke.

Kuros iz Samosa, ½ 6. st.

V sklopu Heraiona, marmor, ok. 4,75m, votiven.

V atiški šoli je opažen večji realizem v poudarjanju mišic in nog.

Kuros iz Ananyssosa

V Atenah, kot nagrobnik.

Kuros iz Aten, konec 5. st.

Nagrobnik, sporoča, da je bil tu pokopan Aristodik, telo je manj simetrično, frizura ni več

dekorativna, posnema realno frizuro.

9

Sedeči kipi

Hares iz Didime

Zdaj v Londonu, tip izhaja iz Egipta. Skuša razgibati z draperijo, ki pada od kolen navzdol.

Sedeči tip pozna 2 varianti; da sedi na prestolu (zlasti Mala Azija, Milet, Didima) ali sedežu.

Kore

Noga ni v koraku, ampak frontalna, roke so v določenih kretnjah (1. na prsih, 2. nosi dar –

značilno za ½ 6. st.)

Kora iz Atike

V desnici granatno jabolko (vpliv Astarte), nagrobnik.

Konjenik na Rampinu, 560-550

Glava v Louvru, telo v Atenah, ime po najditelju glave, funkcija neznana, kasneje postavljen

na pot.

1. konjeniški spomenik v sklopu gr. umetnosti.

Hrastov venec okoli glave (zmagovalec pitijskih iger v Delfih), morda iz skupine večih

konjenikov, ker so zraven našli še ostanke še enega kipa, morda gre za Dioskura ali Hipiasa in

Hiparha.

Stavbna plastika

Religiozne stavbe (templji & oltarji). Najprej se razvije na timpanonu.

Zahodni timpanon Artemizija na Krfu oz. Korkiri ok. 580

Najstarejši primer reliefnega okrasa timpanona

V sredini Gorgona kot apotropejsko znamenje, okras v terakoti, ob njej panterja oz. leoparda.

Gorgona ima tu vlogo gospodarice živali.

Metopa templja C v Selinuntu

Zdaj v Palermu. Perzej, ko obglavlja Meduzo, on njej je Pegaz, v kotih gigantomachia (v

sklopu ikonogr. programa templja – grški motiv kot motiv zmage Grkov nad Perzijci). Na

desni Zevs, na levi morda Priam, a bolj verjetno Rea.

10

Metopi iz 1. Herinega templja v Pestumu, sr. 6. st.

V sklopu 36 metop, iz peščenca v nizkem reliefu.

Na levi bolj dokončani kosi, velike glave, poudarjene mišice, a še ni zlitja v celoto. Sizifova

kazen (ob njem sfinga in Tartar, nakazan s skalo)

Na desni Klitajmnestra in Ajgesta.

Predpartenon, ok. 520

Na kraju Partenon v Atenah

Zahodni timpanon

2 simetrična leva, na desni pošast

vzhodni timpanon

meduza, ob njej 2 leva, na levi strani rojstvo Atene, na desni apoteoza Herkula. Glavna novost

je, da je kiparski okras v marmorju (paroški), oble figure so najprej izdelane v delavnicah in

nato postavljene. Mišice še niso nakazane v pravih kretnjah in poudarkih, telesa so v gibanju.

Tempelj Atene iz Ajgine

Paroški marmor, restavriral Thorvaldsen, veliko pozlate, dragocenih materialov.

Vzhodna stran

Atena, ob njej vojščaki, od katerih je en Herakles, zato spopadi pri Troji, zleknjena figura

deluje kot prevoj.

Zahodna stran

Bolj poudarjene mišice, jasneje začrtana kontura, bolj razgiban.

Sifnijska zakladnica, Delfi, 625-620

Ob Vii Sacri, tu shranjevali votivne darove gr. mest, zakladnica je nedokončana. Ohranjeni je

vzhodni timpanon, kariatida, okras na frizu & vzhodni fronton.

Vzhodni fronton

Spopad med Heraklom & Apolonom za trinožnik, glavni razsodnik Zevs, v spodnjem delu so

noge zlepljene s podlago.

Friz nad arhitravom

Na severu in jugu so napisi, kipar Endoios ali Aristion (nejasen napis). Friz ni enotno delo, S,

V stran ter V fronton so kvalitetnejši. Kljub razgibanosti je simetrična kompozicija.

S friz - Gigantomachia, večje obvladovanje prostora.

J friz - Manj kvaliteten, ugrabitev Levkipovih hčera.

11

Z friz – Parisova sodba

Atenska zakladnica, Delfi, 490-480

V obliki templum in antis, dorski.

Metope so iz paroškega marmorja, a so ohranjeni le fragmenti, pomagamo si s Pavzanijevimi

opisi, postavili ex voto, po zmagi nad Perzijci, na njih so Heraklova junaštva, ki so vplivala na

okras metop Zevsovega templja v Olimpiji,

Na jugu je 8 Tezejevih junaštev. Na vzhodu pa Amazonomachia.

SLIKARSKA UMETNOST

Po virih je v Grčiji slikarstvo imerlo večji pomen kot v Rimu.

Pinakoteka – prostor, kjer so hranjene tabelne slike, v obliki kvadruma. Ohranjeno je le vazno

slikarstvo.

Obdobja

1000-900 protogeometrijski

900-700 dipilonski (ime po vratih-dipilon, ki so vodila v lončarsko četrt Aten) ali

geometrični

700-500 orientalski slog (po dekorativnih motivih prihaja iz vzhoda – Egipt, Fenicija,

Kartagina).

Vaza iz Elevzine

Na vratu je Odisej, ki slepi Polifema, spodaj Meduza, vmes živali iz vzhodnega sveta. Črno-

bele tehnike risanja, bele detajle vrezovali z nožem.

Podskupine

7.st-zač.6.st. protoatiška faza

7.-5.st. atiško (črne figure na rdeči podlagi iz gr. mitologije, v profilu, deloma že v

gibanju, bolj dinamične kompozicije, center Atene)

12

KLASIČNA DOBA

490-79 perzijske vojne

490/480 spopad med Perzijci in Atenami

490 bitka pri Maratonu

480 bitka pri Termopilah

480 bitka na otočju Salamini

461-429 čas Periklesa, vrhunec gr. Obdobja

430-404 spopad gr. Mest

338 Filip Makedonski prtemaga Grčijo, konec klasične umetnosti.

URBANIZEM

Temelj za vse gradnje je planiranje mest, mesta so načrtno izbrana na ravnih predelih. Najprej

so postavili 2 glavni osi ter na podlagi tega vlekli vzporednice. Zgledi tega tlorisa so bili že v

kolonijah (Magna Graecia & Sicilija), tloris se uveljavi v Mali Aziji.

Milet

Najpomembnejše mesto Male Azije, tu se pojavijo prvi gr. filozofi (Tales, Anaksimander,

Anaksimenes, kasneje še Pitagora & Heraklit). 49 ga uničijo Perzijci.

Hipodamej iz Mileta – urbanist, upošteva 2 principa (danosti narave, v nov princip

urbanistike vključi 2 pristana, najprej potegne dve glavni osi in vzporedno z njima še

paralele–vmesni predeli so otoki ali insulae – ta del se preseli v rimske kolonije).

Hipodamej zgradi še druga mesta – Pirej, a brez arheoloških dokazov, o tem piše Aristotel v

Politiki, zgradi tudi Turij v Apuliji.

13

KIPARSTVO STROGEGA STILA480-450

Ime povzeli po latinskih piscih (durus, rigidus, asper). Študirali telo v gibanju, med vajami na

stadionu.

Material

V arhaiki v glavnem kamen, v klasični bron, marmor le za stavbno plastiko.

Auriga

Danes v Delfih, naročil tiran Polizel iz Gele na Siciliji kot votivni kip po zmagi na pitijskih

igrah. Idealiziran avtoportret, oblečen v hiton, okoli glave trak zmagovalca z meandrom, našli

še ostanke konjske vprege. Bron, a z dodatki (oči-dragi kamni, vajeti in trepalnice-srebro,

usta-baker). Razgiban zlasti v prevoju glave.

V Atiki je v ½ 5. st. le malo kipov, večinoma so povezani z delavnico Kritija in Nesiota, a so

ohranjeni le podstavki kipov.

Efeb/Deček, 490/80

Najden na Akropoli, delo je pripisano Kritiju. Simetričen, a se razlikuje od arhaičnega po

kontrapostu.

Tiranicida/Morilca tirana, 475

Kopija iz neapeljskega muzeja. Atenska državljana Harmodij in Aristogej, ki sta se 514 uprla

tiranom in umorila Hiparha, Aristogej pade, Harmodij je obsojen na smrt. V času napada,

Harmodij drži v roki meč, Aristogej dvignjeno desnioco z mečem. Dinamična skupina, več

zornih kotov. Po padcu Pizistratov jima začnejo postavljati kipe. Posnetek sta naredila Kritios

in Nesiotes.

Pozejdon iz Artzemizija, 450/60

V Atenah, našli 1928 v morju. Zaradi obdelave frizure in telesa naj bi bil Pozejdon, morda

Zevs. V trenutku napada, frontalen.

14

Povezan s Kalamisom (Onatas), ki je bil dejaven 480-450 (naredil je še kipo Asklepija z

___________, Apolona Alexikatosa & Afrodito z Zandro za Akropolo).

OLIMPIJA

Center celotne Grčije, športna in kulturna tekmovanja, v pokrajini Elida na Peloponezu.

Center je Altis (Pelopsova gomila).

Že 2080 pr. n. št. čaščenje Prelopsa, od 1000 neprekinjeno čaščenje Zevsa, 395 konec

(Teodozij ukine olimpijske igre), kasneje je bil še potres, zato se ohranili templji in kipi pod

njimi. Igre naj bi ustanovil kralj Pelops, ki porazi kralja v Pizi, po legendi pa Herakles, ki je

zasadil divjo oljko ob stadionu.

Več je t.i. panhelenskih iger (pitijske-Delfi na 3 leta, nemejske –Zevsovo svetišče v Argolidi,

istijske).

Tloris

Stadion in regiliozen priostor. Altis iz ok. 600, stadion pr, sr. 5. st., v 4.st. dodali Propileje.

Heraion, 590

Kanonizacija dorskega templja, zidovi iz črepiča, streha iz terakote, stebre iz lesenih

zamenjali v peščence in marmorne, naos, pronaos in opistodom, notri 2 kolonadi, a ni 3-

ladijska, stebri v funkciji ex voto.

Zevsov tempelj

V proslavitev zmage Elide nad Pizo. Arhitekt Libon iz Elide, Peripter, 6x13 stebrov, dorski

heksastil, podoben Heraionu, že 3-ladijska cela, apnenec, dodana polihromirana štukatura,

ok. 460 okras na metopah (mojster iz Olimpije), ok. 42 okras na akroteriju (Pajonij). Deloma

se ohranil okras frontonov in metop, psihološka stanja na obrazu, delavnicoje vodil mojster iz

Olimpije.

V fronton

Zevs, na levi in desni tekma med Oinomaom in Pelopsom, v kotu 2 reki, četverovprege.

Simbolizira zmago Elide nad Pizo.

Z fronton

Apolon, levo in desno kentauromachia, glavna lika večja od ostalih. Obla plastika, bolj

dinamična skupina.

Metope

15

12 Heraklesovih junaštev, prvič se pojavi 12. delo, 1. in 3. delo imata novo ikonografijo.

Fidijev kip Zevsa, po 438

12,5 m, krizelefantinska tehnika, pred kipom bazen kot bariera med svečenikom in kipom, kip

se bolj svetil, ker je soj bakel padal v vodo.

Zevs sedi na tronu, oljčni venec, Nike, okrašen plašč, v 12.st. zgori, poznamo po

Pavzanijevem opisu ter novcih, saj so Zevsovo glavo kovali po podobi iz Olimpije.

Filipeion, ok.338

Tolos, po tlorisu v Delfih, posvečen Asklepiju, zunaj jonski, notri korintski slog. Kipar

Leohar postavi kip v notranjosti, skupina 5 kipov (Filip Makedonski & družina – začne se kult

cesarja, ki vpliva na rimske spomenike).

Paonij, 420

Skoraj nič ohranjenega. Kip Nike, v sredi Altisa na pilastru, po zmagi v peloponeški vojni, kip

je iz ok. 424.

ATENE

Najprej je bila akropola poseljena že v neolitiku ok. 1400, od takrat so ostanki kraljeve palače,

v 10.st. so poseklili predele okoli dipilonskih vrat, v 7.st hekatompedon – 1. spomenik na

agori, l. 479 Temistokles obda Atene z obzidjem.

AKROPOLA

Prve najdbe so iz ok. 1400 (ostanki nekropole, kraljeve palče), meri 175x300m.

Predpartenon, ok. 520

Pod Hipijem in Hiparhom (Pizistratova sinova) zgrajen, peripter, dorski heksastil, pred

vhodom so še 4 stebri v smislu portika, glavni del je cela, tloris današnjega Partenona je

spremenjen le v merah in detajlih.

Partenon

490-448 se v sklopu 5 atenskih okrajev posvetovali o njegovi gradnji.

447-438 gradnja

16

432 kiparski okras

Periklej je Fidijo imenoval za epistopa (vodja gradnje), Iktin (optični popravki na Erehtejonu,

tempelj Apolona Epikurja v Basi) in Kalikrat (tempelj Nike) sta bila glavna pomočnika.

Ime je dobil po panatenejski procesiji, kjer je skupina deklic podarila plašč Ateni deviški.

Iz penteliškega marmorja, peripter, dorski oktastil, na obeh straneh je širši portik, v katerem je

6 stebrov, 2-nadstropni kolonadi, 5 stebrov za glavni kultni kip. Je iz cele, naosa, dvorane

deklic (opistodom).

Novost – pod vplivom Kalikrata se uveljavi kombinacija med jonskim (zunanjost, portiko,

cela) in korintskim (opistodom) slogom.

Z fronton

Boj Atene in Pozejdona, v kotih reka Kefis, skupina s Kekropsom, Atenina vprega z Nike in

Hermesom, Pozejdonova vprega z Amfitrito.

V timpanon

Rojstvo Atene, statičen, Atena že kot odrasla. V kotih Helios in Selene, na levi Dioniz,

Demetra, kore in Afrodita, na desni Hefajst, Hestija, Afrodita in Artemida.

Metope, 477-442

Amazonomachia, gigantomachia, trojanske vojne in kentauromachia. Tip obdelave je prehod

med strogo in klasično dobo. 92 metop, nekatere so bolj razgibane, druge še okorele.

Friz panatenejske povorke, 442-438

2 praznovanji: male panateneje (vsako leto), velike panateneje (ustanovljene 566, na 4 leta).

Procesija potekala po sveti cesti, nesli peplos, kristofore, starci, junaki, konjeniki. Ob koncu

so peplos darovali Ateni, sledila volovska hekatomba.

Friz je v notranjosti cele, nizek relief, kontinuirana kompozicija, enovit prizor, koncept je iz

Aristotelove Poetike. V frontalni simetriji, tu načelo variacije, niti 2 skupini si nista podobni,

dokaj realna upodobitev.

Z friz: konjeniki z vodjo

J friz: konjeniki, starci, nosilci, vodniki daritvenih živali

S friz: glasbeniki in ovce

V friz: ženske, deklice, junaki, bogovi, deklice najožjega kroga, ki podarijo pepolos

1. skupina bogov: Hermes, Dioniz, Demetra, Ares

2. skupina bogov: Zevs in Hera (smisel svete poroke), Nike

3. skupina bogov: deklice, Atena & Hefajst

4. skupina bogov: Pozejdon, Apolon, Artemida, Afrodita z Erosom

Ideja za tip friza prihaja iz apadame v Perzepolisu.

17

Propileje

Arhitekti Mnezikles, Kalikrat, Iktin in Fidias.

Nastale v dveh fazah (436-434 & 432 – 431), ker stari vhod ni več zadoščal.

Ima tudi obrambno funkcijo, iz peščenca, stebri iz penteliškega marmorja.

Glavni del

2 portika iz 6 dorskih in vmes še 3 jonskimi stebri, ki tvorijo kolonado, vrata s 5 vhodi, 2

vestibula. Levo in desno je prizidek, na levi pinakoteka in na desni gliptoteka. Skoraj brez

okrasa, le kasetiran strop z rozetami na modri barvi iz lapis lazuli.

Tempelj Atene Nike 424-423

Pred vhodom na Akropolo, avtor Kalikrat, je manjših dimenzij, penteliški marmor,

amfiprostil, 4 jonski stebri, cela 5x5m, kiparski okras je bil na zunanji balustradi in je zdaj v

muzeju.

Na frizu so bitke, reliefi hranjeni in situ ali v Londonu, na S in Z peloponeške vojne, na J

bitka na maratonskem polju, na V olimpski bogovi.

Friz na balustradi je mlajši, relief pa višji, gre za številne Nike v različnih pozah in dogajanju,

6 mojstrov, vsak okrasil ½ stranice, shematska postavitev, piramidalna kompozicija, prehod

med draperijo, ki vihra in je mokra, že vidimo obline.

Erehteion, 421-405

Obsegal več grobov (Erehtej, Pandrozij), arhitekti Mnezikles, Kalikrat, Filokles – sklepamo iz

Pavzanija. 413 se zidava zaradi odprave v Sicilijo ustavi, penteliški marmor.

2 glavni osi (V-Z & S-J).

V-Z

2 prostora: prostil s 6 jonskimi stebri, posvečen Ateni, kip Arene Promachos, t.i. paladium iz

oljčnega lesa, dvojni prestol z 2 celama: svetišče Heraklesa in Butesa.

S-J

Portik s 6 stebri, Pozejdonov vir z izvirom svete vode, naos Erehteja in Pozejdona, fasada

izdelana iz pilastrov, v zadnjem delu portik s kariatidami (kanafore – deklice, ki nosijo darove

Ateni, nekaj jih je v atenskem, nekaj v londonskem muzeju).

18

Dionizovo gledališče in Odeon

V 2 fazah , v 5.st. Perikles, 330 obnavljali.

Odeon

Edino gledališče v Gr. s streho, za glasbena tekmovanja, streha je posnetek piramidaste strehe

šotora Kserksesa. 2 fazi: 444 (Periklova), 330 obnova. Stebrišče povezuje Odeon z

Dionizovim gledališčem.

Agora

S od Akropole, center političnega in ekonomskega življenja, v 6.st. prestavili bliže vratom,

skoraj vse stavbe iz helenizma, razen Hefajstovega templja oz. Tezeiona, ki je iz Periklovega

časa.

Tezejon, 449-440

Najprej ga posvetili Hefajstu, a je nato Kimon vprašal Delfe, ki so rekli, naj vanj prenesejo

Tezejeve ostanke.

Penteliški marmor, peripter, dorski heksastil, hekatompedon, pronaos, naos, opistodom, ob

strani v naosu 2 kolonadi, za kultnim kipom je še 1 steber.

Kiparski okras je na metopah in frizu, ki obdaja celo. Na metopah so Hefajstova in Tezejeva

junaštva. Iz 430 je na frizu tauromachia, statični motivi boja v piramidalni kompoziciji, kipar

Alkamen naredil kip Hefajsta v krizelefantinski tehniki.

Pozejdonov tempelj na rtu Sunion, 449

Že prej je tam stal tempelj, a ga 480 porušijo Perzijci, zato so postavili novega.

Peripter, dorski heksastil, penteliški marmor, v pronaosu ob arhitravu 2 galeriji in stopnišče

vanj. V celi kultni kip Pozejdona.

Tempelj Apolona Epikurja v Basi.

V Arkadiji, na višini 1000m, veliko pričevanj iz Pavzanija, nastal ex voto, v čast Apolonu, ker

jih 430 obšla kuga. Arhitekt je bil Iktin.

Orientacija S-J, peripter, dorski heksastil, 6x15 stebrov, v celi 5 stebrov tvori 5 niš, cela je

razdeljena v 2 dela; del na vidiku javnosti in skriti del (aditon), zunaj dorski, notri jonski red,

korintski steber je v notranjosti, pod stropom friz, v celi je kultni kip Apolona Epikurja.

Metope iz ok. 400 so zdaj v Londonu, po ikonografiji so neenotne, izstopajo dionizične

figure, na Z amazonomachia s Tezejem in Heraklom, v kentaruromachii so figure bolj čokate.

19

PROSTOSTOJEČE KIPARSTVO 5.ST.

Zlasti v bronu, veliko marmornih kopij iz helenizma in rimskega časa.

MIRON (500-440)

Iz Elevbeje med Atiko in Beotijo, živel in umrl v Atnah. Poznamo iz Plinija starejšega in

Lukiana, na podlagi tega mu pripisali marmorne kopije, bronasta dela neohranjena. Učil se v

Atenah pri Hageladasu iz Argosa, tudi učitelj Fidije in Polikleta.

Diskobolos, 450

Le atlet ali Hijacint. Trenutek največje napetosti, voljnost, v obrazu še mirnost, za določeno

stopnjo še prehod v klasično kiparstvo, pogled le iz 1 točke.

Atena in Marsias, 450

Ali 2 samostojna kipa ali kiparska skupina, Lukian piše, da naj bi stala na Akropoli, narejena

v sklopu teatralnih iger, psihološka stanja na obrazu (zamišljenost, živalska spačenost).

POLIKLET (490-422)

Rojen na Argosu, šolal se pri Hageladasu, najprej je delal na Peloponezu, potem v Olimpiji in

Atenah. Avtor prvega umetniškega traktata. Kanon (gr. palica, merilo), proporce moškega

telesa vriše krog, glavna mera je glava, središče je popek, telo = 8xglava. Spis se ohranil le

preko Vitruvija in Galena.

Doriforos, 440

Kopija iz Neaplja, atlet ali Ahil, telo v kanonu, kontrapost, teža na desni nogi.

Diadumenos, 430

20

Mladenič, ki si veže oglavnico. Morda Apolon, ki si veže oglavnico, da bo streljal z lokom. Ni

več kontraposta, teža se opremesti v center, ki poteka po glavni osi, konture niso več jasne,

prehajajo v slikovitost.

2 vojščaka iz Riaceja, 460/50

edina kipa klasičnega obdobja iz brona, našli jih blizu Kalabrije 1972. Kipa A (trak, sulica,

ščit) in B (šlem, kopje, ščit). Pavzanij pisal, da sta iz votivne skupine kipov Onatosa (gr.

junaki pred Trojo) ali Fidija, ki je naredil votivno skupino za Apolonovo svetišče Delfi

(Apolon, Mitridat, kralji...), verjetno je avtor Fidija, zaradi kontraposta.

FIDIJA (500-432/31)

Iz Aten, sin Hamida (podpis na Zevsu iz Olimpije), v marmorju., šola se pri Efežanu

_________________, tam se učil kiparstva in slikarstva.

Votivni kipi za svetišče v Delfih

Atena, Apolon, Mitridat & atiški kralj.

Atena Partenos, 438

Pergamonska kopija iz helenizma. Monumentalna, 11,5m, stala v celi, pred njo bazen z vodo

(vlažil slonovo kost in jo osvetljeval), razširi krizelefantinsko tehniko.

Na glavi šlem, v sredini sfinga, ob strani grifona, v desnici Nike, v levici okrogel ščit, na

zunanjosti Gorgonina glava & amazonomachia. Ob ščitu ekertonik? v podobi kače in motivi,

ki ponazarjajo boj med človeškim in živalskim, na podstavku Pandorino rojstvo. Na robu

sandal je kentauromachia.

Med 435 in 432 se je preselil v Olimpijo, tam so našli ostanke delavnice, ok. 440 sodeloval na

natečaju za Amazonko, 432/431 je ustvaril Ateno Lemnio, ki jo posvetijo prebivalci

Lemnosa. Pod vodstvom Kimona sprožijo politične spletke proti Perikleju, proti Fidiju je

sodni proces, na katerem ga obtožijo bogoskrunstva, ker je na ščitu upodobil Perikleja, na

amazonomachii pa svoj avtoportret.

21

Ok. 440 je efeški natečaj, ki ga razpiše Artemizion za kip Amazonke, na njem sodelujejo

Kidon, Krezilas, Fidija in Poliklet. Zmaga Poliklet, ker je pri Fidiji večji poudarek na

monumentalnosti, Poliklet pa ima bolje izdelano anatomijo.

Razvije se partenonska šola, v kateri so Kalimah, Krezilas, Alkamen in Agorakrit.

KREZILASIz Kidonije na Kreti, deluje v Atenah, Fidijev učenec.

Kopija Perikleja

ALKAMENIz Aten ali kolonije Memnos, deluje v Atenah. V spisih še nekaj del iz Teb (Atena &

Heraklej).

Prokne in Itis iz Akropole, 430/420

AGORAKRITIz Parosa, Fidijev učenec, Alkamenov tekmec, le iz pričevnaj (Demetra za Elevzino,

Nemesis za Ramnunt).

KALIMAHFidijev učenec, najmlajši, živel do 400, velja za izumitelja korintskega sloga, naredi svetilko

za Erehteion.

Menada, ok. 400

Znan po slogu gub, ki plapolajo v vetru, prehod v umetnost 4.st., prehod v slikovitost,

piktorizem.

PAJONIJSopotnik te skupine, deloval v Olimpiji.

Nike, ok. 420

Iz Olimpije, zmagal na natečaju za okras akroterija olimpijskega Zevsa, neohanjen, Nike je

postavil na slop pred tempelj, da bi proslavil zmago nad Sparto. Draperija votlih gub, ki

omogoča, da zlasti žensko telo bolj proseva.

nagrobniki

22

Nagrobni spomeniki se pojavijo ok. 430. Glavna oblika je stela ( v obliki pilastra ali stebra s

kiparskim okrasom na vrhu namesto kapitela, 2. tip je stela z upodobitvijo pokojnika pred

vhodom – pogostejši tip)

Amfarete

Idealizacija, vpliv Fidije.

Epidaver

Na Argolidi, sedež Asklepija, središče zdravljenja, srž bolezni razbirali skozi sanje.

Asklepijev tempelj, 370

Arhitekt Teodot, kipar Tranziomet___________________.

Iz peščenca, peripter, dorski heksastil, cela, kultni kip, opistodom, V in Z fronton sta različna

po slogu.

Z fronton - Amazonomachia, Apolon & Koronide, v kotih Nike, 380-370 dela okras na

akroteriju kipar Timotej.

V fronton - Padec Troje, Nike, v kotih Aura.

Tolos, ok. 350

Avtor Poliklet mlajši, 6 krogov, v zunanjosti 26 dorskih, 14 korintskih stebrov, vmes prehodi

v obliki labirinta, v sredino postavili kače, verjetno za kult Asklepija, poudarjena slikovitost.

Gledališče, konec 4.st.

Poliklet mlajši, sprejme 15000 gledalcev, sestavljen je iz orchestre (krog, kjer bil zlasti zbor)

in krogov za gledalce (teatron) 2 vhoda za igralce in zbor (parados), oder (skene iz proskenija

in hiposkenija).

DELFI

Vloga v smislu panhelenizma, v pokrajini Folkidi, skupek 3 svetih krajev (koriške votline,

kjer prebivajo Pan in nimfe, kasarida, sveta cesta, ki vodi do glavnega Apolonovega templja).

Najprej posvečeni Gaji in Pozejdonu, a se ga z ubojem pitona polatlil Apolon,

391 po Teodozijevem sklepu zaprejo.

23

Pitija- verjetno starejša ženska, od 50 let naprej, izbirali med gr. vestalkami, ki so čuvale sveti

ogenj Apolona in Dioniza od 6. st. dalje, Dioniz vladal januarja in decembra. Prosilec se

moral najprej očistiti v vodah Kastilije, žrtvoval Apolonu kozla, Pitija se najprej očistila in

žrtvovala ječmen in lovor, sedla na sveti trinožnik, prosilec jo le slišal iz aditona.

Pitijske igre – najprej umetniška tekmovanja, natio ustanovijo tudi športna.

Temenos – glavni del, sveta meja, kamor se ni smelo stopiti v bojni opravi., vanj vodi 9 vrat

od svete vode gre via sacra preko zakladnice, do Apolonovega templja.

Apolonov tempelj, 373

Že prej je tam stalo 6 templjev, ta 6. po vrsti

1. tempelj le sveti gaj

2. tempelj brez arheoloških ostankov, tolos

3. tempelj brez arheoloških ostankov, les, metope obdane z bronom

4. tempelj 7.st

5. tempelj 548

6. tempelj 373

Ta tempelj iz peščenca in apnenca, stebri polihromirani in obdani s štukom, 6x15 stebrov, iz

cele, pronaosa in opistodoma, pod celo je kripta, kjer naj bi bil Dionizov grob, tam so

Apolonovi kipi in od tam je prerokovala Pitija. Posvečen Apolonu (pomlad) in Dionizu

(zima).

Kiparski okras iz ok. 330:

V – Apolon, Artemida & Leto

Z – Dioniz s tiadami( ženske, ki so šle iskat malega otroka Dioniza in ga našle v Korkiri).

Avtorja Praksijas in Androstijas.

Severno od svetišča sta Neoptemejeva grobnica in sveti izvir. V sklopu svetišča je tudi teater.

Teater, 4.st.

V sklopu pitijskih iger, 5000 gledalcev, 2 vhoda (proskenij, hiposkenij), proti S knidska javna

dvorana Lehe, ki jo je poslikal Polihot ( 2 freski: zavzetje Troje in _____________)

Tempelj Atene Pronaje

Bilo več templjev, ki se rušili zaradi potresov.

1. 2/2 7.st

2. 6.st., iz tufa, dorski heksastil

24

3. 4.st. apnenec, dorski heksastil

tolos

Neznana funkcija, verjetno labuirint, kjer so hranili svete kače, arhitekt Teodor iz Fokaje.iz

črnega marmorja, zunaj 20 dorskih, notri 10 korintskih stebrov.

OBALE MALE AZIJE

Poajvi se nov tip spomenikov – nagrobni spomenik monumentalnih dimenzij.

Spomenik Nereid, 400-380

Pročelje s kiparskim okrasom, ki je v Londonu, jonski tempelj, kipi nimf oz. Nereid so v

stebrih, spoj perzijske ikonografije z gr. elementi. Avtorja sta Grka iz Peloponeza, delo je

šibke kvalitete.

V fronton - Dvor, Hera in Jupiter kot kralj in kraljica

Z fronton - Boj, v ikonogr. Se zgleduje po frizih v stinfijski zakladnici. Azijski elementi

(živali, divja mačka), strogi stil.

Arhitrav - Lov, boj in pojedina, motiv iz Mezopotamije, ki preide v malo Azijo in ga

prevzame Aleksander Veliki. Vpliva tudi na rimsko umetnost.

Mavzolej pri Halikarnasu, ok. 350

Ga postavil kralj Mavzol, a ga končala sestra in žena Artemisia., podij je kvadartne oblike, do

njega vodi dostop do kripte, nad tem, je psevdotempelj v jonski obliki.

9x11 stebrov, piramidalna streha, kvadriga s kraljem in kraljico, ki se ponavlja v helenizmu in

rimski umetnosti. Ikonogr. se navezuje na sončevo četverovprego, da kraljeva oblast prihaja

od sončevega boga.

Beli marmor, obdan z neohranjenim kiparskim okrasom, ki ga izdelali Leohares (Z), Briaksis

(S), Skopas (V)in Timotej (J), kvadrigo pa Pitej.

25

KIPARSTVO 4. ST.

Skopas (patetika), Lizip (z Apelom dvorni slikar Aleksandra Velikega, uvedel prizore bitke),

Praksiteles (uvedel sentimentalizem).

PRAKSITEL, 390Rojen v Atenah, sin kiparja Kefizodota, uvedel tip gole ženske figure.

Afrodita

Po živem modelu hetere Frino, po kateri tudi Apel naredil Afrodito Anadyomeno.

Dioniz & Apolon

S Praksitelom se pojavijo figure mladeničev z ženskimi lastnostmi. Delal prostostoječe

marmorne kipe. Ni več plastičnosti, slikoviti, polihromirani in spolirani, dela tudi v tehniki

enkavstike.

Hermes z Dionizom, ok. 330

V Heraionu v Olimpiji. Ali original ali helenistična kopija, marmor, S linija, verjetno je

kopija, ker ima Dioniz otroške poteze, ki se pojavijo šele v helenizmu.

Afrodita iz Knidosa, ok.350

V vatikanskih muzejih, 2 verziji; oblečena (otok Kosa) in gola (Knidos). Na prostem, Prva

gola ženska figura, ki ni hetera ampak boginja.

Apolon, ki ubija kuščarja, ok. 350 (Sauroktonos)

Specializiran na kipe adulescentov, vila Albani, Rim, telo se nagiba proti desni, teža se

prenese na deblo, kopija.

26

Leto in njena otroka, ok. 330

Kip neohranjen, ohranjeni 3 reliefi od štirih (tekmovanje med Apolonom in Marsiasom,

muze). Obleka postane bolj masivna, volnena. Spremeni se frizura (kitke, spete na tilniku).

SKOPASRodil se na Parosu, delal v Atenah, kot podpis ima žensko figuro v prevoju.

Plešoča menada

Potos oz. Poželenje, ki čaka Afrodito, ok. 330

Kopija je v muzeju Capitolini, Rim. Prenos težišča že izven figure na podstavku.

LIZIPIz Sikiona, deloval med 360-310

3 pomenski sklopi njegovega dela:

1. ukvarjanje z moško figuro, zlasti atleta

2. dvorni slikar Aleksandra Velikega

3. prostostoječi kipi Herakla

Apoxyomenos, ok. 330

Vatikanski muzeji, atlet, ki si po tekmovanju čisti olje. Plinij piše, da imamo prevrednotenje

Mironovega in Polikletovega kanona, telo =9x glava. Dodal je dimenzijo stegnjene roke, da

kip stopa v prostor.

Agias, 338-336

Bron, a ohranjena le marmorna kopija. Atlet iz Tesalije, ki je zmagal na pitijskih igrah,

postavljen v sklop kiparske skupine tesalskih vladarjev in atletov. Po naročilu vladarja Daoha

II postavljen v Delfih.

Od 336 vlada Aleksander Veliki, prvi helenistični vladar, zanj delata Lizip in Apel, ki sta

vzpostavila nov tip za oblikovanje vladarja, ki vpliva na Rim.

27

Asara

Louvre, tip navdihnjene podobe, lasje na sredi tvorijo lok, ki se ponavlja pri vladarjih s

tendencami na vzhodu. Patetičen pogled proti vrhovnemu bogu (Zevs-Amon), Aleksander je

na šel v Egipt, kjer je zvedel, da ga je v obliki kače spočel Amon.

Apel uvede transfigurirano/spremenejno podobo, Aleksander Veliki sprejme božanske

atribute, je v obliki Dioniza, Jupitra, Here oz. Ceres oz. Venere (vse so povezane s

plodnostjo).

Lizip je vplival na dinamične, piramidalne skupine, ki se niso ohranile niti v kopijah, zvemo

iz Plinija.

Herakles Farnese, ok. 325

Neapelj, narejen v vsej človeškosti kot izčrpan, a v dlani ima zlata jabolka (napoved

nesmrtnosti), nastalo v Sipionu.

Heraklej za Tarentum

Počiva na košu po čiščenju Avgijevega hleva, kopija.

307 dekret Demetrija Falerskega proti preveč razkošnim stelam na pokopališčih.

Stela blizu reke Ilis, ok. 330

Oblikovana v Lizipovem stilu.

Stela iz Ramnunta

Atene, slovo med možem in ženo, dekstrios – stisk roke, v sklopu gr. spomenikov pomeni

slovo, v sklopu rimskih ponovno snidenje.

V 4.st. nagrobniki v obliki sarkofagov.

Satrapov sarkofag iz Sidona, ok. 420

Aleksandrov sarkofag

Prizori bojev s Perzijci.

SLIKARSTVO

28

Ok. 530 slogovni premik v rdeče figure na črnem.

Atenski krater Heraklej med junaki, 5.st.

Louvre, kontinuirana kompozicija, figure postavljene v prostor, ¾ obrat(skorzo ali

perspektivičen obrat), linearna perspektiva se uporablčja zlasti na pohištvu na oltarjih.

V 4.st. se center prenese iz Aten v Magno Graecio, zlasti v Apulijo, Kampanijo in

______________, motivi se spremenijo, prej so uporabčljali le 4 barve, zdaj so koloristično

bogate, horror vacui.

Razvito je freskoslikarstvo, kombinacija al secco ali čista freska. Iz 5. in 4.st le malo del,

večina iz etruščanskih gropbnic.

Poslikava makedonskih grobnic v Trakiji

Mozaiki, Gnozis iz Pele, motivi lova na jelene in srne.

Sozos iz Pergamona – kopije iz helenizma in rimske umetnosti, motiv golobov ob kantarosu

in nepometenih tleh (asarato oikos).

V 4.st. se razširi dionizična ikonogr. (mozaik iz Delosa: Dioniz na panterju).

V 6.st. se pojavi žanr, v 8.st. mitologija, konec 5.st. karikatura, sr.4.st. portret, krajina se

pojavi pod vplivo Idil v Aleksandriji (glej lit!!!).

Točke slikarstva po Evi Keuls:

1. perspektivična skrajšava = skorzo (renesančno), verjetno konec 6.st.

2. linearna perspektiva (stenografija) izumil Agatarh iz Samosa za upodobitev

__________________, razlikuje se od renesanse, ker je tam očišče. Tu je v ospredju

neka oseba ali linija, kamor se vse steka White, Panofsky, Richter)

3. skilagrafija izumil Zeuksis oz. Apolodor. Senčenje, kjer je lik osvetljen iz več virov,

posamezni liki so čistih barv.

4. etos in patos, izumil Aristid v sklopu peripatetične filozofije, zlasti čustva na obrazu,

največ tako upodabljajo medejo.

Glavni umetniki 5. oz 4st.

5.st.:

1. Apolodor & Zeuksis, periklova doba

29

2. Polignot iz Stazosa, 470-446 (knidska zakladnica, Delfi, Atene, Tezeion)

3. Agatarh iz Samosa

4.st.:

1. stara ali Sikionska šola: uvedejo slikarstvo iz teoretčnega in praktičnega vidika, iz nje

izšel Apel (iz Kolofonta pri Efezu, 365-308 deloval – naredil Kolumnijo in Venere

Anadyomeno).

2. mlajša ali atiška šola: Aristid iz ________________ & Filoksen, tabelno slikarstvo,

naredil bitko pri Issu)

30

HELENIZEM323-31 pr. Kr.

Vzpon dinastije Makedoncev. Makedonija obsega V od Tesalije, rod izhaja iz argorskega

kralja Temeda (eden od Heraklidov), govorili so dorsko. Dvor so imeli v Peli, kamor so

poklicali grške umetnike (Evripid, Timotej, Zeuksis). Filip II je preživel mlada leta v Tebah,

učil se je pri Epimanondu, s tretjo ženo Olimpiado je imel Aleksandra.

Aleksander III Makedonski – 356-323, vladal med 336-323, 335 so se mu pod tebanskim

vodstvom uprla gr. mesta.

PERZIJA

Dinastija Anaimenidov (v pozni antiki dinastija Sasanidov)

Perzijski kralji:

1. Kir (priošel iz Lidije)

2. Kandis

3. Darej

4. Kserkses

5. Darej III

333 Aleksander Veliki pri Issu premaga Perzijce in ustanovi Aleksandrijo, Perzepolis osvoji v

bitki pri Gavganelih, takrat dokončno pade Perzija. Ustanovi 1. svetovni imperij in vlada med

Azijo in Egiptom.

327 se spusti v Indijo in dlje proti V, zato ga poistosvetijo z Dionizom.

323 se vrne v Egipt, kjer umre zaradi mrzlice oz. zastrupitve.

Viri:

Arian, Anabasis

31

Plutarh

Diodor Sicilski

Psevdokalisten.

Po Aleksandrovi smrti vladajo diadohi.

Od l. 75 pr. Kr.:

1. Ptolemejci (Egipt, Sirija, del obal Male Azije – center = Aleksandrija)

2. Selevkidi ( S Sirija, Indija, Antiophija)

3. Antiohisti (Makedonija, Grčija, center = Atene)

4. Kasneje se pojavijo še Atalidi, ki porevzamejo velik del selevkidskega ozemlja

(Pergamon).

značilnosti

Prvi izraz helenizem uporabi Johann Gustav Troisen, pisec 19.st., ki ga

uporablja za grecizirane Jude).

V filozofiji se pojavi etika (Epikur, Stoiki, Zenon)

Religija postane stvar posameznika in ne več države

Sinkretizem (spajanje različnih kultur)

Pesništvo (Kalimah, Teokrit, Apolonij Rodoški) – bolj jih zanimajo manjše

zgodbe in ne več veliki dogodki.

Individualizem (naročnik postane vladar, zanimiva postane tudi anatomija

otrok in starcev)

Več čustev

Pojav pravega portreta (Lizistrat prvi naredi odtis mrtvega obraza iz voska).

Pojavita se 2 sloga:

1. Neoaticizem (ponavljanje tradicionalnih oblik)

2. Realizem

KIPARSTVO

2 tendenci, ki ju prevzamejo tudfi Rimljani:

32

1. neoaticizem

2. helenistični barok.

Pergamonski oltar

Odkrit je 1878, prenesejo ga v Berlin, napis na arhitravu je iz 2.st. (2 dataciji: 188 ali 168/66).

Nekateri deli okrasa so končani šele pod Rimljani od leta 133 dalje. Je nekakšen spoj oltarja

in svetišča (prim. Ara pacis). Prostostoječi kipi grifonov, levov, tritonov in konjev so na strehi

nad kolonado.

Telefov friz (ustanovitelj dinastije Teledov)

Izklesan in situ, globok relief, 90 figur, vpliv slikarstva, figure zapolnjujejo 2/3 prostora, več

prostorskih planov.

Gigantomachia

Velikosti figur so nadnaravne, 120 plošč & 100 figur, nad posameznimi fugurami so imena

junakov in kiparjev (Dionisiades, Menekrates, Orestes, Teretos). Pojavljajo se klasični motivi

bogov, a so v neklasičnem visokem reliefu, kompozicija je pogosto trikotna (1. se pojavi na

frizu), telo je masivno, jasna kontura & lahka draperija, veliko detajlov, baročni elementi

(diagonale, patetičnost), manieristični elementi, citati klasičnih del, bogata ikonogr. (bogovom

so dodani atributi, mišljeno je za izobražence), več tipov tekstur.

Kiparske skupine

2 galski skupini pred Ateninim templjem v Pergamonu

1. velika galska skupina (osrednji del Galec & Galka, v vogalih 4 Galci)

2. mala galska skupina (umirajoči Galec; ni več idealiziran)

Menelaj in Patrokel

Trikotniška kompozicija, živo in mrtvo telo

Viseči Marsias, 250-205

Tik preden ga živega odrejo.

Laokoontova skupina

Vpliv na umetnike pozne renesanse, najden v zač. 16.st. delajo ga 3 kiparji, Poliodor,

Atanadoros iz Rodosa, Agesandros iz rodoške šole ( zvemo iz Plinija starejšega)

Po Skopasu je prevzet pogled v nebo, ohranjena le kopija.

33

URBANIZEM

Priene (Mala Azija)

4.st. pr. Kr., na vzpenjajočem se terenu, hipodamejski princip gradne, ceste tvorijo bloke, več

teras, stadion na spodnji terasi

Tempelj Atene Paliade

Arhitekt Pitej, peripter, jonski heksastil

Theatron, 5./4.st

Funkciji gledališča in eklesiasterija (= ljudska skupščoina).

Bulevterij

Stavba za ministrski svet, vpliva na rimsko kurijo.

Atenin tempelj, Lindos na Rodosu

Templju klasične dobe so dodali veliko svetišče z vrtovi in stopniščem.

Novogradnje kolosalnih dimenzij:

Apolov tempelj, Didima, ok. 300

Veliko detajlov, jonsko hipetralno (brez strehe) svetišče, dipter, znotraj cele so 3 kolonade

polstebrov, zunaj gozd stebrov (dvojnost notranjosti in zunanjosti). V sredi je mali tempeljček

(naiskos) za kult boga.

Tempelj Artemide Levkofriene, Magnezija, 206

Psedvoperipter, zgleduje se po Didimi, kiparski okras je povprečne kvalitete

(amazonomachia) kot povsod v tem času razen na pergamonskem oltarju.

Pergamon

Kraljeva prestolnica, arheološko dobro raziskano, sestavljen je iz 2 delov: spodnji (agora,

stoa, bulevterij), vmesna stopnja (gimnazija in stanovanja), zgornji del (stoa, gledališč,

kraljeva palača, tempelj Atene – ker hotel nadomestiti Atene, Pergamonski oltar).

34

Atene

Na agori so postavili Atalovo stoo sr. 2.st. (2-ladijska, trgovsko/poslovna funkcija, državni

uradi, 2-nadstropna)

Lisikratov spomenik, 334

Atenčan, ki je bil 335 sponzor pesniških tekmovanj, centralni tloris, na vrhu je podstavek

akantovih listov, na katerem je broneni trinožnik, ki ga je Lizikrat dobil v dar. Na frizu je

Dioniz s satiri.

Stolp vetrov, 2.st.

Postavil ga Andronik, na vrhu so vetrnica in upodobitve vseh vetrov, oktogon, v notranjosti je

vodna ura s šotorasto streho.

Privatne hiše so manj ohranjene.

Hermesova hiša na Delosu

Stene so okrašene s štukom in poslikane kot marmor.

Sperlonga

Umetno izdelana jama, verjetno iz časa Avgusta, na dnu je umetno jezero, okoli katerega so 4

mitološke skupine (Oslepitev Polifema, Ugrabitev Paladija, Paskvino, Scila & Karibda),

ohranjeni so le del Polifema, kip Atene in skupina Paskvinov.

Lik vladarja

Tip vladarja kot heroja, poudarjene so vzvišene lastnosti, kalihotrija (bogat duh v lepem

teklesu), herojska golota, v glavah se zgleduje po kipih Apolona, vladar kot junak, polbog.

Demetrij I Poliorket

Kot transfigurirana podoba, na ta tip vplivajo kipi Aleksandra Velikega v inspirani podobi,

uveljavi se s Konstantinom velikim, kjer krona preide v obliko nimba, ni še izrazitih

individualnih lastnosti.

Selek I Nikator

Krono v obliki žarkov prevzame od kipa Heliosa iz Rodosa, ta krona preide na vladarja,

srečamo jo tudi pri Neronu.

Transfigurirana podoba, začne z Aleksandrom Velikim.

Mitridat VI Pontski s kožo Nemejskega leva.

35

Tip filozofa in govornika

Glavne filozofske šole 4.st. so vezane na Sokrata (Platon & Aristotel, kiniki, ki se ukvarjajo z

etiko, iz njih se razvijejo stoiki in epikurejci).

Stoike ustanovi Zenon, ime dobijo po kraju zbiranja (stoa) glavni stoiki: Kleant, Priziop,

Panadij.

Epikurejce ustanovi Epikur iz Samosa.

Filozofe upodabljajo kot bradate starce s hemationom, askete ali kot učitelje s palico v

desnici, ta tip vpliva na tip učitelja v pozni antiki ali na Kristusa med učenci.

Germankh

Epikurov učenec, bron, Metropolitan museum

Celopostavni portret

Delimo na stoječe in sedeče

Epikur

New York, kopija, stal naj bi na vrtu Epikurjeve hiše v Atenah.

Doprsni portret

Epikur

Dvojnost med duhom in telesom, poudarjena brada (vpliva na rimske vladarje od Hadrijana

dalje) in ličnice.

Ženske figure

Poajvijo se zlasti kot Afrodite v različnih tipih, za zgled jim je Praksitelova.

Čepeča Venera

Rim, pred ali po kopeli, poudari senzualnost, verjetno brez votivne ali druge funkcije, Plinij

piše, da so jo v Rim prinesli iz vzhoda.

Venera Anadyomena

Apelov tip, poživem modelu hetere Frino.

Afrodita s sandalom

Afrodita z draperijo - Miloška Venera

Okoli pasu ovit plašč, v rokah je ponavadi imela Aresov ščit (zmaga ljubezni nad vojno).

36

Tihe iz Antiohije

Louvre, v latinščino jo prevajajo kot Fortuno, zaščitnica novih mest, izdelal jo Lizipov učenec

Evtihid iz Sikiona, vplival na Rim.

Dioniz s spremstvom

Zasilno ime je Povabilo na ples, satir je danes v Uffizih, menada pa v Ženevi. Divja,

ekstatična oblika.

V 6.st. so zlasti s Solonom skušali umiriti divjo ekstatično obliko z uvedbo javnih praznovanj

– dionizije in meneje, v tem sklopu se rodita tragedija in komedija.

Dionizov tiaz oz. spremstvo

Bron, satiri, menade, včasih se popjavijo še kentavri in panter.

V helenizmu se spremeni Dionizov kult in se uvede v manjših skupinah, v smislu bratovščine,

iniciacije, gledaliških skupin, misterijih v katerih je dana obljuba nesmrtnosti (nio – kdor

opravi preizkušnjoio ima obljubo večnega življenaj).

Iz tiaza izhajajo žanrski liki

Favn

Pijana starka, New York

Veliko je tudi kipov malih dimenzij iz terakote s funkcijo votivnih kipov, ki so na grobovih,

živo obarvani, obdani z glazuro, na njih so prizori iz vsakdanjega življenja, ki so se prenašali

po sredozemskem bazenu.

Portret

Razvije se portret, ki je ok. 180 prvič v sklopu helenizma umetnikov privatni portret.

Broneni portret iz Delosa

Atene, nagnjena glava, živ obraz, bogat meščan., telo kot telo atleta, glava ima individualne

lastnosti – ti portreti se uveljavijo na Delosu in se nadaljujejo v Rimu.

37

RIMSKA UMETNOST

Najstarejši ostanki se pojavijo po l. 1500, najprej se naselijo na Palatinu, v 8.st. se

razširijo na Kvirinal, ok. 750 pa na 7 rimskih gričev.

759-509 kraljevina, 7 kraljev, boj za nadvlado med Rimljani.

509-31 republika, konzuli

31-467 cesarstvo, do dinastije Antoninov je principat, z dinastijo Severov se pojavi

dominat.

Ko zavladajo nad Italijo se obrnejo proti V in J, čas punskih vojn.

31 osvojijo Egipt z Aleksandrijo.

27 se preimenuje Oktavijan v Avgusta in prevzame nove insignije (ob vrata posadi 2

lovorjevi drevesi – kot novi Apolon, nad vrati je hrastova krona – kot rešitelj iz boja),

ima še clipeus virtutis z njegovimi krepostmi (clementia, iustitia, pietas). Iz helenizma

prevzame kult cesarjeve osebnosti, ki se deli na zasebno in javno, ki se deli na kult v

provibncah (na V častili kot cesarja, postavljali templje v zvezi z Romo, na Z in v

Rimu ga častili v tipu genija, po smrti postavljali oltarje).

Cesar z Domicijanom postane dominus et deus.

Rimski cesarji:

Julijsko-klavdijska dinastija: Avgust, Tiberij, Kaligula, Klavdij, Neron

Državljanska vojna: Galba, Oto, Vitelij

Flavijci:Vespazijan, Tit, Domicijan

Antonini (adopotivni cesarji): Nerva, Trajan, Hadrijan, Antonin Pij, Mark Avrelij, Lucij Ver,

Komodij

Severi: Septimij Sever, Karakala, Geta, Makrin, Elagabal, Aleksander Sever.

38

URBANIZEM

Temeljil na hipodamejskem tlorisu, a veljal za kolonije in ne za Rim, ki je bil obdan s svetim

obzidjem, kamor se ni smelo v bojni opravi.

Model templja v Toskani

v tlorisu podoben gr. templju, podij je višji, stena cele sega do roba, portik globlji, cela ima

več sob, streho, arhitrav je na začetki narejen v lesu ali terakoti, potem v marmorju.

Tempelj Fortune Virilis, ok. 125. pr. Kr.

Podij nižji, stena sega do podija, a je psevdoperipter v jonskem stilu.

Praeneste, tempelj Fortune, 2/2 2.st.

Iz zgornjega in spodnjega dela.

Spodnji: tempelj, bazilika, v eni od jam je mozaik, ki so ga verjetno prenesli iz Aleksandrije.

Zgornji: iz peščenca, v obliki teras v 7 nivojih v katere je dostop po rampah, podprtih z oboki,

4-nadstropni portiki z jonskimi stebri, niše z oboki, eksedra obdana s korintskim portikom, na

vrhu je tempelj Fortune.

Imagines maiorum

Lahko imeli le patriiji, razstavljali v javnih prostorih in tablinumih.

Oltar Domicija Ahenobarba, 1.st. pr. Kr.

3 reliefi v Munchnu, 1 v Louvru. Najstarejši javni spomenik izdelan v smislu podija.

Suovetaurilia

Realistični detajli (darovanje prašiča, ovce, bika v čast Marsu, potekalo v čast Jupitru

Kapitolskemu), prvi zgodovinski relief.

Sprevod morskih božanstev – nastal v poznem helenističnem toku.

Povezujejo mitologijo in zgodovino, ki sta bili v klasični Grčiji nepovezljivi.

V rimski umetnost je kontinuiran relief, glavni junaki so rimske zgodovinske osebe v togah

kot vojskovodje, v sklopu slavolokov in stebrov.

39

Rimska umetnost izhaja iz italske in helenistične (zlasti italski helenizem, ki se je razvil v

sklopu Magne Graecie). Rimska umetnost je že od začetka eklektična, posamezni deli

spomenika so v različnih slogih glede na funkcijo ali sobivanje različnih slogov. Dvorna

umetnost (javni spomeniki, reliefi) sobiva z umetnostjo plebejcev (nagrobniki).

40

AVGUSTEJSKA UMETNOST

Avgust si nadel ime princeps (prvi med enakimi), ker se bal Cezarjeve usode, vsak zakon

izvajal pod pretvezo republike, miti o izvoru julijsko-klavdijske dinastije opravičujejo njihovo

nadvlado.Opuščal je helenistično umetnost in in se odločil za neatiško klasicistično umetnost.

Rim uvede kult cesarja šele l. 12, ko Avgust že postane pontifex maximus, začenja postavljati

oltarje na razpotjih, kjer so enkrat letno darovali larom, začenjajo se častiti tudi Avgustovi

predniki. Obnovi Rim (njegov življenjepis Res gestae divi Augusti), odpre nov kamnolom v

Luminii.

UrbanizemV urbanističnem planu se je zgledoval po Cezarju, l. 33 je začel obnovo, ki jo je zaupal zetu

Marku Andripu, obnovil je 4 mestne akvedukte, jim dodal petega, obnovil kanalizacijo ter

ogradil Tibero.

Pozornost je usmeril na Marsovo polje, dokončal Cezarjev ter dodal svoj forum. Na forum

Romanum je postavil templum divi Iulii ter basilico Iulii. Na S delu Marsovega polja postavi

mavzolej, kjer so pokopani člani uglednih senatorskih družin. Mavzolej stoji v sklopu 3

spomenikov ( mavzolej, ara pacis, Avgustova ura).

Mavzolej

Pompe

Izraz prihaja iz gr. (=sprevod), ker so pokojnikovo truplo ali njegovo voščeno masko postavili

na forum, jo objokovali in v sprevodu odnesli iz glavnega foruma na Marsovo polje, kjer je

bila pyra (pogrebna grmada sestavljena iz marmornega dela – ustrinum ter posuta z dišavami).

V arhitekturi se je mavzolej zgledoval po klasičnih (tolos) in helenističnih vzorcih

(Halikarnas, grobnica Aleksandra Velikega).

V notranjosti je 5 koncentričnih krogov, povezanih s piolastri, pred vhodom sta bila 2

obeliska (okameneli sončni žarek), tloris cel pa simbolizira sončne žarke, spodnji del je iz

belega marmorja, nad katerim je grob v obliki tumulusa, na vrhu pa stoji kolosalni kip

Avgusta v obliki Apolona. Celota je dopolnjena s svetim gajem – Taustrum, kjer sta potekali

Avgustova kremacija in njegov vnebohod.

Sredi foruma je stala kvadriga z Avgustovim konjeniškim portretom.

41

Marcelovo gledališče

Prvo zidano gledališče v Rimu, z zidavo je začel že Cezar, dokončan je bil 13-11, ime je dobil

po Oktavijanovem nečaku.

Včasih je sprejelo 15000 gledalcev, v zunanjem delu pa se pojavi prvo sosledje stebrnih redov

(dorski-jonski-korintski), pridani so portiki, kjer so se med odmori sprehajali gledalci, v

centru pa je tempelj boga, ki mu je gledališče posvečeno. Gledališče je prvotno imelo 3

nadstropja, a je najvišje neohranjeno.

Avgustov forum, 42-2.n. št.

Na SV je zaradi požarov obdan z obzidjem, hiše v obliki insul so zelo visoke. Glavni del je

trg, na katerem je tempelj, ob trgu sta 2 portika (2-kapna sterha, stebri v različnih barvah, v

atikah so kariatide oz. ščiti s podobami Jupitra in bogov), portika se razširita v 2 eksedri

obdani z marmorjem in kipi. Levi portik je razširil cesar Klavdij z naosom, kamor je postavil

velik Avgustov kip.

Tempelj Marsa Ultorja

3 kipi v obliki replik na reliefu tz Alžirja (Venus Genetrix, Mars Ultor, Divus Iulius). Kiparski

okras je vezan na ideološko sporočiolo.

Ara pietatis Augustae

Iz Tiberijeve dobe, na frontonu Venera kot roditeljica Julijcev. V obeh eksedrah so kipi iz

marmorja ali brona, povezani z rimskim narodom (ohranjeni podstavki z napisi), v levi

eksedri je kip Eneja, na desni Romul in summi viri.

Ara pacis, 15-9

Na robu Marsovega polja, na dan Avgustovega rojstnega dne je nanj padla senca, Avgust kot

soter, sol novus.

V obliki kvadratnega podija, do katerega vodijo stopnice, arhitekturo obdaja oltar v

notranjosti, od zunaj je ograda razdeljena na 2 dela (v spodnjem je le vitičje, ki je tipično za

avgustejsko umetnost, v zgornjempa so reliefi).

Notranjost je razdeljena na friz v obliki palmet na spodnjem, in elemente vezane na religiozno

sfero v zgornjem delu. Najpomembnejši reliefi se zvrstijo ob vhodu (personifikaciji Rome in

42

Italije, volkulja, ki doji in Enej, ki žrtvuje penatom), S in J friz ponazarjata procesijo ob

posvetitvi oltarja.

Personifikacija Italije

Morda Venera oz. Ceres, morda personifikacija Rima (Saturnia tella) ali zemlje oz. Tellus.

Ženska figura s tančico, ki doji dvojčka, zraven personifikaciji vode in zraka (labod)

Procesije – J friz

Vezani na sakralno sfero, vsi glavni svečeniki, člani vladajoče dinastije, prvič upodobijo

žensko kot zgodovinsko osebo (Livija s 4 moškimi potomci), oltar so posvetili na Livijin

rojstni dan. Figure v ospredju so bolj portrertne in naturalistične.

Upodobitve vladarja

1. v oklepu

2. v togi (togatus)

3. po smrti v obliki transfigurirane podobe (v času Kaligule in Klavdija že za živega –

kip iz Olimpije, Nestavulivije)

Avgust iz Livijine hiše Primaporta

Marmorna kopija bronenega kipa, podoben kip naj bi dal postaviti tudi v Pergamonu. Danes

je v Vatikanskih muzejih, v svojo hišo naj bi ga dala postaviti Livija. Na oklepu, ki je nastal

po l. 14, je zgodba, ki je vezana na Avgusta in proslavlja Tiberija.

Izhaja iz klasičnega obdiobja, zlasti iz Doriforosa, ki mu je dodana gesta imperatorja (vrhovna

oblast nad vojsko). Avgust kot triumfator in zmagovalec. Ob nogi sta Kupido in delfin

(spominja na zmago pri Akciju).

Avgust kot pontifex maximus

Rim, toga čez glavo.

Gema augustea, pr. l. 14

Skupaj z Romulum na prestolu, ob sebi ima Jupuitrove atribute (orel , žezlo), v spodnjem delu

so premagani barbari, kot zmagovalec in pacifer.

S smrtjo je vpisan med bogove in preimenovan v Divus Augustus.

V podobi bogov se pojavijio tudi smrtniki : asociirano (na novcih, ob verzu pietas) &

asimilirani (lik v celoti transfuiguriran)

43

Mož in žena kot Marts Ultor in Venera

Prevzamejo kiparski tip boga, a obraz sledi potezam upodobljenca, v smislu nagrobne

funkcije. Ženska kot Venera želela pokazati, da ima vse njene kreposti

Domus tiberiana – hišna rezidenca na Paltinu

Porta maggiore

V času Klavdija še spadala pod akvedukt, v času Avrelijana del obzidja, kot vhod v smislu

slavoloka.

Imenovana so tudi Porta prenestine.

Domus aurea

Na današnjem Mons Oppium, iz palač, gajev, stagnuma (umetno jezero). Postavil ga Neron,

prvotno se imenoval domus transitoria, po požaru preimenovan. Arhitekta sta Severus in

Celerus, kipar pa Zelodon (kolosalni kip Nerona).

Danes je ohranjen le manjši del. Kot oktogonalna dvorana z zlatim stropom, ki so ga v času

banketa odprli ter posuli goste s parfumi in cvetovi.

Zlato dvorano je poslikal Fabullus oz. Scurius – minorna (pittura pompediana) in dvorna

(okras, žive barve, mitološki motivi) umetnost.

44

FLAVIJSKA UMETNOST

Flavijski amfiteater (Kolosej)

Kot arhitekturni tip izhaja iz srednje Italije, gladiatorske igre so se najprej odvijale na

mestnem trgu, boji z živalmi so se najprej prenesli v S Afriko in šele potem v Rim.

En del je izdolblen iz naravne danosti, drugi je grajen iz opeke, l. 79 ga je začel Vespazijan,

dokončal pa Tit, ki je dodal 4. nadstropje.

Cavea v obliki elipse je ograjena v nadstropju, sledijo stebrni redovi, v prvih dveh delih so

loki, v tretjem pa korintski pilastri – tam je prostor s premično streho. Kolosej ima 4 glavne in

veliko stranskih vhodov. Na S je imperialna tribuna, na J so visoki funkcionarji. Pod podijem

je veliko podzemnih hodniokov, sprejme ok. 50000 gledalcev.

Zgrajen je iz tufa in opeke, obdane z marmorjem.

Domus augustana

Družinska hiša Flavijcev, zgrajena za časa Domicijana, arhitekt Rabirius

Na 2 nivojih, glavna rezidenca gleda proti circusu maximusu, del za ceremonial (3-ladijska

bazilika z banjastim obokom in apsido) pa proti Marsovem polju.

Slavoloki

2 tipa: 1 (Trajanov v Beneventu) ali 3 (Septimija Severa, Konstabtina) ločen.

Titov slavolok, 81/82-92

Okrnjen, do 19.st. je bil vzidan v sklop rimskih srednjeveških hiš, postavil ga Domicijan, v

atiki je morda Titov pepel, a je verjetneje pokopan v Aedes gentis Flaviae (grobnici Flavijcev)

Okras in atika stojita na 4 stebreh v kompozitnem slogu, ki se pojavi prvič v rimski umetnosti.

Zgrajen je po Titovi smrti. Zelo visoka baza, nad stebri je friz, atika je brez okrasja.

triumf nad Judi

prvič srečamo 7-ramni svečnik, na bazah so napisi padlih mest, med rimskimi reliefi je zelo

malo alegorij ali personifikacij, slikovitost, figure se skoraj izgubljajo v ozadju.

S cesarjevo apoteozo se najprej srečamo na Belvederju. Vrhunec rimskega reliefa.

45

Trajanov forum, 107-119

Temelji na zmagi nad Dačani.Arhitekt je Apolodor iz Damaska

Sledi vojaškim taborom, v glavnem je soroden ostalim forumom (pravokotno dvorišče, v

katerega preidemo s propilejami oz. skozi Titov slavolok, portiko se zaključuje z eksedro). Na

desno so Trajanove tržnice (prvi antični trgovski center), v centru trga je njegov konjeniški

spomenik, trg se zaključuje z basilico Ulpia.

Bazilika Ulpia

5-ladijska, stebri iz egipčanskega marmorja, v ohranjenem delu so osvobajali sužnje, 3 vhodi

v obliki slavoloka, na katerem so kipi Trajanove družine, levo in desno sta knjižnici. Na

dvorišču je Trajanov steber.

Trajanov steber

Na tem mestu je nekdaj stal visok hrib, ima simboliko sončnega žarka. Na reliefu so njegova

vojaška dejanja, predvsem zmaga nad Dačani, relief se proti vrhu širi, na vrhu je Trajanov kip.

Na reliefu so dodane alegorije oz. personifikacije.

Slikovitost, nizek relief, skoraj horror vacui.

Tempelj božanskega Trajana in njegove žene Fortine

Verjetno iz Hadrijanovega časa, zelo malo ostankov, bil tudi na novcih, morda zgrajen po

Fortinijini smrti.

Trajanov slavolok, Benevento

Poi tipu sledi Titovem, visoka baza, visoka atika, ki je Hadrijanov dodatek, personifikacije

Rome gledajo proti Beneventu, provinc pa proti Brundiziju. Naredil ga je mojster

Trajanovega stebra, prvič se pojavijo otroci iz ljudstva.

46

HADRIJANOVO OBDOBJE

Busta Hadrijana

Doma iz Hispanie, se preselil k Trajanu, ki ga je 117 adoptiral, se zelo veliko vojskoval

(Judeja), kasneje se bolj posvečal diplomaciji in gradbeništvu.

Panteon, 118-125

609 ga Bizantinci poklonili papežu, ki ga je spremenil v cerkev, stoji v predelu Campus

Martii. Panteon je prvi postavil Mark Agrippa, potem ko je zgorel Domicijan in ko še ta zgori

ga dokončno postavi Hadrijan, ki da napis Marka Agrippe.

Sestavljen je iz dveh delov:

1. rotunde s kupolo

2. pronaos z 2 nišama in portikom.

Rotunda meri v premeru 44,4m, kar je enako njeni višini, stena je spodaj širša, proti vrhu pa

se tanjša, v spodnjem delu so težji materiali.

V tlorisu se izmenjujejo polkrožne in pravokotne niše. Sloni na osmih stebrih, od katerih so

zunanji krajši sivi, notranji pa rožnati. V spodnjem delu pronaosa je bronasta streha z vrati, ki

so iz rimskega časa ali predelana. Ostali bron so vzeli Barberiniji za baldahin v Svetem Petru.

Vzhodni del te stavbe je namenjen kultu vladarja kot enakovredega bogovom, v nišah so kipi

bogov, ob vhodu pa kipi Avgusta in Agrippe.

Tempelj Venere in Rome, 121-135

Tam, kjer je bil včasih vhod v Neronov Domus Aurea, po Hadrijanovih načrtih ga dokončal

Antonin Pij.

Dvojni tempelj, ker je posvečen Romi in Avgustu, prvič se pojavi Roma kot boginja v Rimu,

njen obraz gleda proti Kapitolu, Venerin pa proti forumu.

Dipter, ob njem sta 2 portika, v Hadrijanovem času je bila zadnja stena ravna.

Hadrijanov mavzolej, 130-139

V njem pokopan Hadrijan s člani svoje družine, bil visokih dimenzij, zgledoval se je po

tumulih, Aleksandrovi grobnici, Halikarnasu. Ohranjeni so notranji del plinte in cilindra, baza

je bila verjetno kvadratna, zaključevala pa se je z vrisanim krogom. Na vrhu je bila verjetno

kvadriga.

47

Reliefna plošča s Sabino (Hadrijanova žena)

Releife so prenesli na Kapitol, zdaj so v muzejih.

Upodobljen je consecratio s pyra pod katero je personifikacija Marsovega polja, na desni je

Hadrijan, v ozadju morda liktor.

Tempelj Antonina Pija in Faustine

Brez vojaških uspehov, a v njegovem času je vladal mir, po smrti žene postavil tempelj ob

forumu, portik s korintskimi stebri, stene cele segajo do podija, tempelj je posvečen prvotno le

Faustini, kasneje še Antoninu Piju. Na frizu je prehod v onostranstvo.

Steber

Iz granita, baza postane nosilec okrasja, postavila sta ga Mark Avrelij in Lucij Ver, na bazi je

upepelitev z napisom, levo in desno pa sprevod konjenikopv okoli grmade.

Relief

2 pogrebni busti, na desni je Roma, nejasen krilati mladenič, ki ima v roki kroglo z nebesnimi

znamenji, Eon, božanstvo iz 1.st., ki predstavlja večnost. Vse tri figure se kombinirajo v Aetas

Aurea, ki označuje življenje po smrti.

Reliefi kažejo tendence iz plebejske umetnosti, zlasti relief de cursio. V glavnem reliefu se

pojavi snidenje med vladarjema po smrti, kar je pogosto tudi na nagrobnikih.

Pogreb

Pogreb je sestavljen iz 4 elementov_

1. pompe (slavnostni sprevodod rimskega foruma do Marsovega polaj, do kraja, kjer je

truplo dokoknčo kremirano)

2. mesto kremiranja – pyra, ostrinum (pyra=gr. stavba iz lesa v obliki piramide,

ostrinum=gr. pečen, mesto, kjer je kremacija potekala, truplo so zažgali vrh pyre)

3. de cursio (vojska oz. četa pretorijancev, ki je na konjih obšla pyro)

4. kremacija

5. grmada je gorela 5 dni, potem so dali pepel in kosti v žaro in jo prenesli do grobnice.

S Trajanom se končajo vojne, od Domicijana do Marka Avrelija obdobnje paxa, zdaj samo

utrjujejo meje.

48

Septimij Sever prihaja iz S Afrike, na vero in umetnost so vplivale geografske razmere (vpliv

V religij – Dionizov kult, Mitra, Izida, Atis). Pojavi se zlasti čaščenje sonca, uveljavi se

čaščenje Baala, vse te osnove vplivajo na Konstantina Velikega.

49

Mark AvrelijRojen v družini iz Španije, učitelja sta bila Frontom in Herod Atik, vzgojen je v stoičnem

duhu.

Pojavijo se vdori ljudstev s S (Markomani, Samniti, Kvadi..), spopadi se pojavljajo na reliefih,

ki so enotni po formatu in slogu, sedaj jih je 8 vzidanih v Konstantinov salvolok, 3 pa so v

rimskem muzeju.

Reliefi:

Protectio

Odhod proti S čez Donavo, dogaja se izven mesta, v togi je genij senata, na tleh pot po kateri

se prišlo do S, za cesarjem stopa zet in poveljnik pretorijancev Tiberij Klavdij Pompejan.

Lustratio

Cesar v togi stoji pred malim prenosnim oltarjem, za njim je vojska v vojni opravi, šlo je za

suovetaurilio.

Iustitia

Vladarjeve kreposti, ki so tudi na Trajanovem stebru. Gre za popolno zmago nad barbari,

odvija se v vojaškem taboru, ob cesarju stoji Pompejan.

Adventus

Cesarjeva vrnitev v Rim 176, v ozadju je mesto kot kulisa, ob vladarju je Mars, od katerega se

obrača stran k Romi, nad njim je Victoria, zraven pa žena Faustina mlajša, ki ga je spremljala

na vseh vojaških pohodih.

Liberalitas

2-delna kompozicija, cesra kot togatus na piedestalu, med liki je tudi Pompejan, na spodnjem

delu so cives Romani. Verjetno je šlo za darovanje denarja, ker so prisotni tudi otroci.

Clementia

Cesar na konjuu, ob njem so Pompejan ter 2 barbara, ki ju ne odpeljeta v suženjstvo – v tem

se kaže clementia.

Triumf

V kvadrigi, na okrasu so Neptun, Minerva in Roma, nad njimi pa Victoria. Včasih je bil ob

cesarju tudi njegov posinovljenec Komod, a ga je po smrti doletela damnatio memoriae

(nekatere upodobitve so vrgli v Tibero, nekaj jih razterščili ali pa naredili nov portret.)

50

Žrtvovanje

Pred templjem Jupitra Maxima Optima, cesar kot togatus, Pompejan, personifikacija genija

senata, flamen victi martius (tisti, ki je zaklal žival pred žrtvovanjem).

Steber Marka Avrelija, 180-192

In situ na Marsovem polju., zgleduje se po Trajanovem, postavil ga je Komod. Slavilna

funkcija in funkcija kenotafa (tu se vršila kremacija).

Na zvitku so zmaga nad Markomani in Samnati, Victoria s ščitom cesarjevih kreposti. Na bazi

je Victoria z girlandami, na 4. stranici Clementia. V primerjavi s Trajanovim, so prizori bolj

krvavi, divji, veliko je alegorij, mitoloških oseb, čudežnih dogajanj. Tu je globlji relief, ker

ima več vplivov provincialne oz. subantičnih umetnosti.

Konjeniški spomenik Marka Avrelija

Na Kapitolu. Eden redkih antičnih spomenikov (Avgustov konjeniški je le fragmentarno

ohranjen). Motiv kot clementia, ker je pod konjem včasih bil še premagani Barbar.

Komod kot Herkul

Ob koncu vladavine imel veliko psihičnih problemov, skušal je uvesti tiranijo, se imel za

utelešenje Herkula, Rim je imenoval Herkulova oz. Komodova kolonija.

Odkrit je na Eskvilinu, včasih bil del kiparske skupine, pod njim zemeljska obla z

zodiakalnimi znamenji, levo in desno še triton s plaščem, ki ponazarja nebeški obok

(pretenzije sončnega boga).

51

Severi 193 izbruhne državljanska vojna, nato pridejo na oblast Severi (vojaški vladarji).

Horoskopi imajo v Rimu vedno večji vpliv. Kot center vesolja so si predstavljali zemljo, okoli

katerr krožijo luna, 5 planetov ter sonce kot vladar nad planeti, nad soncem je pa prazen

prostor s sfero zvezd stalnic, kamor grejo duše po smrti.

Slavolok Septimija Severa, 203

Na forumu na koncu Vie Sacre. V atiki je napis, da je posvečen Septimiju Severu s sinovoma.

3-ločen, atika ne sloni na stebrih, ampak so stebri postavljeni čez atiko (srečamo pri

Konstantinovem slavoloku). Na atiki je dedicatio, Victoria, ob nogah pa personifikacije štirih

letnih časov, v glavnem sklepniku je Mars, v stranskem Herkul, ostali so pa neohranjeni, v

pendetivih so rečna božanstva, v bazah vojščaki, na glavnih poljih je napad na Selevkijo

(cesar z vojsko in obleganje prestolnice), na vrhu je včasih bil cesar na zmagoslavni kvadrigi,.

Arcus argentarius

Slavolok menjalcev srebra, na forumu Boariju, tu žrtvuje Septimij Sever z ženo, manjka sin

Geta, ki ga ubije in divinizira mlajši sin Karakala, tu se ojavi damnatio memoriae.

Naris slavoloka v provinci Leptis Magni

Zdaj muzej Tripoli, stal je na križišču 2 glavnih poti v Leptis Magni, loke je imel iz vseh 4

strani, glavni kiparski okras je v atiki, relief s triumfom, procesom in žrtvovanjem, triumf se

zgleduje se po Titovem, postavitev pa po slavolokou Marka Avrelija. Razporeditev je bolj

frontalna in že gre proti hierarhičnosti in novim postavitvam v umetnosti.

52

Dioklecijanovo obdobje

Po času Severov je bolj negotovo obdobje, sirtuacijo skuša spremeniti Dioklecijan, ki poseže

v religiozno in upravno stanje ter uvede tetrarhijo in dominat ter imperij razdeli na 4 dele

(centri Nikomedija, Sirmij, Milano, Trier).

Domicijanove terme

Shematična oblika rimskih term, poudarjena glavna os, ob nejej sta calidarium in frigidarium.

Vila v Splitu

Tja se umaknil Dioklecijan po vladanju. Center je okoli 2 glavnih ulic, S predel je posvečen

vojski in je v obliki tabora, v J je palača. Glavna dela sta Jupitrov tempelj in mavzolej (a sedaj

cerkev), spremeni oktogon v tambur s kupolo, ki jo podpirajo stebri, nad katerimi je friz z

eroti, ki nosijo maske, na 2 vencih sta on z ženo Prisco – njuni duši, ki ju nosijo v nebo).

Spomenik na čast decennalia

Na rimskem Forumu, iz 5 stebrov, baza je reliefno obdelana, 1 steber je posvečen Jupitru,

ostali 4 pa tetrarhom, na njih je suovetaurilia.

53

Obdobje Konstantina Velikega

Sin Konstancija Flora in Helene, premagal Maksencija na Milvijskem mostu, ko je na bojne

zastave narisal križ. Spreobrnitev je del že prej Konstantinovih religioznih tendenc (prej častil

Mitro, nepremagljivo sonce).

313 uvede enakopravnost ver

324 premaga Maksencija in postane edini vladar.

Basilica nova, 306-312

Začeta v času Maksencija, 3-ladijska glavna laadja z apsido s križnim obokom, ladje so

banjasto obokane, v apsidi je bil najprej Maksencijev kip, ki ga je zamenjal Konstantinov.

Konstantinov slavolok, 312/13

Kot simbol zmage nad Maksencijem, simbolizira Concordio, kot proslavitev decennalija (10

let njegove vladavine). V obliki spolia, nastal iz prejšnjih rimskih spomenikov, zamenjali so

le glavo.

Reliefi iz Hadrijanovega časa:

S – lov na merjasca, žrtvovanje Apolonu & lov na leva, žrtvovanje Herkulu

J – odhod na lov in žrtvovanje Silvanu & lov na medveda, žrtvovanje Diani.

Reliefi iz Trajanovega časa:

Ob strani je Adventus s Trajanom na konju, v Atiki spopad med Rimljani in Dačani.

Iz Konstantinovega časa so baze stebrov (Victoria in rimski vojščaki ter ujetniki), pendetivi

ob malih lokih (rečna božanstva, victoria), sklepniki (Mars, Roma, letni časi). Dodana sta 2

tonda s Konstantinom kot Sol invictus.

Po smrti so ga konsekrirali, a motiv ascensio se spremeni. Podoben motiv je na novcih –

Konstantin kot Sol invictus (na glavi krono z žarki, čez rame hlamis, na četverovpregi se

dviga v nebo – podoben Juliju Cezarju, a se razlikuje v tem, da gre cesar na nebo s pomočjo

Manus Dei).

54