predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem … · 2017. 11. 28. · ključne...

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Zdravko Jurše

PREDLOG REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V PROIZVODNEM

PODJETJU

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

PREDLOG REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V

PROIZVODNEM PODJETJU

Študent: Zdravko Jurše

Študijski program: Visokošolski strokovni, Promet

Smer: Cestni promet

Mentor: izr. prof. dr. Stanislav Božičnik, univ. dipl. ekon.

Somentor: pred. Tomislav Letnik, univ. dipl. inž. prom.

Lektorica: Monika Šauperl, prof. slov.

Maribor, september 2016

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Stanislavu

Božičniku, univ. dipl. ekon., in somentorju pred.

Tomislavu Letniku, univ. dipl. inž. prom., za pomoč,

vodenje in koristne nasvete pri opravljanju

diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem g.

Martinu Kamlerju.

Posebna zahvala je namenjena moji družini in

partnerki Tatjani, ki sta me vsestransko podpirali pri

študiju.

III

PREDLOG REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V


Ključne besede: logistika / logistični sistemi / notranja logistika / notranji logistični tokovi

UDK: 62-95-021.383(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo v uvodnem teoretičnem delu opisuje značilnosti logističnih procesov v

proizvodnem podjetju. Poseben poudarek je posvečen notranji logistiki, oblikovanju in

optimiranju notranjih logističnih tokov.

V empiričnem delu je izvedena analiza stanja na področju notranjih logističnih tokov

izbranega proizvoda konkretnega podjetja. Na osnovi analize proizvodnega procesa in

ugotovljenih pomanjkljivosti so v nalogi podani predlogi izboljšav in ocenjena investicijska

vlaganja, ki so potrebna za izvedbo predlogov. Izvedena je tudi ocena prihrankov in učinkov,

ki bi nastopili v primeru uvedbe v diplomskem delu predlaganih rešitev.

IV

PROPOSAL FOR UPGRADING OF INTERNAL LOGISTICS FLOWS IN

MANUFACTURING COMPANY

Key words: logistics / logistics systems / internal logistics / internal logistics

flows/optimisation

UDK: 62-95-021.383(043.2)

Abstract

The diploma thesis is, in the first theoretical part, depicting basic charateristics of logistics

processes in manufacturing company. Special attention is devoted to design and optimisation

of companies' internal logistics flows.

In the second, practical part of the thesis, analysis of the characteristics of internal logistics

flows for a chosen product in the chosen company is performed. Based on the discovered

shortcomings suggestions for improvement of internal logistics processes and for needed

investments are made. Assesment of savings, resulting from the implementation of the

solutions presented in the diploma thesis, is added too.

V

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE .......................................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE .................................................................... 2

1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE ...................................................................... 2

1.5 STRUKTURA DIPLOMSKE NALOGE ................................................................................ 3

2 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNIH PROCESOV V PROIZVODNEM PODJETJU ... 4

2.1 LOGISTIČNI IN TRANSPORTNI PROCESI PROIZVODNIH PODJETIJ .................................... 4

2.1.1 Nabavna logistika ................................................................................................... 5

2.1.2 Notranja logistika ................................................................................................... 6

2.1.3 Distribucijska logistika .......................................................................................... 7

2.1.4 Poprodajna ali razbremenilna logistika ................................................................ 7

2.2 NOTRANJI LOGISTIČNI PROCESI ................................................................................... 8

2.2.1 Delovna sila ............................................................................................................ 9

2.2.2 Notranji transport ................................................................................................ 10

2.2.3 Transportne poti ................................................................................................... 11

2.2.4 Transportna sredstva in naprave ......................................................................... 12

2.2.5 Skladiščenje .......................................................................................................... 13

2.2.6 Manipuliranje z blagom ....................................................................................... 15

2.3 NAČRTOVANJE PROIZVODNJE S POUDARKOM NA LOGISTIKI ...................................... 15

3 ANALIZA NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V PROIZVODNEM

PODJETJU ............................................................................................................................. 18

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA .......................................................................................... 18

3.2 PREDSTAVITEV LOGISTIČNIH AKTIVNOSTI IZBRANEGA PODJETJA .............................. 22

3.3 ANALIZA NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV ................................................................ 26

3.4 POMANJKLJIVOSTI OBSTOJEČEGA STANJA ................................................................. 31

4 PREDLOGI REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV .......... 32

4.1 PREDSTAVITEV PREDLOGOV IN UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE STANJA ............................ 32

4.1.1 Predlog 1: Zamenjava orodja .............................................................................. 32

VI

4.1.2 Predlog 2: Povečanje skladiščnih kapacitet za primarni material pred

topilnico…. ....................................................................................................................... 37

4.1.3 Predlog 3: Načrtovanje trenutne proizvodnje izbranega nosilca v linijsko

proizvodnjo ....................................................................................................................... 39

4.2 POTREBNA INVESTICIJSKA VLAGANJA ZA IZVEDBO PREDLOGOV................................ 42

4.3 OCENA PRIHRANKOV IN UČINKOV V PRIMERU UVEDBE PREDLAGANE REŠITVE .......... 43

5 SKLEP ............................................................................................................................. 47

6 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................ 48

7 PRILOGE ....................................................................................................................... 49

7.1 TLORIS PROIZVODNJE MATERIALNEGA TOKA – TRENUTNO STANJE ............................ 49

7.2 TLORIS PROIZVODNJE MATERIALNEGA TOKA – PREDLAGANO STANJE ....................... 50

7.3 OVREDNOTENJE ČASA PRIHRANKA ............................................................................ 51

7.4 SEZNAM SLIK ............................................................................................................. 53

7.5 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................................ 53

7.6 OSNOVNI PODATKI O ŠTUDENTU ................................................................................ 54

VII

UPORABLJENE KRATICE

Op - Operacija

Tk - Čas izdelave

Bt - Bruto teža

Nt - Neto teža

Predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju Stran 1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Notranja logistika zajema vse aktivnosti logistike znotraj podjetja. Osnovno načelo

notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor, skrajšati in optimirati poti in čas pretoka

materiala. Pretočni čas materiala v proizvodnji je čas, ki preteče od trenutka vhoda

materiala v skladišče surovin, nato vhoda materiala v proizvodni proces do trenutka, ko

gotovi proizvodi prispejo v skladišče končnih proizvodov. Daljši pretočni čas materiala

povzroči večje zaloge (v skladišču in v proizvodnem procesu) in s tem povezane večje

stroške zalog in skladišč ter slabše izkoriščenje strojev in delovne sile, kar privede do

višjih skupnih stroškov proizvodnje. Smotrno načrtovanje materialnih premikov znotraj

podjetja je zato zelo pomembna naloga.

Ugotavljamo, da je notranji transport v večini naših podjetij slabo organiziran. Diplomska

naloga obravnava problem notranjih logističnih tokov v proizvodnem podjetju in proučuje

možnosti za njihovo izboljšanje in racionalizacijo. Materialne tokove je praviloma

potrebno ustrezno oblikovati v skladu s kapacitetami posameznih proizvodnih in

logističnih operacij ter jih med seboj optimalno uskladiti.

1.2 Namen in cilj raziskave

Namen diplomske naloge je natančno analizirati obstoječ način planiranja in vodenja

proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti ter prikazati obseg notranje logističnih tokov v

konkretnem proizvodnem podjetju. Podrobno bomo preučili celotni logistični proces

materialnih tokov proizvoda, ki bo zajemal potrebno količino materiala, transportne poti,

tehnologijo izdelave, potrebne čase izdelave ter dokumente, ki spremljajo te procese.


Cilj naloge je z ugotovitvami iz analize obstoječega stanja identificirati pomanjkljivosti

obstoječega načina izvajanja notranje logistike ter podati predloge za izboljšanje pretoka

materialnih tokov v proizvodnji in s tem doseči: krajše pretočne čase, višjo učinkovitost

dela in manjše stroške ter razviti nov sistem planiranja logističnih procesov in proizvodnje

določenega (izbranega) proizvoda.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

V diplomski nalogi se bomo omejili na konkretno proizvodno podjetje, ki izdeluje izdelke

iz aluminija. Izdelki so prvenstveno namenjeni avtomobilski industriji. Podjetje mora pri

procesu proizvodnje upoštevati proizvodne postopke, ki so med seboj povezani. Za vsak

postopek je potrebna oskrba z materialom v pravem in potrebnem zaporedju.

Predpostavljamo, da so na področju notranjih logističnih tokov v podjetju določene

možnosti za izboljšanje in optimiranje materialnih tokov znotraj podjetja.

Pri proučevanju notranjih logističnih tokov bomo izhajali iz razpoložljivih podatkov

proizvodnega podjetja. Vsa gradiva, pridobljeni podatki in informacije so zaupnega

značaja in jih na željo podjetja ne bomo razkrili, prav tako v nalogi ne bomo navajali

imena podjetja.

1.4 Uporabljene raziskovalne metode

V okviru diplomske naloge bodo smiselno uporabljene različne raziskovalne metode.

Deduktivna metoda, metoda deskripcije in metoda kompilacije bodo uporabljene v

teoretičnem delu, kjer bodo opisani osnovni pojmi za razumevanje obravnavane tematike.

Podatke bomo zbirali v knjižnicah s pregledovanjem strokovnih knjig, člankov in revij.

Za izdelavo analize obstoječega stanja v podjetju bomo uporabili metodo analize, metodo

opazovanja, metodo spraševanja in metodo komparacije ali primerjave. Podatke bomo


pridobili v podjetju samem. Predloge bomo podali na osnovi analize ter jih računsko in

statistično obdelali.

1.5 Struktura diplomske naloge

V prvem poglavju je opredeljeno področje obravnave diplomske naloge. Predstavili smo

opredelitev problema, namen in cilj raziskave. Potrebno je bilo določiti predpostavke in

omejitve raziskave ter povzeti uporabljene metode.

V drugem poglavju so predstavljene teoretične značilnosti logističnih procesov v

proizvodnem podjetju, njihova delitev na podsisteme, podrobneje so opisani notranji

logistični procesi ter načrtovanje proizvodnje s poudarkom na logistiki.

Tretje poglavje zajema analizo notranjih logističnih tokov v obravnavanem proizvodnem

podjetju. Tukaj je opisan in analiziran proizvodni proces podjetja, stanje notranjih

logističnih tokov v podjetju in podana ocena njihovih pomanjkljivosti.

V četrtem poglavju so podani in podrobneje opisani predlogi reorganizacije in optimiranja

notranjih logističnih tokov, potrebna investicijska vlaganja ter ocena prihrankov in

učinkov.

Zadnje poglavje zajema sklep naloge. V njem so predstavljeni rezultati diplomskega dela

in podane najpomembnejše zaključne ugotovitve. V šestem poglavju smo predstavili

uporabljeno literaturo in vire, sedmo poglavje pa predstavlja ostale priloge naloge.


2 ZNAČILNOSTI LOGISTIČNIH PROCESOV V PROIZVODNEM

PODJETJU

2.1 Logistični in transportni procesi proizvodnih podjetij

Logistični in transportni procesi imajo v podjetju velik pomen. Za opis tega pomena

moramo logistični proces razdeliti na njegove dele oziroma njegove podsisteme. Za

delovanje podjetja potrebujemo potrebne službe, ki nabavljajo material za proizvodnjo, ga

uskladiščijo, transportirajo ter iz njega proizvajajo izdelke, ki jih je potrebno distribuirati

(prodati), po distribuciji pa izvajajo postopke razbremenilne in poprodajne dejavnosti.

(Logožar, 2002, 26)

Zgoraj opisan logistični proces delimo na naslednje podsisteme logistike (Logožar, 2002,

26):

nabavno logistiko,

notranjo logistiko,

distribucijsko logistiko in

poprodajno logistiko.

To delitev med logističnimi podsistemi prikazuje slika 2.1.


Slika 2.1: Logistični sistem proizvodnega podjetja (Logožar, 2002, 26)

Slika prikazuje logistični sistem v proizvodnem podjetju in povezanost elementov tega

sistema. V nadaljevanju bomo opisali zgoraj naštete podsisteme logistike, notranjo

logistiko pa bomo podrobneje opisali v četrtem poglavju, saj je predmet te diplomske

naloge.

2.1.1 Nabavna logistika

Naloga nabavne logistike je oskrba podjetja s potrebnimi surovinami, polproizvodi,

proizvodi in z vsem materialom, ki ga podjetje potrebuje za svoj proizvodni program.

Njena naloga je tudi, da je ves material dostavljen pravočasno, v ustrezni količini in

kakovosti ter z upravičenimi stroški. (Logožar, 2005, 100)

Kaltnekar navaja dva osnovna cilja nabavne logistike (Kaltnekar, 1993, 183):

preskrbovati vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami

potrebnega materiala (kamor vključujemo tudi surovine) ob planiranih časovnih

terminih

in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti.

Za doseganje teh dveh ciljev mora biti nabavna logistika vključena v celotni poslovni

proces podjetja. Skrbeti mora za svojo organizacijo dela, zanesljivo in točno opravljati


svoje naloge, zagotoviti strokovnost in preglednost dela ter skrbeti za informiranost in

povezanost same službe in vseh povezanih dejavnosti v podjetju. Od uspešnega

gospodarjenja v nabavi je odvisna poslovna uspešnost celotnega podjetja. (Kaltnekar,

1993, 183)

Pri nabavni logistiki se srečujemo z naslednjimi vprašanji: kaj, koliko, kdaj, kje, od koga,

koliko kupiti in pod kakšnimi pogoji plačati. Funkcija nabave je povezana tudi z

aktivnostmi pred samim nakupom in po nakupu. Pred nakupom je zelo pomembno

organiziranje oziroma priprava nabave, njena politika ter izvrševanje nabave v celoti. Po

nakupu pa mora nabava spremljati in analizirati njeno celotno poslovanje. (Bunc, 1985, 7)

Nabavna logistika mora stremeti k optimatizaciji postopkov naročanja. Pri tem mora

nadzorovati notranje nabavne zahteve podjetja, nadzorovati dobavitelje ter imeti dobro

politiko naročanja. Lahko povzamemo, da so cilji nabavne logistike preskrbovanje podjetja

z ustrezno količino potrebnega materiala z ustrezno kvaliteto, skrbeti za pravočasno

dobavo in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti.

2.1.2 Notranja logistika

Obseg dela notranje logistike zajema tok materiala v gibanju in mirovanju znotraj podjetja

oz. organizacije. Njena naloga je, da opravlja količinski in kakovosni prevzem materiala,

ga uskladišči ter z notranjim transportom skrbi za oskrbo proizvodnje. V njej s

premeščanjem, medskladiščenjem materiala ter odvozom končnih izdelkov iz proizvodnje

v odpremna skladišča skrbi za pravilen potek materialnega toka v proizvodnem procesu.

(Logožar, 2002, 29-30)

Za izvajanje zgoraj naštetih del potrebujemo delovno silo, s katero upravljamo,

organiziramo in izvajamo notranji transport. Ta poteka po transportnih poteh s

transportnimi sredstvi in napravami. Operacije, ki se pri tem izvajajo, so skladiščenje,

transport, pretovorne manipulacije, pakiranje, paletiziranje kot tudi komisioniranje.

Notranja logistika mora s prostorsko razporeditvijo strojev in naprav zagotoviti gospodarni

potek proizvodnje. (Oblak, 1997, 50)

Podrobneje bomo notranjo logistiko opisali v nadaljevanju v poglavju 2.2, saj je predmet

diplomske naloge.


2.1.3 Distribucijska logistika

Potreba po distribuciji blaga se pojavi, ker sta proizvodnja in poraba blaga časovno in

prostorsko različno strukturirana procesa. Distribucija je stanje, ki sledi proizvodnji blaga,

ko je le-to komercializirano, do njegove izročitve. Iz te definicije lahko povzamemo, da

distribucija skrajša pot in čas, potreben za dostavo blaga iz podjetja h kupcu. Pri tem mora

upoštevati prostorsko in časovno neskladnost proizvodnje in porabe. Zato se mora uskladiti

s procesom proizvodnje in s procesom porabe ter njuno neskladnost gospodarno premostiti.

S tem povečuje tržno sposobnost odjema blaga, omogoča nemoteno kroženje ter usmerja

proizvodnjo glede na potrebe in želje kupcev. (Logožar, 2005, 107)

Njena skrb je izročitev naročenega blaga kupcu v pravi količini, zahtevani kakovosti, na

dogovorjen rok in kraj prevzema, ki je določen v kupni pogodbi. Časovno gledano lahko

gre za enkratne, občasne in redne dostave blaga. Zato mora distribucija biti pripravljena, da

dobavo blaga prilagodi kupcu, čeprav so njegova naročila včasih nepredvidljiva. (Oblak,

1997, 53)

2.1.4 Poprodajna ali razbremenilna logistika

Poprodajna logistika je najmlajši podsistem proizvodne logistike. Njeno delovanje

pripomore k večji konkurenčni prednosti podjetja. Pri tem niso pomembni samo prihranki

pri stroških, ampak tudi poglobljen odnos med podjetjem in njegovimi kupci. Poglobljen

odnos doprinese medsebojno zaupanje, kar pa je za kupce kot za podjetje odločilen faktor

za nadalnje sodelovanje in sklepanje novih poslov. (Logožar, 1999, 31)

Po prof. dr. Oblaku (Logožar, 1999, 31) lahko aktivnosti poprodajne logistike ločimo na:

poprodajne servisne storitve prodajalca in

razbremenilno logistiko.

Poprodajne servisne storitve prodajalca zajemajo aktivnosti, kot so: (Logožar, 1999, 32)

montažno in poskusno obratovanje strojev,

servisno, tekoče in investicijsko vzdrževanje in

dostava potrebnih rezervnih delov.

Razbremenilna logistika pa vključuje te aktivnosti: (Logožar, 1999, 32)


vračanje pomožnih transportnih sredstev (palet, kontejnerjev, zamenljivih

nakladalnih zabojev, embalaže za večkratno uporabo ipd.),

ponovno uporabo ali uničenje odpadkov oziroma ostankov proizvodnega procesa in

reklamacije za poškodovano ali nepravilno dostavljeno blago.

Poprodajne storitve zbližujejo podjetja s samimi kupci. Podjetja stojijo za svojimi

proizvodi, v njih verjamejo, z njimi zagotavljajo kakovost. Ob pojavu morebitnih napak

nudijo servis svojih izdelkov, po potrebi ga nadomestijo in si ustvarjajo dober položaj na

trgu. S tem se povečuje zadovoljsvo in zaupanje kupcev, ti kupujejo nove izdelke in s tem

promovirajo ime podjetja ter s tem pritegnejo potencialne nove kupce. Bistvo aktivnosti

razbremenilne logistike pa je vračanje transportnih enot, njihova ponovna oporaba ter skrb

za odpadke oz. ostanke proizvodnje, kar pripomore k ohranjanju in varovanju okolja. Nudi

reklamacije za poškodbe in nepravilno dostavo svvojih izdelkov.

2.2 Notranji logistični procesi

Prof. dr. Oblak definira notranjo logistiko tako: Delovanje notranje logistike se začne tisti

trenutek, ko se količinsko in kakovostno prevzame blago, ki ga je dobavila nabavna

logistika z domačega ali s tujega trga. Po prevzemu blaga ga razvrsti in uskladišči na točno

določena mesta v skladišču. Naloga notranje logistike je vzdrževanje primerne dobavne

pripravljenosti vhodnega materiala, ki je potreben za proizvodnjo. Pravilno mora izrabiti in

nadzirati notranji transport, medskladiščenja in transport izdelkov iz proizvodnje v

skladišče končnih izdelkov. Končni izdelki morajo biti ustrezno pakirani v takšni količini,

da zadovoljijo potrebe distribucijske logistike, ki lahko blago pravočasno dostavi kupcem

in jih s tem zadovolji ter ohranja dobro ime podjetja. (Logožar, 1999, 27)

Na notranjo logistiko ima velik vpliv razporeditev proizvodnih sredstev (angleško: Plant

Layout), kar pomeni osnovo za projektiranje logističnega sistema. S tem mislimo na

planiranje, optimizacijo in ureditev skladiščnih, proizvodnih in drugih prostorov (kot so

upravni prostori, delavnice itd.). Pri tem moramo zajeti več vidikov: tehnične in tehnološke

(npr. načrtovanje zgradb in postopkov), podjetniško-ekonomske (npr. načrtovanje

investicij in stroškov), organiziranost (npr. terminski plani) in delovno-znanstvene (npr.

fiziološko določanje delovnih mest). Razporejanje proizvodnih sredstev je mogoče


načrtovati le takrat, kadar je znan načrt potreb na osnovi načrtovanja obsega proizvodnje,

njenih količin, proizvodnih sredstev, kadrov, oskrbe z energijo, ki jo potrebujemo v

proizvodnem procesu za različne medije (npr. elektrika, plin, komprimiran zrak, toploto,

hlajenje itd.) in razbremenitve (ostanki oz. odpadki, embalaža). (Logožar, 2005, 106)

Načelo, ki se ga mora notranja logistika držati, je optimalna izraba prostora ter

skrajševanje poti in časa materialnega pretoka v proizvodnji. Materialni pretočni čas v

proizvodnji zajema tisti čas, ki prične teči z vhodom materiala v proces proizvodnje do

trenutka uskladiščenja končnih izdelkov v skladišče odpreme. Daljši kot je materialni

pretočni čas, večje so zaloge v proizvodnji, kar pomeni slabo izrabo prostora, strojev in

delovne sile, s tem pa se povečujejo stroški, kar lahko neogodno vpliva in s tem slabi

kakovost logističnih storitev ter samo podjetje. Na tem mestu je potrebno opozoriti na

navedbe v literaturi, ki pravijo, da proizvodne operacije pogosto zajemajo le 10 odstotkov

celotnega časa pretoka materiala, preostalih 90 odstotkov pa zajema čas mirovanja

materiala (medskladiščenje, odložen material ob strojih itd.). (Logožar, 2005, 106-107)

2.2.1 Delovna sila

Podjetje sestavljajo zaposleni, ki v svojem delovnem okolju (v podjetju) vstopajo v

medsebojna razmerja in tvorijo celoto neke organizacije. Učinkovitost ljudi je odvisna od

njihovih karakternih lastnosti, njihove prizadevnosti, zanesljivosti in čuta odgovornosti do

podjetja. Zato je pomembno, da podjetje pravilno kadrovsko razporedi ljudi na delovna

mesta, ki so primerna za vsakega posameznika posebej, kar je ključ do uspešnosti

delovanja podjetja. (Kaltnekar, 1993, 87)

Obseg nalog je od podjetja do podjetja različen. Naloge so odvisne od same organizacijske

strukture podjetja, od velikosti in obsega funkcije, ki jo ima logistika v podjetju. S

postavitvijo logistične službe ji moramo določiti njene naloge, zadolžitve in odgovornosti,

ki jo ima do podjetja. Zato moramo pravilno zasesti delovna mesta v njej, pri čemer naj bi

veljalo načelo »pravega človeka na pravo delovno mesto«, kar je logično, vendar ga

podjetja pogosto premalo upoštevajo. (Kaltnekar, 1993, 88)

Situacija nagrajevanja delavcev je v večini podjetij pogosto neurejena, predvsem to velja

za logistiko v proizvodnem podjetju. Delavci so zaradi nizke kvalifikacije za težko delo, ki


ga opravljajo, slabo nagrajeni ali pa sploh ne. Plačani so po času njihovega dela v podjetju

ali kvečjemu po učinku enote dela. Seveda pa tak način dela ni stimulativen, ker delavec ni

materialno zainteresiran za večji učinek oz. večjo produktivnost. Nasprotno, če dalj časa

dela, bo več zaslužil. (Kaltnekar, 1993, 93)

V današnjem času se ob nenehni rasti tehnološke razvitosti strojev in naprav spreminja

vloga delavca. Razvoj fleksibilne avtomatizacije je oz. bo do skrajnosti nadomestil delo

človeka v neposredni proizvodnji, kar pa povzroča povečanje usposobljenosti zaposlenih v

delovni organizaciji. Neposredno je zaposlenih v proizvodnji vedno manj, njihovo delo

postaja celovitejšo in zahteva vedno več znanja. (Kavčič, 2000, 25)

2.2.2 Notranji transport

Delež proizvodnih stroškov stalno narašča, zato se morajo podjetja prilagajati in

posodabljati svoj proizvodni proces in dejavnosti, ki se odvijajo v podjetju. Tukaj ima

veliko vlogo notranji transport, zato ga podjetja prednostno obravnavajo in mu pripisujejo

vedno večjo vlogo v podjetju, saj lahko s pravilno organiziranim notranjim transportom

bistveno zmanjšamo stroške podjetja in zagotovimo tekoč proizvodni proces. Naloge

notranjega transporta so zelo obširne, je nujen del proizvodnega procesa, saj se njegovo

delo neprenehoma odvija, dokler podjetje sploh deluje. Notranji transport primerjajo z

ožiljem, ki je prepleteno po celotnem organizmu in mu omogoča življenje. Plansko mora

oskrbovati vsa odjemna mesta s potrebnim materialom, hkrati pa mora odvažati vse, kar na

teh mestih nastaja. (Kaltnekar, 1993, 335)

Zelenika notranji transport imenuje pogonski, tehnični in interni transport. Njegove

značilnosti so, da se vse manipulacije in prevozi predmetov (material, polizdelki, končni

izdelki itd.) odvijajo znotraj podjetja z za to namenjenimi delovni sredstvi, kar pa zahteva

posebno organiziranost za upravljanje tovrstnega dela. (Zelenika, 2001, 258)

Notranji transport mora biti usklajen in tesno sodelovati z vsemi dejavnostmi v podjetju.

Mora se intergrirati v celoten plan podjetja, predvsem operativno v tesni povezavi s

proizvodnim planom. (Mihelič, 2001, 134)

Pri izbiri transportnega sredstva moramo upoštevati različne dejavnike, kot so tehnične,

ekonomske in nevarnostne značilnosti. Pri tehničnih značilnostih je potrebno upoštevati, za


kakšno vrsto transporta gre (neprekinjeno ali prekinjeno premikanje), njegovo nosilnost,

mobilnost, kje se bo uporabljajo in za kaj se bo uporabljalo itd. Z ekonomskega vidika

gledamo na rentabilnost in obratovalne stroške transportnega sredstva. Zelo pomembna je

nevarnostna značilnost, saj so lahko ob upoštevanju prostora, časa, vrste proizvodnje in

delovne sile transportna sredstva resnično »nevarna« za poškodbe ljudi in tovora pri

njihovi uporabi. ( Požar, 1985, 61)

2.2.3 Transportne poti

Pomemben element logističnih procesov so transportne poti. Transportna pot je

pripravljena podlaga, po kateri se giblje transportna naprava. Transportne poti in

transportne naprave morajo biti med seboj prilagojene. Transportna pot omogoča

izkoriščanje primernih transportnih naprav. To je tem bolj gospodarno, čim bolj sta

transportna pot in transportna naprava med seboj usklajeni. (Kaltnekar, 1993, 430-431)

Notranje transportne poti zajemajo dolžino in količino premikanja transportnega materiala.

Merska enota transportnega toka so tonski metri. V glavnem merimo glavne materialne

tokove in ostale materialne tokove, ki so potrebni za realizacijo proizvodnega procesa.

Transportne poti morajo zagotoviti, da so materialni tokovi čim krajši in čim bolj

optimalni. (Bulat, 1985, 179)

Transportne poti je potrebno pravilno oblikovati že pri samem projektiranju novih tovarn

kot pri reorganizaciji obstoječega stanja. Dejavniki za določanje transportnih poti:

(Kaltnekar, 1993, 432)

širina transportnih naprav s tovorom,

obremenitev po času in teži,

srečevanje vozil med seboj in z drugimi uporabniki poti (delavci),

dodeljene oz. željene hitrosti prometa,

talne podlage,

varnostni predpisi in drugo.

Transportne poti je potrebno vidno označiti. Označujemo jih s širokimi svetlimi progami in

črtami, s katerimi jih točno omejujemo od okolice. Na označene transportne poti ne smemo

ničesar odlagati, na njih se po nepotrebnem ne smemo zadrževati. (Kaltnekar, 1993, 432)


Prepustnost transportnih poti je odvisna od maksimalne prepeljane transportne količine na

določeni poti v določeni časovni enoti, kar pomeni, da so v veliki meri odvisne od vrste,

kakovosti, količine in hitrosti transportnih naprav, ki jih na tej poti uporabimo. (Kaltnekar,

1993, 432)

2.2.4 Transportna sredstva in naprave

Transportna sredstva in naprave so proizvodne naprave, katerih naloga je opravljanje

horizontalnih in vertikalnih sprememb kraja tovora, njihov namen pa je mehanizacija

transportnega dela. (Kaltnekar, 1993, 429)

"Opravljanje transportnih nalog mora omogočiti, da vsako delovno mesto (delavnica,

oddelek) pravočasno prejme in odda ves potreben material. Transportna naprava je samo

eden od elementov, ki zadovoljijo te zahteve. Zato mora biti nujno prilagojena

transportnim nalogam, ki se v podjetju pojavljajo". (Kaltnekar, 1993, 474)

Pravilno izkoriščanje transportnih naprav bomo dosegli s predpisanim načinom dela z

njimi, z njihovo pravilno uporabo in upravljanjem ter jih tekoče vzdrževali, kar bo

zagotavljalo njihovo delovno sposobnost in s tem tudi večjo izkoriščenost. (Kaltnekar,

1993, 475)

Transportna sredstva in naprave v notranjem transportu delimo na: (Rak, 2011, 38)

talna transportna sredstva,

nadtalna transportna sredstva,

ostala delovna sredstva.

Med talna transportna sredstva uvrščamo vlečne vozičke, viličarje, kontejnerske

manipulatorje, teleskopske transporterje itd., ki imajo prekinjeno (ciklično) delovanje.

(Rak, 2011, 38)

Med nadtalna transportna sredstva uvrščamo tračne transporterje, členkaste transporterje,

valjčne transporterje, elevatorje, cevne transporterje itd., ki delujejo neprekinjeno (zvezno).

(Rak, 2011, 38)

Ostala delovna sredstva in naprave (dvižne mize, roboti in naprave, obračalne mize,

ovijalci palet, posebne naprave za viličarje itd.) so pomembni za doseganje čim večje


stopnje avtomatizacije transportnih procesov, tehnoloških procesov ter pri manipulaciji in

prevozu materiala. (Rak, 2011, 56)

2.2.5 Skladiščenje

Osnovna naloga skladiščenja je spremljanje, varovanje in izdaja blaga. Poleg teh nalog v

skladišču potekajo tudi: (Logožar, 2005, 79)

urejanje dokumentacije v zvezi s sprejetim in izdanim blagom,

namestitev blaga v skladišča,

pakiranje, če je potrebno.

Skladišče bi lahko primerjali z nekakšnem zalogovnikom materiala. Zalogovnik materiala

sprejema oz. oddaja potreben material, ki ga potrebujeta tako proizvodnja kot tudi prodaja.

Tako uravnava potrebno količino in časovne potrebe teh dveh služb. Projektna zasnova

samega skladišča mora omogočati krajše poti in manj premeščanja ter drugih manipulacij v

skladišču, mora pa tudi preprečevati zastoje. Uskladiščen material mora biti pregleden in

hitro dosegljiv, hkrati pa mora biti ustrezno varovan pred krajo in poškodbami. (Logožar,

2005, 79-80)

Procesi skladiščenja: (Oblak, 1997, 189)

vhod blaga in identifikacija blaga,

sortiranje blaga in priprava blaga za skladiščenje,

določitev skladiščnega mesta,

transport blaga v skladišču,

izdajanje blaga iz skladišča,

pakiranje blaga in priprava za odpravo in

nakladanje blaga na transportno sredstvo.

Podjetja se morajo zavedati, da preglednost bistveno olajša in pospešuje skladiščno

poslovanje. S tem zadovoljimo tudi eno od osnovnih zahtev skladiščenja, in sicer zahtevo

po ekspeditivnosti, poleg tega pa se zmanjšajo tudi stroški dela v skladišču. (Rak, 2011,

63)


Ko se lotimo proučevanja skladiščnega poslovanja, kaj kmalu naletimo na zaloge. Obseg

le-teh namreč določa skladiščni prostor in njegovo opremljenost kot tudi število delavcev,

ki so zaposleni v skladišču. Vemo pa, da so zaloge potrebne, saj služijo kot blažilec med

notranjim transportom, proizvodnjo in prodajo proizvodov. (Logožar, 1999, 18-19)

Slabosti nizkih zalog so predvsem v tem: (Kaltnekar, 1993, 274-275)

da ni mogoče vedno zadovoljiti potreb uporabnikov (proizvodnje ali prodaje) in

zato lahko pride do zastojev v drugih procesih ter s tem povezanih poslovnih izgub,

potrebno je večkratno naročanje, kar poveča nabavne stroške,

težko je precizno planirati proizvodni proces ali sklepati fiksne pogodbe s kupci,

ker je velika nevarnost izpadov,

pogosto je potrebno spreminjati proizvodne naloge ali različne plane, kar povzroča

težave in dodatne stroške,

zaradi zamujanj podjetje izgublja dobro ime na trgu, morda pa tudi sedanje in

bodoče kupce.

Slabosti visokih zalog: (Kaltnekar, 1993, 274)

visoki skladiščni stroški, ki jih te zaloge povzročajo,

v zalogah vezana sredstva, ki ne povzročajo le večjih stroškov, ampak tudi

pomanjkanje obratnih sredstev,

potrebne investicije v skladiščni prostor in mehanizacijo z vsemi posledicami v

stroških in pomankanju sredstev,

nevarnost kvarjenja in poškodb materiala,

včasih je ob visokih zalogah celo večja poraba materiala,

večja verjetnost za pojav nekorantnosti zalog in drugo.

Poznamo več vrst zalog. (Kaltnekar,1993, 277) navaja tri vrste:

signalne zaloge,

varnostne zaloge,

maksimalne zaloge.


Signalna zaloga je tista višina zaloge, pri kateri je treba sprožiti postopek za nabavo.

Treba jo je določiti tako, da bo nova količina materiala prispela prav takrat, ko bo dosežena

varnostna zaloga v skladišču. (Kaltnekar, 1993, 277)

Varnostna zaloga je namenjena v primerih premostitvi nepričakovanih dogodkov v

materialni preskrbi. Predstavlja nekakšno rezervo, ki jo smemo potrošiti le pod posebnimi

pogoji in po posebnem postopku. (Kaltnekar, 1993, 277)

Maksimalna zaloga predstavlja zgornjo mejo v višini zalog, do katere je še gospodarno

uskladiščevati material. Tudi ta meja v principu ne sme biti nikoli prekoračena, ker bi

povzročila nepotrebne višje skladiščne stroške in otežkočalo delo in preglednost v

skladiščih zaradi prenatrpanosti. (Kaltnekar, 1993, 277)

2.2.6 Manipuliranje z blagom

Manipulacije z materiali so sestavni del skladiščenja ter notranjega in zunanjega transporta.

Manipuliramo z materiali kot so surovine, polproizvodi, proizvodi itd. Zato lahko

povzamemo, da je manipuliranje tisti del proizvodnega procesa, ki vpliva na kakovost

transporta, hitrost transporta ter skladiščenje s tem tudi na sam proizvodni čas. Poznamo

neposredne in posredne manipulacije blaga. Neposredne so npr: premeščanje, prelaganje

blaga, prevzem blaga, sortiranje, komisioniranje, pakiranje itd. Imenujemo jih neposredne

logistične manipulacije, zato ker posegajo v sam materialni pretok znotraj podjetja.

Posredne manipulacije pa so komercialne admistrativne dejavnosti npr: urejanje prevozne

dokumentacije, prevzemne dokumentacije, postopki carinjenja, postopki kontrole itd.

(Logožar, 2002, 24)

2.3 Načrtovanje proizvodnje s poudarkom na logistiki

Pomen notranjega transporta stalno narašča. Zaradi vedno večje delitve dela v proizvodnih

procesih imamo vedno več potreb po premikanju materiala, zato je pomembna naloga, da

smotrno oblikujemo vse materialne pretoke znotraj podjetja. Njen pomen pa povečuje

dejstvo, da je notranji transport v večini naših podjetij sorazmerno slabo organiziran.

Zaradi tega mora biti analitsko projektivni postopek v notranjem transportu tekoča naloga.

Pretoke materiala pa je potrbno pravilno oblikovati: (Kaltnekar, 1993, 377)


pri planiranju in postavljanju novih proizvodnih zmogljivosti,

pri rekonstrukciji in širjenju obstoječih naprav,

pri razporeditvi strojev in naprav znotraj podjetja,

kadar spreminjamo proizvodni program in uvajamo nove proizvodne metode ali

postopke,

pri določanju proizvodnih tokov,

pri izbiri in nabavi novih proizvodnih in transportnih naprav itd.

Zgoraj našteti elementi vplivajo na pretok materiala v podjetju, obratno pa vplivajo

materialni pretoki na potek dogajanj in smotrno odločanje o njih. Lahko rečemo, da je

proizvodnja dinamičen sistem, v katerem se nenehno nekaj spreminja. (Kaltnekar, 1993,

377)

Cilj notranjega transporta je oblikovati materialne tokove tako, da ustrezajo oskrbi vseh

porabnikov materiala s čim nižjimi stroški. Ta dva dejavnika vplivata na oblikovanje tokov

na dva načina. Z oskbo želimo oskrbovati proizvodnjo v najboljši meri, da ta dosega

zastavljene proizvodne cilje, za zmanjševanje stroškov pa moramo racionalno oblikovati

same pretoke ter znižati njihove neposredne stroške. Poiskati moramo pravilno ravnovesje,

da porabnike materiala oskrbujemo v takšni meri, da je še racionalno sprejemljivo za

podjetje. (Kaltnekar, 1993, 377)

Potreba po proučevanju materialnih tokov nastane, kadar pride do težav s slabo oskrbo

materiala. Zato si moramo poleg osnovnega cilja planske oskrbe vseh proizvodnih mest

zastaviti še druge cilje. Ti morajo biti konkretni in neposredni: (Kaltnekar, 1993, 378)

zmanjšati zastoje v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala ter s tem povečati

produktivnost proizvodnje in boljše izkoristiti njene zmogljivosti,

zmanjšati delež časa proizvodnih delavcev za transportna opravila,

manj zadrževanja materiala v proizvodnem procesu, s tem hitrejši pretok materiala

skozi proizvodnjo in večji delež časa obdelave v skupnem pretočnem času,

bolje izkoristiti proizvodni prostor (manj prostora za vmesno odlaganje materiala,

manj in ožje poti) in drugo.


Da dosežemo zgoraj naštete cilje, moramo pri racionalizaciji notranjega transporta

uporabiti vse razpoložljive podatke in kazalnike, jih preučiti in ugotoviti morebitne

razlike, ki jih pridobimo s samo racionalizacijo. Primerjamo trenutno stanje in stanje po

racionalizaciji. Izhajamo iz naslednjih informacij in kazalnikov: (Kaltnekar, 1993, 378)

delež časa zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala v odnosu na celoten

proizvodnji čas,

koeficient izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti (razmerje med teoretično

zmogljivostjo in dejanskimi dosežki),

delež časa proizvodnih delavcev za opravljanje transportnih nalog,

celoten čas zadrževanja materiala v proizvodnem procesu od vstopa materiala do

izstopa gotovih proizvodov,

delež časov obdelave v celotnem času zadrževanja materiala, razmerje med

številom premikov in številom proizvodnih operacij,

različni koeficienti izkoriščanja prostora po površini, višini in celotni prostornini,

deleži prostora za odlaganje materiala in transportne poti v celotnem proizvodnem

prostoru itd.

Transportne stroške znižamo tako, da zgoraj naštete deleže in vplive koeficientov

zmanjšamo. Zato mora biti cilj oblikovanja materialnih pretokov tudi čim boljše

izkoriščanje vseh transportnih dejavnikov: (Kaltnekar, 1993, 379)

dobro izkoriščanje transportnih naprav po času in nosilnosti,

čim manj odvečnih in praznih voženj,

direktni pretoki materiala s čim manjšim obsegom vračanj in križanj,

minimalne transportne razdalje,

najmanjši možni obseg tovorov itd.

"Dejansko lahko rečemo, da je najboljši transport tisti, ki ga sploh ni. Ker pa zaradi

prostorske oddaljenosti posameznih elementov proizvodnega procesa brez transporta

praktično sploh ni, moramo težiti k minimizaciji skupne vsote vseh pretokov in sploh

celotnega dogajanja v notranjem transportu, seveda k takšni minimalizaciji, ki še omogoča

zahtevano oskrbo porabnikov materiala". (Kaltnekar, 1993, 379)


3 ANALIZA NOTRANJIH LOGISTIČNIH TOKOV V


3.1 Predstavitev podjetja

Proizvodno podjetje je del skupine, ki deluje kot delniška družba. Osnovna dejavnost

podjetja je proizvodnja avtomobilskih delov in opreme. S svojo štiridesetletno tradicijo je

priznan mednarodni dobavitelj in ena največjih skupin v Sloveniji. Skupina ima 15

proizvodnih centrov v štirih državah.

Proizvodno podjetje, d.d. je eno izmed podjetij skupine. Sestavlja ga pet področij, ki

medsebojno tesno sodelujejo. Vsa področja so prikazana na Sliki 3.1.

TEHNOLOGIJA

KAKOVOST

PROIZVODNJA

VZDRŽEVANJE

PLANIRANJE

OSKRBA

LOGISTIKA

TOVARNA

(VODSTVO)

SKLADIŠČE

LITJE ALUMINIJA

LABORATORIJ

KONTROLING

UPRAVLJANJE S

ČLOVEŠKIMI VIRI

ZDRAVJE,

VARNOST, OKOLJE

- tovarna

- centralne službe

Slika 3.1: Organigram proizvodnega podjetja

(Vir podatkov: Proizvodno podjetje)


Na kratko bomo opisali naloge teh petih področij.

Tehnologija:

načrtovanje in zagon novih proizvodnih procesov (vodenje projektov, tehnološki in

delovni postopki, QM-plani, normativi),

spremljanje učinkovitosti in izboljševanje obstoječih proizvodnih procesov

(odpravljanje ozkih grl, optimizacija normativov, odpravljanje tehnoloških težav),

selitve in prevzemanje proizvodnih procesov,

vodenje sprememb izdelkov in procesov,

skrbništvo nad kapacitetami procesov in razmestitvijo opreme v tovarni,

usposabljanje zaposlenih s področja tehnologije in tehnološke dokumentacije.

Kakovost:

skrbništvo nad sistemom kakovosti v tovarni (poslovnik, navodila),

izvajanje presoj procesa in izdelka v tovarni in pri dobaviteljih,

nadzor nad kakovostjo vhodnih materialov, surovin in komponent,

upravljanje laboratorijev (izdelava merilnih programov in izvajanje meritev),

obvladovanje merilno-preizkusne opreme,

obvladovanje reklamacij kupcev in dobaviteljev,

koordinacija kupčevih presoj procesa,

usposabljanje zaposlenih s področja kakovosti.

Vzdrževanje:

zagotavljanje brezhibnega delovanja proizvodne opreme in orodij ter priprav,

načrtovanje in izvajanje preventivnega in kurativnega vzdrževanja opreme, orodij

in priprav,

upravljanje energetskih sistemov tovarne (električni, plinski, kompresorski …),


spremljanje porabe energentov,

naročanje rezervnih delov.

Proizvodnja:

proizvodnja izdelkov v skadu s planom ter predpisanimi postopki in normativi,

preverjanje kakovosti izdelkov,

spremljanje parametrov procesa,

urejanje in čiščenje delovnega okolja, delovnih sredstev in opreme,

sproščanje izdelanih proizvodov.

Planiranje, oskrba in logistika:

planiranje proizvodnje v skladu s tedenskim naročilom in razpoložljivimi

kapacitetami procesov,

nadzor realizacije plana proizvodnje,

oskrba tovarne s surovinami, z materiali, s komponentami, z embalažo, s

pomožnim materialom, s potrošnim materialom …

upravljanje skladišč v tovarni (prevzem, skladiščenje, izdaja in odprema blaga),

izvajanje logistike v tovarni.

Iz zgoraj naštetih nalog posameznih področij je razvidno, da med seboj tesno sodelujejo.

Poslovni sistem deluje uspešno, ko so vse funkcije medsebojno povezane in usklajene. Za

uspešno delo služb je izrednega pomena skupinsko delo, njihova organiziranost,

komunikacija in sodelovanje, kar prispeva k učinkovitosti in uspešnosti podjetja.


Glavna dejavnost podjetja je proizvodnja avtomobilskih delov, ki so s hitro razvijajočo se

avtomobilsko industrijo čedalje bolj zahtevni. Glavni izdelki proizvodnje so ohišja

turbopolnilnikov, izpušni in sesalni kolektorji, nosilci motorjev in opreme. Pri izdelavi teh

delov se uporabljajo tehnologije kot so: litje aluminija, mehanska obdelava in toplotna

obdelava. Obseg zgoraj naštetih proizvodov podjetja bomo prikazali v tabeli.

Tabela 3.1 prikazuje obseg proizvodnje v proizvodnem podjetju za leto 2015.

Tabela 3.1: Obseg proizvodnje v proizvodnem podjetju

Družina izdelkov livarne aluminija

2015

v tonah v odstotkih

Ohišja turbopolnilnika 1348,04 54,4 %

Nosilci motorja 644,28 26,0 %

Deli izpušnega in sesalnega sistema 478,25 19,3 %

Ostali deli 7,43 0,3 %

Skupaj 2478 100 %

(Vir podatkov: proizvodno podjetje)

Iz tabele je razviden obseg proizvodnje družine izdelkov livarne aluminija. V letu 2015 je

bilo proizvedenih 2478 ton izdelkov, od tega 54,4 % ohišij turbopolnilnikov, 26 % nosilcev

motorjev, 19,3 % delov izpušnega in sesalnega sistema ter 0,3 % ostalih delov.

V prihodnosti želijo postati eden najpomembnejših proizvajalcev avtomobilskih delov v

Evropi. Njihove vrednote temeljijo na odgovornosti, kakovosti, ustvarjalnosti, sodelovanju

in učinkovitosti. Ustvarjajo inovativne izdelke, njihovo znanje, izkušnje in procesne

zmogljivosti zagotavljajo visoko raven kakovosti. Njihova vizija je, da bi bil njihov izdelek

vgrajen v skoraj vsakem avtomobilu na evropskih cestah.


3.2 Predstavitev logističnih aktivnosti izbranega podjetja

Proizvodno podjetje vsako leto izdela letne plane nabav surovin oz. materiala, ki ga

potrebujejo za realizacijo letnega plana proizvodnje. Na osnovi letnih planov komercialisti

za posamezno vrsto materiala zberejo ponudbe in jih primerjajo. Ko izberejo dobavitelje,

služba nabave pripravi kupoprodajne pogodbe. Ko z dobavitelji sklenejo fiksne pogodbe za

določeno obdobje, tako postanejo potrjeni dobavitelji, kar pomeni, da se blago nabavlja po

teh sklenjenih pogodbah.

Proizvodno podjetje izdeluje proizvode iz aluminija s postopki litja. Za predelavo

aluminija potrebujejo primarni aluminij. Primarni aluminij se dobavlja v obliki ingotov.

Naročajo ga iz držav Evropske unije in Slovenije. Mesečno naročijo približno 210 ton

ingotov. Ingote se naroča dvakrat mesečno v količini približno 105 ton.

Ko nabavljen material oz. surovina prispe v proizvodno podjetje, ga prevzame pooblaščena

oseba, ki preveri, ali se pošiljka materiala ujema z izdanim naročilom. Nato se vrši

prevzem blaga, izvede se kakovostni in količinski prevzem blaga. Količinsko kontrolo vrši

skladiščnik, kakovostno analizo materiala pa izvede služba za kakovost. V primeru

ugotovitve količinskih ali kakovostnih odstopanj pri prevzemu pošiljke se material dostavi

v naprej določen prostor v t.i. »zavrnitveno cono«. Prične se postopek reklamacije. Če je

blago neustrezno, se ga ne prevzame. V primeru, če je kvaliteta materiala sicer

sprejemljiva, ugotovijo pa se odstopanja v kemijski sestavi materiala, podjetje izstavi

opozorilno reklamacijo, material pa pogojno prevzame. Pri prevzemu blaga se ustrezen

material označi z zeleno barvo, pogojno ustrezen material se označi z rumeno barvo,

neustrezen material pa z rdečo barvo. Ko je material prevzet, se odpelje v skladišče, kjer se

skladišči na določenem mestu in je pripravljen za proizvodne potrebe.

Na osnovi tedenskega plana proizvodnje se material iz skladišča vhodnega materiala

dnevno izdaja v proizvodnjo.

Za oskrbovanje proizvodnje in njenih proizvodnih procesov z materialom se uporabljajo

viličarji in mostna dvigala.

Na razpolago so trije viličarji:

Viličar 1: dizelski čelni viličar nosilnosti 5 ton,


Viličar 2: plinski čelni viličar nosilnosti 3 ton (s posebnim sistemom, ki omogoča

rotacijo vilic),

Viličar 3: plinski čelni viličar nosilnosti 3 ton.

Viličar 1 se uporablja za razkladanje primarnega materiala in za oskrbo topilnice s

primarnim materialom. Uporablja se tudi pri odpremi za nalaganje končnih izdelkov.

Talina iz aluminija se pripravi iz primarnega in sekundarnega materiala. Slika 3.2 prikazuje

primarni material v obliki ingotov.

Slika 3.2: Primarni material

(Vir: Splet)

Slika prikazuje primarni material, ki je kot samostojna tovorna enota sestavljena iz

zloženih aluminijastih ingotov in tehta 1000 kg. Sekundarni material, imenujemo ga tudi

povratni material, prihaja iz proizvodnje za ponovno topljenje (to so napajalni sistemi

odlitkov, ki nastanejo pri procesu žaganja in nekurantni kosi ali livarski izmet). Na zabojih

je ustrezno označeno, za kakšno vrsto materiala gre.

Viličar 2 se uporablja za notranji transport. Talilno peč oskrbujez materialom iz prostora

pred topilnico. Tudi proizvodnjo oskrbuje s talino, ki je potrebna za litje izdelkov. Oskrbo

s talino prikazuje Slika 3.3.


Slika 3.3: Transport taline

(Vir: Proizvodno podjetje)

Slika prikazuje, kako viličar 2 s posebnim loncem za transport taline polni vzdrževalno

peč. To mu omogoča sistem rotacije vilic.

Viličar 3 se uporablja za notranji transport, in sicer za odvoz in dovoz box palet med

posameznimi proizvodnimi procesi. Box palete so namenjene za livarske izdelke ter za

odvoz in dovoz livarskih zabojev. Livarski zaboji so namenjeni za sekundarni material oz.

povratni material. Vsi transporti z viličarji potekajo po transportnih poteh, ki so pravilno

označene.

Mostna dvigala se v kombinaciji z viličarji uporabljajo za notranji transport. Uporabljajo

se: pri toplotni obdelavi odlitkov za transport med procesi toplotne obdelave, pri

nameščanju opreme, pri montaži orodij, pri popravilih in vzdrževanju itd.

Delavci v livarni so večinoma moški z opravljeno poklicno kovinarsko šolo. Delo v livarni

se odvija v zaprtem prostoru, pri umetni razsvetljavi, močni ventilaciji in pri zvišani

temperaturi. Proizvodnja dela v treh izmenah, praviloma pet dni v tednu.

Ko se zaključijo vsi postopki proizvodnega procesa, sledi transport gotovih izdelkov do

odpremnega skladišča. Vodja skladišča prevzame v skladišče samo kakovostno in

količinsko pregledane izdelke ter jih skladišči na določena mesta.


Vsaka izdaja izdelkov se izvede na podlagi dobavnice ali na osnovi predloga za odpremo.

Te dokumente pripravi komercialist prodaje in vsebujejo podatke o številki pogodbe,

kupcu, poziciji, pakirni enoti in teži izdelkov. Voznik tovornjaka ta dokument preda vodji

skladišča. Vodja skladišča pripravi izdelke za odpremo in preveri ustreznost transportnega

sredstva. Nakladanje izdelkov na transportno sredstvo oz. tovornjak organizira odpremnik

oz. voznik, ki:

preveri skladnost podatkov na dobavnici ali predlogu za odpremo s podatki na

izdajnici,

nadzira nakladanje izdelkov,

potrdi dobavnico ali predlog za odpremo in

zavaruje blago na transportnem sredstvu za prevoz.

Prevzeto količino izdelkov in ustreznost nakladanja potrdi voznik s svojim podpisom.

Potrjene in podpisane dokumente prejme odgovorna služba.


3.3 Analiza notranjih logističnih tokov

Pri analizi stanja notranji logističnih tokov bomo analizirali celoten proizvodni proces

izdelave izbranega nosilca motorja. Analizirali bomo materialne tokove, transportne

operacije, transportna sredstva, transportne poti, proizvodne postopke ter opremo oz.

delovna sredstva in jih časovno in prostorsko ovrednotili.

Nosilci motorja se uporabljajo v avtomobilski industriji za pritrditev oz. vpetje motorjev v

motorski prostor šasije avtomobila. Proizvodno podjetje je v letu 2015 proizvedlo 80.000

kosov oziroma 110 ton teh nosilcev. To količino bomo prikazali v tabeli 3.2.

Tabela 3.2: Delež proizvodnje nosilcev

Nosilci motorja

2015

v tonah odstotki

Ostali nosilci motorja 534,28 82,9 %

Izbrani nosilec 110 17,1 %

Skupaj 644,28 100 %

(Vir podatkov: Proizvodno podjetje)

V letu 2015 je proizvodno podjetje proizvedlo 644,28 ton nosilcev. Izbrani nosilec

predstavlja 17,1 odstotni delež proizvodnje nosilcev, 82,9 odstotni delež pa predstavljajo

ostali nosilci. V naslednjem letu kupec izbranih nosilcev želi, da mu proizvodno podjetje

izdela 240.000 kosov letno, v prihodnosti pa predvidevajo letno proizvodnjo do okoli 300.

000 kosov letno.

Podjetje ima za izbrani nosilec podrobno izdelan proizvodni proces, zato bomo te podatke

uporabili v naši analizi. Pri tem si bomo pomagali s sinoptikom procesa izdelave nosilca.


ALUMINIJ

primarni

Vez 1 t

ALUMINIJ

Povratni

etik

eta

po

t 1

30

m,9

min

vez 1t

2 uri

Op. 010

obdelava talin

Op. 005 talitita

lina

30

m,2

min

Op. 015 litje pot 50m,3minOp. 020 odstr.

nap. sistpot 15m,1min

Op. 025

posnetje srha

po

t 3

0m

,2m

in

Op 040

kontrola in

pakiranje

po

t 3

0m

,2m

in

box

palet

Modifika

-torji

pomožni

material

de

l. n

avo

dila

kon

t.ka

rta

pla

n. n

ad

z

An

alit

a

ma

teria

la

etik

eta

de

l. n

avo

dila

kon

t.ka

rta

pla

n.

na

dz

An

alit

a

ma

teria

la

de

l. n

avo

dila

kon

t.ka

rta

pla

n.

na

dz

etik

eta

del. navodila

kont.karta

plan. nadz

etiketa

de

l. n

avo

dila

kon

t.ka

rta

pla

n.

na

dz

etik

eta

pla

n.

kon

tr

skl 1

0

od

pre

mn

ica

kart

ote

ka

zalo

g

etik

eta

po

t 8

0m

,5m

in

kart

ote

ka

zalo

g

izd

ajn

ica

- skladiščenje

- tovorna enota- spremljajoči dokomenti

- kontrola

- transport

- delovni postopki

Legenda:

Slika 3.4: Sinoptik procesa izdelave nosilcev

(Vir: proizvodno podjetje)


S pomočjo sinoptika bomo podrobneje opisali celoten proizvodni proces izdelave

izbranega nosilca.

Material se skladišči v skladišču v drugem objektu izven proizvodnje. V tem skladišču se

skladiščijo primarni material oz. surovina kot tudi končni izdelki. V primeru izpada dobave

primarnega materiala imajo varnostno zalogo, ki zadošča za nemoteno desetdnevno

proizvodnjo. Imajo tudi zalogo končnih izdelkov, ki je določena v dogovoru s kupcem.

Skladišče dnevno izdaja proizvodnji primarni material na osnovi tedenskega plana

proizvodnje. Vrsta materiala je označena na posebni etiketi.

Sledi transport materiala z viličarjem 1 do topilnice, kjer se material skladišči v dnevnem

skladišču pred pečjo. Viličar 1 lahko pelje štiri veze (en vez tehta 1000 kg), potreben čas je

9 minut, pot je doga 130 metrov (spremljajoči dokumenti: etiketa).

V dnevnem skladišču pred topilno pečjo se skladišči tudi sekundarni material oz. povratni

material iz proizvodnje. Sledi transport z viličarjem 2 do talilne peči, kjer se ga s posebnim

nakladalcem naloži v topilno peč, kar prikazuje slika 3.5.

Slika 3.5: Nakladalec materiala in talilna plinska peč



Slika 3.5 prikazuje nakladanje materiala v topilno peč. Naklada se primarni in sekundarni

material, in sicer v razmerju 80 % primarni material, 20 % sekundarni material. Ko je

topilna peč naložena, sledi postopek taljenja materiala (spremljajoči dokumenti: delovna

navodila, kontrolna karta, plan nadzora, analiza materiala). V topilnici imajo dve takšni

peči, kapaciteta ene peči je 1000 kg na dve uri. V treh izmenah lahko peči pretopita 24 ton

materiala. Ko je talina pripravljena, se le-ta iz peči vlije v poseben lonec za prevoz taline.

Slika 3.6: Litje taline iz topilne peči v lonec za prevoz taline


Slika 3.6 prikazuje, kako poteka prelivanje taline iz peči v transportni lonec. Peč se v ta

namen nagne, kar ji omogoča vgrajena hidravlična naprava.

Kapaciteta transportnega lonca znaša 500 kg taline aluminija. Ko je lonec poln, se talina

obdela, kar pomeni, da se v manjših količinah dodajo razni pomožni materiali

(modifikatorji). Z njimi dosežemo željeno kemijsko sestavo taline (spremljajoči

dokumenti: delovna navodila, kontrolna karta, plan nadzora, analiza materiala). Tako

pripravljeno talino z viličarjem 2 odpeljejo do vzdrževalne peči. Čas transporta je 2 minuti,

dolžina transportne poti pa 30 metrov.

Vzdrževalne električne peči služijo za shrambo taline pred postopkom litja. Kapaciteta

vzdrževalne peči je 500 kg. Peči vzdržujejo željeno temperaturo taline, ki je potrebna za

litje nosilcev (delovna navodila, kontrolna karta, plan nadzora, analiza materiala).


Sledi postopek litja (spremljajoči dokumenti: delovna navodila, kontrolna karta, plan

nadzora, etiketa). Livar iz vzdrževalne peči zajema talino s posebno zajemalko, talino vlije

v kokilo. Odlitke s kleščami vzame iz kokile in jih odlaga v box paleto, izmet pa v zaboje

povratnega materiala.

Izmet se v zaboju povratnega materiala (število kosov 50) z viličarjem 3 transportira v

topilnico (pot 30 metrov, čas 2 minuti).

Dobri odliti kosi se z viličarjem 3 v box paleti transportirajo (število kosov 68, pot 50

metrov, čas 3 minute) do naslednjega delovnega postopka »žaganja« (spremljajoči

dokumenti: delovna navodila, kontrolna karta, plan nadzora, etiketa).

Pri postopku »žaganja« delavec s tračno žago odstrani napajalni sistem z odlitka, za

operacijo potrebuje 1 min/kos. Odstranjen napajalni sistem odlaga v zaboj povratnega

materiala. Ko odstrani napajalni sistem, že dobimo obliko končnega izdelka (nosilec).

Nosilce se odlaga v box paleto. Polna box paleta vsebuje 200 kosov nosilcev. Izdelani

nosilci se z viličarjem 3 odpeljejo k postopku brušenja (pot 15 metrov, čas 1 minuta).

Povratni material pa se z viličarjem 3 odpelje v topilnico (pot 80 metrov, čas 5 minut).

Postopku »žaganja« sledi postopek »brušenja« (spremljajoči dokumenti: delovna navodila,

kontrolna karta, plan nadzora). Pri postopku brušenja se z brusilnim strojem posname srh z

nosilcev. Delavcu pripeljejo box paleto z 200 kosi iz faze postopka žaganja na njegovo

delovno mesto (brušenje). Celoten proces traja 0,5 min/kos, obdelane kose delavec zlaga v

box paleto (količina 200 kosov). Postopku brušenja sledi postopek kontrole, ko se opravi

kontrola izdelkov. Prekontrolirajo se vsi izdelki, ustrezni izdelki se spakirajo, neustrezni pa

se oddajo v zaboj povratnega materiala (spremljajoči dokumenti: delovna navodila,

kontrolna karta, plan nadzora, plan kontrole, etiketa). Po končani kontroli izdelke v box

paleti (200 kosov) z viličarjem 3 odpeljejo v skladišče odpreme, kjer izdelke skladiščijo.

To je proizvodno/logistični proces izdelave izbranega izdelka. Pomanjkljivosti procesa

bomo predstavili v naslednjem poglavju.


3.4 Pomanjkljivosti obstoječega stanja

Glede na obstoječo stanje proizvodnje izbranih nosilcev smo skozi analizo notranjih

logističnih tokov prišli do nekaterih ugotovitev.

Predvideva se povečanje proizvodnje s sedanjih 80.000 kosov na 240.000 kosov v

naslednjem letu oz. na 300.000 kosov letno v obdobju naslednjih nekaj let. Obstoječe

orodje (kokila) ne bo doseglo željenih kapacitet, zato bo potrebno izdelati novo orodje.

Za transport materiala iz skladišča surovin do dnevnega skladišča pred topilnico podjetje

uporablja dizelski viličar 1 nosilnosti 5 ton. Hkrati ta viličar uporabljajo za prevzem

materiala (surovine) in za odpremo končnih izdelkov. Tukaj pogosto prihaja do problema

pomanjkanja potrebnih viličarskih transportnih kapacitet.

Med samim procesom izdelave nosilca prihaja med postopkom litja in postopkom žaganja

do velikega števila manipulacij z odlitki. Vzrok je majhna količina odlitkov v transportni

enoti (box paleti) zaradi samega volumna odlitka. Odlitek nosilca je sestavljen iz nosilca in

napajalnega sistema z oddušniki, ki zavzameta velik del volumna transportne enote.

Zaradi razpršene proizvodnje in različnih časov samih proizvodnih postopkov se daljša

proizvodni čas izdelave nosilcev in prihaja do medskladiščenja odlitkov.

Predvidevamo, da lahko z ustreznimi ukrepi in predlogi izboljšamo obstoječe stanje in

vzpostavimo racionalnejšo proizvodnjo nosilcev.


4 PREDLOGI REORGANIZACIJE NOTRANJIH LOGISTIČNIH

TOKOV

4.1 Predstavitev predlogov in ukrepov za izboljšanje stanja

4.1.1 Predlog 1: Zamenjava orodja

Proizvodno podjetje je v letu 2015 proizvedlo 80.000 kosov oziroma 110 ton teh nosilcev.

V naslednjem letu kupec izbranih nosilcev želi, da mu proizvodno podjetje izdela 240.000

kosov letno, v prihodnosti pa predvidevajo do maximalno 300.000 kosov letno. Kupec in

proizvodno podjetje se zato dogovarjata, da se izdela orodje (kokila) za povečanje

kapacitet izdelave izbranega nosilca. Predvideva se, da bo orodje plačal kupec, projektirali

ga bodo inženirji v proizvodnem podjetju, pri tem si bodo pomagali z računalniškim

programom Magmasoft, s katerim izvedejo simulacijo litja. Nato bodo končane načrte za

izdelavo orodja predali zunanjemu izvajalcu, ki izdeluje tovrstna orodja. Orodje oz. kokila

je iz jekla in ima poleg gravure z obliko ulitka še livni kanal in oddušnik. Kokila je

dvodelna, da lahko po ohladitvi izvzamemo odlitek, v našem primeru nosilec. Slika 4.1

prikazuje orodje za litje nosilca.

Slika 4.1: Sprememba orodja (kokile)

(Vir: Lasten)


Slika prikazuje staro in novo orodje. Razlikujeta se v tem, da lahko z novo kokilo vlijemo

štiri kose hkrati. S tem bomo povečali kapaciteto odlitih nosilcev. Omenili smo že, da

orodje plača kupec, kar je ustaljena praksa, in s tem je kupec tudi lastnik orodja.

Proizvodno podjetje pa ima odgovornost, da to orodje uporablja samo za naročila kupca.

Mora ga vzdrževati in varovati ter ga v primeru končanja proizvodnje teh nosilcev hraniti

še pet let. Če po petih letih s strani kupca ni naročila ali kupec orodja ne prevzame, ga

lahko podjetje zavrže.

V nadaljevanju bomo prikazali dnevno odlite kose, izhajali bomo iz naslednjih parametrov:

Čas izmene: 7,5 ure oz. 450 min

Op: Operacija litja

Tk: Čas izdelave 3,2 min/kos

Livarski izmet: 7 %

V tabeli bomo prikazali vpliv novega orodja na obstoječ postopek.

Tabela 4.1: Primerjava starega in novega orodja

izmena odliti kosi dobri kosi izmet 7 % izmena odliti kosi dobri kosi izmet 7 %

1 140 130 10 1 560 520 40

2 140 130 10 2 560 520 40

3 140 130 10 3 560 520 40

Skupaj dnevno 420 390 30 dnevno 1680 1560 120

Staro orodje kokila (eno gnezdo) Novo orodje kokila (štiri gnezda)

Izbrani nosilec

(Vir podatkov: Proizvodno podjetje, izračun lasten)

Tabele 4.1 prikazuje število odlitih izdelkov s starim in z novim orodjem. Livar na izmeno

vlije štiri krat več kosov kot prej v istem času. Podatke iz tabele bomo uporabili za

določitev potrebne količine oskrbe livarja s talino in za oceno števila potrebnih manipulacij

pri odvozu odlitih kosov, odvozu izmeta ter s tem posledično oskrbo s praznimi box

paletami in z zaboji.

Livar odlitke zlaga v box paleto, izmet pa v zaboje povratnega materiala. Pri tem bomo

izhajali iz naslednjih parametrov:

Transportni lonec taline: 500 kg

Bt: Bruto teža odlitka 2.475 kg/kos


Box paleta: 66 do 70 kosov

Zaboj povratnega materiala: 50 kosov

Vse zgoraj naštete potrebe bomo prikazali v naslednji tabeli.

Tabela 4.2: Potrebe pri livarskem postopku

izmena odliti kosi talina (kg) št. loncev izmena odliti kosi talina (kg) št. loncev

1 140 346,5 0,7 1 560 1386 2,8

2 140 346,5 0,7 2 560 1386 2,8

3 140 346,5 0,7 3 560 1386 2,8

Skupaj dnevno 420 1039,5 2,1 dnevno 1680 4158 8,3

izmena dobri kosi polne box prazne box izmena dobri kosi polne box prazne box

1 130 1,9 1,9 1 520 7,6 7,6

2 130 1,9 1,9 2 520 7,6 7,6

3 130 1,9 1,9 3 520 7,6 7,6

Skupaj dnevno 390 5,7 5,7 dnevno 1560 22,8 22,8

izmena izmet 7 % polni zaboji prazni zaboji izmena izmet 7 % polni zaboji prazni zaboji

1 10 0,2 0,2 1 40 0,8 0,8

2 10 0,2 0,2 2 40 0,8 0,8

3 10 0,2 0,2 3 40 0,8 0,8

Skupaj dnevno 30 0,6 0,6 dnevno 120 2,4 2,4

Potreba po box paletah za odlite dobre kose

Potreben material (talina) za postopek litja

Izbrani nosilec


Izbrani nosilec


Izbrani nosilec


Potreba po zabojih povratnega materiala

(Vir podatkov: Proizvodno podjetje, izračun lasten)

Pojasnila tabele 4.2: Pri izračunu potrebne taline smo izhajali iz: bruto teže odlitka, števila

odlitih kosov in kapacitete transportnega lonca. Bruto težo odlitka smo pomnožili z

številom odlitkov in dobili potrebno količino taline. Nato smo potrebno količino taline

delili s kapaciteto transportnega lonca in dobili število potrebnih loncev.

Pri starem orodju livar potrebuje 346,5 kg taline na izmeno. Zato je potrebno pripeljati 0,7

lonca taline. V treh izmenah potrebujemo 1.039,5 kg taline, kar znaša 2,1 lonca taline. Ker

je proizvodnja odlitkov vsakodnevna, se v vzdrževalno peč lijejo polni lonci.

Pri novem orodju livar potrebuje 1.386 kg taline na izmeno, zato je potrebno pripeljati 2,8

lonca taline, v treh izmenah pa potrebujemo torej 4.158 kg taline, zato je treba pripeljati


8,3 lonca taline. Ker pa je proizvodnja odlitkov vsakodnevna, se v vzdrževalno peč vlijejo

polni lonci. Tako bi morali pripeljati devet loncev dnevno.

Pri oceni potreb po box paletah za odlitke smo izhajali iz količine odlitih dobrih kosov.

Kapaciteta box palete je povprečno 68 kosov. Število dobrih kosov smo delili s kapaciteto

box palete. Pri starem orodju livar na izmeno napolni 1,9 box palet in potrebuje 1,9 praznih

box palet. Torej je potrebno odpeljati 2 polni in pripeljati 2 prazni box paleti. V treh

izmenah livarji napolnijo 5,7 box palet in potrebujejo 5,7 praznih box palet, se pravi

odpeljati je potrebno 6 polnih in pripeljati 6 praznih box palet.

Pri novem orodju na izmeno livar napolni 7,6 box palet in potrebuje 7,6 praznih box palet,

se pravi odpeljati je potrebno 8 polnih in pripeljati 8 praznih box palet. V treh izmenah

livarji napolnijo 22,8 box palet in potrebujejo 22,8 praznih box palet, se pravi odpeljati je

potrebno 23 polnih in pripeljati 23 praznih box palet.

Pri potrebah po zabojih za povratni material, v katerega se odlaga livarski izmet, smo

izhajali iz standardnih količin livarskega izmeta in kapacitete zaboja povratnega materiala

izračunali v skladu s tem. Livarski izmet smo delili s kapaciteto zaboja. Pri starem orodju

livar na izmeno napolni 0,2 zaboja, v treh izmenah pa 0,6 zaboja, kar pomeni, da se bo

zaboj odpeljal naslednji dan, ko bo poln, in takrat pripeljal prazen zaboj. Pri novem orodju

se na izmeno napolni 0,8 zaboja, v treh izmenah pa 2,4 zaboja, kar pomeni, da bomo

dnevno potrebovali 3 prazne zaboje za izmet, odpeljali pa bomo 2 zaboja.

Izmet se v zaboju povratnega materiala (število kosov 50) z viličarjem 3 transportira v

topilnico (pot 30 metrov, čas 2 minuti).

Na oskrbo taline za postopek litja glede na kapacitete topilnih peči novo orodje ne bo

imelo bistvenega vpliva.

Dobri odliti kosi se z viličarjem 3 transportirajo v box paleti (število kosov 68, pot 50

metrov, čas 3 minute) do naslednjega delovnega postopka žaganja. V nadaljevanju bomo

analizirali proces žaganja. Pri analizi si bomo pomagali z naslednjimi vrednostmi:


Op: Operacija odstranjevanje napajalnega sistema in oddušnikov odlitka

Tk: Čas izdelave 1,0 kos/min


Bt: Bruto teža odlitka 2,475 kg/kos

Nt: Neto teža nosilca 1,375 kg/kos

Box paleta odlitkov: 66 do 70 kosov

Box paleta nosilcev: 200 kosov

Zaboj povratnega materiala cca. 220 kg

Pri postopku žaganja delavec s tračno žago odstrani napajalni sistem z odlitka, za operacijo

potrebuje 1 min/kos, kar pomeni, da na izmeno lahko obdela 450 kosov. Odstranjen

napajalni sistem odlaga v zaboj povratnega materiala. Težo povratnega materiala dobimo

tako, da od bruto teže odlitka odštejemo neto težo nosilca, kar pomeni, da je teža

povratnega materiala 1,1 kg/kos. Možna količina povratnega materiala v zaboju znaša 220

kg, kar pomeni, da mora delavec odstraniti napajalni sistem z 200 kosov odlitkov. Ko

odstrani napajalni sistem, že dobimo obliko končnega izdelka (nosilca). Te nosilce odlaga

v box paleto. Polna box paleta vsebuje 200 kosov nosilcev. Izdelani nosilci se z viličarjem

3 odpeljejo k postopku brušenja (pot 15 metrov, čas 1 minuta). Povratni material pa se z

viličarjem 3 odpelje v topilnico (pot 80 metrov, čas 5 minut). V nadaljevanju bomo preučili

vpliv novega orodja na postopek žaganja. Izhajali bomo iz Tabele 4.3.

Tabela 4.3: Odliti kosi za postopek žaganja

Izbrani nosilec

Staro orodje kokila Novo orodje kokila

izmena dobri kosi izmena dobri kosi

1 130 1 520

2 130 2 520

3 130 3 520

Skupaj dnevno 390 dnevno 1560

(Vir: Lasten)

Upoštevajoč podatke iz Tabele 4.3 in glede na potrebni čas operacije »žaganje« (1 kos/min

= 450 kosov/izmeno) lahko ugotovimo, da je pri starem orodju livar odlil 130

kosov/izmeno, kar ni vplivalo na proces žaganja. Pri novem orodju pa livar odlije 520

kosov/izmeno, kar pomeni, da delavec pri žaganju s kapaciteto 450 kosov/izmeno ne bo

dohajal livarja, ostalih 70 kosov bi se moralo prenesti na naslednjo izmeno. Omenjeno

razliko se kompenzira s predlogom 3 (z dodatnim postopkom hlajenja se livarju ustrezno

zmanjša število kosov), glej v nadaljevanju.


Dobava izdelkov med litjem in žaganjem se je pri starem orodju vršila vsakih 220,6 minut,

pri novem orodju pa vsakih 57,4 minute, na poti dolžine petdeset metrov.

Za postopkom žaganja sledi postopek brušenja. Pri postopku brušenja se z brusilnim

strojem posname srh z nosilcev. Postopek bomo podrobneje opisali, pri tem si bomo

pomagali z naslednjimi vrednostmi:


Op: Operacija posnemanje srha z nosilca

Tk: Čas izdelave 0,5 kos/min

Nt: Neto teža nosilca 1,375 kg/kos

Box paleta nosilcev: 200 kosov

Delavcu pripeljejo box paleto z 200 kosi iz postopka žaganja na njegovo delovno mesto.

Celoten proces traja 0,5 min/kos, obdelane kose oddaja v box paleto, količina 200 kosov.

Na izmeno lahko naredi 900 kosov. Iz tega lahko sklepamo, da novo orodje na samo fazo

procesa brušenja ne bo imelo pomembnega vpliva.

4.1.2 Predlog 2: Povečanje skladiščnih kapacitet za primarni material pred topilnico

Za oskrbo materiala iz skladišča surovin do dnevnega skladišča pred topilnico podjetje

uporablja dizelski viličar 1 nosilnosti 5 ton. Hkrati ta viličar uporabljajo za prevzem

materiala (surovine) in za odpremo končnih izdelkov. Tukaj pogosto prihaja do problema

razpoložljivosti viličarja. Ta problem rešujejo z drugim plinskim viličarjem nosilnosti treh

ton, ki je namenjen za oskrbo materiala znotraj proizvodnje. Zaradi tega je potrebnih več

manipulacij, kar pomeni slabo izkoriščenost viličarja po času in nosilnosti, večje

transportne razdalje in moten proces v proizvodnji. Nakup dodatnega viličarja ne bi bil

ekonomičen, saj ta ne bi bil dovolj izkoriščen. Potrebe materiala za proizvodnjo določa

tedenski plan proizvodnje, ki je znan vsak petek v tednu. Zato bomo ta problem rešili tako,

da bomo povečali kapaciteto materiala pred topilnico iz dnevne na tedensko zalogo. Tako

se bo vršil transport potrebnega materiala ob petkih po tretji uri popoldan, ko ni več

prevzema in odpreme blaga skladišča.


Prostor pred topilnico je namenjen za skladiščenje primarnega in sekundarnega materiala, s

katerim oskrbujejo potrebe enodnevne proizvodnje livarne cca. 11 ton, kapaciteta skladišča

je 40 ton. Material se dnevno transportira z viličarjem iz skladišča surovin. Količina je

določena s tedenskim planom proizvodnje, ki ga razdelijo po dnevih glede na proizvodnjo.

Za izvedbo povečanja kapacitet materiala bomo posegli v samo infrastrukturo. Povečali

bomo prostor nasproti topilnice, kjer je sedaj hodnik in prostor bivše lesomodelarne, ki se

več ne uporablja. To bomo izvedli tako, da bomo odstranili dve vmesni steni. S tem bomo

pridobili velik prostor nasproti topilnice za cca. 80 ton, ki bo služil za skladiščenje

tedenskih potreb proizvodnje livarne cca. 55 ton. Ta prostor se bo smotrno razdelil. Dvajset

odstotkov prostora bo namenjeno za sekundarni material (povratni material), ostalih

osemdeset odstotkov pa za primarni material (surovina, ingoti).

Ta poseg ureditve je prikazan na predlaganem tlorisu Slika 4.2.

TOPILNICA

SKLADIŠČE SUROVIN

IN KONČNIH IZDELKOV

dnevna zaloga

primarnega in

povratnega

materiala

BIVŠA

LESOMODELARNA

HO

DN

IK

PROIZVODNJA

Materialni tok

TRENUTNO STANJE

TOPILNICA

PROIZVODNJA

tedenska zaloga primarnega in

povratnega materiala

Materialni tok

PREDLAGANO STANJE

SKLADIŠČE SUROVIN

IN KONČNIH IZDELKOV

Slika 4.2: Povečanje kapacitet skladišča materiala pred topilnico

(Vir: Lasten)

S tem predlogom smo povečali dnevno zalogo materiala pred topilnico na nivo tedenskih

potreb, hkrati pa smo povečali razpoložljivost skladišča surovin in odpravili problem

razpoložljivosti viličarja. Vsakodnevna izdaja materiala v proizvodnjo se sedaj vrši enkrat

tedensko.


4.1.3 Predlog 3: Načrtovanje trenutne proizvodnje izbranega nosilca v linijsko

proizvodnjo

Da dosežemo želeno in racionalno proizvodnjo, je potrebna pravilna postavitev strojev, ki

so potrebni za sam proces izdelave izdelka. Stroje bomo postavili v linijo, na kateri se bo

odvijal proizvodni proces. Tako bomo stroje preselili na lokacijo litja, na kateri se lijejo

izdelki. Premestili bomo dva stroja, žago za odstranjevanje napajalnega sistema in brusilni

stroj za posnemanje srhov. Ta premestitev se bo opravila v lastni režiji, saj sta stroja lažje

konstrukcije in relativno majhne mase. Premestili jih bomo z lastnimi transportnimi

sredstvi (viličarji), s katerimi razpolaga podjetje. Prostor, na katerega bomo premestili

stroje, ima primerno površino za postavitev strojev in tudi potrebne priklope (električne) za

delovanje strojev. Predviden čas selitve ocenjujemo na pet ur. Načrtovana premestitev

strojev je prikazana na Sliki 4.3.

LITJE

Kokila

ŽAGA

KONTROLA

TRENUTNO STANJE

TOPILNICA

Materialni tok

BRUSILNI

STROJ

VZDRŽE-

VALNA

PEČ

Skladišče tedenska zaloga in


SKLADIŠČE SUROVIN IN KONČNIH

IZDELKOV

PREDLAGANO STANJE

TOPILNICA Skladišče tedenska zaloga in


SKLADIŠČE SUROVIN IN KONČNIH

IZDELKOV

Materialni tok

LITJE

Kokila

KONTROLA

ŽAGA BRUSILNI

STROJ

VZDRŽE-

VALNA

PEČ

Slika 4.3: Postavitev strojev v linijo

(Vir: Lasten)

Slika 4.3. prikazuje spremembo lokacije tračne žage za odstranjevanje napajalnega sistema

in brusilnega stroja za posnemanje srhov. Delovni postopki so sedaj združeni v liniji. S tem

odpadeta dve manipulaciji tovora (odlitkov) med postopkom litja in med postopkom

odstranjevanja napajalnega sistema (žaganja) ter postopkom odstranjevanja napajalnega


sistema (žaganja) in postopkom brušenja (posnemanje srha). S tem se tudi skrajša pot in

čas povratnega materiala med postopkom odstranjevanja napajalnega sistema (žaganja) in

topilnico. Sam proces proizvodnje izbranega nosilca ostaja enak prejšnjemu, s spremembo,

da se med postopkom litja in postopkom odstranjevanja napajalnega sistema uvede nov

postopek hlajenja odlitka. Čas hlajenja znaša 0.51 min/kos. Za postopek hlajenja smo se

odločili, ker se mora odlitek po postopku litja, ko livar z livarskimi klešči vroč odlitek

vzame iz kokile, najprej ohladiti, da se lahko začne postopek odstranjevanja napajalnega

sistema. Nov proizvodni proces in njegove vrednosti podrobneje predstavljamo v Tabeli

4.4.

Tabela 4.4: Procesne vrednosti linije

postopek čas postopka število litij in hlajenj/izm odliti kosi dobri kosi izmet 7 % izkoristek

litje z hlajenjem 3,71 min/odlitek 121 484 450 34 100.%

postopek čas postopka število odrezovanj/izm končanih kosov izkoristek

žaganje 1 min/kos 450 450 100.%

postopek čas postopka število brušenj/izm končanih kosov izkoristek

brušenje 0,5 min/kos 900 450 50.%

Izmena: 7,5 ure = 450 minut

(Vir: Lasten)

S postopkom hlajenja se je čas dela livarja povečal iz 3.20 minute na 3.71 minute. S tem se

mu je zmanjšalo število odlitih kosov iz 560 kosov na 484 kosov na izmeno, kar pa ne bo

vplivalo na potrebno kapaciteto proizvodnje izbranih nosilcev. V eni izmeni ob

upoštevanju 7 % livarskega izmeta je odlil in ohladil 450 dobrih kosov, pri tem je bil 100

% izkoriščen. Pri postopku žaganja je delavec v eni izmeni končal 450 kosov, pri tem je bil

100 % izkoriščen, kar pomeni, da sta postopka litja s hlajenjem in postopek žaganja

usklajena. Pri postopku brušenja je brusilec posnel srh s 450 kosov pri njegovi kapaciteti

900 kosov na izmeno, kar pomeni, da je 50 % izkoriščen. Ta problem bomo rešili z

prerazporeditvijo dela brusilca. Delavec bo prvo polovico izmene delal v brusilnici ali na

kakšnem drugem delovnem mestu, drugi del izmene pa bo delal na predlagani liniji. Kako

bo predlagana linija delovala, prikazuje Slika 4.4.


LITJE

HLAJENJE

ODLAGALNA

MIZA

ŽAGANJE

BRUŠENJE

LIVARSKI

IZMET

POVRATNI

MATERIAL

VZDRŽEVALNA

PEČ

BOX

PALETA

--- MATERIALNI TOK

---DELAVEC

BOX

PALETA

BOX

PALETA

BOX

PALETA

Odstranjevalec

napajalnega sistema

brusilec

LIVAR

Slika 4.4: Predlagana linijska proizvodnja

(Vir: Lasten)

Slika 4.4 prikazuje materialni tok med posameznimi delovnimi postopki. Livar zajema

talino iz vzdrževalne peči in jo vlije v kokilo. Ko se talina strdi, odlitek vzame iz kokile in

ga potopi v hladilno tekočino, da se ohladi. Ohlajen odlitek odloži na odlagalno mizo in s

tem se njegov delovni postopek zaključi. Začne se postopek žaganja. Odrezovalec vzame

odlitek z odlagalne mize, odstrani napajalni sistem odlitka in ga vrže v zaboj povratnega

materiala, nosilce pa odlaga v box palete. Do polovice izmene odloži 225 kosov. S tem

napolni eno box paleto z 200 kosi, drugo pa s 25 kosi. Na polovici izmene se liniji pridruži

brusilec. Ta jemlje nosilce iz box palet, z njih pobrusi srh in jih zloži v box paleto. Do

konca izmene brusilec dohiti delavca, ki odstranjuje napajalne sisteme. V polovici izmene

dokonča 450 kosov. Sedaj je linija usklajena in racionalna, delovni procesi se med seboj

ujemajo. S tem se delovni proces vseh zaključi v eni izmeni. Kapacitete te linije bomo

prikazali v naslednji tabeli 4.5.


Tabela 4.5: Kapacitete predlagane nove linije

izmena odliti kosi dobri kosi izmet 7 % kosi

predlog reorganizacije notranjih logističnih tokov v proizvodnem … · 2017. 11. 28. · ključne...

Documents