UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

LOGISTIČNI PROCES NABAVE APARATOV DOKUPNEGA PROGRAMA GORENJE D.D. IZ

LR KITAJSKE

Študent: Anita Sovič Naslov: Gaberke 44, 3325 Šoštanj Številka indeksa: 81572788 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Klavdij Logožar, docent

Gaberke, december 2006

2

PREDGOVOR Dejstvo, da živimo v potrošniški dobi, je neizbežno. Vsak dan se srečujemo s ponudbo izdelkov, ki jih trgovci ponujajo po neverjetnih cenah in so tako rekoč dostopne vsakomur. Kako je to mogoče? Od kod so ti izdelki? Kako pridejo na naše prodajne police? Kdo se s tem ukvarja? Vse to so bila vprašanja, ki so se porajala, in v tem diplomskem delu bomo poskušali nanje odgovoriti. Ugotovitve so pokazale, da je ključnega pomena pri vsej zadevi logistika in njena organiziranost. Aparati prihajajo predvsem iz dežel Daljnega vzhoda ali Turčije in zaradi kulturnih, socioloških, ekonomskih in verskih razlik je dobra organiziranost življenjskega pomena za uvozno podjetje. Ko govorimo o dobri organiziranosti, moramo najprej pomisliti na pravočasno dobavo. V njej pa se skriva nešteto postavk, ki se od podjetja do podjetja razlikujejo po pomembnosti. Nekatera preferirajo hitrost dobave, druga preferirajo minimizacijo stroškov, ki pri tem nastanejo. Pomembno pa je, da se podjetja zavedajo svojih preferenc oziroma da vedo, po katerih kriterijih ocenjevati tako dobavitelja kot tudi izvajalca logistične storitve. Izbira slednjega je večkrat ključnega pomena za uspeh. Kot praktikantka sem opravljala delo v Gorenju, d.d., kjer se s takšnimi in podobnimi vprašanji srečujejo vsakodnevno. V zadnjih letih se je njihov obseg sodelovanja s proizvajalci surovin, polizdelkov in končnih izdelkov iz Kitajske in Turčije močno povečal, s tem pa se je povečala tudi kompleksnost dela. Najbolj se je razvil oddelek dokupnega programa, kjer se ukvarjajo s trženjem gotovih proizvodov in je v treh letih delovanja dosegel zavidljive rezultate – tako v finančnem smislu v okviru Gorenja kot tudi v smislu tržne pozicije na izbranih trgih. Velikost, razvoj in potencial Kitajske ter Turčije so neverjeteni, včasih za Evropo zastrašujoči, zato je pomembno, da podjetja te trende spremljajo in se poskušajo temu prilagoditi.

3

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................ 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema .................................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave.......................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskave .................................................................................... 7

2 OSNOVE ZA LOGISTIČNE ODLOČITVE................................................................. 8 2.1 Razvoj, opredelitev in cilji logistike .......................................................................... 8 2.2 Opredelitev transportnih zvrsti............................................................................... 10

2.2.1 Pomorski transport............................................................................................. 11 2.2.2 Železniški transport ........................................................................................... 13 2.2.3 Cestni transport.................................................................................................. 13 2.2.4 Zračni transport ................................................................................................. 14 2.2.5 Transport po notranjih vodah ............................................................................ 15

2.3 Prednosti in pomanjkljivosti posameznih zvrsti transporta ................................ 16 2.4 Kriteriji odločanja med transportnimi sredstvi in uporaba mednarodnih

trgovinskih določil .................................................................................................... 18 2.4.1 Kriteriji za izbiro najustreznejšega transportnega sredstva ............................... 18 2.4.2 Mednarodna trgovska določila (Incoterms)....................................................... 19

3 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE, D.D. IN SODELOVANJE Z LR KITAJSKO ............................................................................................................... 23

3.1 Splošna slika podjetja Gorenje, d.d. ....................................................................... 23 3.2 Dejavnost Skupine Gorenje, d.d.............................................................................. 24 3.3 Splošne značilnosti ljudske republike Kitajske ..................................................... 25 3.4 Sodelovanje podjetja Gorenje, d.d. z LR Kitajsko................................................ 28

4 DOKUPNI PROGRAM ................................................................................................. 32 4.1 Predstavitev programa............................................................................................. 32 4.2 Opredelitev asortimana............................................................................................ 33 4.3 Sodelovanje z dobavitelji iz LR Kitajske................................................................ 34

5 LOGISTIČNI PROCES NABAVE APARATOV IZ LR KITAJSKE ...................... 38

5.1 Pomen nabavne funkcije za podjetje ...................................................................... 38 5.2 Kriterij za izbiro prevoza ........................................................................................ 39 5.3 Izbor prevoznika v primeru dokupnega programa Gorenja, d.d. ....................... 39 5.4 Organiziranje logističnega procesa v podjetju Gorenje, d.d. ............................... 41

5.4.1 Proces priprave v Gorenju d.d. .......................................................................... 42 5.4.2 Finančni riziki in vrste zavarovanj .................................................................... 42 5.4.3 Spremljava logistične aktivnosti........................................................................ 43 5.4.4 Kontrola ............................................................................................................. 45

6 PRIHODNOST SODELOVANJA Z LR KITAJSKO ................................................ 46

6.1 Prihodnost LR Kitajske in gospodarske tendence ................................................ 46 6.2 Gorenje in Kitajska .................................................................................................. 47

7 SKLEP ............................................................................................................................. 48

4

POVZETEK....................................................................................................................... 49

LITERATURA .................................................................................................................. 50

SEZNAM TABEL IN SLIK ............................................................................................. 52

PRILOGE........................................................................................................................... 53

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pomen logistike je, z vidika prodajalcev in kupcev blaga, ki so uporabniki logističnih storitev, čedalje večji. Logistika mora biti usmerjena v zagotavljanje učinkovite oskrbe kupcev, biti mora zanesljiva, točna in stroškovno sprejemljiva. Zaradi neustavljivega procesa globalizacije in vse večjega umikanja ovir in mej pri nemotenem pretoku ljudi in blaga, storitev, znanja in kapitala, pod vplivi mednarodne konkurence omogoča družbam kombiniranje domačih in mednarodnih logističnih aktivnosti. Področje raziskave tega diplomskega dela je poslovanje z LR Kitajsko na primeru dokupnega programa Gorenja, d.d., še posebej z vidika logističnih procesov in postopkov potrebnih za učinkovito poslovanje. Logistične aktivnosti in odločitve so v zadnjih letih močno pridobile na pomenu, zato se v tem okviru porajajo številna vprašanja, dileme oziroma problemi:

dobra organiziranost logistike je za podjetje ključnega pomena saj je od tega odvisno, kdaj je blago na voljo kupcem, v kakšnem stanju ter kako bo blago pripeljano na cilj. Vse to pa za podjetje predstavlja visoke stroške, ki jih bo poizkušalo zmanjšati v tolikšni meri, da bodo konkurenčni na trgu,

podjetja imajo za premostitve logistične težave na voljo več vrst transporta in odločitev o izbiri lahko predstavlja velik problem in zmanjšuje ekonomsko učinkovitost podjetja,

identifikacija kriterijev za izbiro najustreznejše logistične poti (variante) postaja kompleksen problem, ki ljudem v podjetjih zavzema čedalje več časa in energije. Zato je pomembno, da se odgovorni kriterijev in pomena za njihovo podjetje dobro zavedajo,

Kitajska je danes ena največjih držav izvoznic. Zaradi njene lokacije in hitre gospodarske rasti se tudi pri organiziranju prevozov iz te dežele pojavljajo različni logistični problemi,

Gorenje oziroma njegov dokupni program z leti povečuje svoje sodelovanje z dobavitelji iz LR Kitajske. Zato je ključnega pomena, da z naraščajočimi nabavami obvladujejo kakovost aparatov in stroške prevozov. Seveda je ključnega pomena tudi kakovost storitve.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Diplomsko delo je nastalo na podlagi pogovorov s predstavniki Gorenja, ki menijo, da je tema naloge zelo aktualna v današnjem času. Glede na dejstvo, da dokupni program

6

pridobiva na pomenu, je smiselno, da povzamemo potek sodelovanja z dobavitelji iz LR Kitajske in mogoče celo uporabimo podatke za prihodnje odločitve v programu. Cilji Cilji diplomskega dela so:

opredeliti logistiko in logistične procese ter njen pomen za podjetje; opredeliti transportne dejavnosti ter prednosti in slabosti posamezne transportne zvrsti;

razjasniti kriterije, na podlagi katerih se podjetja odločajo za izbor najustreznejše transportne zvrsti;

pojasniti pomen mednarodnih trgovinskih določil (Incoterms), s katerimi se srečujejo podjetja pri svojem poslovanju;

predstaviti dokupni program in opredelitev njegovega asortimana; analizirati poslovanje Gorenja, d.d. oziroma oddelka dokupni program z LR Kitajsko;

predstaviti pomen nabavne logistike kot ključne funkcije dokupnega programa Gorenje, d.d. pri oskrbi z materiali in izdelki iz LR Kitajske;

ovrednotiti sedanji in prihodnji položaj kitajskih dobaviteljev dokupnega programa Gorenje.

Trditve Teze diplomskega dela so:

v današnjem času pridobiva logistika vse večjo veljavo v organiziranosti podjetja, saj se podjetja vedno bolj zavedajo pomembnosti tega področja za uspešno vodenje podjetja in s posvečanjem večje pozornosti logistiki lahko zmanjšajo stroške podjetja;

transport je dejavnost, s katero se s pomočjo posebnih tehničnih sredstev, obvladujejo prostorske oddaljenosti;

partnerski odnos med podjetji zagotavlja zniževanje stroškov in izkoriščanje ekonomije obsega ter izboljšanje poslovanja in konkurenčnosti;

nabavna funkcija mora neprestano skrbeti za hitro prilagajanje razmeram na trgu.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Osnovna predpostavka pri nastajanju diplomskega dela je, da je postala Slovenija del Evropske unije in procesa globalizacije. Kar pomeni, da je razvila tržni sistem, ki deluje po svetovnih tržnih načelih. Tudi podjetja se obnašajo tržno in nastopajo na trgih samoiniciativno, zato lahko izhajamo iz predpostavke, da so slovenska podjetja z vsakim

7

dnem bliže konkurentom tako v trženju kot v logistiki. Nadaljnja predpostavka je, da se razmere na trgih hitro spreminjajo in tudi odzivi na te spremembe predstavljajo dodatno neznanko in tako vplivajo na ukrepanje in vpeljavo novih metod za obdržanje tržne pozicije. Omejitve Tema diplomskega dela je zelo aktualna in zato tudi privlačna za raziskovanje. Vendar moramo raziskovanje teme zaradi njene večplastnosti in obširnosti tudi omejiti. Tako sem se v diplomskem delu omejila na logistični proces nabave aparatov dokupnega programa kot enega izmed oddelkov v Skupini Gorenje. Nekaj problemov je bilo pri oskrbi z internimi podatki, saj so ti zaupne narave. Vseeno pa sem nekaj izvedela od kadra, ki deluje na tem področju. 1.4 Predvidene metode raziskave Raziskavo, na kateri temelji diplomsko delo, lahko opredelim kot poslovno raziskavo, saj se ukvarja s problematiko določene poslovne funkcije v podjetju. Nadalje lahko opredelim raziskavo kot dinamično poslovno raziskavo, kajti področje raziskovanja v diplomskem delu je sprejemljivo, čeprav gre za dolgoročen trend, znotraj katerega se različni pojavi dinamično spreminjajo in prilagajajo situaciji na trgu. V okviru raziskovanja lahko opredelim raziskavo z deskriptivnim pristopom, v njegovem okviru pa kombinacije metod deskripcije, klasifikacije in kompilacije. V diplomskem delu gre za opisovanje ekonomskih kriterijev s področja logističnega procesa nabave, definirala bom pojme in skušala prikazati trenutno situacijo na osnovi strokovne literature različnih avtorjev in mnenj priznanih strokovnjakov s tega področja. Podatke in informacije sem zbirala s pomočjo interneta, učbenikov in strokovne literature ter internih virov opazovanega podjetja.

8

2 OSNOVE ZA LOGISTIČNE ODLOČITVE 2.1 Razvoj, opredelitev in cilji logistike Razvoj Logistika je mlada veda. Pravi razmah je doživela šele v drugi polovici 20. stoletja in morda prav zato težko najdemo neko enotno opredelitev logistike kot vede, oziroma področij njenega proučevanja. Morda je za pravilno razumevanje logistike smiselno na kratko pogledati njen razvoj in nekatere sodobne opredelitve. V znanstveni in strokovni literaturi se srečujemo z različnimi stališči o korenu pojma logistika. Zasledimo dva besedna korena, in sicer v grščini "logos" oz. "logicos" kar pomeni računati, pravilno misliti, biti razumen, in naj bi se nanašala na vojaško vedo, ki se ukvarja s preračunavanjem časa in prostora za taktične premike čet, oskrbovanjem enot z materialnimi sredstvi ter z vzdrževanjem in gradnjo vojaških objektov in francosko besedo "loger" kar pomeni nastavitev, namestitev, preskrba. Nanašalo naj bi se na vojaški izraz, ki pomeni način prevoza, preskrbe in nastanitev vojaških enot (Magee 1968, 2). V smislu znanstvene discipline je pojem logistika v začetku 19. stoletja prvič uporabil švicarski general Baron de Jomini, ko je izdal delo z naslovom Očrt vojne umetnosti. Logistiko je opredelil kot funkcijo razvoja, oskrbe, distribucije in upravljanja z materialnimi sredstvi, s transportom ter kot podporo pri gradbenih posegih na infrastrukturnih objektih (Zelenika 2005, 18-19). Od tu se je pojem logistika razširil tudi na proizvodnjo, kjer predstavlja proces, ki obsega vse aktivnosti v zvezi s tokom materiala od prodajalca do kupca. Cilj logistike je dostaviti material ali proizvode na pravo mesto ob pravem času ob čim nižjih stroških. Najvažnejše značilnosti logistike so transport, manipulacije, skladiščenje, v bistvu primerno opravljanje blagovnih tokov in toka informacij od mesta odpreme pošiljatelja pa vse do mesta dobave prejemnika (Zelenika 2005, 9). V gospodarstvo so logistiko uvedli precej pozno, in sicer šele po drugi svetovni vojni, po njenih uspehih na vojaškem področju. Njena vloga je postajala vse bolj pomembna v poslovni politiki podjetja. Slednja so se začela zavedati, kako pomembna je logistika in kako pomembno vlogo lahko ima dobro organiziran logistični sistem pri uspešnem poslovanju podjetja, zniževanju stroškov poslovanja, pridobivanju konkurenčnih prednosti ter s tem pri večjem dobičku podjetja. Pomembno je postalo dostaviti blago kupcu v pravi količini, na pravo mesto, nepoškodovano, hitro, zanesljivo in po primerni ceni. Logistiko so začeli obravnavati kot samostojno poslovno funkcijo, logistično vedo pa uvrščati med znanstvenoraziskovalne in študijske discipline. Tako lahko rečemo, da so tehnološki razvoj, intenzivno mednarodno povezovanje in globalizacija tisti vzroki, ki so pospešili razvoj logistike ter povečanje njene vloge tudi v gospodarstvu.

9

Opredelitev Pri opredelitvi logistike moramo omeniti dejstvo, da obstaja veliko različnih opredelitev različnih avtorjev. Najbolj preprosto bi lahko rekli, da je logistika proces premikanja stvari od ene točke do druge in njihovo shranjevanje na poti. Če povzamemo različne opredelitve, bi logistiko lahko opredelili kot proces upravljanja toka materialov, polproizvodov in končnih proizvodov (fizični tok) ter s tem povezanimi informacijami od mesta izvora pa vse do mesta porabe v skladu s porabnikovimi željami in zahtevami. Gre torej za prenos energije, materialov, proizvodov, ljudi in informacij v prostoru in času. Ali še bolj preprosto, logistika skrbi za to, da pridejo pravi proizvodi na pravo mesto v zahtevani količini in kakovosti. Tu gre za več kot le fizični prevoz blaga, saj logistična veriga vključuje tudi informacijsko tehnologijo, ki je temeljni dejavnik razvoja logistike. Pretok informacij omogoča proizvodnjo »pravih« proizvodov oziroma storitev s čim nižjimi stroški poslovanja in s tem nižjo ceno proizvoda oziroma storitve. Pojem logistike se v teoriji in praksi ne uporablja vedno enotno in v glavnem zasledimo naslednje tri pristope (Oblak 1987, 21):

glede na dejavnost: transportna logistika, skladiščna logistika, špedicijska logistika, distribucijska logistika, nabavna logistika, intralogistika, trgovinska logistika itd.;

glede na področje uporabe: industrijska logistika, vojaška logistika, poslovna logistika, marketinška logistika, bolnišniška logistika, gospodinjska logistika itd.;

glede na področje opazovanja: mikrologistika, metalogistika, makrologistika, interorganizacijska logistika, podjetniška logistika, medorganizacijska logistika, mednarodna logistika, evrologistika itd..

Posledično se tudi definicije o logistiki od avtorja do avtorja razlikujejo, vendar bi lahko na kratko strnili, da gre za premik in skladiščenje blaga skupaj s pretokom informacij od začetka do konca preskrbovalne verige (Cooper, Browne and Peters 1994, 2). Cilji Cilj logistike je, da zagotavlja po vrsti, količini, kakovosti, prostoru in času ustrezne logistične objekte, potrebne za izvedbo proizvodnih, storitvenih in potrošnih procesov. Pri tem vplivajo okoliščine, povezane z logističnimi storitvami, povratno na organiziranost gospodarstva in njegove prostorske ter časovne premostitvene zahteve. Pri tem so cilji logistike v podjetju naslednji (Jakomin et al. 2002, 68):

oblikovanje logističnih procesov z minimalnimi stroški v logistični verigi; optimiranje zalog glede na zahteve proizvodnje in prodaje; popolne, zanesljive in pravočasne informacije; definiranje stopnje uporabe »outsourcinga«; zagotavljanje potrebne prilagodljivosti sistema.

Logistika, kot funkcija prostorske in časovne transformacije dobrin, energije, informacij in znanja v transformacijskem procesu, omogoča podjetju povezavo z okoljem, usmerja

10

blagovni tok ter omogoča večjo prilagodljivost podjetja na spremembe v okolju. Temeljna naloga je optimalna oskrba podjetja z materialnimi dobrinami, energijo, informacijami in znanjem ter čimboljša zadovoljitev potrošnikovih želja in zahtev. 2.2 Opredelitev transportnih zvrsti Beseda transport izhaja iz latinskih besed »trans«, ki pomeni »prek«, in »portare«, ki pomeni »nesti«. Temeljna dejavnost transporta je premeščanje blaga, ljudi, in informacij z enega mesta na drugo, torej premagovanje prostora. Z drugimi besedami povedano, transport delimo na transport ljudi, transport dobrin ter transport (prenos) informacij. Je najstarejša oblika družbene dejavnosti saj brez transporta ni pridobivanja dobrin. Kot samostojna gospodarska dejavnost se je razvil šele v srednjem veku, vendar je bila takrat zmogljivost transportnih sredstev še zelo majhna, prevozi so bili omejeni na določena območja. Kot posledica iznajdb, razvoja znanosti in boljše organiziranosti se je transport začel razvijati ob koncu srednjega veka. V današnjem času pa si ne moremo zamisliti obsoja človeške družbe brez transporta (Ogorelc 2004, 15). Razvitost transportne dejavnosti je izraz splošnega stanja kake države oz. transport bistveno vpliva na splošni gospodarski razvoj. S premagovanjem prostorskih razlik med proizvodnjo in porabo omogoča transport realizacijo reprodukcijskega procesa. Transport razvija in širi blagovno proizvodnjo ter razvija tržišče. Glede na njegovo pomembno vlogo v narodnem gospodarstvu, ga je treba razvijati celovito in vzporedno z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Transport je element logističnega sistema, ki se po teritorialnem vidiku deli na domači (notranji) in mednarodni (zunanji) transport. Notranji transport zajema vsa premikanja materiala v samem proizvodnem procesu. Njegova osnovna naloga je, da vsakemu delovnemu mestu pravočasno dostavi zahtevano količino ustreznega materiala in odpelje vse tisto, kar na tem delovnem mestu nastaja. Zunanji transport pa zajema transport med dvema ali več državami in tranzitni (med dvema državama in preko ene ali več držav) torej premik materiala, polizdelkov, gotovih izdelkov in navsezadnje ljudi izven podjetja. Proizvod transporta je sprememba kraja nahajanja. Potreba po transportu iz dneva v dan raste, vse večji pomen pa dobivata njegova hitrost in kakovost (Ogorelc 1996, 69 - 73). Transport razvrščamo po različnih kriterijih (Ogorelc 2004, 43). Po značilnostih medija in značilnosti transportne poti delimo:

kopenski (kontinentalni), kjer ločimo cestni, železniški in cevovodni transport; vodni, kjer ločimo pomorski in kanalski transport in transport po notranjih vodah; zračni, kjer ločimo letalski, helikopterski in raketni transport.

11

2.2.1 Pomorski transport Pomorstvo je dejavnost izkoriščanja morja kot plovne poti, morskega bogastva, morskega pristanišča in dejavnosti pomorskega turizma, gostinstva, špedicije in pomorske trgovine, itd. Morje povezuje preko pomorskih prevozov celine in narode, kar ugodno vpliva na razvoj gospodarstva. Zato je pomen morja v prvi vrsti gospodarski. Župančič (1955, 86) navaja, da pomorski transport sodi med tradicionalne vrste transporta, ter je bil, in še bo najpomembnejša vrsta medcelinskega transporta. Po morju se razvijata dve tretjini blagovnega prometa, kar mu daje izreden pomen v zunanji trgovini. Prednosti in slabost, ki se kažejo pomorskem transportu so velike prevozne zmogljivosti, je ekonomičen, varen, vendar je relativno počasen, manj pogost in dostopen, pa tudi manj točen. Primeren je za tovore, ki niso pokvarljive narave in množične tovore, ki ne prenesejo večje obremenitve s stroški prevoza. Za pomorski transport skrbita dve svetovni združenji in sicer Mednarodna pomorska zbornica ICS (International Chamber of Shipping) in Baltiško združenje ladjarjev, agentov in pomorskih brokerjev BIMCO (The Baltic and International Maritime Council). V Evropi je najpomembnejše združenje CENSA (Council of European and Japanese Shipowners Association). Brokerji imajo v mednarodnem pomorskem transportu pomembno vlogo, saj morajo dobro poznati ponudbo in povpraševanje po ladijskem prostoru in spremljati ceno na pomorskem trgu. Brokerji sodelujejo z ladjarji, lastniki tovora, vkrcevalci tovora, špediterji, drugimi logističnimi podjetji in brokerji v večjih transportnih centrih. Za svoje delo dobijo provizijo (brokerage). Ločimo čezoceansko (dolgo plovbo) in obalno plovbo, ki jo delimo na malo ali veliko obalno plovbo ali kabotažo. Glede organiziranosti ločimo dve obliki prevozov in sicer linijska in svobodna plovba (Ogorelc 2004, 44). Linijska plovba Pri linijski plovbi ladje prevažajo blago po vnaprej določenem voznem redu in se ustavljajo v določenih lukah. Ta vrsta plovbe izhaja iz potreb po kontinuiranih prevozih iz enega mesta v drugo, zaradi zagotavljanja stalne preskrbe tržišč z določeno količino blaga. V linijski plovbi se prevaža raznovrstno blago, različnih pošiljateljev, zaradi česar so linijske ladje grajene tako, da je zlaganje in manipuliranje blaga čimbolj racionalno. Takšne ladje so tudi hitrejše, da zagotovijo točen prihod po voznem redu. Ker vozijo neodvisno od količine blaga, so tudi manjših nosilnosti. Zaradi vsega omenjenega je cena prevoza višja kot pri svobodni plovbi (Jelenc 1983, 109). Ogorelc (2004, 44) vidi prednost linijske plovbe predvsem v rednosti in stabilnosti prevozov. Problem, ki tukaj nastaja, je izkoriščenost plovbe za obe smeri vožnje, kar pa ima za posledico povečanje stroškov plovbe.

12

Pozitivna stran linijske plovbe je v prevozu raznovrstnega tovora. Pri tem razvrščamo prevoze po značilnosti tovora in na tipične vrste ladij. Tako ločimo:

prevoze generalnega tovora, s klasičnimi linijskimi ladjami; prevoze posebnega tovora, kot so južno sadje, avtomobili s posebej opremljenimi ladjami;

prevoze tovora s kontejnerskimi ladjami; prevoze unitiziranega tovora (»tovor na kolesih« ali na baržah) z RO-RO (roll on - roll off) ladjami.

V linijski plovbi prevladujejo predvsem velika podjetja, ki morajo biti dobro organizirana in ki imajo veliko finančno moč. Linijski prevoznik oblikuje agencijsko mrežo v pomembnih lukah in ustanovi lastna predstavništva, da si zagotovi optimalno izrabo zmogljivosti ladij. Za mednarodno plovbo so značilne tako imenovane ladjarske konference. To so posebna združenja ladjarjev, ki urejajo tržno tekmo med sicer neodvisnimi ladjarji. Svobodna plovba V svobodni ali tramperski plovbi se prevaža predvsem razsuti tovor (rude, žitarice, premog,…), ki zahteva posebej opremljene ladje. Gre za večje ladje, ki so specializirane po vrstah tovora: ladje za prevoz razsutih tovorov, za prevoz tekočine, kombinirane ladje za prevoz razsutih tovorov in tekočin, razsutih tovorov in kontejnerjev, ter razsutih tovorov in tekočin. Prednosti svobodne plovbe so (Ogorelc 2004, 45 - 46):

možnost prevoza »množičnih« tovorov; možnost lastnega usmerjanja prevoza; ni posebnih omejitev na trgu.

Ladje svobodne plovbe niso vezane na neko določeno smer, temveč opravljajo prevoze na relacijah, ki so jim v danem trenutku najrentabilnejše. Vezane niso na nobeno pristanišče in nimajo določenega voznega reda, ampak plujejo po vseh morjih, da bi prevzele določen tovor. Izkoriščajo svojo polno kapaciteto, grajene so čim bolj enostavno, poglavitna njihova naloga pa je prevoz raznovrstnega tovora po čim nižji ceni. Na svoji poti ladje telegrafsko sprejemajo ukaze o smereh plovbe in o tem, kje morajo sprejeti novi tovor ter kam ga morajo prepeljati. V tramperski plovbi je cena prevoza pomembnejša od hitrosti, zato ladje plujejo na najbolj ekonomičen način. Voznine se oblikujejo na trgu ladijskega prostora. Zraven osnovnih tarifnih postavk (tudi tu se upošteva razmerje masa/prostornina, vendar po t.i. stopnjevani postavki), se uporabljajo še voznine po nosilnosti ladje, po času in voznine »počez«, imenovane lumpsum (Glavan 1981, 22). V svobodni plovbi se sklene pogodba o prevozu stvari imenovana ladjarska pogodba (Charter Party). Pogodba se lahko sklene za potovanje (voyage charter) ali za čas (time charter).

13

Ladjarska pogodba obvezuje ladjarja, da bo dal na razpolago ladjo, primerno za prevoz tovora in da bo tovor prepeljal v namembno luko in ga izroči prejemniku. Pogodba obvezuje naročnika, da bo tovor vkrcal, plačal ceno prevoza in vse stroške nastale med prevozom (Ogorelc 2004, 46). 2.2.2 Železniški transport Železnica je voden način kopenskega transporta, namenjena za vleke, ki prevažajo tako potnike kot tovor. Železniški transport, ki ga uvrščamo med starejše transportne panoge, predstavlja v primerjavi z ostalimi kontinentalnimi transportnimi načini najboljšo možnost prevoza množičnega tovora. Omogoča prevoz skoraj vseh vrst tovora, naj bo to volumenski, visoko vreden, tovor izrednih dimenzij, ki ga ni mogoče prepeljati po cesti (Ogorelc 1996, 84). Njegov pomen raste, saj je relativno poceni ter hitra in varna oblika transporta na daljših razdaljah. Prednosti se kažejo v njegovi zmogljivosti, udobnosti prevoza, dostopnosti, manjši hrup in onesnaževanje zraka, nizka poraba energije in možnost kalkulacije transportnih stroškov v domačem železniškem prometu. Z uporabo oprtnega sistema se vloga železnic povečuje, saj se kamioni ali prikolice naložijo na posebne vagone, prepeljejo do večjih železniških vozlišč, od tam pa prevoz po cesti do uporabnikov. Tehnično strukturo železnice sestavljajo tri skupine sredstev:

transportna pot (železniške proge) z vsemi progovnimi napravami, signalno-varnostnimi napravami in sistemom zvez;

vlečna in prevozna vozila (lokomotive, potniški in tovorni vagoni); postaje z napravami in opremo.

Svetovni železniški združenji sta Mednarodna železniška zveza - UIC (Union International des Chemins de Fer) in kongresno združenje IRCA (International Railway Congress Association). Odnose med uporabniki transportnih sredstev in železnico v Evropi ureja konvencija o mednarodnih železniških prevozih COTIF (Convention Relative aux Transporte Internationaux Ferroviares), ki jo sestavlja konvencija za prevoz stvari po železnicah CIM (Convention Internationale Concernant le Transport des Marchandises par Chemin de Fer) in konvencija za prevoz oseb CIV (Convention internationale concernant le transport des voyageurs et des bagages par chemins de fer) (Ogorelc 2004, 52). 2.2.3 Cestni transport Cestni transport je bil do uvedbe železnice edini nosilec kopenskega transporta, v gospodarskem smislu pa je svoj razcvet dosegel šele po drugi svetovni vojni. Je prvo in tudi zadnje prevozno sredstvo, saj brez njega blago ne bi mogli dostaviti končnemu uporabniku.

14

Cestni transport lahko obravnavamo z različnih vidikov, med drugimi z vidika razdalje in sicer na lokalni in daljinski transport. Ločimo tudi cestni tovorni oziroma blagovni prevoz in prevoz potnikov (Logožar in Ogorelc 2002, 66). V transportu na kratke razdalje so cestni tovorni prevozniki brez konkurence, v prevozu potnikov pa jim v velikih mestih konkurira tirni transport (podzemna železnica, tramvaj in železnica v predmestnem prevozu). Prednost cestnega transporta pa je tudi njegova dostopnost (gostota cestne mreže, ki omogoča dostavo »od vrat do vrat«, brez vmesnega prekladanja, kar pomeni povečanje hitrosti, zmanjšanje stroškov ter nevarnosti poškodb, kraj ipd.), hitrost, rednost ter pogostost. V negativni smeri pa ugotavljamo stroške (velika poraba energije in nizka produktivnost dela), netočnost v neugodnih klimatskih razmerah (vremenske razmere, gostota prometa) in pa varnost v prometu. Če ju primerjamo z železniškim, ima le-ta nekaj prednosti in pa tudi slabosti. Večja konkurenčnost cestnega transporta je predvsem v krajših razdaljah, močni prilagodljivosti, v razširjenosti, predvsem pa v direktnosti prevoza, kjer odpadejo vse manipulacije in s tem vrsta rizikov in stroškov. Mednarodna zveza za cestni transport v Evropi je organiziran v IRU (International Road Tansport Union). Pravno osnovo za urejanje odnosov med uporabniki in prevozniki daje konvencija za mednarodni prevoz stvari po cesti (CMR konvencija - Convention relative au contract de Transport international des Marchandises par route), ki velja za vse cestne prevoze, pri kateri je država pošiljatelja in država prejemnika podpisnica te konvencije (Ogorelc 2004, 53). 2.2.4 Zračni transport1 Prvi zametki zračnega transporta so se pojavili v 18. stoletju. Na razvoj letalstva pa sta imela največji vpliv prva in druga svetovna vojna. Po vojnah je dobivala zračni transport vse večji pomen in vlogo. Je oblika prevoza ljudi in blaga iz enega kraja v drug kraj po zraku z letalom. Je najmlajša prevozniška dejavnost in jo delimo na domači zračni prevoz, v katerem sta odhodni in namembni kraj na ozemlji ene države in mednarodni zračni prevoz, v katerem sta odhodni in namembni kraj na ozemlju dveh držav. Danes predstavlja enega pomembnih in zelo uporabljenih transportov. Njegove značilnosti so velika hitrost, dokaj gosto omrežje letališč, pogostost, zanesljivost in varnost so konkurenčni dejavniki pred pomorskim transportom. Druga delitev letalskega prevoza je na:

redni javni prevoz oseb in stvari, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in se opravlja na vnaprej določenih linijah po vnaprej določenem redu letenja, objavljenih cenah in splošnih prevoznih pogojih;

posebni javni prevoz, ki je prevoz po posebej dogovorjenih pogojih (čarterski prevoz, taksi prevoz).

1 Povzeto po Ogorelcu (2004, 59).

15

Tako je na primer Adria Airways mednarodni letalski prevoznik, ki ima tako redne kot posebne letalske prevoze, nima pa notranjih letov – letov znotraj Slovenje. Prisotne so tudi slabosti kot so mahne prevozne zmogljivosti in pa fizična distribucija. Upoštevati moramo, da se blago najprej dostavi do letališča in nato z letališča, pri tem pa nastanejo stroški in izguba dragocenega časa. V zračnem transportu je pomembno omeniti dve svetovni združenji, ki imata sedež v Montrealu. Gre za združenji IATA (International Air Transport Association) in ICAO (International Civil Aviation Organization). V združenju IACA (Internarional Air Carrier Association) so organizirani prevozniki na svetovni ravni, v združenju AEA (Association of European Airlines) pa so združeni evropski prevozniki. V Evropi skrbi za urejanje zračnega transporta Evropska komisija za civilno zrakoplovstvo ECAC (European Civil Aviation Commission). 2.2.5 Transport po notranjih vodah Transport po notranjih vodnih poteh se odvija po rekah, jezerih in prekopih. S to vrsto transporta se prevaža predvsem masovno blago. Gospodarnost transporta je v daljših razdaljah, kjer so stroški pretovarjanja precej visoki. Glavni konkurent je železnica. Transport po rekah prinaša veliko problemov, predvsem v raznolikosti rek. Sem prištevamo dolžino plovnega toka, globino rečnega korita, podnebje in pa letni čas, ki lahko otežuje plovbo (nizek vodostaj, led, megla,…). Najpogostejša in najprometnejša reka na svetu je Ren, kateri sledi reka Donava, ki pa je trikrat daljša od reke Ren in ima prav tako dobre pogoje za plovbo. Njuna povezava pa je prekop Ren-Majna-Donava. Požar (1973, 114) navaja slabosti transporta po notranjih vodah:

majhna plovna hitrost; sezonska nihanja (naraščanje in upadanje vode); občasni nezmožnosti plovbe (zimski čas); dostopnost.

Prevoz po kanalih je zelo negospodaren saj je le-te potrebno vzdrževati in vsaka ladja po njih ne more pluti. Prednosti pa se kažejo v (Požar 1983, 98-99):

veliki tovorni zmogljivosti; nizka tovornina; možnost direktnega kontakta z morskimi ladjami; možnost prodaje blaga že med samim transportom; uporaba rečnih ladij za uskladiščevanje med časom transporta.

16

V notranji plovbi na globalni ravni ni posebne organiziranosti ladjarjev, na regionalni ravni pa je v Evropi najpomembnejša Mednarodna zveza za notranjo plovbo imenovana UNIF (Union Internationale de la Navigation Fluviale) (Ogorelc 2004, 54). 2.3 Prednosti in pomanjkljivosti posameznih zvrsti transporta Vsaka od transportnih dejavnosti ima svoje značilnosti, prednosti in slabosti, zato je potrebno pri izbiri upoštevati številne kriterije (glej tabelo 1), da bi s tem zagotovili optimalno izbiro prevoznega sredstva oziroma prevozne poti.

17

TABELA 1: PREDNOSTI IN POMANKLJIVOSTI ALTERANITVNIH VRST TRANSPORTA PO SCHULTEJU

Vrsta transporta Prednosti Pomanjkljivosti

Pomorski transport blaga

velike posamezne teže naloženega blaga,

ponudba specialnih ladij, velik nakladalni prostor

omejitev na eno domačo luko,

odvisnost od viharjev, ledu in megle,

v linijskem prevozu odvisnost od izbranih linij

Železniški transport blaga

večje posamezne količine tovora kot pri tovornjaku,

natančno planiranje voženj, možnost prevoza vseh nevarnih snovi,

prevoz brez motenj

industrijski tiri ali pa cestni rolerji potrebni za neprekinjen transport,

dodatni stroški pri najetju specialnih vagonov

Cestni transport blaga

prihranek časa in stroškov v lokalnem in površinskem prevozu,

v določenih okoliščinah prihranek časa pri daljinskih prevozih,

fleksibilno sestavljanje voznih redov,

omejena možnost za nakladanje količine tovora,

izključitev prevoza določenih nevarnih snovi

ni časovno točnih voznih redov,

odvisnost od vremenskih razmer,

sposobnost za prevoz specifičnega tovora,

sposobnost prilagajanja pri prevzemnih časih,

odvisnost od prometnih motenj

Zračni transport blaga

visoka prevozna hitrost, odpade pomorsko pakiranje blaga

visoki transportni stroški

Cevovodno transport

pri kontinuiranem delovanju oz. pretoku plina in tekočin stroškovno ugodnejši od vseh drugih zvrsti,

popolna zanesljivost

visoke investicije, zato rentabilen le pri dolgoročno zagotovljenem delovanju oz. prodaji,

okolju prijazen

Rečni transport blaga

velike posamezne teže naloženega blaga,

velik nakladalni prostor, ponudba specialnih ladij, ugodni prevozni stroški

omejena potna mreža brez lastnega mesta priveza,

zvišani stroški zaradi lomljenega prevoza,

odvisnost od stanja vode, ledu in megle

Vir podatkov: Oblak (1997, 185).

18

2.4 Kriteriji odločanja med transportnimi sredstvi in uporaba mednarodnih trgovinskih določil

Odločitev, kateremu od elementov transporta bomo glede na specifičnost naše potrebe pripisali največjo težo, bo imela pri izbiri prevozne poti in načina transporta odločilni vpliv (Jakomin 2002, 60). Ob izbiri najpomembnejšega transportnega sredstva in transportne poti je treba elemente kakovosti transporta med seboj primerjati in izbrati optimalno različico. Za lažje predstavitev lahko iz tabele 2 razberemo, katere so tiste prednosti in slabosti posameznih zvrsti transporta. 2.4.1 Kriteriji za izbiro najustreznejšega transportnega sredstva TABELA 2: RAZVRŠČANJE POSAMEZNIH VRST TRANSPORATA GLEDE NA SESTAVINE KAKOVOSTI

Sestavine kakovosti Pomorski Železniški Cestni Zračni Cevovodni

Hitrost Rednost

Zmožnost

Pogostost

Stroški

Legenda: najvišji razred: ; najnižji razred: . Vir podatkov: J. R. Evans in B. Berman (1992, 363); prirejeno po Jakomin (2002, 60). Kriteriji transportnih sredstev katerih elementi so2:

hitrost – vpliva na proizvodni proces, obrat kapitala, nižanje stroškov, sredstev vezanih v procesu in s tem na oblikovanje narodnega dohodka; ta element je pomemben zlasti v primerih transporta blaga, ki ni primerno za dolgotrajne prevoze in za nujne pošiljke;

varnost – pomemben pri potrošniškem transportu, pa tudi za ohranitev kakovosti proizvodov med transportom v primeru atmosferskih vplivov, nezgod in dejanj ljudi, npr. tatvine;

množičnost – zelo pomemben element, nujen predvsem pri oskrbi določenih proizvodnih procesov s surovinami in energenti, v gradbeništvu, sezonsko v kmetijstvu ter v potniškem prometu v dnevnih prevozih na oziroma iz dela ipd;

rednost – pomembna predvsem pri rednih dostavah surovin proizvodnji ter redni oskrbi preskrbovalnih mest z potrošnimi dobrinami;

2 Povzeto po Ogorelcu (2004, 20).

19

točnost – pomembna v redni oskrbi proizvodnje brez vmesnega skladiščenja in brez vmesnih zalog, t.i. JIT3 sistemi;

pogostost – povečuje kakovost transporta in zmanjšuje potrebe po zalogah pri kupcih;

dostopnost – pomeni, da lahko v odvisnosti od omrežja vzpostavimo neposredno zvezo med tovorom in transportnim sredstvom;

ugodnost – element, pomemben predvsem pri prevozu ljudi. Z narodnogospodarskega vidika je treba upoštevati še porabo energije in varstvo okolja, seveda pa je poleg vsega naštetega potrebno gledati na ceno transporta, ki odločilno vpliva na prodajno ceno proizvoda in s tem na njegovo konkurenčnost. Na višino cene transportne storitve vplivajo različni dejavniki, kot so: transportna razdalja, prostornina tovora, odnos bruto in neto storitve, izkoriščenost transportnih sredstev, vrsta tovora, kakovost prevozne storitve, gostota omrežja, obseg proizvodnje. Kakovost transportnega sistema je pomembna za vključevanje države v mednarodne gospodarske tokove, vendar vseh teh zahtev v sodobnem gospodarstvu ne more v celoti izpolniti nobena transportna panoga. 2.4.2 Mednarodna trgovska določila (Incoterms) Glavni namen mednarodnih trgovinskih določil ali paritet dobav, kot se Incoterms (International Commercial Terms) pogosto imenujejo, je zmanjšanje oziroma izogibanje rizičnosti v poslovanju. Pošiljanje blaga iz države v državo je kot del trgovinske transakcije lahko tvegan posel. V kolikor se blago izgubi, poškoduje ali pa ne dobavi iz kakršnegakoli drugega vzroka, utegne biti zaupanje med partnerjema tako omajano, da lahko pride tudi do spora. Pri mednarodnih pogodbah želijo partnerji predvsem uspešno dokončati posel. Če se pri sklepanju pogodbe kupec in prodajalec sklicujeta na določeno pariteto dobave iz Incotermsov, sta lahko prepričana, da sta njuni odgovornosti enostavno in zanesljivo definirani in tako odpravita vsako možnost nesporazuma in poznejšega spora. Incoterms so razdeljeni v štiri skupine (glej tabelo 3). Med seboj se razlikujejo glede na to, katera od strank prodajne pogodbe krije stroške prevoza blaga oziroma nevarnost od odpravnega do namembnega kraja. Kako bomo izbrali pariteto v določenem primeru, je predvsem odvisno od dogovora med strankama. Ker je pariteta tudi element prodajne cene, bo prodajalec tisti, ki bo prvi ponudil pariteto. Vedeti je potrebno, kaj lahko katera od paritet naredi za nas. 3 JIT – Just in time ali ravno ob pravem času je koncept ravnanja z zalogami. JIT filozofija prevzema vse stopnje v proizvodnji in trženju ter zahteva izredno disciplino ter koordinacijo med subjekti. Prihranki, ki jih zaradi nepotrebnosti zalog omogoča dosledno uvajanje JIT, so razlog za velik pritisk na dobavitelje, saj nepripravljeni odnehajo oziroma so primorani na svoje stroške skladiščiti blago, preden ga ob dogovorjenem času dobavijo.

20

TABELA 3: PREGLED ŠTIRIH GLAVNIH SKUPIN IN PREHOD NEVARNOSTI IN STROŠKOV MED KUPCEM IN PRODAJALCEM

Skupina Klavzule Prevozne stroške krije

Nevarnost med prevozom krije

Skupina E ("ex") EXW kupec kupec Skupina F ("free") FCA, FAS, FOB kupec kupec Skupina C ("cost","carriage")

CFR, CIF, CPT, CIP prodajalec kupec

Skupina D ("delivered")

DAF, DES, DEQ, DDU, DDP prodajalec prodajalec

Vir podatkov: Prirejeno po Ilešič in Puharič (1991, 171). Kot je razvidno iz tabele 3, so paritete dobave razvrščene v štiri različne skupine. Pravice oziroma obveznosti med strankama po posameznih skupinah klavzul bomo podrobneje navedli v nadaljevanju.

1. SKUPINA E ("ex")4 V skupini E je le klavzula EXW (franko tovarna), kjer gre za odpremo blaga. Opredeljuje minimalno obveznost prodajalca, s tem ko določa:

kraj dobave je odpravni kraj; kraj prehoda stroškov je odpravni kraj; kraj prehoda nevarnosti je odpravni kraj.

Dobava in obveznosti glede nalaganja/razlaganja blaga: prodajalec dobavi blago tako, da ga da na razpolago kupcu v odpravnem kraju (navadno v svojih prostorih), nenaloženo na vozilo, ki ga priskrbi kupec. Prehod nevarnosti oziroma stroškov: kupec krije stroške in nevarnost naključnega uničenja oziroma poškodovanja blaga od trenutka in kraja dobave dalje.

2. SKUPINA F ("free ") V skupini F so klavzule: FCA (franko prevoznik), FAS (franko ob ladijski bok), FOB (franko na ladijski krov), kjer glavni prevoz ni plačan. Osnovne skupne značilnosti klavzul te skupine so:

prevoz zagotovi in plača kupec; kraj dobave je odpravni kraj;

4 Prirejeno po Zaljetelj (2003). Porazdelitev obveznosti – Incoterms 2000.

21

kraj prehoda stroškov je odpravni kraj; kraj prehoda nevarnosti je odpravni kraj.

Dobava: po klavzulah te skupine, prodajalec dobavi blago tako, da ga v odpravnem kraju preda na prevoz prevozniku kupca. Prehod nevarnosti oziroma stroškov: kupec krije stroške in nevarnost naključnega uničenja oziroma poškodovanja blaga od trenutka in kraja dobave dalje. Obveznosti strank glede nalaganja/razkladanja blaga: po FCA je dolžnost prodajalca, da blago naloži na prevozno sredstvo, če so kraj dobave prostori prodajalca, če je kraj dobave drug kraj, prodajalec blaga ni dolžen razložiti s prevoznega sredstva, s katerim je blago pripeljal, po FAS mora prodajalec blago postaviti ob ladjo, po FOB pa ga je dolžan naložiti na ladjo.

3. SKUPINA C ("cost","carriage ") V skupini C so klavzule CFR (stroški in prevoznina), CIF (stroški, zavarovanje in prevoznina), CPT (prevoz plačan do), ter CIP (prevoz in zavarovanje plačana do), kjer je glavni prevoz plačan. Osnovne skupne značilnosti klavzul te skupine so:

prevoz zagotovi in plača prodajalec; kraj dobave je odpravni kraj; kraj prehoda stroškov je namembni kraj; kraj prehoda nevarnosti je odpravni kraj.

Dobava: po klavzulah te skupine prodajalec dobavi blago tako, da ga v odpravnem kraju preda na prevoz svojemu prevozniku. Prehod nevarnosti oziroma stroškov: prodajalec mora na svoje stroške skleniti prevozno pogodbo do dogovorjenega namembnega kraja pod običajnimi pogoji, po običajni poti, na običajen način. Po CIF in CIP mora prodajalec na svoje stroške skleniti tudi zavarovalno pogodbo v korist kupca, z minimalnim kritjem. Kupec prevzame nevarnost naključnega uničenja oziroma poškodovanja blaga od trenutka in kraja dobave v odpravnem kraju dalje. Obveznosti strank glede nalaganja/razkladanja blaga: po CFR in CIP mora prodajalec blago naložiti na ladjo, po CPT in CIP pa ga mora predati prevozniku.

4. SKUPINA D ("delivered ") V skupini D so klavzule DAF (dobavljeno na meji), DES (dobavljeno na ladji), DEQ (dobavljeno na obali), DDU (dobavljeno neocarinjeno) in DDP (dobavljeno ocarinjeno), kjer gre za prispetje blaga. Osnovne skupne značilnosti klavzul te skupina so:

prevoz zagotovi in plača prodajalec; kraj dobave je namembni kraj;

22

kraj prehoda stroškov je namembni kraj; kraj prehoda nevarnosti je namembni kraj.

Dobava: po klavzulah te skupine prodajalec dobavi blago tako, da ga da v namembnem kraju na razpolago kupcu. Prehod nevarnosti oziroma stroškov: prodajalec nosi stroške in nevarnost naključnega uničenja oziroma poškodovanja blaga do trenutka in kraja dobave. Obveznosti strank glede nalaganja/razkladanja blaga: po DAF, DES, DDU in DDP prodajalec blaga ni dolžan razložiti s prevoznega sredstva, s katerim je bilo pripeljano, po DEQ ga mora dati kupcu na obali (pomolu) - torej razloženo.

23

3 PREDSTAVITEV PODJETJA GORENJE, D.D. IN SODELOVANJE Z LR KITAJSKO

3.1 Splošna slika podjetja Gorenje, d.d.5 Podjetje Gorenje je bilo ustanovljeno leta 1950 v vasi Gorenje in je na začetku delovalo kot obrtno podjetje. Vodstvo podjetja si je že na začetku začrtalo jasno pot, ki je pomenila nenehno rast in dodajanje novih programov. Proizvodnji štedilnikov se je kasneje pridružila še proizvodnja pralnih strojev in hladilnikov. Na ta način je podjetje Gorenje postalo največji proizvajalec bele tehnike v takratni državi. V sedemdesetih je podjetje s kapitalom, ki ga je ustvarjalo z dobrimi poslovnimi rezultati, začelo priključevati in prevzemati druga podjetja. Na ta način se je v poslovni sistem Gorenja vključilo 16 podjetij, ki so zaokrožala celovito paleto izdelkov za dom. Osemdeseta leta so pomenila dezinvestiranje neprofitabilnih dejavnosti in usmerjanje na področje, na katerem je imelo Gorenje največje izkušnje in najboljše izdelke: v panogo bele tehnike. Začetek devetdesetih let prinese razpad takratnega domačega trga, potrebo po dodatni izvozni ekspanziji ter prestrukturiranju poslovnega sistema.

Skupino Gorenje sestavlja krovna družba Gorenje gospodinjski aparati, d.d. ali skrajšano Gorenje d.d. in 49 odvisnih družb, ki so povezane v skupen sistem na podlagi kapitalskih deležev. Vse družbe v zadnjih letih beležijo dinamično rast, ki je rezultat neprestanega razvoja izdelkov, širjenja proizvodnih zmogljivosti, uspešne prodaje in osvajanja večjih tržnih deležev. Kljub nenaklonjenim tržnim razmeram, ki so posledica sprememb v svetu, je Skupini Gorenje uspelo ohraniti svoj položaj med osmimi največjimi proizvajalci gospodinjskih aparatov v Evropi. Skupina Gorenje namreč uresničuje 90% delež prodaje na trgih izven Slovenije.

Dejavnost krovne družbe Gorenje d.d. je proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov. Z izgradnjo nove in posodobitvijo stare tovarne ter z razvojem novih generacij aparatov je to osrednja in najhitreje rastoča dejavnost Skupine Gorenje. Za uspešnost je zaslužna tudi razvejana mreža lastnih podjetij in predstavništev v svetu. Podjetja Skupine Gorenje v tujini so v večini trgovska podjetja, ki imajo organizirano potniško mrežo, skladiščenje, transport in servis proizvodov.

Gorenje je bilo leta 2005 s povprečno 10.492 zaposlenimi največje slovensko proizvodno podjetje in hkrati tudi največji slovenski čisti izvoznik, katerega letni konsolidirani prihodki od prodaje leta 2005 znašajo 243 mrd SIT. S to prodajo se uvršča med pet največjih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov in obvladuje 4 odstotni tržni delež na področju gospodinjskih aparatov v Evropi. Od leta 1998, ko je bil zaključen proces lastninskega preoblikovanja, posluje kot delniška družba. Hkrati je bila s procesom lastninjenja izvedena tudi poslovna reorganizacija, s katero je podjetje pripojilo manjše družbe in oblikovala novo matično družbo Gorenje d. d., v kateri je zaposlenih okoli 70 odstotkov delavcev vse skupine. V tej družbi opravlja podjetje tudi osnovno dejavnost. To je proizvodnja in trženje aparatov bele tehnike, kar predstavlja 86 odstotkov prihodkov Skupine Gorenje. 5 Povzeto po Gorenje, d.d. (2005). Letno poročilo.

24

3.2 Dejavnost Skupine Gorenje, d.d.

Dejavnost Skupine Gorenje je razdeljena na tri poslovna področja:

GOSPODINJSKI APARATI, ki vključuje proizvodnjo in prodajo gospodinjskih aparatov; proizvodnjo in prodajo grelnikov vode, orodij ter industrijske opreme.

NOTRANJA OPREMA, ki vključuje proizvodnjo in prodajo kuhinjskega in kopalniškega pohištva, sanitarne opreme ter keramičnih ploščic.

TRGOVINA IN STORITVE, ki vključuje trgovino, inženiring, zastopstva gostinstvo, turizem, upravljanje z nepremičninami, ravnanje s posebnimi odpadki, odvoz in predelavo mulja ter izdelavo in prodajo opeke, stropnih nosilcev in preklad.

SLIKA 1: ORGANIZIRANOST SKUPINE GORENJE, D.D.

GOSPODINJSKI APARATI NOTRANJA OPREMA TRGOVINA IN STORITVEHladilno zamrzovalni aparati Pohištvo Trgovina, zastopstva in inženiring

Kuhalni aparati - Kuhinjsko Gostinstvo in turizemPralni in pomivalni aparati - Kopalniško Upravljanje z nepremičninami

Dokupni program - Predsobe Energetika in varstvo okoljaDopolnilni program - Dnevne sobe

Komponente KeramikaStrojegradnja Sanitarna opremaOrodjarstvo

Toplotna tehnika- Klimatske naprave

- Radiatorji- Grelniki vode

SKUPINA GORENJE

DIV

IZIJ

E

Vir podatkov: Gorenje, d.d. 2005. Interni viri. Vizija in poslanstvo6 Gorenje d. d. in družbe v skupini imajo izdelano svojo lastno in jasno vizijo. Želijo postati najbolj izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec izdelkov za dom na svetu. Temeljno poslanstvo je ustvarjanje izvirnih, tehnično dovršenih, vrhunsko oblikovanih ter uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov za prijeten dom. Osredotočeni so v povečevanje zadovoljstva potrošnikov, ob tem pa na družbeno odgovoren način ustvarjajo vrednost za lastnike, zaposlene in druge deležnike družb Skupine Gorenje. Pri uresničevanju poslanstva bo Skupina Gorenje razvijala in krepila naslednje vrednote:

poštenost; odprtost; lojalnost; kreativnost; ambicioznost;

6 Vir: Gorenje, d.d. (2005, 22). Letno poročilo.

25

Osnovna strateška usmeritev Skupine Gorenje je:

kakovostna in uravnotežena rast obsega poslovnih aktivnosti in pomembno povečanje ravni konkurenčnih sposobnosti, kar bo omogočilo njen uspešen razvoj tudi v prihodnosti.

Pri uresničevanju vizije in poslanstva Skupine Gorenje bodo družbe Skupine, poleg osnovne, upoštevale naslednje strateške usmeritve:

doseganje kakovostne organske rasti prihodkov od prodaje vseh divizij zaradi rasti povprečnih prodajnih cen pri prodaji višje cenovno umeščenih izdelkov in pri uravnoteženi količinski rasti prodaje.

uresničevanje možnosti rasti obsega poslovnih aktivnosti z prevzemi zanimivih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi in z drugimi oblikami strateških partnerstev v vseh divizijah delovanja Skupine Gorenje.

povečevanje sposobnosti ustvarjanja dodane vrednosti z izboljševanjem prodajnega spleta, z ustreznimi prodajnimi aktivnostmi in z aktivnostmi marketinga, z ustreznimi razvojnimi aktivnostmi, z internacionalizacijo proizvodnje, s povečevanjem produktivnosti in s stroškovno optimizacijo.

ustvarjanje in povečevanje proizvodnih zmogljivosti izven Slovenije za proizvodnjo izdelkov na Češkem, v skupnosti Srbije in Črne Gore ter v Rusiji ali Ukrajini, pri zadržani proizvodnji 3,0 milijonov aparatov v Sloveniji in 1,3 milijona aparatov izven Slovenije, skupaj z dokupnimi izdelki bi naj prodaja dosegla 4,7 – 5 milijonov aparatov letno.

3.3 Splošne značilnosti Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska (v nadaljevanju Kitajska) je dežela velikih nasprotij. Po eni strani želi ohranjati centralistično politiko, omejuje svobodo svojih državljanov, zapostavlja človekove pravice, zatira mišljenja, s svojo številno vojsko in atomskim orožjem postaja ena od nevarnih moči Vzhoda, ogroža hegemonijo ZDA in odpira dileme odnosa do (samostojnosti) Tajvana. Po drugi strani se počasi odpira tujini in s svojim naglim ekonomskim razvojem išče primerno mesto v svetovnem gospodarstvu (Weidenbaum in Hughes 1996, 61). Kitajska kultura sega že v čas tretjega tisočletja p.n.š., zato jo štejemo za eno izmed najstarejših kultur. Skozi zgodovino so se menjavale številne dinastije, dokler ni leta 1911 postala Republika Kitajska in se leta 1949 po zmagi komunistov preimenovala v Ljudsko republiko Kitajsko, kot jo poznamo danes. Voditelj tistega čas je bil Mao Zedong, ki je bil predsednik komunistične stranke, med leti 1949 in1959 pa tudi predsednik države. Njegov naslednik Deng Xsiaoping se je zavedal, da Kitajska potrebuje odprtost za proizvode, ideje, investicije zahodnih držav, zato je uvedel ekonomske reforme v kmetijstvu, industriji, obrambi, znanosti in tehnologiji. Zaradi odprtosti se je njegova tehnologija imenovala »open- door policy« (Baron 2000, 560).

26

Zelo pomembno za napredek k tržnemu gospodarstvu je tudi to, da so gospodarstvo odprli za tuje investicije in trgovino z drugimi državami. Kitajski je odprtost za druge države očitno manjkala, saj je danes še bolj pomembna in privlačna država v svetu. Kitajska je danes tretja največja država na svetu in meri 9.561.000 kvadratnih kilometrov. Razdeljena je na 23 provinc, štiri mestne uprave ter pet avtonomnih regij in dve posebni administrativni regiji - Hong Kong in Macao. Za triindvajseto provinco šteje Kitajska Tajvan. Slika 2 nam nazorno pokaže, da je glavno mesto Kitajske Peking in meji z naslednjimi štirinajstimi državami: Afganistan, Butan, Burma, Indija, Kazahstan, Severna Koreja, Kirgizistan, Laos, Mongolija, Nepal, Pakistan, Rusija, Tadžikistan, Vietnam. SLIKA 2: ZEMLJEVID LR KITAJSKE7

Vir: CIA (2006). Po podatkih (glej tabelo 4) iz leta 2005 naj bi država imela 1,3 milijarde prebivalcev, to število pa se letno povečuje tudi za 11-12 milijonov, kljub vladnim omejitvam, katerih cilj je omejevanje natalitete. Prav tako narašča tudi BDP na prebivalca, ki je po podatkih iz leta 2005 znašal 1.731 ameriških dolarjev. Kitajska je zelo bogata z raznovrstnimi rudami. Je ena izmed največjih proizvajalk železove rude, kositra, cinka in svinca. Pomembno je še pridobivanje boksita, zlata, volframa, bakra in niklja. Zaradi rodovitne zemlje na vzhodu je pomembno pridelovanje pšenice in riža. Največji energetski vir je črni premog, ki pokriva kar 75% potreb po energiji. Nekoč velike zaloge nafte, ki so bile v začetku osemdesetih let glavno gonilo zunanje trgovine, so v zadnjih letih izčrpane oziroma neizkoriščene, saj ni bilo večjih vlaganj v izgradnjo zmogljivosti, zato je Kitajska danes neto uvoznica nafte, s čimer 7 Povzeto po CIA - Central Intelligence Agency (2006).

27

bistveno vpliva na današnjo rast cene nafte. Podobno velja za naravni plin. Največji delež BDP še vedno ustvari predelovalna industrija (visokih 45,3 odstotka), storitve ustvarijo le 33,2 odstotka BDP, kmetijstvo pa 14,6 odstotka. TABELA 4: PREGLEDNICA OSNOVNIH PODATKOV LR KITAJSKE8

Uradni naziv People’s Republic of China Mednarodna oznaka CHN Glavno mesto Peking Velikost (km2) 9.561.000 Prebivalci (Mio) 1,306,313,812 Rast prebivalstva 5,87 % (cca. 11-12 milijonov letno) Politični sistem komunizem Uradni jezik kitajski BDP na prebivalca 1.731 USD Denarna enota yuan (CNY) oz. renminbi (RMB) Gospodarska rast 9,9 % Stopnja inflacije (letno povprečje) 1,8 % Povprečna letna rast trgovinske menjave 9,9 % Rast industrijske proizvodnje 29,5 % Stopnja nezaposlenosti 9,0 % Zunanji dolg (v mlrd USD) 280,5 Letna stopnja rasti izvoza blaga in storitev 20,2 % Letna stopnja rasti uvoza blaga in storitev 13,2 % Proračunski primanjkljaj / presežek (v % BDP) -1,7 %

Opombe: Podatki so podani za leto 2005. Vir podatkov: JAPTI (2006). Gospodarsko in ekonomsko stanje Kitajske Rast BDP v letu 2004 je bila najvišja v zadnjih osmih letih in je znašala zelo visokih 10,1 odstotka. Spodbujala sta jo predvsem izjemno visoka rast domačih naložb (realno višja za 15 odstotkov) in izvoza (realno višji za 21,7 odstotka). Kljub omejevanju rasti BDP je ta tudi v letu 2005 ostala zelo visoka in je znašala 9,9 odstotka. Še vedno so domače naložbe tiste, ki spodbujajo rast, hkrati pa se je okrepila rast zasebne in javne porabe (zasebna poraba v BDP predstavlja nizkih 46 odstotkov, naložbe pa visokih 40 odstotkov). K rasti je v letu 2005 prvič pozitivno prispeval tudi zunanjetrgovinski sektor, saj je bila rast izvoza višja od rasti uvoza. Tudi v letu 2006 bo gospodarska rast visoka – v prvi polovici 8 Povzeto po JAPTI (2006). Predstavitev države.

28

leta se je BDP povečal za 10,9 odstotka na letni ravni, v drugem četrtletju pa je bila zabeležena najvišja rast v zadnjem desetletju, 11,3-odstotna. Rast BDP so spodbujale predvsem domače naložbe, deloma pa tudi izvoz. V letu 2004 se je obseg industrijske proizvodnje povečal za rekordnih 31,1 odstotka, rast obsega dodane vrednosti v industrijski proizvodnji pa se je upočasnila. Dodana vrednost v industriji se je v prvih sedmih mesecih leta 2006 povečala za 17,6 odstotka na letni ravni. Julija se je najbolj povečala proizvodnja investicijskih dobrin – proizvodnja surovega jekla se je povečala za 22,2 odstotka, valjanega jekla pa za 22,5 odstotka na letni ravni. Proizvodnja cementa je bila višja za 19,6 odstotka. Izjemno visoka rast proizvodnje je že od leta 2003 zabeležena tudi v avtomobilski industriji (julija 2006 je znašala 17,2 odstotka na letni ravni). Po nekaterih napovedih bo ponudba avtomobilske industrije do leta 2007 za 100 odstotkov presegla povpraševanje, vendar pa bo večino presežkov namenjenih izvozu. Skupna industrijska proizvodnja se bo v letu 2006 po ocenah povečala za 21,6 odstotka. Kitajska je takoj za ZDA druga največja prejemnica neto neposrednih tujih naložb na svetu. Naložbe so usmerjene predvsem v industrijski sektor, najbolj pogosta oblika tujih vlaganj pa je ustanavljanje družb v 100-odstotnem tujem lastništvu. Največ naložb je v industrijskem sektorju (v zadnjem času tudi v nepremičninskem), najmanj pa v storitvenem, kjer vlada vodi omejevalno politiko. Tuja podjetja so tudi največji kitajski izvozniki. Kumulativna vrednost neposrednih naložb je konec leta 2003 znašala skoraj 500 milijard dolarjev, samo v letu 2003 pa 47 milijard dolarjev. V letu 2004 so neposredne tuje naložbe znašale rekordnih 61 milijard dolarjev. Tudi v letu 2005 so tuje neposredne naložbe na Kitajsko naraščale, v letu 2006 pa se njihova rast zaustavila. V prvih sedmih mesecih leta 2006 so znašale 32,7 milijarde dolarjev in bile glede na enako obdobje v letu poprej nižje za 1,2 odstotka. Med razlogi za znižanje so višje cene zemlje, dela in transporta, še posebej v obmorskih provincah, zelo visoki pa so tudi okoljevarstveni stroški. Tuje naložbe so osredotočene na 10 pretežno obmorskih (od skupno 22) provinc. Še vedno je poglavitni razlog za vlaganja na Kitajsko selitev proizvodnje, v zadnjem času pa se tuji vlagatelji čedalje bolj zanimajo za vlaganja v kitajski finančni sektor, ki je v procesu intenzivnih reform. Na prvih petih mestih med najpomembnejšimi vlagatelji so Hongkong, Britanski Deviški otoki, Južna Koreja, Japonska in ZDA. V zadnjih letih se hitro povečujejo tudi kitajske naložbe v tujini. Večina naložb je usmerjena v pridobivanje surovin (hitro naraščajo naložbe v Afriko), tehnologije in mednarodnega ugleda. 3.4 Sodelovanje podjetja Gorenje, d.d. z LR Kitajsko9 Kitajska je s svojimi značilnostmi in s svojimi prebivalci izredno zanimiva dežela tako za turiste kot tudi za poslovneže. S svojo zgodovino je oblikovala tradicijo, kulturo in okolje. Zato menimo, da je to koristno poznati ob vzpostavitvi stikov s Kitajci ali ob obisku Kitajske. Ta dežela se vse bolj odpira navzven tako na turističnem področji kot tudi na poslovnem. Sodelovanje Gorenja s Kitajsko oziroma s kitajskimi proizvajalci sega že v osemdeseta leta preteklega stoletja. Takrat je šlo bolj za tipanje različnih potencialnih poslovnih partnerjev 9 Povzeto po Gorenje, d.d. (2005). Interni viti – Trženje.

29

in v glavnem za nekaj terminskih poslov na področju orodjarstva in strojegradnje. Zaradi splošnih gospodarskih razmer v takratni Jugoslaviji in zaradi slabega poznavanja načina poslovanja in splošne kulture Kitajcev je večina teh poslov obtičala na nizki ravni ali pa so se posli povsem prekinili. Zadeve so se premaknile iz mrtve točke po letu 1997, ko je Kitajska že močno izkazovala svoj gospodarski potencial, na drugi strani pa je konkurenčna situacija čedalje bolj silila ostala svetovna podjetja v racionalizacijo in optimizacijo nabavnih ter proizvodnih stroškov. Čedalje več podjetij se je odločalo za selitev lastnih proizvodih kapacitet na Kitajsko, veliko jih je z obstoječim kitajskim podjetjem ustanovilo skupno podjetje, v glavnem pa je večina vodilnih evropskih podjetij pričela nabavljati različne komponente ali kompletne izdelke na Kitajskem. Iz istega razloga je nabavni oddelek Gorenja v teh letih pospešeno preučeval možnosti menjave določenih komponent za svoje proizvode s komponentami kitajskega porekla. Pri tem ključno vlogo odigrala zavest o spremljanju kvalitete komponente, zanesljivosti dobavitelja in cenovne ugodnosti. V ta namen je bilo (in še vedno se) testiranih nešteto vzorcev komponent, navezani so bili kontakti z neštetimi podjetji, proces pa se nadaljuje tudi v prihodnost. V letu 2005 je Gorenje po dolgotrajnem, vendar temeljitem premisleku vendarle odprlo podjetje na Kitajskem s sedežem v Shanghai-ju ter tako, z osvajanjem Daljno vzhodnih nabavnih virov, podprlo nadaljevanje projekta nižanja ravni materialnih stroškov. Gorenje pa s Kitajskimi dobavitelji ni sodelovalo le na nivoju komponent in raznih delov, temveč že dlje časa nadomešča pomanjkanje proizvodnje določenih izdelkov s kupovanjem gotovih izdelkov pod lastno blagovno znamko pri različnih proizvajalcih. V glavnem gre za izdelke, katere lahko uvrstimo v segment bele in rjave tehnike in so nepogrešljiv kuhinjski (hišni) element. V Gorenju jih imenujejo izdelki dopolnilnega programa in izdelki dokupnega programa. Razlika med programoma je predvsem v uporabnosti aparatov v vsakdanjem življenju in stopnji povezanosti z osnovnim lastnim proizvodnim programom bele tehnike Gorenje. Dopolnilni program Gorenja skrbi za aparate večjih dimenzij, ki po neki logiki spadajo v skupino velikih gospodinjskih aparatov, vendar teh Gorenje samo ne proizvaja. V bistvu sledi osnovni usmeritvi dopolnitve prodajne game aparatov, ki so praktično nepogrešljivi v sodobni kuhinji. Seveda vse te aparate Gorenje trži pod lastno blagovno znamko GORENJE. Z besedo »skrbi« pojmujemo aktivnosti:

iskanje ustreznega aparata; iskanja kvalitetnega in zanesljivega dobavitelja; definiranje aparata in skrb za kakovost; osvajanje aparata in implementacija v sistem Gorenja; nabava aparata in urejanje ter skrbništvo dokumentacije; spremljanje kakovosti; spremembe in podpora post prodajnim aktivnostim.

Dopolnilni program nima funkcije trženja aparatov, temveč služi predvsem za podporo trženju velikih gospodinjskih aparatov. Konkretno to pomeni, da trženje, katerega osnovna

30

funkcija je prodaja aparatov lastne proizvodnje, lahko potencialnemu ali obstoječemu kupcu ponudi tudi velike gospodinjske aparate, katere Gorenje samo ne proizvaja in logično predstavljajo nepogrešljiv aparat v sodobnem domu. Aparati, katere zagotavlja dopolnilni program:

pomivalni stroji (samostoječi, vgradni); pralni stroji (z odpiranjem zgoraj); kuhinjske nape; vgradne mikrovalovne pečice; nizko cenovni hladilniki (table top); nizko cenovni pralni stroji (nizko obratni); pečice večjih dimenzij (širine 900 mm); veliko litražni hladilniki (nad 300 litrov).

TABELA 5: PEGLED KOLIČIN IN VREDNOSTI APARATOV DOPOLNILNEGA PROGRAMA PO SEGMENTIH ZA LETO 2004 IN 200510

Nabava leta 2004 Nabava leta 2005 Segment

Kosovno Vrednost v EUR Kosovno Vrednost v

EUR Pomivalni stroji 83.874 21.326.610 86.230 22.089.338 Pralni stroji (top load) 7.533 1.480.773 8.437 1.742.035 Kuhinjske nape 97.650 5.154.807 1.143 5.358.907 Vgradne mikrovalovne pečice np np 23.956 190.119

Hladilniki – dokupljeni np np np 2.065.394 Pralni stroji – dokupljeni np np np np Pečice - dokupljene np np np np

Skupaj 189.057 27.962.190 228.704 31.445.793 Vir podatkov: Gorenje, d.d. (2005). Interni viri. Iz zgoraj navedenih podatkov lahko vidimo, da se je količina v primerjavi z letom poprej povečala in podobno situacijo lahko pričakujemo tudi v letu 2006. Zanimivo pa je dejstvo oziroma opažanje, da se v strukturi dobaviteljev povečuje delež dobaviteljev iz Bližnjega ter Daljnega vzhoda. V letu 2006 se bo sodelovanje med Gorenjem in temi dobavitelji še povečalo, saj je s koncem leta 2005 Gorenje ustanovilo tudi svoje predstavništvo na Kitajskem. V letih delovanja se je filozofije Gorenja prijel slogan »Vse za dom«, ki stranki obljublja praktično vsak aparat, ki ga potrebuje v domu. Vendar se dopolnilni program kot pomoč 10 Prirejeno po Gorenje, d.d. (2005). Interni podatki dopolnilnega programa.

31

izostanku nekaterih velikih aparatov bele tehnike, nikakor ni našel v zagotavljanju tudi drugih, manjših aparatov. Za to v Gorenju skrbi DOKUPNI PROGRAM.

32

4 DOKUPNI PROGRAM 4.1 Predstavitev programa11 Dokupni program podjetja Gorenja, d.d. obstaja že zelo dolgo. V bistvu vse od leta 1998, ko se je Gorenje odločilo za dezinvestiranje in odprodajo nekaterih njenih podjetij. Med njimi je bilo tudi podjetje MGA iz Nazarij ter Gorenje Elektronika. V Nazarjih je tovarno malih gospodinjskih aparatov kupilo konkurenčno podjetje B/S/H, v Velenju pa je na svojo lastno pot stopilo podjetje Elektronika, kjer so proizvajali televizijske aparate ter drugo zabavno elektroniko. Odgovor na vprašanje, zakaj je Gorenje prodalo ti dve podjetji, nam pojasnjuje dejstvo, da je bilo v tedanjih časih izredno težko ustvarjati dobiček na programih, ki niso bazična dejavnost, hkrati pa so se spreminjale tržne razmere v smislu prihajajoče konkurence, katere glavna prednost sta bila obseg in specializacija proizvodnje ter velika konkurenčna prednost v tehnologiji in dizajnu. Gorenje je takrat vse svoje proste resurse usmerjalo v obstoj in razvoj proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. Ker je Gorenje, d.d. prodalo ti dve podjetji, se je znašlo v položaju kupca, saj je trg te aparate še vedno zahteval. Tako se je razvilo tesno partnersko sodelovanje med B/S/H in Gorenjem ter Elektroniko in Gorenjem in ti dve podjetji sta postala močna dobavitelja programu, ustanovljenemu izključno iz enega razloga:

trženje aparatov drugih proizvajalcev pod blagovno znamko Gorenje ter s tem ustvarjati dobiček ob minimalnih stroških.

Seveda so se razmere z leti spreminjale in globina sodelovanja je danes popolnoma drugačna kot pa takrat. Elektronika se je leta 2002 znašla v stečaju in dokupni program je moral poiskati alternativni nabavni vir za aparate zabavne elektronike. Nekaj let po razpadu bivše Jugoslavije, kjer je imelo Gorenje velik tržni delež v segmentu zabavne elektronike, se je zaradi pomanjkanja aparatov ustvaril tržni vakum, ki pa so ga spretno izkoristili drugi ter s tem oslabili tržno moč blagovne znamke Gorenje na tem segmentu. B/S/H pa bo na osnovi pogodbenih obveznosti ostal dobavitelj malih gospodinjskih aparatov vsaj do leta 2008. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili sedanje delovanje dokupnega programa, njegovo razvojno pot, sedelovanje z LR Kitajsko in načrte za prihodnost. Dokupni program po letu 2003 Dokupni program podjetja Gorenja, d.d. v obliki kot ga poznamo danes, je bil formiran v začetku leta 2003, ko je krmilo programa prevzel g. Sablatnik Uroš ter oblikoval mlado in ambiciozno ekipo sodelavcev. Veliko podpore je bil program deležen tudi s strani uprave podjetja in tudi ožjega top managementa. Z jasno vizijo programa in asortimenta, tako z vidika organiziranosti kot z vidika trženja proizvodov, so uspeli obseg prometa leta 2004 povečati za faktor 2 glede na leto 2002. Za takšen uspeh so bili potrebni številni faktorji in nekaj jih v tem delu tudi naštevamo: 11 Vir podatkov: Gorenje, d.d. (2005). Interni viri.

33

jasna vizija namena programa; ambiciozen, delaven, neobremenjen, strokoven, profesionalen, mlad kader; podpora top managementa; jasna vizija in načrt trženja aparatov; ustrezna podpora strokovnih služb (nabava, finance, logistika, marketing); izbor »pravih« aparatov (cena in kvaliteta); izbor dobaviteljev (zanesljivi in kvalitetni); podpora vodstva v odvisnih družbah (poslovne enote v tujini – PETi); ambiciozen kader v PETih; hitrost reagiranja na spremembe na tržiščih; fleksibilnost v asortimentu; fleksibilnost v organizacijskem smislu.

Glede na zgodovinsko dejstvo, da se je dokupni program v Gorenju v daljni preteklosti ukvarjal s prodajo zabavne elektronike, malih gospodinjskih aparatov, mikrovalovnih pečic in sesalnikov, je bilo to dokaj logično nadaljevanje, saj so kupci (starejši) to od Gorenja na nek način tudi pričakovali. Na drugi strani pa so se srečevali z dejstvom, da Gorenja v teh segmentih proizvodov nekaj let sploh ni bilo. Praktično je blagovna znamka Gorenje s tovrstnimi proizvodi izginila. Izjema so bili televizorji, ki so bili konstanta v ponudbi podjetja, vendar pa se je na tem segmentu izredno manjšala prepoznavnost in moč blagovne znamke. Z različnimi menjavami dobaviteljev se je manjšal ugled in kvaliteta televizorjev pod blagovno znamko Gorenje. V tem »vmesnem času« je tradicionalni domači trg (sem štejemo Slovenijo in vse republike bivše Jugoslavije) močno odprl in vakum so izkoristili praktično vsi svetovni trgovci in proizvajalci tovrstnih aparatov. Na tem mestu ne govorimo le o televizorjih, pač pa tudi o hišnih sesalnikih, mikrovalovnih pečicah in malih gospodinjskih aparatih. Od leta 2003 dalje je imel dokupni program za enega od svojih ciljev tudi to, da povrne izgubljene tržne deleže na vseh zgoraj omenjenih trgih in hkrati poskrbi za zadovoljstvo uporabnika v smislu funkcionalnih, cenovno ugodnih in kvalitetnih proizvodov. Kot je že navedeno, Gorenje aparatov dokupnega programa ne proizvaja sam, saj je dandanes v tem segmentu to ekonomsko neupravičeno. Priča smo kvalitetnim in cenovno ugodnim proizvodom bližnje in daljne-vzhodnega porekla. Zato je bila logična poteza dokupnega programa, da se poveže z enim od svetovnih proizvajalcev tovrstnih aparatov in izkorišča cenovne in produktne prednosti, ki izvirajo iz tega. Izjema je le del malih gospodinjskih aparatov, katerih izvor porekla je v Sloveniji oziroma EU. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili produkte skupin, izvor in sodelovanje z dobavitelji teh aparatov. 4.2 Opredelitev asortimana12 12 Prirejeno po Gorenje, d.d. (2005). Interni viti – Nabava.

34

Dokupni program se ukvarja z nabavo in prodajo aparatov, ki spadajo v koncept »Vse za dom«, vendar jih ne moremo uvrstiti v program bele tehnike. Aparatov ne proizvaja nobeno od podjetij Skupine Gorenje, pač pa jih kupujejo pri različnih dobaviteljih iz Kitajske ali Turčije. Pri tem dokupni program skrbi tudi za ustrezno razmerje med ceno in kakovostjo ter upravičenost prodaje pod blagovno znamko Gorenje. Prodaja je osredotočena na tržišča Slovenije, bivše Jugoslavije, Slovaške, Romunije in Ukrajine. V manjših količinah prodajajo tudi na druge trge. Osnovni namen programa: dopolnjevati gamo Skupine Gorenje v smislu koncepta »VSE ZA DOM« ter podpreti moč blagovne znamke in pri tem ustvariti dobiček. Program zajema štiri ločene skupine proizvodov:

zabavna elektronika, mali gospodinjski aparati, mikrovalovne pečice, hišni sesalniki.

TABELA 6: PRODAJA 2005 IN PLAN PRODAJE 2006 IZDELKOV DOKUPNEGA PROGRAMA (KOSOVNO IN VREDNOSTNO) PO SKUPINAH PROIZVODOV

Realizacija 2005 (prodaja) Plan 2006 (prodaja) Skupina proizvodov

Kosovno Vrednost (v EUR) Kosovno Vrednost (v

EUR) Mali gospodinjski aparati 156.909 2.629.118 147.240 2.487.536

Zabavna elektronika 77.983 8.570.148 63.626 7.437.349 Mikrovalovne pečice 32.718 1.455.599 28.923 1.266.233 Hišni sesalniki 47.477 1.553.347 41.710 1.360.647

Skupaj 315.087 14.208.212 281.499 12.551.765 Vir podatkov: Gorenje, d.d. (2006). Interni viri. Zaradi narave diplomskega dela bomo v nadaljevanju izključili vrednostno sicer najobsežnejši del dokupnega programa, segment zabavne elektronike, saj je ključni dobavitelj tega segmenta iz Turčije. Za ilustracijo naj služi podatek, da 70% letnega prometa ustvari segment zabavne elektronike. Ob tem pa preostali program (dobavitelji iz Kitajske) predstavlja večino akumuliranega dobička dokupnega programa. 4.3 Sodelovanje z dobavitelji iz LR Kitajske Izbor dobaviteljev postaja ena izmed strateško pomembnejših odločitev vsakega podjetja. Ustrezen dobavitelj je namreč v današnjem turbolentnem in tehnološko zelo razvitem okolju neprecenljiv vir za podjetje (Završnik 2004, 9).

35

Ker je namen diplomskega dela prikazati naraščajoč pomen trgovinske menjave in logističnih procesov med Gorenjem in LR Kitajsko, bomo v nadaljevanju navedli nekaj dejstev, ki to potrjujejo in praktično prikazujejo obseg sodelovanja v zadnjih letih. Iz tabele 7 lahko razberemo, da je nabavljena vrednost aparatov iz LR Kitajske leta 2006 (januar-maj) na nivoju 32% vrednosti nabave v letu 2005. To na letnem nivoju 2006 pomeni ravno doseg lanskoletne nabave. Seveda pa je tu potrebno upoštevati dvoje pomembnih dejstev:

vrednost nabave v letu 2005 je visoka predvsem zaradi pospešenega uvoza v zadnjem kvartalu leta, kar pa je bilo na tendenco prodaje nujno. Konec leta je ostalo tudi precej zalog, ki so se prenesle v leto 2006 in vplivale na »nenaročanje« v prvem kvartalu,

druga polovica vsakega leta, v tem pa predvsem zadnji kvartal, je pomembno obdobje pospešene prodaje. Temu mora slediti tudi nabava. Zato lahko upravičeno pričakujemo porast nabave v drugi polovici leta 2006.

Če je bilo do konca meseca maja 2006 vrednost nabave na 32% stopnji nabave v letu 2005, in upoštevajoč zgoraj navedena dejstva, lahko trdimo, da bo dokupni program verjetno presegel nabavo v letu 2005, temu bo zagotovo pripomogel tudi nizek tečaj ameriškega dolarja (USD) v primerjavi z EUR-om (EUR). TABELA 7: VREDNOSTNI IN KOLIČINSKI PRIKAZ NABAVE APARATOV DOKUPNEGA PROGRAMA PRI DOBAVITELJIH IZ LR KITAJSKE V LETIH 2005 IN DELU LETA 2006

36

Leto 2005 (jan-dec) Leto 2006 (jan-maj)

Doseganje leta 2005

Doseganje leta 2005 Nabava

Kom USD Kom USD Kom USD JENS 47.350 1.834.000 18.300 700.000 39% 38% Kingclean 48.600 1.478.000 13.000 375.000 39% 25% Tunbow 22.000 307.000 10.000 102.000 45% 33% Healthcare 21.500 248.000 6.700 67.000 31% 27%

Skupaj 139.450 3.867.000,00 48.000 1.244.000 34% 32%

Leto 2005 (jan-dec) Leto 2006 (jan-maj) Doseganje leta 2005

Doseganje leta 2005 Nabava

Kom USD Kom USD Kom USD Povprečno mesečno naročilo v letu:

11.621 322.250 9.600 248.800 np np

Ocena na letnem nivoju 2006:

np np 149.760 3.881.280 107% 100%

Vir podatkov: Gorenje, d.d. (2006). Interni viri – Nabava. V nadaljevanju predstavljamo glavne skupine proizvodov dokupnega programa Gorenja, d.d. in razvoj dobaviteljev. Hišni sesalniki Gorenje se je z letom 2003 odločilo obnoviti program hišnih sesalnikov in v ta namen je iskalo kvalitetnega in zanesljivega partnerja na Kitajskem. V prvi fazi je bil izbran dobavitelj TEK iz Suzhou-a. Je izključno OEM proizvajalec in ponuja nabor približno 40 različnih modelov. Letno proizvaja 1,3 milijona aparatov in 99% gre v izvoz. Glavni kupec je Hoover. Sodelovanje z njim je potekalo od sredine leta 2003 do konca leta 2004, ko ga je zaradi pomanjkanja dolgoročne razvojne vizije zamenjal drug proizvajalec. To je bil proizvajalec KINGCLEAN iz Suzhou-a, ki letno proizvede 6,5 milijona aparatov in ima 3000 zaposlenih. Je eden večjih OEM proizvajalcev hišnih sesalnikov na Kitajskem ter proizvaja za Electrolux. Sodelovanje z njim poteka še danes, saj ponuja izredno široko paleto kvalitetnih aparatov in ponuja izdelčno ekskluzivo za dogovorjena tržišča. Hkrati ima proizvajalec dodelane dolgoročne razvojne načrte ter je pripravljen na sodelovanje v ODM načinu. Mikrovalovne pečice Gorenje je imelo v devetdesetih letih že ponudbo mikrovalovnih pečic od dobavitelja Samsung, vendar se je to sodelovanje kljub kvaliteti izdelka prekinilo. Z novo ekipo

37

dokupnega programa so leta 2003 pričeli sodelovati s srednje velikim proizvajalcem mikrovalovnih pečic JENS iz Shenzhen-a in je del skupine Shine Industrial iz Hong Konga. Letno proizvedejo 1,2 milijona mikrovalovnih pečic vse izključno za tuje trge in pod drugimi blagovnimi znamkami. Njihovi glavni kupci so Electrolux (Zanussi), DeLonghi, Schneider UK, Dual France idr. Obseg sodelovanja s tem proizvajalcem se vsako leto povečuje saj so izdelki kvalitetni, dizajnsko privlačni ter tehnološko dovršeni. Dobro so sprejeti na vseh trgih, zato se je Gorenje v letu 2006 odločilo poglobiti sodelovanje v smislu ODM13 poslov. Osebne tehtnice, kuhinjske tehtnice, otroške tehtnice Ta segment izdelkov prihaja od dobavitelja HEALTHCARE, ki je prav tako kot Jens, del skupine Shine Industrial iz Hong Konga. Je malo, a učinkovito podjetje. Zaposlenih je 125 ljudi, četno pa izdelajo preko 2 milijona različnih vrst tehtnic. Proizvajajo izključno prod drugimi blagovnimi znamkami, vendar spoštujejo dogovor o dizajnski ekskluzivnosti. Izdelki so kakovostni in problemov z njimi praktično ni. Presenetljiva je njihova učinkovitost in čistoča proizvodnje kot tudi sistem zagotavljanja kakovosti. Gorenje z njimi sodeluje od sredine leta 2004 in namerava z njimi še poglobiti sodelovanje. Likalniki Likalnike pod blagovno znamko Gorenje proizvaja TUNBOW iz Shenzhena in je specializirano za proizvodnjo likalnikov. Podjetje je v hongkonški lasti in zelo dobro organizirano. Letno proizvedejo več kot 7 milijonov likalnikov. Njihovi največji poznani partnerji oziroma blagovne znamke so Kenwood, DeLonghi in Murphy Richards. Program likalnikov zaradi izredne ponudbe na trgu nikoli ni konkretno zanimal, vendar je v danem trenutku Tunbow cenovno in kvalitetno izredno zanimiv, zato se je Gorenje odločilo, da se bo poskusilo tudi v tem segmentu. Trenutno je definiranih 6 modelov z možnostjo razširitve. Sodelovanje s tem partnerjem se je konkretneje razvilo v drugi polovici leta 2005. 13 ODM – Original Design Manufacturer, pomeni, da proizvodno podjetje (dobavitelj) dela izdelke v dizajnu, katerega predlaga ali razvije kupec, vse ostalo pa je tehnologija, katero ima dobavitelj že razvito. Gre le za kozmetične popravke, z namenom razlikovanja na trgu od izdelkov drugih kupcev (konkurentov), ki kupujejo pri istem dobavitelju.

38

5 LOGISTIČNI PROCES NABAVE APARATOV IZ LR KITAJSKE 5.1 Pomen nabavne funkcije za podjetje V zadnjih letih se nabava v podjetjih spreminja, kar se kaže v čedalje večjem zanimanju managerejev in nabavnega osebja v proizvodnih podjetjih. Nabavna funkcija običajno vključuje proces nakupovanja in sicer opredelitev potreb, izbiro dobavitelja, dogovarjanje o primerni ceni, določitev plačilnih in dobavnih pogojev, sklenitev pogodbe ali naročanje in spremljanje izpolnjevanja naročila. Skratka nabava pomeni »pridobivanje dobrin in storitev, potrebnih za delovanje, vzdrževanje in izvajanje osnovnih in pomožnih dejavnosti, po najugodnejših pogojih pri zunanjih virih«. Sledi, da je nabavna funkcija odgovorna za opravila, katerih namen je (Weele 1998, 29-30):

opredelitev specifikacije (zahtevane količine in kakovosti) za material in storitve, ki jih je potrebno kupiti;

izbira najpomembnejšega dobavitelja; priprava na pogajanja z dobaviteljem za sklenitev posla in njihova izvedba; naročanje pri izbranem dobavitelju; spremljanje in kontrola izpolnitve naročila (odpreme pri dobavitelju); kasnejše spremljanje in ocenitev opravljene dobave.

Iz tega sklepamo, da mora nabavna funkcija zagotoviti optimalni sistem dobave, ki mora biti usmerjen k potrebam načrtovanja proizvodnje in materialnih potreb. Zaradi vse večjih zahtev po kakovosti nabavljenega materiala, zmanjševanja zalog in skrajšanja rokov v logistiki in proizvodnji se stopnjujejo tudi zahteve do dobaviteljev. Nabavni oddelek je tisti dejavnik, ki te zahteve posreduje dobaviteljem in poskrbi, da jih izpolnjujejo. Da bi nabavna logistika dosegala zastavljene cilje, mora nabavni oddelek ugotoviti in določiti nabavne potrebe v podjetju glede na:

vrsto potrebnega materiala; predpisano kakovost materiala; potrebno količino materiala; čas, v katerem je potrebno material dostaviti.

Gattorna (1994, 64) navaja, da sam proces nabave mora vedno težiti k racionalizaciji, ki se dosega predvsem z izvajanjem naslednjih temeljnih aktivnosti:

vnaprejšnjo določitvijo in ocenitvijo nabavnih potreb; identifikacijo morebitnih dobaviteljev; preučevanjem dobaviteljevih ponudb; izbiro dobaviteljev; ponovnim pregledom, povzetkom in analizo izbranih dobaviteljev; uporabo ustreznih analitičnih tehnik za določanjem cen in stroškov; pogajanjem; selekcijo izbranih dobaviteljev in podpisom pogodb; nadzorom nad dobavitelji, sklenitvijo nakupnih poslov.

39

5.2 Kriterij za izbiro prevoza Danes ima kupec na voljo pestro izbiro načinov prevoza blaga in praktično ni pomembno, kje je tvoj vir oziroma dobavitelj. Prav tako ima na razpolago izredno veliko število ponudnikov organiziranja in izvedbe transporta ter spremljajočih aktivnosti. V primerjavi s preteklimi obdobji, ko je bila uporabna informacija redkost, je danes ves svet povezan v veliko globalno vas, kjer vsakdo vse ve. Informacij je nešteto, vendar so ključne tiste prave, najbolj uporabne oziroma tiste, s katerimi razpolaga le del interesentov. In v takšnem globalnem trgu, kjer ti konkurenčnost zagotavlja vsak prihranjen cent, je informacija o »najboljšem« načinu transporta blaga iz enega na drugi konec sveta ključnega pomena. Pod pojmom »najboljši« način transporta blaga mislimo na izbiro optimalnega razmerja med:

načinom transporta; ceno transporta; časom potrebnega za transport; časom potrebnega za ureditev administrativnih del; potencialnimi problemi; riziki nastajanja ekonomske škode; riziki nastajanja materialne škode in ; riziki »napačne komunikacije med podjetji«.

Vse te postavke imajo različno težo pri posameznih podjetjih in če je pri enem ključnega pomena cena transporta, je lahko pri drugem čas potreben za prevoz blaga. Seveda je to odvisno tudi od narave samega blaga. V glavnem po velika podjetja z razvitimi nabavnimi oddelki skrbno proučujejo vse kriterije ter se odločajo na osnovi prioritetne ponderirane razvrstitve. V nadaljevanju bomo na osnovi pričevanj navedli kriterije izbire transporta in transportnega podjetja v primeru dokupnega programa Gorenja, d.d.. Predstavili bomo tudi samega organizatorja transporta ter postopek oziroma redosled aktivnosti povezanih z nabavo gotovih izdelkov iz LR Kitajske. 5.3 Izbor prevoznika v primeru dokupnega programa Gorenja, d.d. V letu 2003, ko je dokupni program izbiral proizvajalca sesalnikov, mikrovalovnih pečic, tehtnic in likalnikov se z izbiro prevoznika in organizatorja transporta iz Kitajske dejansko niso ukvarjali. Za kaj takega ni bilo potrebe, saj je bil obseg nabave iz Kitajske minimalen. Tradicionalno je bilo Gorenje povezano s podjetjem Intereuropa, d.d., ki je poskrbelo za vse. Ko je bila formirana ekipa dokupnega programa in ko so prejemali prve ponudbe so se srečali tudi s vprašanjem organizacije transporta. Takrat je bilo na slovenskem trgu kar nekaj uveljavljenih podjetij, ki so se s takšnimi posli ukvarjala in ki so vsak po svoje na svojem področju strokovnjaki. V nadaljevanju naštevamo nekaj podjetij, pri katerih je dokupni program iskal ponudbe za organizacijo transporta svojih aparatov iz Kitajske:

40

Intereuropa; Translog; Centralog; Cargo-partner; Cenšped; Europacific; Cargo Trans.

Zaradi dejstva, da je nova ekipa imela dokaj malo izkušenj s posameznimi špedicijskimi podjetji, je bilo jasno, da bo v prvi fazi ključnega pomena:

Cena storitve: primerjave cen so bile mogoče ob upoštevanju vseh stroškov pri organiziranju transporta (prevoznina, THC14, BAF15, administracija, dodatni stroški, zavarovanja,…).

Nadalje so se odločali na podlagi:

hitrosti storitve: če je podjetje sodelovalo s svetovno najbolj priznanimi in uveljavljenimi ladjarji, je bil to zanj ogromen plus;

kakovost storitve: če je bilo podjetje pripravljeno poskrbeti za vse (kontaktirati dobavitelja, pripraviti vse potrebno za odpremo, spremljanje blaga na vsakem delu poti, raztovori, skladiščenje, ureditev dokumentacije,…) je bilo že bližje poslu;

dolgoročna razvojna politika: podjetje je moralo biti ambiciozno, drzno in pripravljeno na dolgoročno sodelovanje, hkrati pa je moralo imeti zanesljivo mednarodno podporo;

odkritost, osebni kontakti in podpora: podjetje mora imeti strokoven in za predloge izboljšav sodelovanja odprt kader, biti mora sposobno najti potrebne rešitve transportnega problema;

fleksibilno: prilagajati se mora potrebam naročnika, kadar je to nujno potrebno. Na podlagi vseh kriterijev je bilo v začetku leta 2003 za špediterja dokupnega programa za proizvode iz Kitajske izbrano podjetje CARGO-PARTNER, katerega odlike in splošne podatke predstavljamo v nadaljevanju. SLIKA 3: Logotip podjetja CARGO-PARTNER16

Slogan: "We take it personally" 14 THC – Terminal Handling Charges. 15 BAF – Bunker Adjustment Factor. 16 Vir podatkov: Cargo-Partner, d.o.o. Inernetna stran

41

Špedicija Cargo-Partner, d.o.o. iz Zg. Brnika je slovenska podružnica mednarodnega podjetja Cargo-Partner iz Avstrije in je bilo ustanovljeno leta 1983. Mednarodno podjetje skupaj zaposluje 858 ljudi in ima podružnice v 13 državah po vsem svetu. V letu 2006 je pridobilo najvišjo bonitetno oznako in je bilo v letu 2005 s 190 milijoni EUR, ob 31,9% letni rasti ter pripeljanimi 699.800 tonami različnega blaga eno najboljših tovrstnih podjetij v Evropi. Podružnica Cargo-Partner iz Brnika lahko zagotavlja vse storitve, katere zagotavlja tudi matično podjetje. Tako lahko zagotavljajo različne oblike:

letalskega transporta; pomorskega transporta; kopenskega transporta; integrirane logistike; IT podprte storitve.

Podrobnejše podatke si lahko ogledamo na spletnih straneh www.cargo-partner.com. Dokupni program se je odločil, da poskusi pripeljati prve pošiljke kontejnerjev s tem podjetjem in vse do danes še vedno sodelujejo z njimi. V tabeli 8 prikazujemo porast sodelovanja med Gorenjem, d.d. in Cargo-Partnerjem, d.o.o. od leta 2004 do septembra leta 2006. Kot zanimivost lahko navedemo, da se je število pripeljanih kontejnerjev samo iz LR Kitajske leta 2006 (do konca septembra) povečalo za 31 odstotkov glede na celotno leto 2005. TABELA 8: SODELOVANJE MED GORENJEM, D.D. IN CARGO –PRTNERJEM, D.O.O. V OBDOBJU 2004-2006

Leto 2004 Leto 2005 Leto 2006 (do sept.)

Vrednost storitve17 v EUR 311.539 862.595 853.977

Št. pripeljanih kontejnerjev np 433 389

Vir podatkov: Logistika Gorenja, d.d., 2006. 5.4 Organiziranje logističnega procesa v podjetju Gorenje, d.d. Nabava aparatov dokupnega programa Gorenja, d.d. se deloma razlikuje od klasičnih in ustaljenih postopkov nabave drugih komponent ali gotovih izdelkov v kateremkoli podjetju. V samem tehničnem delu ni velike razlike, zato pa je pomemben odprt dialog med uslužbenci programa in z njihovim dobaviteljem. Pomemben je poudarek na spoštovanju dogovorjenih rokov, v hitrem reagiranju na težave in odprti komunikaciji. 17 Podatki se nanašajo na vrednost uvoza surovin, polizdelkov in končnih izdelkov iz držav Kitajska in Turčija, katerega je za Gorenje d.d. opravilo podjetje Cargo-partner.

42

Velikokrat je to s kitajskimi dobavitelji težko, vendar opažajo, da se stanje izboljšuje. V nadaljevanju bomo pregledali, kako poteka proces nabave aparatov dokupnega programa. 5.4.1 Proces priprave v Gorenju, d.d. Proces nabave se prične z ugotovitvijo stanja aparatov v skladiščih ter planirani prodaji v določenem obdobju. Hkrati je potrebno imeti v mislih vse količine, katere so že na poti (ladja). Ob tako ugotovljenem stanju izda vodja prodaje nabavnemu referentu navodila za nabavo aparatov. Tu so specificirane količine, nabavne cene in modeli aparatov. Potrebno je vedeti, da imajo kitajski dobavitelji v večini primerov za vsak svoj model že izračunan maksimalen kontejnerski naklad, kateri pa se lahko ob dopolnjevanju raznih rezervnih delov ali kakšne druge zadeve v kontejner spremeni. Glede na dodatke v kontejnerju mora prodajni referent pri kitajskem dobavitelju posredovati informacijo o pravi in dokončani nakladi v kontejner. Vse to se dogovarja preko elektronske pošte ali telefona. Ko je to urejeno, nabavni referent dokupnega programa ustvari uradno naročilo v sistemu SAP18 in ga preko elektronske pošte posreduje kitajskemu dobavitelju. Ob naročilu se posreduje tudi želen datum proizvodnje, predviden datum inšpekcije gotovih aparatov in same odpreme. To je pomembno predvsem zaradi dejstva, da traja ladijska pot iz Kitajske v Evropo v povprečju mesec dni. Prav tako je potrebno upoštevati zamude pri proizvodnji in morebitna nesoglasja pri inšpekciji aparatov. Inšpekcija aparatov pred odpremo je zelo pomembna. Za Gorenje, d.d. jo opravlja družba SGS s sedežem na Kitajskem. To je neodvisna družba, ki opravlja pregled skladnosti naključno izbranih aparatov iz proizvedene količine ter po dogovorjenih AQL standardih izda svoje mnenje o primernosti aparatov za trg. Tako se kupec zavaruje pred neustrezno kakovostjo aparatov, hkrati pa proizvajalca sili k izboljševanju proizvodnje. 5.4.2 Finančni riziki in vrste zavarovanj Podjetja, ki poslujejo s podjetji iz Kitajske, so v stalnih finančnih rizikih. Kitajska je izredno velika in ima izreden podjetniški potencial. Žal lahko ta potencial nekatera podjetja izrabljajo. Ob poplavi kitajskih podjetij kupec iz Evrope ali drugega dela sveta praktično ne more z zagotovostjo oceniti, s kakšnim kitajskim podjetjem se loteva posla. Vsako podjetne namreč na različne načine oglašuje svojo velikost, potencial in status, vendar je edini pravi način, da izvemo resnico o podjetju, da ga obiščemo. Šele takrat lahko dobimo pravo sliko o podjetju in njegovi velikosti, finančni moči, proizvodnih zmogljivostih, načrtih za prihodnost, itd. Seveda se je mogoče predvsem pred finančnimi riziki tudi zaščititi na različne načine. Kako, predstavljamo v nadaljevanju. Na dokupnem programu Gorenja se z dobavitelji posluje na sledeče načine: 18 SAP – podporni sistemski program, katerega uporablja večji del Skupine Gorenje

43

z garancijo – dobavitelj zahteva 20% predplačilo in na tej osnovi je pripravljen aparate tudi proizvesti. Finančni oddelek torej izvede plačilo v vrednosti 20% predračuna, katerega podpiše odgovorna oseba dokupnega programa. Pred tem plačilom dobavitelj preko svoje banke pošlje tudi bančno garancijo, katera je zagotovilo, da dobi Gorenje, d.d. povrnjeno predplačilo v primeru neizpolnitve obveze dobavitelja. Ker je komunikacija med bankami slaba, je najboljši način, da se potrdilo o plačilu predplačila dobavitelju posreduje preko elektronske pošte,

akreditiv – predračun kitajskega dobavitelja se posreduje v finančni oddelek skupaj z zahtevo o odprtju akreditiva. Ko je le to odobreno, se o tem obvesti dobavitelja in to je dovolj za pričetek proizvodnje. Plačilo po akreditivu se seveda izvrši po ustaljenem akreditivnem postopku. Poudariti pa moramo, da je to relativno drag in zapleten plačilni inštrument ter da se ga izogibajo tako dobavitelji kot tudi kupci.

Kot zanimivost lahko omenimo, da se je dokupni program uspel z vsemi svojimi dobavitelji dogovoriti o plačilu z garancijo oziroma o plačilu 20:80. To pomeni, da pred proizvodnjo plačajo 20% vrednosti blaga, preostalih 80% pa ob predložitvi kopij transportnih dokumentov. Večina kitajskih dobaviteljev zahteva akreditivna plačila ali pa celo 100% predplačila. 5.4.3 Spremljava logistične aktivnosti Ko se približuje datum odpreme aparatov od dobavitelja omenjenega na naročilu, se nabavni referent poveže s špediterjem o tem ali je prostor na ladji rezerviran za naročene aparate. Hkrati tudi dobavitelj sporoči, da je proizvodnja aparatov zaključena. Takrat se predstavništvo Gorenja na Kitajskem poveže z inšpektorji SGS in se dogovorijo za pregled aparatov. Ko dobi dokupni program poročilo oziroma pozitiven odgovor, se aparati lahko naložijo v kontejnerje in posledično na ladjo. Špediter pošlje potrdilo, da so aparati res naloženi in odpremljeni (aviso o pošiljki). V času, ko so aparati na poti, dobavitelj pošlje kopijo dokumentov po elektronski pošti. Zopet je potreben podroben pregled dokumentov (preveriti cene, količino, pariteto, ali je upoštevan avans,…). Če opazijo kakršnokoli odstopanje, se dogovorijo z dobaviteljem, da popravijo in pripravijo dokumente, kot jih zahteva slovenska (EU) zakonodaja. V sklopu originalnih dokumentov, ki jim jih pošlje dobavitelj so:

originalen račun (Invoice); pakirna lista (Packing list); potrdilo o izvoru blaga (Certificate of Origin); original Bill of Lading (kasneje B/L). To je tudi dokument, s katerimi lahko v namembnem pristanišču prevzamejo aparate, ki so naloženi v kontejnerjih.

Ko se nabavni referent seznami z vsemi dokumenti in je jasno razvidno, da je blago na poti, se opravi plačilo preostanka zneska po predračunu. Tu se plačilo razlikuje glede na to, ali smo opravili predplačilo z garancijo, brez garancije ali z akreditivom:

44

brez garancije - iz dokupnega programa se v finančni oddelek posreduje zahtevek za preostanek plačila. Ko nabavni referent dobi potrdilo o plačilu, ga posreduje dobavitelju. Ta mu (direktno) na tej osnovi po hitri pošti pošlje originalne dokumente,

z garancijo – ob odpremi blaga pošlje dobavitelj originalne dokumente svoji banki, ta pa o tem obvesti kupčevo banko o prejemu dokumentov. Na tej osnovi kupec izvrši preostanek plačila, dobaviteljeva banka pa preda originalne dokumente kupčevi banki. Ta jih pošlje kupcu. Postopek je podoben postopku z akreditivom, vendar je mnogo manj strikten in hitrejši,

z akreditivom – ob odpremi blaga pošlje dobavitelj originalne dokumente svoji banki, ta pa o tem obvesti kupčevo banko o prejemu dokumentov. Na tej osnovi kupec izvrši preostanek plačila, dobaviteljeva banka pa preda originalne dokumente kupčevi banki. Ta jih pošlje kupcu.

V času, ko je blago na poti, nabavni referent pošlje špediterju kopijo računov za zavarovanje blaga. Zavarovanje blaga je potrebno zaradi morebitnih poškodb, ki se lahko zgodijo med potjo (potop ladje, razmočeni aparati,…). Blago je zavarovano tako dolgo, dokler ni razloženo v namembnem skladišču. Špediter seveda kupca obvešča o morebitnih spremembah prihoda ladje, zato je pomembno, da je nabavni referent z njim vedno v kontaktu. Ko nabavni referent prejme originalne dokumente mora podpisati in ožigosati B/L na hrbtni strani ter jih poslati špediterju. Podpisani in ožigosani morajo biti zato, da lahko špediter dokazuje, da so aparati resnično za podpisanega kupca. V tem času se nabavni referent s prodajnimi dogovori, na katera skladišča se skladiščijo prispeli aparati. Če je del teh aparatov namenjenih za re-eksport, jih torej ni potrebno uvozno cariniti in se skladiščijo v skladiščih neocarinjenega blaga. Tako se prihranijo stroški carine ter čas carinjenja. Ko nabavni referent pridobi vse podatke, naredi razdelitev aparatov še v programu SAP in kreira navodila za uvoz (nabavne cene, količina, štev. računa, dobavitelj,…). Ko so vsi originalni dokumenti opremljeni, jih preda nabavni službi Gorenja. Operativa splošne nabave uredi nalog za carinjenje in prevzem blaga v skladiščih (carinske podatke, postopek carinske ugodnosti, postopek carinjenja, vrste posla in plačila, vnašanje preferencialnega porekla). Prav tako preveri še ostale podatke, ki jih je predhodno vnesel nabavni referent dokupnega programa. Ko naročeni aparati prispejo v pristanišče, se nabavni referent dogovori o načinu odpreme do končnih skladišč. Večinoma se poslužujejo odpreme po železnici in redkeje s kamioni. Špediter obvesti nabavnega referenta, kdaj bodo aparati odpremljeni iz namembnega pristanišča do namembnega končnega skladišča (večinoma je to skladišče v Celju). Med tem časom nabavni referent obvesti tudi skladiščnike v namembnem skladišču o prihajajoči pošiljki. Pošlje jim razdelitev in količino po kontejnerjih (koliko in kateri aparati se carinijo in kateri ne).

45

Špediter nam po končanem postopku pošlje račun za opravljen prevoz, ta pa se posreduje centralni nabavni službi. 5.4.4 Kontrola Ko so aparati razloženi v namembnem skladišču, iz skladišča pošljejo fizične prevzeme blaga. To je zapisnik, iz katerega lahko razberemo, koliko je dejansko prišlo aparatov v skladišče. Zopet je potrebno pregledati, ali se količina ujema z računom dobavitelja. To opravi centralna nabavna služba in jih (fizične prevzeme) pošlje v oddelek logistike za prevzem, kjer jih vnesejo v sistem SAP. Ko se aparati pojavijo v sistemu, se obvesti prodajne referente in s tem je delo nabavnega referenta končano.

46

6 PRIHODNOST SODELOVANJA Z LR KITAJSKO19 6.1 Prihodnost LR Kitajske in gospodarske tendence Gospodarska politika bo tudi v letu 2006 usmerjena v zagotavljanje dolgoročno vzdržne gospodarske rasti, da bi lahko zagotovili nova delovna mesta in znižali napetosti, ki se pojavljajo zaradi sprememb v družbi. Za Kitajsko so namreč značilna številna strukturna neskladja – med panogami, med provincami, med različnimi oblikami porabe. Hkrati bodo prizadevanja vlade usmerjena v zniževanje rasti domačih investicij, vendar učinki v letu 2006 še ne bodo opazni. Ker vladi še ne bo uspelo znižati hitre rasti domačih naložb, se bo zaradi njih rast BDP v letu 2006 povečala na 10,7 odstotka. Prehitra gospodarska rast povzroča težave v nerazvitem bančnem sektorju, infrastrukturi, oskrbi s surovinami in energijo ter okoljevarstvu. Domače naložbe bodo v prihodnje preusmerjene v infrastrukturo, storitvene sektorje ter v razvoj srednjih in malih podjetij. Inflacija se bo do konca leta 2006 znižala in v povprečju znašala le 1,5 odstotka, kljub visokim svetovnim cenam nafte, saj se cene industrijskih izdelkov zaradi presežne ponudbe znižujejo, proizvodnja žita pa je visoka. Kljub temu, da bo rast uvoza v letu 2006 ponovno prehitela rast izvoza, se presežek na tekočem računu plačilne bilance ne bo bistveno znižal. Trgovinski presežek (in posledično tudi tekoči) bi se močno znižal v primeru, če bi se napetosti z ZDA sprevrgle v trgovinsko vojno. Dolgoročne posledice za kitajsko gospodarstvo bo imela tudi sprememba režima deviznega tečaja, vendar bo kljub zavzemanju centralne banke za hitrejšo apreciacijo yuana (CNY), ta zaradi vladnih zahtev po nadaljevanju hitre rasti izvoza kratkoročno apreciiral počasi. Vsekitajski ljudski kongres je sprejel delovno poročilo premiera Wen Jiabaa in 11. petletnega načrta, ki napoveduje spremembe v kitajski gospodarski politiki. Vladno poročilo in naslednja petletka predvidevata 8% gospodarsko rast za leto 2006 in 7,5 % za naslednjih pet let. Rast bo temeljila predvsem na zmanjšanju porabe energije in napredku na področju znanosti in tehnologije. Potrditev vladnega akcijskega načrta za naslednjih pet let pomeni velik premik v kitajski gospodarski politiki, ki je doslej temeljila na razvoju mest in velikem vlaganju v drage projekte, poslej pa bo večja pozornost namenjena vlaganju v podeželje ter znanost in tehnologijo za trajnostni razvoj. Kitajska bo v prihodnjih petih letih največji poudarek namenila gospodarski učinkovitosti, pa tudi družbeni enakosti z zmanjšanjem razlik med bogatimi in revnimi. Vlada bo za izboljšanje položaja več kot 700 milijonov kitajskih kmetov letos porabila 42 milijard dolarjev, kar je za 14,2 odstotka več kot lani. Predvideno je tudi 14,7-odstotno povečanje proračuna za vojsko na 35 milijard dolarjev. 19 Vir podatkov: SPLETNO DELO (2006). Internetna stran - http://www.deloindom.si

47

6.2 Gorenje in Kitajska Gorenje vidi v sodelovanju z dobavitelji na Kitajskem veliko poslovnih priložnosti. Nabava surovin, polizdelkov in končnih izdelkov postaja strateškega pomena ne samo za Gorenje, pač pa za večino proizvajalcev bele tehnike v svetu. Tako se obseg sodelovanja iz leta v leto veča. V letu 2005 je Gorenje v ta namen ustanovilo predstavništvo Gorenje - Kitajska s sedežem v Shanghai-u. Primarna naloga predstavništva je poiskati za Gorenje primerne dobavitelje materialov. To pomeni, da morajo ti dobavitelji zagotavljati kakovost izdelkov, stabilen finančni položaj ter dolgoročno usmerjenost. Seveda je to lažje reči kot storiti, saj je takšnih podjetij na Kitajskem, kljub njeni velikosti, malo. Največ sodelovanja (vrednostno in količinsko) se v letu 2006 obeta ravno na dokupnem programu, kjer ocenjujejo, da bodo do konca leta uvozili za 3,5 milijona USD različnih gotovih proizvodov. Glede na povpraševanje na trgih, kjer to blago prodajajo, je mogoče napovedati, da bo uvoz v letu 2007 še večji in bo znašal približno 4,2 milijona USD. Na osnovi strateške usmeritve lahko v prihodnosti pričakujemo tudi kakšno kapitalsko povezovanje s tamkajšnjimi podjetji ali pa vsaj dolgoročno poslovno sodelovanje s katerim od obstoječih dobaviteljev gotovih proizvodov.

48

7 SKLEP Za današnje turbulentno okolje so značilne predvsem hitre spremembe. Podjetja, ki želijo v tem okolju preživeti, se morajo znati hitro prilagoditi vsem spremembam, sprejemati morajo nova znanja in jih znati koristno uporabiti. Podjetja so lahko dolgoročno uspešna le, če gredo v korak s časom, če sprejemajo nove trende in jih uvajajo v svoje poslovanje in ravno logistična funkcija v posameznem podjetju je tista, ki se mora neprestano prilagajati razmeram na trgu. Na področju logistike smo namreč priča vedno večjim in hitrejšim spremembam, ki jih morajo podjetja nenehno spremljati in znati obvladovati. V preteklosti se je malo katero podjetje zavedalo pomena logistike, danes pa so vse hitrejši razvoj, vedno bolj zahtevni kupci in vedno večja konkurenca podjetja prisilili, da so začela posvečati vedno večjo pozornost tudi tej funkciji v podjetju. V diplomski nalogi smo opredelili logistiko, njene procese ter pomen za podjetja. To so pred nami naredili tudi že mnogi ugledni strokovnjaki. Iz opredeljenega semo nadalje opredelili zvrsti transporta, kjer se je pokazalo, da je še vedno največjega pomena cestni transport, zaradi vse večjega izvoza držav v razvoju pa se povečuje tudi pomen ladijskega transporta. Ta je predvsem na račun izvoza Kitajske v zadnjih desetletjih doživel neverjeten razmah. Zaradi tega se je povečal tudi pomen uporabe različnih pravnih regulativ. Podjetja in države stopajo v čedalje bolj integrirane odnose, zato je potrebno jasno razmejiti pravice in dolžnosti ter tudi sankcije. V ta namen smo predstavili tudi uporabo Incoterms klavzul, ki veljajo v mednarodnih razmerjih za enega ključnih inštrumentov urejanja odnosov. V nalogi smo ravno tako prikazali pomembne lastnosti določenih transportnih zvrsti. Podjetja, hierarhijo lastnosti transporta prilagajajo glede na naravo svojega poslovanja. Tako dajejo nekatera podjetja več poudarka hitrosti transporta, druga pa ceni le-tega. Zagotovo strmijo vsa podjetja k temu, da si zagotovijo čim bolj popoln logistični servis v celoti. Med takšna podjetja sodi tudi Gorenje, d.d., ki že več let intenzivno sodeluje tako s prekomorskimi dobavitelji kot tudi kupci. V podjetju se vsi dobro zavedajo pomena učinkovite logistike, zagotovo pa to postaja pomemben faktor predvsem v zadnjem času, ko se je izredno povečalo sodelovanje s Kitajsko. Kot primer smo vzeli oddelek dokupnega programa, kjer je sodelovanje s Kitajsko in ustrezno logistično podporo prineslo izvrstne poslovne rezultate. Partnersko sodelovanje med naročnikom (Gorenje) in agentom (Cargo-Partner) zagotavlja konkurenčen nastop na trgih. Pri tem je zagotovljena hitrost storitve, kakovost storitve in cena storitve. Vsekakor bo zaradi naraščanja moči azijskega giganta prekomorski transport doživljal nadaljnjo rast, saj se iz leta v leto veča število pripeljanih kontejnerjev iz Kitajske v Evropo in druge dele sveta. Pri tem bo ključnega pomena izkoriščanje povezav med agenti in ladjarji, pristanišči in dobavitelji ter naročnikom in izvajalcem. Pomembno je tudi dejstvo, da najnižja cena še ne pomeni vedno najboljšo poslovno odločitev.

49

POVZETEK V diplomski nalogi smo predstavili logistiko in njen pomen v mednarodnem sodelovanju med podjetji in gospodarstvi. Izrednega pomena za podjetje je, da ustrezno definira svoje prioritete pri izbiri in vrednotenju transportnega načina. Ker se v zadnjem obdobju povečuje mednarodno sodelovanje predvsem z državami v razvoju, je pomembna tudi uporaba mednarodnih standardov (Incoterms) za določanje pravic in obveznosti vseh strank v poslu. Nadalje smo se osredotočili na naraščajoč pomen Kitajske na svetovno gospodarstvo ter sodelovanje z njenimi podjetji kot ključ za uspeh na trgih. Zaradi njenega povečevanja izvoza se povečuje tudi število opravljenih transportov. To pa nemalokrat lahko povzroča hude glavobole vsem, ki so v določen posel vpleteni. Zato je ključnega pomena zagotoviti kakovosten, stroškovno učinkovit in hiter logistični servis. Kot uspešen primer sodelovanja smo predstavili oddelek dokupnega programa Gorenja, d.d., mednarodnega špediterja Cargo-Partner ter različna podjetja LR Kitajske. Ključne besede: logistika, transportne zvrsti, Incoterms 2000, LR Kitajska, Gorenje, d.d., logistični proces. SUMMARY In diploma we present logistics function and her growing inportance in international relationships between enterprises and between state economy. It is of huge importance for the enterprises to define their priorities and to evaluate apprporiate transport mode. Since there is a growth of building relationships expecially with the developing states, there is even bigger importance to take into consideration international transport standards Incotrerms to define partners rights and obligations when in business relationship. Onwards, we will focus on growing power of China economy, its influence on world's economy and cooperation with her enterprises as a key for market succes. Becouse of China's growing export there is also a growth of made transportations from her ports. And that is what causes a lot of headaches to all involved in perticular business. Taht is the reason for taking logistics function as key function in such enterprise and by that to assure cost efficient, good and speed oriented logistics service. As a good example of such cooperation we will present a marchandising department in company Gorenje,d.d., international transport povider Cargo-partner and several enterprises from PR China. Key words: Logistics, Logistics modes, Incoterms 2000, PR China, Gorenje,d.d., Logistics proces.

50

LITERATURA

1. Baron, P. David. 2000. Business and its environment. New Jersey, Upper Saddle River: Pearson Education, Inc.

2. Cargo – partner, d.o.o.. 2006. Dostopno na: http://www.cargo-

partner.com/?p=home

3. CIA - Central Intelligence Agency. (2006). The World Factbook: China. [online] Dostopno na: https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/ch.html [14.8.2006].

4. Cooper, James, Browne, Michael, Peters, Melvyn. 1994. European Logistics.

Oxford: Blackwell Publishers.

5. Gattorna, John, Day, Abby, Hargreaves, John. 1994. What is the Role of Materilas Management? Effective Logistics Management, Bradford.

6. Glavan, Boris. 1981. Linijsko brodarstvo. Rijeka: Jugolinija.

7. Gorenje, d.d. 2005. Interni viri – Trženje.

8. Gorenje, d.d. 2005. Interni viri – Nabava.

9. Gorenje, d.d. 2006. Dostopno na: http://www.gorenjegroup.com/skupinagorenje/

10. Gorenje, d.d. 2005. Letno poročilo.

11. Ilešič, Mirko, Puharič, Krešo. 1991. Incoterms 90 in druge prevozne klavzule.

Ljubljana: Gospodarski vestnik.

12. JAPTI - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. (2006). Predstavitev države. [nline] Dostopno na: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?drzava_ID=2002052713504630&menu=naslovi [27.8.2006].

13. Jakomin, Livijo, Zelenika, Ratko, Medeot, Marino. 2002. Tehnologija prometa in

transportni sistemi. Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

14. Jelenc, Milan. 1983. Mednarodni in integralni transport blaga. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

15. Logožar, Klavdij, Ogorelc, Anton. 2002. Poglavja iz poslovne logistike. Maribor:

Ekonomsko-poslovna fakulteta.

16. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika: elementi in podsistemi. Ljubljana: GV Izobraževanje.

51

17. Magee John F., Boodman, David M.. 1967. Production planning and inventory control. New York: McGraw-Hill.

18. Oblak, Henrik. 1987. Oblikovanje politike poslovne logistike. Maribor:

Samozaložba.

19. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

20. Ogorelc, Anton. 1996. Logistika: organiziranje in upravljanje logističnih procesov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

21. Ogorelc, Anton. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

22. Požar, Danilo. 1973. Pomorski, cestni, rečni in zračni transport, špedicija, javna

skladišča in organizacije za kontrolo blaga. Maribor: Visoka ekonomska komercialna šola Maribor.

23. Požar, Danilo. 1983. Mednarodni transport s transportnim zavarovanjem. Maribor:

Visoka ekonomsko komercialna šola.

24. Spletno delo. 2006. Svet – Kitajska bo predvsem gospodarsko učinkovita. [online] Dostopno na: http://www.deloindom.si/index.php?sv_path=41,396,125168&fromsearch=1 [18.11.2006].

25. Zaljetelj, Ana. (30.6.2003). Porazdelitev obveznosti – Incoterms 2000. Glas

gospodarstva [online] Dostopno na: http://www.gzs.si/DRArhivNovicPM.asp?ID=11292&IDpm=1296&mi=9&csize=0 [25.8.2006].

26. Završnik, Bruno. 2004. Izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Ljubljana: GV

Izobraževanje.

27. Zelenika, Ratko. 2005. Logistički sustavi. Rijeka: Ekonomski fakultet Sveučilišta u Rijeci.

28. Zupančič, Samo. 1995. Liberalizacija transporta in konkurenca v Evropski uniji.

Svetovalec.

29. Van Weele, Arjan. J. 1998. Nabavni management: analiza, planiranje in praksa. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

30. Weidenbaum, Murray, Hughes, Samuel. 1996. The Bamboo Network. New York :

The Free Press (Martin Kessler Books).

52

SEZNAM TABEL IN SLIK stran Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivosti alternativnih vrst transporta po Schulteju. 17 Tabela 2: Razvrščanje posameznih vrst transporta glede na sestavine kakovosti. 18 Tabela 3: Pregled štirih glavnih skupin in prehod nevarnosti in stroškov med kupcem in prodajalcem. 20 Tabela 4: Preglednica osnovnih podatkov LR Kitajske. 27 Tabela 5: Pregled količin in vrednosti aparatov dopolnilnega programa po segmentih za leto 2004 in 2005. 30 Tabela 6: Prodaja 2005 in plan prodaje 2006 izdelkov dokupnega programa (kosovno in vrednostno) po skupinah proizvodov. 34 Tabela 7: Vrednosti in količinski prikaz nabave aparatov dokupnega programa pri dobaviteljih iz LR Kitajske v letih 2005 in delu leta 2006 36 Tabela 8: Sodelovanje med Gorenjem, d.d. in Cargo - Partnerjem, d.o.o. v obdobju 2003-2005. 41 . Slika 1: Organiziranost skupine Gorenje, d.d. 24

Slika 2: Zemljevid LR Kitajske 26 Slika 3: Logotip podjetja Cargo - Partner, d.o.o. 40

53

PRILOGE PRILOGA 1: SAP naročilo, stran 1

54

PRILOGA 2: SAP naročilo, stran 2

55

PRILOGA 3: Predračun dobavitelja

56

PRILOGA 4: Bančna garancija, stran 1

57

PRILOGA 5: Bančna garancija, stran 2

58

PRILOGA 6: Bančna garancija, stran 3

59

PRILOGA 7: Bill of lading informacija

60

PRILOGA 8: Potrdilo o prejetih dokumentih

61

PRILOGA 9: SWIFT potrdilo o plačilu

62

PRILOGA 10: Račun za blago

63

PRILOGA 11: Bill of Lading

64

PRILOGA 12: Pakirna lista

65

PRILOGA 13: Potrdilo o poreklu

66

PRILOGA 14: Obvestilo o pošiljki

67

PRILOGA 15: Potrdilo o fizičnem prevzemu blaga