predmet in metode psihologije
DESCRIPTION
Predmet in metode psihologije. prof. dr. Janek Musek prof. dr. Marko Polič I. letnik psihologije. Predmet in metode psihologije. Predavanje 4: METODE PSIHOLOGIJE. Predmet in metode psihologije. Pojmovanja predmeta psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Predmet in metode psihologije
prof. dr. Janek Musek
prof. dr. Marko Polič
I. letnik psihologije
Predmet in metode psihologije
Predavanje 4:
METODE PSIHOLOGIJE
Predmet in metode psihologije Pojmovanja predmeta
psihologije Psihologija kot znanost Cilji in naloge psihologije Metode psihologije
metodološki temelji metode razlaganja metode ocenjevanja metode raziskovanja
Potek in etika psihološkega dela in raziskovanja
Pregled vsebine
Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja Znanstvena metoda
Vsakdanje in znanstveno spoznavanje Kriteriji znanstvenosti Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije Struktura in proces znanstvenega spoznavanja Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje
Osnove psihološke metodologije Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje,
introspekcija in ekstraspekcija Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba
Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja Težnja po spoznavanju
Če stvari in odnose med njimi poznamo, vemo, kaj lahko pričakujemo in kako lahko vplivamo
Pomen znanstvenega spoznavanja Znanstveno spoznavanje izvira iz iste izvorne težnje po
spoznavanju kot vsakdanje (zdravorazumsko) spoznavanje A pri znanstvenem spoznavanju uporabljamo metode, s katerimi
se izognemo pristranostim in napakam v spoznavnem procesu Znanstveno spoznavanje pomeni optimizacijo spoznavanja (bolj
veljavna in zanesljiva spoznanja zaradi večje metodičnosti in objektivnosti)
Pridobivanje spoznanj in povezovanje spoznanj v teorijo, celovit sistem spoznanj
Psihološka spoznanja so posebej pomembna, ker zadevajo naše lastno obnašanje, našo naravo in medosebne odnose
Nujnost znanstvenega preverjanja in raziskovanja Zakaj je potrebno preverjati tudi banalne “resnice”? Za banalno “samoumevnostjo” se lahko skriva napačno prepričanje Znanost je napredovala prav s tem, da je “rušila” napačne samoumevnosti
npr. prepričanje, da je zemlja ploščata, da je v središču vesolja, da je živalski in rastlinski svet vseskozi enak, da obstajajo čarovnice itd.
prim. Evklidovi aksiomi pomembne “decentracije” in “ekscentracije” v zgodovini znanosti
ZEMLJA ČLOVEKZAVESTNIUM, JAZ
Nekaj primerov iz psihologije
Asch (1955) Milgram (1965) Darley & Latane
(1968)
A
0
20
40
60
80
predvideniodstotek
dejanskiodstotek
B
050
100150200
odstotek čas vsek
23
6
odstotek in hitrost odziva
število oseb
C
Znanost korigira samo sebe Tudi v znanosti se lahko razširijo napačne domneve,
ker niso ustrezno preverjene PRIMERI takšnih (delnih) (ne)resnic v psihologiji:
Vzgoja, socialni vplivi in kultura v največji meri oblikujejo posameznikovo osebnost
Zgodnje izkušnje odločilno vplivajo na poznejši razvoj posameznika
Nevroze izvirajo iz psihičnih travm Shizofrenija je posledica neustreznega ravnanja mater
(“shizogena mati”) Vsebino sanj določajo nezavedno motivirani psihični
procesi Otroci ne lažejo itd. Inteligentnost ima majhen vpliv na naše dosežke zunaj šole Vrednote le malo vplivajo na dejansko obnašanje
Znanstvena metoda Imajo moški enako število zob
kot ženske? Znanost pomeni način
reševanja problemov in iskanja spoznanj, ki bo zanesljivejši in veljavnejši od vsakdanjega spoznavanja in tudi od filozofske spekulacije
Ta cilj skušamo doseči z znanstveno metodo Pojasnjevanje Ugotavljanje zakonitih odnosov
med pojavi Iskanje vzrokov z iskustvenim
preverjanjem (opazovanje, eksperiment…)
“Znanstveno spoznavanje se od drugih načinov spoznavanja razlikuje torej po metodi. Znanstvena metoda pa je postopek ali proces, s katerim skušajo znanstveniki pridobiti veljavna, zanesljiva in nepristranska (objektivna) spoznanja in ustvariti kar se da veljavni model izkustvenega sveta. Z drugimi besedami pa to pomeni, da mora biti znanstvena metoda način, ki minimizira napake v spoznavanju. S standardnimi postopki skušamo torej v znanosti zmanjšati učinek možnih napak v spoznavanju in tako priti do točnih spoznanj. S točnimi spoznanji zmanjšujemo delež nepojasnjenega v stvarnosti in ga nadomeščamo s pojasnjenim. Smisel znanstvenega početja je pojasnjevanje, kar pomeni iskanje vzrokov za pojave, ki nas zanimajo. In kaj so vzroki? Nič drugega, kot drugi pojavi, ki vplivajo na te, ki nas zanimajo. Pojasnjevanje je torej iskanje vzročnih odnosov v izkustveni stvarnosti. Znanstveno pojasnjevanje pomeni, da lahko neko prej nepojasnjeno dogajanje pojasnimo, torej razložimo z delovanjem vzročnih dejavnikov.”
Vsakdanje in znanstveno spoznavanje
Vsakdanji in kritični razum
ZDRAVI RAZUM KRITIČNI RAZUM
površnost, stihijnost, slučajnost, enkratnost
metodičnost, sistematičnost, objektivnost, poglobljenost
nekritičnost (odvisnost od predpostavk, predsodkov, dogem, ideologije...)
kritičnost in neodvisnost (iskanje in odpravljanje monih virov napak, nepristranosti)
nerefleksivnost (ni samopreverjanja)
refleksivnost (preverjanje lastne ustreznosti)
neustvarjalnost (zadovoljevanje z obstoječimi razlagami)
unstvarjalnost, inovativnost (iskanje novih, boljših razlag)
Kriteriji in določila znanstvenostiutemeljenost Spoznanja morajo biti utemeljena z logičnimi pojasnili in dokazi (osebno
prepričanje, vera, dogme in avtoritete ne veljajo kot znanstvene utemeljitve). Ute-meljitve morajo biti kaj najbolj preproste (načelo parsimoničnosti) in imeti morajo kar največji obseg.
objektivnost Spoznanja morajo odražati značilnosti predmetov spoznavanja in ne subjektivnih značinosti oseb, ki spoznavajo. Objektivnost dosežemo s intersubjektno validacijo, preverjanjem izjav več oseb o skupnem objektu opazovanja (ontološka objektivnost). Pri introspektivnem raziskovanju je možna le gnoseološka objektivnost, preverjanje izjav več oseb o podobnem objektu samoopazovanja.
sistematičnost Spoznanja morajo biti pridobljena na metodičen, načrten način, morajo biti ponovljena in verificirana (“enkrat ni nobenkrat”).
nadzorovanost Spoznanja morajo biti pridobljena v znanih in kontroliranih pogojih (npr. z eksperimenti).
splošnost Spoznavanje mora biti usmerjeno k splošnemu: k pravilom in zakonitostim (znanstveni zakoni).
preciznost Spoznanja morajo biti natančna, poleg kakovosti raziskovanih pojavov morajo odražati tudi njihovo kvantiteto (merjenje).
odprtost Znanstvena spoznanja so v načelu “zmotljiva”, vedno jih je mogoče sprem-eniti, izboljšati, razveljaviti (“razveljavitveno načelo”).
izčrpnost Spoznanja naj se nanašajo na celoto pojavov, ki jih proučujemo.
Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni
Dejstva: odnosi med pojavi ali spremenljivkami Vzroki: najpomembnejša oblika zakonitih
(invariantnih) odnosov med pojavi (bistveni, odvisnostni odnos)
Napoved: domnevni, predvideni, pričakovani odnos Poznavanje vzročnih odnosov omogoča napovedi
Zakon: preverjen vzročni odnos Formula vzročnega odnosa: če x potem y x vpliva na y; y = f(x) Primer zakona: »Reakcijski časi prepoznavanja barv so v
obratnem sorazmerju z valovno dolžino barv« (Trstenjakov zakon) ALI: “če je valovna dolžina varve višja, bo reakcijski čas njene prepoznave krajši”
Verjetnostne zakonitosti
Stoodstotne in verjetnostne zakonitosti Absolutno velja, če x potem y (npr. če je nekdo depresiven,
je tudi anksiozen) V 90 (80, 70) odstotkih velja, če x potem y (npr. v 60
odstotkih velja, da če je nekdo depresiven, je tudi anksiozen)
V psihologiji se moramo mnogokrat zadovoljiti z verjetnostnimi zakonitostmi, ker imamo običajno opraviti s pojavi, ki so vzročno povezani z mnogimi drugimi pojavi, ne le z enim samim; v našem primeru gre npr. za to, da se lahko v določenih primerih pojavi depresivnost brez anksioznosti
Hipoteze, modeli in teorije
Hipoteza: še nepreverjen vzročni odnos Model: delno preverjen sistem vzročnih odnosov
(razlag) Teorija: preverjen sistem vzročnih odnosov (razlag)
Teorija mora torej temeljiti na preverjenih dejstvih Sistem mnenj ali domnev, četudi privlačen, ne more veljati
za teorijo (npr. mit)
Mnogokrat že iz previdnosti raje govorimo o modelih kot o teorijah (včasih zasledimo tudi razlikovanje med “trdimi” in “mehkimi” teorijami
Struktura znanstvenega spoznavanja
Spoznavni odnos Strukturni elementi odnosov znanstvenega
spoznavanja Subjekt Objekt Metoda
SUBJEKT OBJEKTMETODA
Vrste spoznavnega odnosa Modeli spoznavnega
odnosa vključujejo subjekt, objekt in metodo spoznavanja.
Na desni: temeljni spoznavni odnos v znanosti (zgoraj), osebnostni model spoznavnega odnosa (sredina) in medosebni model spoznavnega odnosa (spodaj).
Za psihologijo je značilen zlasti zadnji model, saj je človek tako subjekt kot predmet proučevanja
SUBJEKT OBJEKTMETODA
SUBJEKT
PRISTRANOSTI
OBJEKTMETODA
SUBJEKT
PRISTRANOSTI
OBJEKT
AKTIVNO ODZIVANJE NA
SITUACIJO
METODA
Proces znanstvenega spoznavanja (raziskovanja) Odkritje problema: prepoznanje neke situacije
(odnosa) kot nepojasnjene, nerešene, neuravnotežene; raziskovalno vprašanje Npr. “kaj vpliva na učni uspeh”; “ali inteligentnost vpliva na
učni uspeh” Postavljanje hipotez
Domnevna rešitev problema: “inteligentnost vpliva na učni uspeh”
Preskus: preverjanje hipotez Uporaba ustrezne metode preverjanja, npr. eksperimenta
Interpretacija: integracija preverjenih spoznanj v teorij Povezovanje pridobljenih spoznanj z drugimi Pogosto vodi do novih problemov
Faze raziskovalnega procesa
PREVERJANJEPRESKUS
INTEGRACIJAV TEORIJO
HIPOTEZA
PROBLEM
Primeri
Klasičen zgodovinski primer: Herodot Zakaj imajo nekateri dijaki (študenti) boljši
uspeh? Zakaj nekateri ljudje bolje prenašajo stres kot
drugi? Zakaj se pri nekaterih osebah pojavijo
psihične motnje?
Osnove psihološke metodologije
Klasifikacija metod v psihologiji Pridobivanje informacij Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in
uporaba
Klasifikacija metod v psihologiji
METODE VPSIHOLOGIJI
METODEOCENJEVANJA INRAZISKOVANJA
METODERAZLAGANJA
METODEUPORABE
Raziskovalne metode
I. Pridobivanje podatkov
II. Ocenjevanje in tolmačenje podatkov
III. Raziskovanje odnosov med podatki
STOPNJERAZISKOVANJA
PRIDOBIVANJEPODATKOV
OCENJEVANJE INTOLMAČENJE
PODATKOV(METODE OCENJEVANJA)
RAZISKOVANJEODNOSOV MED
PODATKI(METODE FUNKCIONALNEGA
RAZISKOVANJA)
Pridobivanje informacij
Začetek vsega je pridobivanje informacij Opazovanje in spraševanje
Pridobivanje informacij z načrtnim čutnim zaznavanjem Pridobivanje informacij z besednim komuniciranjem So pri spraševanju pridobljene informacije navsezadnje
pridobljene z opazovanjem (samoopazovanjem)?
Introspekcija in ekstraspekcija Samoopazovanje (opazovanje lastnega doživljanja, lastnih
zavestnih vsebin) – posebej značilno za psihologijo Običajno opazovanje
Ocenjevanje in psihodiagnostika
Kvalitativno in kvantitativno določanje proučevanih pojavov
Merjenje Različne ravni merjenja Lestvice
Psihometrične metode
Statistično prikazovanje informacij
Matematična nadgradnja informacij Skupne tendence (npr. povprečje) Razpršenost
Funkcionalno raziskovanje
Raziskovanje odnosov med pojavi Bistveni in slučajni odnosi Funkcionalni (invariantni) odnosi
Klasifikacija raziskovalnih metod
RAZISKOVAL-NE METODE
METODE OCENJEVANJA (DIAGNOSTIČN
E METODE)
METODE FUNKCIONAL-
NEGA RAZISKOVANJA
KVALITATIVNE KVANTITATIVNEEKSPERIMEN-
TALNEKORELACIJSKE
opazovanjespraševanje
anketaprojekcijske
tehnike
lestvicevprašalniki
testi
eksperimentkvazieksperimen
t
korelacijsko in multivariatno raziskovanje
Metode razlaganja
Definicija Klasifikacija Eksplanacija
Definicija
"psihologija je znanost o duševnih pojavih"
rod razlika
definiensdefiniend
znanostpsihologijao duševnih
pojavih
Definitio erat per genus proximum et differentiam specificam
Definiend Definiens
najbližji rod specifična razlika arbitrarnost
Klasifikacija Razvrščanje
divizija klasifikacija (več nivojev)
Princip, kriterij klasifikacije se nanaša na bistvo pojavov
Načela klasificiranja popolnost izključevanje doslednost (enotni princip na vseh nivojih)
Empirične in logične klasifikacije empirična prekrivanja, prototipi (family resemblance) eklektične klasifikacije (princip ni enoten, različni nivoji se
delijo naprej po principih, ki so bistveni, a drugačni kot na prejšnjem niovju)
Klasifikacija - primer
duševniprocesi
kognitivnikonativni
motivacijski emocionalni miselnizaznavni
Pojasnjevanje neko dejstvo pojasnimo (razložimo z znano zakonitostjo) eksplanand eskplanans
splošni zakon pogoj (eksplanansa)
UŽIVANJE VINA PODALJŠAREAKCIJSKE ČASE
ALKOHOL VPLIVA NA MOŽGANE TAKO DA PODALJŠA REAKCIJSKE ČASE
VINO JE PIJAČA, KI VSEBUJE ALKOHOL
EKSPLANAND
SPLOŠNI ZAKON
POGOJ
EKSPLANANS
Metode vplivanja in uporabe
Informiranje Načrtovanje Poučevanje, trening, vodenje, usmerjanje Vplivanje, svetovanje, psihoterapija
Povzetek
Bistvo in smisel znanstvenega spoznavanja Znanstvena metoda
Vsakdanje in znanstveno spoznavanje Kriteriji znanstvenosti Dejstva, vzroki, napovedi, zakoni, modeli in teorije Struktura in proces znanstvenega spoznavanja Problem, hipoteza, preverjanje in tolmačenje
Osnove psihološke metodologije Pridobivanje informacij: opazovanje, spraševanje,
introspekcija in ekstraspekcija Ocenjevanje, raziskovanje, razlaganje in uporaba
Literatura
Musek, J. (1999). Uvod v psihologijo. Ljubljana, Filozofska fakulteta UL. Str. 86-92, 119-136.
Musek, J. (2005). Predmet, metode in področja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 24-33.
LiteraturaEliade, M. (1990). Šamanizam. Sremski Karlovci, Izdavačka knjižarnica Zorana Stojanovića. (Orig. Eliade, M. Le
chamanisme. Paris, Payot, 1968)Enciklopedija živih religija (1990). Beograd, Nolit.Fung Ju Lan. (1977). Istorija kineske filosofije. Beorad, Nolit. Jaynes, J. (1976). The origin of consciousness in the breakdown of the bicameral mind. Boston, Houghton Mifflin.Musek, J. (1981). Antropološki pomen dvomestnega izkustva. V zborniku Posvetovanje psihologov Slovenije,
Portorož - November 1980. Ljubljana, Društvo psihologov Slovenije, str. 47-62.Musek, J. (1982). Osebnost. Ljubljana, DDU Univerzum. (str. 15-37)Musek, J. (1990). Simboli, kultura, ljudje. Ljubljana, ZIFF. (str. 109-132)Musek, J. (1993). Osebnost pod drobnogledom. Maribor, Založba Obzorja (str. 12-15, 30-36).Musek, J.(1993). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana, Educy (str. 9-16, 395-397)Musek, J. (1995). Neznanke duha. Ljubljana, Educy (str. 47-117, 198-231)Musek, J. (1996). Two dimensions of experience. In: E. Baumgartner, W. Baumgartner, B. Borstner, M. Potrč, J. Shawe-Taylor, E.
Valentine (Eds.) Phenomenology & Cognitive Science. Dettelbach, J. H. Röll Verlag, 141-150Pečjak, V. (1975). Osebnost v pojmovanju vzhoda. V: T. Lamovec, J. Musek, V. Pečjak (ur.). Teorije osebnosti.
Ljubljana, Cankarjeva založba (str. 35-54).Radakrishnan, S.(1964). Indijska filozofija. Beograd, Nolit.Verstva sveta (1977). Ljubljana, Cankarjeva založba.Vorländer, K. (1977). Zgodovina filozofije I. Ljubljana, Slovenska Matica.
Literatura – spletne strani http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/hinduism.html (Vivekananda o hinduizmu) http://wynja.com/personality/buddhistpsych.html (psihologija budizma, kratko) http://ccbs.ntu.edu.tw/FULLTEXT/JR-ADM/silva.htm (psihologija budizma, več) http://uweb.superlink.net/user/fsu/philo.html (ena izmed spletnih strani o kitajski filozofiji) http://vassun.vassar.edu/~brvannor/bibliography.html (več o kitajski filozofji) http://www.chinesephilosophy.net/ (še več o kitajski filozofji)
http://ios.org/pubs/F_ancphi.asp (jedrnato o antični filozofiji) http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/readings/index.htm (teksti pomembnih
starogrških filozofov) http://elvers.stjoe.udayton.edu/history/history.htm (splošni vir o zgodovini psihologije, veliko
imen) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Plato/Timaeus/timaeus1.htm (Platon o izvoru duše) http://cedar.evansville.edu/~tb2/courses/phil211/assign15.htm (Platon o duši in telesu) http://www.geocities.com/Athens/Acropolis/1863/ (o indijski filozofiji) http://wcb.keene.edu/~tstavely/H-Ssummer00/ch2-3notes.html (shematičen oris antične
psihologije in nekaj dobrih vprašanj)