predpremiera 213

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Urednik: Matic VečkoOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate ŠtruclLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Damijan Vinter, Matic VečkoOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš Cimprič, Matic VečkoPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

Konec poletja, 29. avgusta 1931, je bila v veliki dvorani ljubljanskega Grand hotela Union slav-nostna premiera »prvega slovenskega alpinskega

velefilma V kraljestvu Zlatoroga«. To je bil prvi sloven-ski celovečerni igrani film, posnet in obdelan v okvi-ru Turistovskega kluba (TK) Skala, ki je bil ustano-vljen deset let prej, 2. februarja 1921. Poldrugo leto po ustanovitvi TK Skala so navdušeni fotoamaterji ustanovili svojo sekcijo, ki je med člani gojila moti-viko planinske fotografije in kmalu začela oskrbovati znane pisce planinskih knjig, denimo dr. Juliusa Ku-gyja in dr. Henrika Tumo, s fotografijami slovenskih vršacev. Posameznikom so s prošnjami za fotografije sledile potovalne agencije Putnik iz Zagreba in Mini-strstvo za industrijo, trgovino in obrt ter, kot pričajo dokumenti, tudi Kabinet ministrske-ga predsednika Antona Korošca. Fo-tografska sekcija TK Skale si je tako postopoma utrla pot na tedanji skro-men turistični trg Kraljevine Jugosla-vije, fotografije slovenskih gora pa so na ta način prišle na stene salonov ju-goslovanskih veleposlaništev, vladnih pisarn, potovalnih agencij in sejmov, na katerih se je predstavljala Jugoslavi-ja. Fotografije, ki so jih večinoma pro-dajali, so bile za TK Skala vir dohod-ka, obenem pa tudi način promocije. Iz tega je sčasoma zrasla želja posneti film, ki bi se do-gajal v gorah in bi slavil lepoto slovenskih gora.

Gledati film je užitek, posneti film pa je težaško delo, ki terja veliko znanja, truda in predvsem de-narja. Tega so pri Skali imeli nekaj od članarin, ne-kaj od prodanih fotografij, predvsem pa so imeli tudi razumevajoče mecene, ki so jim dajali denarne pri-spevke in s tem opogumljali njihovo delovno vnemo. Kabinet ministrskega predsednika dr. Antona Koro-šca jim je tako dal 10.000 dinarjev, Mestna občina Ljubljana 15.000, uprava Dravske banovine 10.000, oblastni odbor 10.000, Ministrstvo za trgovino in industrijo 10.000, Zbornica za trgovino, obrt in in-dustrijo 5.000, agencija Putnik 25.000 itn. Zbiralna akcija za film se je pričela leta 1928, leto kasneje pa je steklo snemanje. Žal pa je moral ves posneti materi-al, bilo ga je okrog 1.000 metrov, na odpad. Pri sne-manju je namreč sodeloval klubski tovariš Kajzelj, ki se je na Prisojniku smrtno ponesrečil. Zato so nasle-dnje leto snemanje začeli znova in z novo zasedbo. Študenta Klemna je igral Miha Potočnik, v tistem času študent prava, po drugi svetovni vojni dolgole-tni predsednik Planinske zveze Slovenije in Jugosla-vije ter sodnik Vrhovnega sodišča Socialistične repu-blike Slovenije. Gornika je igral Herbert Drofenik, železarskega delavca pa Joža Čop, sicer znani plani-nec in planinski fotograf. Edino žensko vlogo je odi-grala Bohinjka Franica Sodja.

Zgodba filma V kraljestvu Zlatoroga je preprosta: študent Klemen se odpravi z vlakom iz Ljubljane na Jesenice, kjer se sestane z delavcem Robanom in Gornikom. Odpravijo se skozi Vintgar na Pokljuko in naprej mimo planšarskih stanov na Triglav, poči-jejo pri Aljaževem stolpu, navzdol grede pa se odpra-vijo čez Hribarice v dolino Za jezerom ter proti Bo-

hinju in naprej na Bled. Tam se poslovijo in vsak gre svojo pot. Ves načrt filma je zastavljen tako, da sa-mi čim več vidijo in hkrati gledalcu čim več poka-žejo o življenju med gorami. Skupaj s tremi prijate-lji gledalci spoznajo sekanje lesa v gozdu, oglarjenje, pašo ovac in krav, spravljanje koruze, za nameček pa še zimsko idilo v hribih, čeprav ta nima neposredne zveze z izletom.

V kraljestvu Zlatoroga je imel pri gledalcih velik uspeh. Kjerkoli so ga predvajali, so bile dvorane pol-ne, ne samo v Sloveniji, temveč tudi na Hrvaškem, v Zagrebu, Splitu, pa v Beogradu in drugih krajih. O uspehu priča zlasti denarni iztržek, ki je producentu filma, TK Skala, omogočil, da so z njim zgradili pla-ninski dom na Rjavi skali na Voglu. Ta je med vojno

zgorel, na njegovem mestu pa je bil pozneje zgrajen Ski hotel na Voglu.

Pa konec zgodbe? Tipično sloven-ski in tipično filmski! Skalaši so se glede na interese razdelili. Zagovor-niki pohodništva in planinstva so zagovarjali stališče, da se preveč po-zornosti enega dela članstva namenja fotografski in filmski dejavnosti, ki TK Skalo spreminja v foto in film-sko podjetje ter pozornost javnosti usmerja stran od pohodništva. To, da je film s svojimi prihodki omogo-

čil izgradnjo planinskega doma na Voglu, je bilo sicer dobro, ni pa pretehtalo.

Strogi kritik je v časopisu Slovenec, ki je temu fil-mu posvetil veliko pozornosti, film označil kot ama-tersko delo, kar je dejansko res. Od začetka do konca so ga izdelali amaterji in z amaterskim znanjem, zelo pomanjkljivim za tehten filmski pristop in nalogo, ki so si jo zastavili. »Naš prvi film je v bistvu 'fotografi-ja v filmu', medsebojna povezanost raznovrstnih fo-tografij in filmskega je v njem toliko, kolikor izhaja iz filmske kamere. Skratka: ima izrazito fotografski značaj. Njegov oblikovalec še ni filmski režiser, pač pa izkušen in vešč fotograf – amater.«

In naprej: »Potniška trojica iz filma manifestira troje slovenskih stanov: študenta, kmeta in delav-ca. V tem je njegova slovenska pa socialna poteza. Etična, ker gora približuje človeka človeku. Toda to, kako v planinskem svetu odpadajo vse stanovske in družabne vezi in razlike, kako se v samoti gora spo-ji človek s človekom – film prav medlo in slabotno prikazuje.«

Videti je, da ostro kritiško pero ni prizaneslo ni-ti slovenskemu filmskemu prvencu. Kot ni prizana-šalo filmu tudi nekaj desetletij pozneje. In prav je tako! A jubileji gredo svojo pot in konec letošnjega poletja, 29. avgusta ob osmi uri zvečer, si bomo v isti veliki dvorani istega imenitnega Grand hotela Union ogledali nekoliko skrajšano verzijo tega fil-ma. Skrajšano zato, ker so se tekom časa posamezni deli filma strgali, nato niso bili popravljeni in vrnje-ni na svoje mesto, zato je film sicer bistveno kraj-ši, kljub temu pa ohranja svojo prvinskost. Navse-zadnje slavi naš celovečerni igrani film osemdeseti rojstni dan in Zlatorogovih potomcev se je nabralo že 205. Vabljeni!

Spisal: Milan Ljubić

gostujoči uVoDNiKV KRALJESTVU ZLATOROGA LETA 1931IN OSEMDESET LET KASNEJE

režiser Janko Ravnik

V 213. številki revijePredpremiera predstavljamo:

IZDAJATELJ

UMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 LjubljanaTelefon: (01) 520 18 30, Faks: (01) 520 18 40E-mail: [email protected]: 1580-3678, Naklada: 40.000 izvodovUREDNIŠTVO in PISCI

Urednik: Matic VečkoOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate ŠtruclLektura: Tina ŠebenikPisci: Filip Breskvar, Aleš Cimprič, Samo Rugelj, Damijan Vinter, Matic VečkoOBLIKA IN PRIPRAVA

Oblikovanje: Žiga ValetičPrelom: Aleš Cimprič, Matic VečkoPriprava za tisk in tisk: Schwarz d. o. o., LjubljanaOGLASNO TRŽENJE

Tina ŠebenikTelefon: (01) 520 18 44 GSM: 041/670 666, 040/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdajatelja je vsako reproduciranje, di stribuiranje, javna priobčitev, predelava in uporaba vsebine prepovedana. Ves slikovni material je uporabljen z dovolje-njem filmskih distributerjev. Uredništvo Premiere ne odgovarja za spremembe, ki nasta-nejo v programih po zaključku redakcije. Vse pravice pridržane! Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva revije Premiera. Oglasne vsebine so jasno označene in zanje odgovarja naročnik oglasa.

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

7. septembra 2011 izide nova številka revije

Leto 12/Številka 213/13. julij–16. avgust 2011

40.000 brezpLačNih izVoDoV!

Filmi in smeh v bližnji prihodnosti 4–5Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del 6–7Prvi maščevalec: Stotnik Amerika 8–9Zamenjava 10–11Zelena svetilka 12Super 8 14Vzpon Planeta opic 15Kako se znebiti šefa? 16Življenje in smrt porno tolpe 17Občutljivi sin: Projekt Frankenstein 17Oddelek groze 18Besa 20

www.premiera.si | 13. julij–16. avgust 2011 | 213 | 3

Cameron Diaz, ki smo jo nazadnje lahko videli v stripovskem spekta-klu Zeleni sršen, se vrača na platna v

pikantni komediji Huda učiteljica. Gre za film brez dlake na jeziku, v katerem je Di-azova nastopila v vlogi precej neobičajne učiteljice, ki poleg tega, da znanje na svoje učence prenaša tudi ob pomoči preklinja-

nja, rada pregloboko pogleda v kozarček in poseže tudi po dru-gih omamnih sub-stancah. Malce dlje pa bomo morali po-čakati na drugi film, v katerem bo glavno

vlogo prav tako odigrala simpatična pla-volaska, ki se ji bo tokrat pridružila še Je-nnifer Lopez, What to Expect When You're Expecting, s katerim je režiser Kirk Jones (pri nas smo nazadnje videli njegovo dru-žinsko dramo Vsi so v redu z Robertom De Nirom), na platno poskušal prenesti enega najbolj popu- larnih priročnikov za bodo-če mamice.

Polne roke dela ima očitno še ena stara znanka ko-mično-romantič-nega žanra, Jen-nifer Aniston (pred kratkim smo jo videli z Adamom Sandlerjem v filmu Moja neprava žena, v tokratni številki pa jo lahko zasledite v komediji Kako se zne-biti svojega šefa), ki jo bomo spremljali v komediji Wanderlust, kjer se bo s Paulom Ruddom preselila iz New Yorka na pode-želje, pri tem pa se bo znašla v hipijevski komuni. V prav tako malce neobičajno okolje, tokrat v živalski vrt, je umeščena komedija Oskrbnik, v kateri bodo Kevi-nu Jamesu poleg Rosario Dawson druž-bo delali še številni živalski igralci – med drugim tudi opica z glasom Adama San-dlerja –, ki bodo svojemu oskrbniku po-skušali najti primerno punco. Z drugač-nimi skrbmi se bo ubadala Sarah Jessica Parker kot uspešna poslovna ženska, ki

preživlja svojega mo-ža (Greg Kinnear) in dve hčerki, v filmu Le kako ji to uspe?!, nastalem po knjižni uspešnici.

Spisal: Matic Večko

New Year's Eve (Silvestrski večer)

Mojster romantične komike Gary Marshall nam je lani z Valentinovim postregel z ambiciozno za-stavljenim prepletom komike, romantike in dra-me, ki jo je poganjala vrhunska in bogata igralska zasedba. Njegov novi film, čeprav zgrajen okoli podobnega koncepta in z nekaterimi povratniki, kot so Jessica Biel, Ashton Kutcher in Bradley

Cooper, sicer ne bo nadaljevanje že omenjenega filma, zato pa se spet lahko veselimo podatka, da bo kolaž pre-pletenih zgodb, ki se odvijejo na zadnji večer starega leta, tudi tokrat krmarila zvezdniška zasedba, ki jo poleg že omenjenih sestavljajo še Robert De Niro, Katherine Heigl, Hilary Swank, Michelle Pfeiffer, Zac Efron, Hal-le Berry, Sarah Jessica Parker, Josh Duhamel in celo Jon Bon Jovi.

Stanje šokaAndrej Košak, režiser, ki je z Outsiderjem leta 1996 posnel enega najuspešnejših poosamosvojitvenih slovenskih celovečernih filmov in dokazal, da lahko tudi domač film v kinodvorane pritegne ve-liko število gledalcev, nam bo to jesen, skoraj deset let po zadnjem filmu Zvenenje v glavi (2002), postregel s svojim tretjim celovečer-cem. Gre za črno komedijo, katere zgodba o malem človeku se od-vija na širšem platnu tranzicijske tematike. Glavni junak je kovinostrugar Peter, ki se po desetih letih vegetiranja v psihiatrični ustanovi vrne v povsem nov svet. Film, ki nastaja v razvejani mednarodni kopro-dukciji, odlikuje pestra igralska zasedba, v kateri poleg glavnega igralca Martina Mariona nastopajo tudi Ale-ksandra Balmazović, Vlado Novak, Dario Varga, Iva Krajnc in priznani srbski igralec Nikola Kojo.

The Dictator (Diktator)Po kontroverznem Brünu se bo britanski komik in igra-lec Sacha Baron Cohen konec leta na platna najprej vrnil v Scorsesejevem filmu Hugo. Z odločitvijo za nastop v »obi-čajnem« filmu in ob dejstvu, da se v filmskih vodah že ne-kaj časa šušlja tudi o tem, da naj bi bil Cohen eden od glavnih kandidatov za vlogo Freddyja Mercuryja, pevca

legendarne britanske skupine Queen v prihajajočem biograf-skem filmu, je povzročil kar nekaj skrbi pri ljubiteljih nje-govih bolj ekscentričnih in subverzivnih filmskih eskapad. Da je bil strah odveč, dokazu-je prihajajoči Diktator, satira o herojskem diktatorju in njego-vem boju za to, da demokra-cija ne bi nikoli prizadela de-žele, ki jo sam ljubeče zatira. V filmu bo poleg Cohena nasto-pil tudi Ben Kingsley.

Ker smo že dodobra zakorakali v poletje, čas ko, nam tradicionalno prija malce bolj lahkotna ponudba na filmskem meniju, smo za vas pripravili pregled komič-no obarvanih filmov, ki v prihodnosti prihajajo na platna naših kinodvoran.

FILMI IN SMEH V BLIŽNJI PRIHODNOSTI

GaRy MaRSHaLL

SacHa BaRON cOHEN

aNDREJ KOšaK

Oropaj bogatašaPo tem, ko je bil v zadnjih letih najbolj opazen po zaslugi svojega glasu, s katerim je oživel jezičnega oslička v animirani franšizi Shrek in mu vdahnil prepoznavno šaljivo karizmo, se Eddie Murphy to-krat vrača na platna v vsej svoji pojavi. V družbi z Benom Stillerjem in Caseyjem Affleckom je namreč nastopil v akcijski komediji – ža-nru, s katerim si je ustvaril ime –, katere zgodba se vrti okoli treh običajnih mo-ških, ki postanejo žrtve prevare bogate-

ga poslovneža Ponzija. Kot maščevanje začnejo tkati načrt za rop njegove mogoč-ne rezidence. Film je režiral Brett Ratner, ki se ga spomnimo predvsem po franšizi Ful gas z Jackiejem Chanom in Chrisom Rockom.

EDDIE MuRPHy

Wanderlust

Huda učiteljica

Oskrbnik

4 | 213 | 13. julij–16. avgust | www.premiera.si

Ta nora ljubezenKrivca za scenarij ekscentrične komedije Pokvarjeni božiček, Glenn Ficarra in John Requa, se tudi s svojim drugim celovečernim filmom držita komično-romantičnega žanrskega risa. V glavni vlogi zgodbe o moškem srednjih let, ki mu iluzijo srečnega zakona podre ženino priznanje skoka čez plot, je nastopil Steve Carell, družbo pa so mu delali še Ryan Gosling, Julianne Moore, Em-ma Stone, Kevin Bacon in Marisa Tomei.

V manj kot pol ureRežiser Ruben Fleischer, ki je leta 2009 debitiral s črno komedijo Dobrodošli v deželi zombijev, je ponovno združil moči z vzhajajočim ameriškim igralcem Jessejem Eisenbergom, ki smo ga pri nas nazadnje videli v Fincherjevem Soci-alnem omrežju. Režijski krmar z izostrenim smislom za črno komiko, jezični glavni igralec in udaren osnovni zaplet zgodbe, v kateri nepridipravi ugrablje-nemu dostavljavcu pic na prsi pritrdijo bombo in mu povedo, da ima le tride-set minut za rop banke, bi morali poskrbeti za eksplozivno filmsko mešanico.

LOLPriredbo francoske komedije iz leta 2008 bo krmarila režiserka izvirnega filma Lisa Azuelos, v glavnih vlogah pa bomo videli Miley Cyrus in De-mi Moore. Zgodba se vrti okoli najstnice Lole, ki s težavo vijuga med pri-tiski šolskih obveznosti, svojih najstniških vrstnikov in prvih romanc, po-leg tega pa se ubada še s svojo zmedeno in pretirano ljubečo mamo. Ko

ta nekega dne »po naključju« prebere hčerkin dnevnik in spozna, kakšen prepad se je pojavil v njuni komuni-kaciji, se sproži serija bolj ali manj posrečenih poskusov ponovnega zbližanja.

STEVE caRELL

JESSE EISENBERG

MILEy cyRuS

Komedija je eden najstarejših filmskih žanrov, saj so bili mnogi od prvih nemih filmov skeči ali burleske. Charlie Chaplin, eden prvih sve-tovnih komičnih zvezdnikov, še danes velja za ikono filmske komedije.

Bolj akcijsko obar-vana bo komedija One for the Money s Cathe-rine Heigl, podobno pa velja tudi za kriminal-no komedijo Flypaper , v kateri se bo Patrick Dempsey znašel med dvema istočasnima ropoma banke. Režiral bo Rob Minkoff, ki je na platna med dru-gim prenesel nepozabnega Levjega kralja in Miška Stuarta Littla.

Obeta se nam tudi nov rezultat sodelo-vanja Adama Sandlerja in Dennisa Duga-na, komedija Jack in Jill, v kateri se zgodba vrti okoli Jacka, ki mu težave povzroča nje-gova sestra dvojčica Jill. Obe vlogi je odi-gral Sandler, ki sta se mu pridružila še Ka-tie Holmes in Al Pacino.

Videli bomo nekaj nadaljevanj – jeseni tako drugi del Johnnyja Englisha z Rowa-nom Atkinsonom in tretje Može v črnem, ki jih bosta spet poganjala Will Smith in Tommy Lee Jones, kot mladi agent K pa se jima bo pridružil Josh Brolin. Prihaja tu-di nova doza bolj ali manj okusnih prigod akterjev iz franšize Ameriška pita, tokrat v komediji American Reunion, ponovno pa bosta udarila neupogljiva Galca v filmu Asterix & Obelix: God Save Britania.

Flypaper


HARRY POTTER And THE dEATHLY HALLOWS: PART 2

IGRAJO Daniel Radcliffe, Emma Watson, Rupert Grint, Ralph Fiennes, Helena Bonham Carter, Gary Oldman, Alan Rickman ... REŽIJA David Yates SCEnARIJ Steve Kloves po romanu J. K. RowlingŽAnR domišljijska akcijska pustolovščinadISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 13. julij 2011 TRAJAnJE 135 min http://harrypotter.warnerbros.com

Harry Potter v zadnji, osmi epizodi zaključuje desetletni filmski fenomen, v kate-rem so pred našimi očmi rasli tako igralci kot njihovi liki. Bo Harryju tokrat uspe-lo za vedno premagati svojega dolgoletnega sovražnika lorda Mrlakensteina?

Spisal: DamijanVinter

p red desetimi leti se je pričelo ne-verjetno filmsko popotovanje Har-ryja Potterja, fantiča, čigar ime je

postalo sinonim za čarovništvo. Z njim so se spremenila življenja cele plejade ge-neracijsko raznolike igralske zasedbe in ustvarjalcev, ki so predano oživljali se-dem literarnih mojstrovin J. K. Rowlin-gove, hkrati pa navdušili milijone odra-ščajočih gledalcev (in tudi kakšnega od staršev). Tokrat bo vsega konec.

HaRRy POTTER IN SVETINJE SMRTI - 2. del

Daniel Radcliffe Po prvi vlogi v televizijski priredbi Dickensovega romana David Copperfield pri rosnih desetih letih je nastopil v avstral-skem filmu December Boys in televizijski vojni drami Moj sin Jack, ravnokar pa je posnel grozljivko The Woman in Black. Dejavnejši pa je na gledaliških odrih. Pred petimi leti je, slečen do pasu, nastopil v drami Petra Shafferja Equus in šokiral starše, ki so bili čisto pomirjeni, dokler je idol njihovih hčera pod dolgo haljo in za nerodnim otroškim obrazom skrbno skrival svoje telo, preizkusil pa se je tudi v broadwayskem muzikalu How to Succeed in Business Without Really Trying.

Rupert Grint Rdečelasi in leto starejši Harryjev prijatelj je posnel družinski komediji Thunderpants s Stephenom Fryem in Paulom Giamattijem ter Šolo vožnje ob Julie Waters in Lauri Linney. Predlani se je še drzno spopadal z mladostniško-fantovskimi problemi v trilerju Cherrybomb, lani pa v družbi Emily Blunt in Billa Nighyja posnel komično kriminalko Wild Target. Letos naj bi nastopil v športni komediji Eddie the Eagle, v prihodnjem letu pa ga bomo vide-li v vojni drami Comrade, srhljivki Cross Country in zgodovinski športni drami Wartime Wanderers.

Emma Watson Najmlajša med slavno trojico se je rodila v Parizu, a je po ločitvi staršev odraščala v Veliki Britaniji. Leta 2007 je posnela televizijski film Baletni čeveljci in posodila glas Princesi Pei v risanki Povest o Desperauxu. Prikupno temnolasko, ki je s proi-zvajalcem oblačil People Tree ustvarila novo modno linijo za najstnike, naj bi še letos videli v dokumentaristično obarvani drami o slavni Marilyn Monroe, ki jo režira Simon Curtis in v kateri bo naslovno junakinjo upodobila Michelle Williams, prihodnje leto pa se bo z Loganom Lermanom in Paulom Ruddom preizkusila v romanci The Perks of Being a Wallflower.

DRUGE FILMSKE POTI MLADIH ZVEZDNIKOV

Daniel Radcliffe, Emma Watson in Rupert Grint se znajdejo pred svojo zadnjo preizkušnjo.

Drugi del sedme dogodivščine s podnaslovom Harry Potter in Svetinje smrti se prične tam, kjer se je končal prvi: s krajo čarovniške palice, skri-te v kamniti grobnici Albusa Dumbledora, ki jo lord Mrlakenstein zmagoslavno dvigne proti nebu, grozeč, da bo uresničil svoj zlobni načrt: za vedno obračunati s svojimi nasprotniki. Legenda namreč pravi, da je prapalica ena od treh svetinj smrti – poleg kamna vstajenja in plašča nevidnosti –, ki lastniku priskrbijo oblast nad smrtjo. Harry kljub svarilu, da proti Mrlakensteinu nima možnosti,

vztraja pri nameri, da najde in uniči še preostale štiri skrižvne, predmete, v katere je zlobnež skril delčke svoje duše. Dokler obstaja vsaj eden, gospo-darja teme namreč ne bo mogoče premagati.

Težko pričakovani filmski dogodek predstavlja sklepno dejanje epskih razsežnosti, v katerem se spopad med silami dobrega in zla v čarovniškem svetu razplamti v neizprosno vojno. Na kocki ni še nikoli viselo toliko in prav nihče ni varen. Tu-di Harry ne, saj je prav on tisti, ki bo moral žrtvo-vati največ …

Harry in Mrlakenstein v zaključnem spopadu


HaRRy POTTER IN SVETINJE SMRTI - 2. del

Harry Potter in Svetinje smrti – 2. del bo prvi film iz niza Harry Potter, ki si ga bo mogoče ogledati tudi v 3D projekciji.

Junija letos je med navdušenci nad Harryjem Potterjem završalo. Na spletu se je pojavilo obvestilo, da pisateljica J. K. Rowling pripravlja nov projekt. Šlo bo za spletno storitev Pottermore, ki bo vsem obisko-valcem nudila enkratno izkušnjo o svetu Harryja Potterja. Na voljo bo nakup elektronskih in zvočnih knjig, po straneh pa se bomo sprehajali po novih vsebinah (teh bo za 18.000 besed), kjer bomo deležni pred-vsem dodatnih informacij o likih in prizoriščih iz knjig. Največja privlač-nost portala pa naj bi bilo »interaktivno« branje, o katerem pa je zaen-krat malo znanega. Stran se odpre 1. oktobra letos. > Aleš Cimprič

SPOMInJA nAS nA > franšiza Harry Potter, 2001–2010> Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev, 2003> Percy Jackson in olimpijci - kradljivec strele, 2010> Jaz sem četrti, 2011

Pustolovščina se nadaljuje na spletu – Pottermore

CAPTAIn AMERICA: THE FIRST AvEnGER

IGRAJO Chris Evans, Hugo Weaving, Tommy Lee Jones, Dominic Cooper, Stanley Tucci, Richard Armitage, Hayley Atwell, Natalie Dormer ... REŽIJA Joe Johnston SCEnARIJ Christopher Markus in Stephen McFeely po stripu Joeja Simona in Jacka KirbyjaŽAnR akcijska domišljijska pustolovščinadISTRIBUTER Karantanija Cinemas PREMIERA 28. julij 2011 http://captainamerica.marvel.com

V času, ko sile teme grozijo z uničenjem svobodnega sveta, se rodi junak, kakr-šnega svet še ni videl. A če hoče ustaviti demonske sile, mora Stotnik Amerika do skrajnosti preizkusiti svoje nove telesne in miselne sposobnosti.

F ilm o enem najbolj domoljubnih ame-riških stripovskih junakov na velika platna prihaja več kot desetletje ka-

sneje, kot je bilo sprva načrtovano. Zalo-žnik stripov Marvel Comics je idejo o fil-mu pričel razvijati že leta 1997, vendar je

tožba zaradi uveljavljanja avtorskih pravic Joeja Simona, stvaritelja lika Stotnik Ame-rika, projekt povsem zavrla. Leta 2005 so se pri Marvelu odločili ustanoviti samostoj-no filmsko enoto, ki je dobila zeleno luč za filmske adaptacije desetih stripovskih juna-kov, med njimi tudi za Stotnika Amerike. Producent Avi Arad je skušal leto kasneje za snemanje pridobiti režiserja Jona Favrea-uja, a se je ta odločil pohiteti z Iron Manom.

PRVI MaščEVaLEc: STOTNIK aMERIKa

To je že šesti film Chrisa Evansa, ki je posnet po stripovski predlogi.

Red Skull (Hugo Weaving)

Sledila je stavka ceha ameriških scenaristov, naposled pa je presenetljivo velik zaslužek Iron Mana (2008) producente dodatno spodbudil, da so režijo Stotnika Amerike zaupali Joeju Johnstonu, ki se je sprva kalil kot ustvarjalec posebnih učinkov (oskar za avanturo Lov za izgubljenim zakladom), potem pa posnel šte-vilne fantazijske avanture, od igrivega Jumanjija pre-ko osupljivega Jurskega parka 3 pa do srhljivega Vol-

kodlaka. Scenarij sta dokončno izpilila Christopher Markus in Stephen McFeely, ki sta na veliko platno prenesla tudi fantazijsko sago Zgodbe iz Narnije. Lani so naposled vendarle zabrnele kamere, kljub zgovor-nemu naslovu Prvi maščevalec pa je Stotnik Amerika zadnji, ki bo pred prihodom skupnega filma (Ma-ščevalci, 2012 – v njem bodo ekipa Iron Man, Hulk, Thor in Stotnik Amerika) dobil samostojen film-

SPOMInJA nAS nA > Iron Man, 2008> G. I. Joe: Vzpon kobre, 2009> Možje X: Prvi razred, 2011> Thor, 2011

Spisal: Filip Breskvar


Prvi maščevalec: Stotnik Amerika je že peta igrana priredba Marvelovega junaka. Leta 1944 je igral v matinejskih epizodah, leta 1979 je prišel v dveh televizijskih filmih, medtem ko je leta 1990 neposredno na video izšel še četrti naslov po tej stripovski licenci.

Hayley Atwell

ski uvod. Za metamorfozo glavne-ga lika iz šibkega krmežljavca v mo-gočnega silaka je bila uporabljena posebna tehnika digitalne plastič-ne kirurgije, s katero so računalni-ško pomanjšali vse dele telesa Chri-sa Evansa.

Zgodba filma se začne leta 1942, ko svet ječi pod nacističnimi voj-nimi škornji. Slabotni fant Ste-ve (Chris Evans) se skuša na vsak način pridružiti vojski, vendar ga zaradi nezavidljive postave vedno znova zavrnejo. Kljub temu nje-

gova srčnost in vztrajnost vzbudi-ta zanimanje brezkompromisnega oficirja Chesterja (Tommy Lee Jo-nes), ki Stevu ponudi mesto v po-sebni enoti. S pomočjo najbolj na-prednih znanstvenih poskusov ga spremenijo v supervojaka in sku-paj z zvestimi tovariši se odpravi na najbolj nevarne misije. Toda kma-lu ugotovi, da se ne bojuje zgolj z nacisti, temveč mu nasproti stojijo veliko temnejše sile pod vodstvom demonskega Red Skulla (Hugo Weaving).

Ker ljudje potrebujejo upanje, vojne pa se ne zmaguje le na bojiščih, temveč tudi v glavah in srcih ljudi, je nastanek stripa o superjunaku Stotniku Ameriki neposre-dno povezan z drugo svetovno vojno. Zgodbo o patriotskem ameriškem duhu sta leta 1941 ustvarila in v predhodniku stri-povskega giganta Marvel Comics objavila Joe Simon in Jack Kirby. To je bil tudi prvi Marvelov strip, ki je bil tri leta kasneje pre-nesen na filmski trak v seriji istoimenskih filmov. Po koncu vojne je Stotnik Amerika zdrsnil v pozabo, znova pa zaživel leta 1964 v času vietnamskega konflikta, ko so se stotniku v skupini Maščevalcev pridruži-li tudi drugi Marvelovi junaki. V kasnejših verzijah se je zgodba dotaknila tudi drugih pomembnih mejnikov sodobne ameriške in svetovne zgodovine (afera Watergate, hladna vojna s Sovjetsko zvezo, gibanje za rasno enakopravnost). Od nastanka do danes je bilo v več kot 75 državah po svetu tako prodanih 210 milijonov izvodov stripov o Stotniku Ameriki.

ROJSTVO HEROJA, KI JE VLIL NOVO UPANJE


Dva prijatelja. Eden zadržan, poročen in z otroki, drugi samski, privlačen in komunikativen. Življenjska sloga ne bi mogla biti bolj različna. Toda nekega dne se zbudita v telesu drug drugega, kar privede do vrste zabavnih zmešnjav.

THE CHAnGE-UP

IGRAJO Ryan Reynolds, Jason Bateman, Olivia Wilde, Mircea Monroe, Leslie Mann, TJ Hassan ...REŽIJA David DobkinSCEnARIJ Jon Lucas, Scott MooreŽAnR komedijadISTRIBUTER Karantanija CinemasPREMIERA 11. avgust 2011 www.thechangeupmovie.com

zamenjava telesa je dvorezen meč. Če se zgo-di načrtovano in če oseba z novim telescem profitira, ni težav, saj nova podoba srečne-

mu osebku ponudi nešteto možnosti za realizaci-jo neizživetih želja in sanjarjenj. Povsem drugače pa je, če se sprememba zgodi nepričakovano in če se znajdete v telesu, ki je manj atraktivno kot va-še nekdanje. O tem govori najnovejši film Davida Dobkina, ki nas je pred tem dodobra nasmejal z Lovcema na družice.

Dave (Jason Bateman) je priden uslužbenec in zgleden družinski oče. Prej zadržan kot samozave-stno zgovoren, dobrohotno sprijaznjen s svojim ži-vljenjem kljub občasnemu nerganju nad naporni-mi družinskimi opravili, ki se nanašajo predvsem

na majhno bitjece, ki ga skupaj z ženo pripravljata na življenje. Njegovega naj-

boljšega prijatelja Mitcha (Ryan Reynolds) bi lah-ko opisali kot njegovo popolno nasprotje. Komu-nikativen in na pogled privlačen mladenič v duhu novih donjuanovskih podvigov, ki seveda spada-jo k njegovemu samskemu stanu, vestno skrbi za svoje telo in ostale veščine, potrebne za osvajanje nežnega spola. A nekega večera, ko si prijatelja po stari navadi za šankom izlijeta vsakodnevne pro-bleme, se zgodi čudež. Naslednje jutro se zbudita v zamenjanih telesih! Zgrožena, da se je nedolžna želja, izrečena ob »odcejevanju« v bližnji fontani, uresničila, sta postavljena v kopico nič kaj zavidlji-vih položajev, ki jih poskušata s skupnimi močmi (in veliko mero razumevanja) rešiti v čim manjšo obojestransko škodo ...

zaMENJaVa

V DRUGEM TELESUMed prve in najbolj znane tovrstne pri-merke filmov prištevamo komedijo All of Me iz leta 1984. V njej je želel Steve Martin kot umirajoči milijonar svojo dušo prenesti v telo mlade ženske, vendar ni

šlo vse po načrtih. Tri leta kasneje sta telesi v filmu Kakršen oče, takšen sin povsem po naključju zamenjala Dudley Moore in Kirk Cameron. Lahko si

predstavljate, da je bil nad menjavo dosti bolj nadušen sinko, ki je s tem pridobil očk-ovega jaguarja in zlato kreditno kartico! Naslednje leto je bilo zabeležiti že pravo poplavo podobnih filmov. Judge Rinhold in Fred Savage sta se po zaslugi skrivno-stnega orientalskega uroka znašla v telesih drug drugega v filmu Vice Versa, še večje-mu medgeneracijskemu prepadu pa smo bili priča v komediji Ponovno osemnajst, v katerem sta svoji telesi zamenjala dedek in vnuk. Isto leto, torej 1988, je podobne travme doživljal Tom Hanks kot prezgo-daj odrasli junak komedije Velik, podobne probleme je imela mnogo kasneje Jennifer Garner v filmu Od deklice do bejbe, v nasprotni smeri pa je priložnost za popra-vo napak iz mladosti dobil Zac Efron v komediji Še enkrat sedemnajst. Menjavo telesa je v komediji Zamenjava v začetku devetdesetih na svojo veliko grozo doživel tudi Perry King, ki se je kot zaprisežena sek-sitična svinja – kot ga je opisal nežni spol – po smrti reinkarniral kot ženska! Podobno težavo je imel Rob Schneider kot Vroča bejba, medgeneracij-ski prepad pa sta po zaslugi zamenjanih teles skušali rešiti Lindsay Lohan in Jamie Lee Curtis v uspešnici Odštekani petek.

All of Me

Odštekani petek

Spisal: DamijanVinter

Ryan Reynolds in Jason Bateman

Scenarij sta napisala avtorja uspešnice Prekrokana noč.


Za to komedijo so scenarij spisa-li avtorji Prekrokane noči, v glavnih vlogah pa sta se znašla Jason Bate-man (ki je ne dolgo tega poskrbel za nenavadno zmešnjavo z zame-njavo sperme v komediji Zamenja-va z Jen nifer Aniston iz leta 2010) in zvezdnik mladinskih komedij Ryan Reynolds, ki se je v Snubitvi na vse pretege trudil zavrniti svojo oblastno šefico v podobi Sandre Bullock, to poletje pa ga bomo videli tudi v stri-povskem spektaklu Zelena svetilka, ki je prav tako predstavljen v tej šte-vilki revije.

SPOMInJA nAS nA > Odštekani petek, 2003> Še enkrat sedemnajst, 2009> Zamenjava, 2010

V filmu igra tudi Olivia Wilde, ki smo jo nazadnje videli v ZF spektaklu Tron: Zapuščina.

V filmih z zamenjavo teles je pogosto vzrok želje po drugačnem življenju nezadovoljstvo s samim seboj. Kaj je tokrat vzrok za zamenjavo? Poročeni in prezaposleni Dave si zaželi nestresnega življenja brez obveznosti. Samski, »nikoli odra-sli« Mitch pa prijatelju zavida lepo ženo, otroke in dobro plačano službo.


Velika moč ne pomeni zgolj ugodja, temveč s seboj prinese tudi veliko odgovornost, s katero se je prisiljen soočiti Ryan Reynolds v vlogi stripovskega superjunaka Zelene svetilke.

čeprav Zelene svetilke pri nas ni med najbolj znanimi ameri-škimi stripi, ima ta saga o več-

nem kozmičnem boju med dobrimi in slabimi silami onstran Atlantika bogato razvejano mitologijo. Prvi član združenja Zelene svetilke se je namreč (izpod peresa Billa Fingerja in čopiča Martina Nodella) pojavil že leta 1940. Zelenim galaktičnim varuhom reda so različni ustvarjalci založnika DC Comics potem preko let dodajali vse več likov.

Leta 1997 je studio Warner Bros. želel prenos stripa na veliko platno zaupati poznanemu ustvarjalcu stri-pov in cineastu Kevinu Smithu (Do-gma, Zack in Miri snemata pornič), toda po njegovi zavrnitvi se je pro-

jekt znašel v začaranem krogu pre-izkušanja različnih pristopov (ena od možnosti je predvidevala akcij-sko komedijo z Jackom Blackom v glavni vlogi), pisanja številnih razli-čic možnih scenarijev in nenehnega iskanja primernih filmskih ustvar-jalcev (režiserja Zach Snyder – Va-ruhi in Greg Berlanti – Življenje, kot ga poznaš).

Leta 2005 sta zanimanje za Zele-no svetilko z novo serijo stripov vzbu-dila pisatelj Geoff Johns in umetnik Ethan van Sciver, ki sta v ospredje postavila lik Hala Jordana (v stripu prvič predstavljen leta 1959). S po-močjo njune ideje so leta 2008 na-posled stekle sklepne priprave za snemanje, režiserski stolček pa je za-sedel Martin Campbell (Casino Ro-yale, Na robu teme). K sodelovanju ga je pritegnila večplastna narava

glavnega lika, ki je po eni strani ju-nak z nadnaravnimi močmi, a hkrati tudi zmotljiv človek s povsem običaj-nimi karakternimi napakami.

Med številnimi kandidati za glav-no vlogo (Bradley Cooper – Prekro-kana noč, Justin Timberlake – Soci-alno omrežje) je producente s svojim karakterjem najbolj prepričal Ryan Reynolds (Snubitev), ki se je prele-vil v lahkomiselnega testnega pilota Hala. Neke noči je priča strmogla-

vljenju neznanega letečega predmeta, ob bližnjem ogledu pa naleti na ne-navadnega Nezemljana, ki mu zaupa skrivnostni prstan. Z njim Hal prej-me nadnaravne moči in se spremeni v člana združenja vesoljskih junakov Zelena svetilka, ki skrbijo za red v ve-solju. Ko se kasneje nad Zemljo zgr-ne srhljivo bitje z neizmernimi uniče-valnimi silami, se mora Hal soočiti s svojimi največjimi strahovi in prvič v življenju sprejeti veliko odgovornost.

SPOMInJA nAS nA > G. I. Joe: Vzpon kobre, 2009> Zadnji gospodar vetra, 2010> Thor, 2010> Zeleni sršen, 2010

zELENa SVETILKaGREEn LAnTERn

IGRAJO Ryan Reynolds, Blake Lively, Peter Sarsgaard, Mark Strong, Angela Bassett, Tim Robbins, Temuera Morrison, Jenna Craig ...REŽIJA Martin CampbellSCEnARIJ Greg Berlanti, Michael Goldenberg, Michael Green in Marc GuggenheimŽAnR znanstvenofantastična akcijadISTRIBUTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERA 11. avgust 2011 TRAJAnJE 114 minuthttp://greenlanternmovie.warnerbros.com

Hal Jordan (Ryan Reynolds)Domišljavi pilot se ne ustraši nobenega vratolomne-ga poleta, ko pa je treba sprejeti odgovornost, nje-gova samozavest hitro strmoglavi. Njegove vrednote so postavljene na preizkus, ko postane del nadnarav-nega sveta vesoljskih superherojev.

Thaal Sinestro (Mark Strong)Izkušen član Zelenih svetilk prevzame vlogo Halovega mentorja. Kljub prvotnim dvomom v človeštvo se trudi s pomočjo neizprosne vojaške vadbe in neizmernega znanja Hala naučiti smotrne uporabe nadnaravnih moči.

Hector Hammond (Peter Sarsgaard)Nadarjen znanstvenik je ponesreči izpostavljen ostankom srhljive vesoljske pošasti, kar povzroči

nepričakovano mutacijo. Ker prične svojo moč črpati iz strahu drugih ljudi, se počasi spreminja v

grozljivo in hladnokrvno kruto kreaturo.

Robert Hammond (Tim Robbins)Vpliven, toda dvoličen senator, ki vedno najprej

pomisli na svoje koristi in politično kariero, za uresničitev svojih načrtov pa je pripravljen žrtvo-

vati tudi lastnega sina. Ko se načrt ponesreči, vso svojo jezo usmeri proti Halu.

Varuhi reda in povzročitelji kaosa


Blake Lively in Ryan Reynolds


Režiser J. J. Abrams je poletni spektakel označil za poklon Stevenu Spielbergu in njegovim velikim uspešnicam iz konca sedemdesetih in začetka osemdesetih.

SUPER 8

IGRAJO Elle Fanning, Kyle Chandler, Ron Eldard, Noah Emmerich, Gabriel Basso, Joel Courtney, Ryan Lee ...REŽIJA J. J. Abrams SCEnARIJ J. J. AbramsŽAnR znanstvenofantastična srhljivkadISTRIBUTER Karantanija CinemasPREMIERA 4. avgust 2011 TRAJAnJE 112 min www.super8-movie.com

Kako največji fen znanstvenofantastičnih fil-mov Stevena Spielberga pokaže, da je največji fen znanstvenofantastičnih filmov Stevena Spi-

elberga? Morda tako, da posname film v produkciji Stevena Spielberga, ki se dogaja v obdobju, ko je Ste-ven Spielberg posnel svoje največje družinske znan-stvenofantastične filme, denimo Bližnja srečanja tre-tje vrste (1977) in E. T. Vesoljček (1982). Ja, konec 1970. let je bil čas, ko se je z Žrelom (1975) in Voj-no zvezd (1977) počasi zaključila doba novega Hol-lywooda, obdobja, ko je nastalo veliko najbolj inte-resantnih filmov zadnjega pol stoletja, torej časa, ko je vsak sanjal o svojem filmu, ki je z vse cenejšo sne-malno tehniko postajal vse dostopnejši, in časa, ko je vsak, spodbujen seveda tudi s filmi, v vsakem grmu videl svojo pošast iz vesolja. In tu se tudi začne film

Super 8, po tretji Misiji: Nemogoče (2006) in ponov-nem zagonu Zvezdnih stez (2009, nadaljevanje je v programu) tretji film J. J. Abramsa, tudi producen-ta znanstvenofantastične srhljivke Pošastno (2008), ki nam je postregla z eno impozantnejših in agresivnej-ših vesoljskih pošasti. Pademo namreč v poletje le-ta 1979, v majhno mesto sredi Ohia, kjer skupina prijateljev poletje izkoristi za to, da – snemajo film. Gre jasno za »no budget« film, za uporabo naravnih lokacij, za lovljenje dodatnih produkcijskih vredno-sti filma, če se te po naključju pripeljejo v kader, itn. Majhno mesto in ljudje z velikimi emocijami. Ko se pri snemanju prizora na železniški postaji, solzavega para, ki se tu poslavlja, začne bližati hrumeči vlak, re-žiser zavrisne od navdušenja, saj v tem vidi priložnost za kvalitetnejši prizor. A vse skupaj se hitro sprevrže v monumentalno katastrofo, saj se na progi nepriča-kovano pojavi avto s šoferjem, ki s samomorilsko od-ločnostjo zapelje proti vlaku, zaradi česar ta v hrušču eksplozij iztiri. »Filmarji« prestrašeno zapustijo prizo-rišče in odvržejo kamero, ki pa, ležeča na tleh, snema naprej. Naslednji dan je na prizorišču vse polno poli-cistov, mesto kmalu začnejo pretresati čudni dogodki nasilja in izginotij, kar vse zbudi pozornost »filmarske ekipe«, ki skuša priti resnici do dna. Seveda pa niti ne slutijo, da je ta zajčja luknja veliko globlja, kot izgleda na prvi pogled. Ena boljših poletnih filmskih uspe-šnic, ki diha v ritmu filmov, ki jih citira, a vam hkrati ne pusti dihati. E. T. Vesoljček sreča Pošastno.

SuPER 8

FILMSKE POŠASTIPrve filmske pošasti so strašile gledalce še brez glasu, kot na primer kultni vam-

pir Nosferatu iz leta 1922, ki so mu kmalu sledili še Frankenstein, Drakula (oba 1931), Mumija (1932) in drugi. Leta 1933 je na platno prilomastil King

Kong in hitro postal kulturna ikona, ki je svojo zadnjo filmsko inkarnacijo dožive-la leta 2005 v režiji Petra Jacksona. V kar 28 filmih je nastopila še ena kultna pošast Godzilla, nazadnje v spektakularni verziji Rolanda Emmericha iz leta 1998. Razdejanje velikega obsega so za sabo puščala še bitja v korejskem Gostitelju (2006), srhljivi Skrivnosti Megle (2007), ki jo je po knjižni predlogi Stephena Kinga posnel Frank Darabont, inovativnem Pošastnem, ki je v režisersko orbito izstreli-lo Matta Reevesa, lani pa tudi v izvrstnem nizkoproračunskem ZF Monsters mladega britanskega režiserja Garetha Edwardsa, ki je pod radarjem priletel na cannski filmski festival in osupnil tako gledalce kot kritike s tem kako dodelan in vizualno spoliran filmski izdelek se da posneti z opremo za 15.000 dolar-jev in proračunom okoli pol milijona. Da pošasti lahko izvirajo tudi iz znanstvenega laboratorija sta spoznala Jeff Goldblum v Muhi (1986) in Adrien Brody v Hibridu (2009), medtem ko je gro-žnja v Predatorju (1987), Osmem potni-

ku (1979) in Stvoru (1982), ki ga bomo kmalu lahko videli v sodobni predelavi, pri-šla iz vesolja. > Matic Večko

Spisal: Samo Rugelj

SPOMInJA nAS nA > E. T. Vesoljček, 1982> Gostitelj, 2006> Pošastno, 2008

Godzilla, 1954

Pošastno, 2008

Gostitelj, 2006

Neznano bitje za sabo pušča razdejanje.


HORRIBLE BOSSES

IGRAJO Jennifer Aniston, Kevin Spacey, Jason Bateman, Charlie Day, Jason Sudeikis, Colin Farrell, Jamie Foxx ...REŽIJA Seth GordonSCEnARIJ Michael Markowitz, John Francis Daley, Jonathan M. GoldsteinŽAnR komedijadISTRIBUTER Blitz Film & Video DistributionPREMIERA 28. julij 2011 TRAJAnJE 100 min

s lužba je lahko prijetna. Toda kaj, če ste med tistimi nesrečneži, ki vam že ju-tranji odhod na delovno mesto vzbuja

negodovanje zavoljo terorizirajočega šefa. S prav takimi težavami se vsak dan soočajo trije prijatelji, ki se podprti s pijačo odlo-čijo storiti konec nevzdržnemu stanju, ta-ko da se s pomočjo nekdanjega kriminalca (Jamie Foxx) domislijo načrta, kako se od-križati svojih šefov – za vedno.

Seveda gre pri takem načrtu lahko mar-sikaj narobe, v kar se lahko prepričate v tej zvezdniško naphani komediji režiserja Se-

KaKO SE zNEBITI šEFa?

Če vam šef v poletnih mesecih ne dovoli zasluženega oddiha, se lahko ohladite v kinodvorani ob trojici kolegov s podobnimi »šefov skimi« težavami. Komedija z znano igralsko zasedbo.

tha Gordona. To je njegov drugi celovečerni film, pred tem smo ga spoznali v romantični komedi-ji Božič na kvadrat, sicer pa se je uveljavil kot sce-narist, režiser in producent televizijskih nanizank, kot sta Pisarna in Sodobna družina. Za ta film se je odločil, ker mu je bila všeč ideja, saj se lahko marsikdo poistoveti s situacijo, v kateri se znajde-jo glavni junaki. To niso slabi fantje, ampak jih razmere na delovnem mestu privedejo do skraj-nih dejanj. Nick (Jason Bateman) ima ob 12-ur-nem delavniku dovolj obljub o napredovanju, ki mu jih daje z nadzorom obsedeni nadrejeni (Ke-vin Spacey), zobni asistent Dale (Charlie Day) se

mora braniti napadalnega osvajanja šefice (Jenni-fer Aniston v zanjo neobičajni vlogi), medtem ko je računovodja Kurt (Jason Sudeikis) zgrožen nad načrti lastnika podjetja (Colin Farrell), ki se ka-ni rešiti strupenih odpadkov na poceni in sporen način.

Toda kolegi niso kos svoji nalogi in tako se film z zapletom načrtovanja umorov razvije v zabavno pustolovščino, kjer en dogodek sproži naslednjega, dokler razmere ne uidejo izpod kontrole spletkar-ske trojice. Če se jim že ne izide tako, kot so pri-čakovali, vas bo zato njihovo reševanje iz težav za-gotovo zabavalo.

Spisal: Aleš Cimprič

Jason Bateman, Charlie Day in Jason Sudeikis

s rbski režiser Srđan Karanović, ki nas je naza-dnje presenetil z ganljivo romantično komedi-jo v obleganem Beogradu, Sijaj v očeh, je v Besi

združil tragikomičnost balkanske etične drugačnosti z večno zgodbo o prepovedani ljubezni.

Čeprav je filmska zgodba Bese zasnovana na re-sničnih dogodkih, rdečo nit predstavlja brezča-sna pripoved o dveh ljudeh, ki izhajata iz povsem različnih kulturnih, verskih in družbenih okolij, pri čemer jima sila usode in nepredvidljiva naključja razkri-jejo presenetljivo sorodna čustva in neu-resničljivo ljubezensko naklonjenost.

Lepa, emancipirana in kulturno izo-bražena Slovenka Lea (Iva Kranjc) se z možem, učiteljem Filipom (Nebojša Du-galić), preseli v podeželsko srbsko meste-ce, kjer prevzameta vodenje lokalne šo-le. Kmalu po njunem prihodu izbruhne prva svetovna vojna in Filip je vpoklican v vojsko, prestrašeno ženo pa z beso (ži-vljenjska zaobljuba) zaupa nepismene-mu hišniku Azemu (Miki Manojlović). Tradicional-ni Albanec zaobljubo vzame smrtno resno, se preseli v šolo in jo zabarikadira pred zunanjim svetom, Leo pa dobesedno priveže na svoje telo. Toda ko se tedni spremenijo v leta, Lea vse bolj hrepeni po zunanjem

svetu, poleg neizbežnih osebnih čustvenih skušnjav pa Azemu dodatne težave povzroča šarmantni po-ročnik (Radivoje Bukvić), ki vrže oko na kultivira-no lepotico.

Film, ki je nastal s pomočjo slovenske koprodukci-je, je bil lanskoletni srbski kandidat za tujejezičnega oskarja. Po predstavitvi na lanskem Liffu bo Besa lju-

bljansko premiero ob prisotnosti ustvarjalcev filma doživela 3. avgusta na Ljubljanskem gradu v sklo-pu projekta Film pod zvezdami, nato pa bo bogatila vroče poletne večere na filmskem Kinodvorišču lju-bljanskega Kinodvora.

BESA

IGRAJO Miki Manojlović, Ana Kostovska, Iva Krajnc, Nebojša Dugalić, Radivoje Bukvič, ...REŽIJA Srđan KaranovićSCEnARIJ Srđan Karanović ŽAnR romantična dramadISTRIBUTER Cinemania groupLJUBLJAnSKA PREMIERA 3. avgust 2011 TRAJAnJE 100 min

Začetek prve svetovne vojne in nenavadna zaobljuba na srbskem podeželju v usodni krog poželenja, ljubezni in ljubosumja poveže malomeščansko slovensko učiteljico in tradicionalnega albanskega hišnika.


BESa

SPOMInJA nAS nA> Pred dežjem, 1994> Rop tretjega rajha, 2004> Jesen prihaja, Dunja moja, 2004> Sveti Jurij ubija zmaja, 2009

PREPOVEDANE, TODA VEČNE FILMSKE LJUBEZNI

Na velikih platnih so se zvrstile že šte-vilne prepovedane ljubezenske zgodbe, največkrat pa so povod družbene in socialne razlike, ki so jih skušale podreti kultne Chaplinove Luči velemesta (1931), Umazani ples (1987), Čedno dekle (1990), Sabrina (1995), epski Titanik (1997) Jamesa Camerona, Anna in kralj (1999) in muzikalni Moulin Rouge (2001). Večne ljubezenske romance so povzročile vojne vseh obdobij v monu-mentalnih klasikah V vrtincu (1939) in Casablanca (1942) ter v Beležnici (2004) in Pokori (2007). V svet nadnaravnih lju-bezenskih omejitev so nas popeljali Duh (1990), vesoljska epopeja Vojna zvezd in vampirska saga Somrak. Starostne tabuje je rušila Lolita (1962), istospolne prepre-ke je razgalila Gora Brokeback (2005), da neuslišano ljubezensko hrepenenje ni zgolj mladostna kaprica, pa so doka-zali Najini mostovi (1995). Toda arhetip tragične neuslišane ljubezni še vedno ostajata Shakespearova Romeo in Julija (1996), medtem ko bi slovensko različico lahko našli v ponarodeli romanci Cvetje v jeseni (1973).

Uredništvo Predpremiere pono-sno čestita svoji ekipi PREMIERA za osvojeno 1.MESTOv letošnji medijski ligi v dvoranskem no-gometu!

Od novembra do aprila je po-tekal redni del letošnje sezone medijske lige, v kateri nastopajo nogometne ekipe nekaterih slo-venskih medijev.

Ekipa Premiera je že po ligaškem delu osvojila 1. mesto, v končnici pa je svoj primat še potrdila . Najboljši vratar je Zoran Rakič, najboljši igralec Sebastjan Retelj, oba čla-na Premierine ekipe.

ČESTITAMO!

PREMIERA je novi medijski prvak v dvoranskem nogometu!

Miki Manojlović in Iva Kranjc


THE WARd

IGRAJO Amber Heard, Mamie Gummer, Danielle Panabaker, Laura-Leigh, Lyndsy Fonseca, Jared Harris ...REŽIJA John CarpenterSCEnARIJ Michael Rasmussen, Shawn RasmussenŽAnR grozljivkadISTRIBUTER Cinemania groupPREMIERA 14. julij 2011 TRAJAnJE 88 minhttp://theward.theofficialjohncarpenter.com

John Carpenter poskrbi za ljubitelje grozljivk, ki obožujejo predvsem napeto in srhljivo vzdušje. V psihiatrični bolnišni-ci zaprto dekle ponoči obiskuje neznani obiskovalec.

Spisal: Aleš Cimprič

po devetih letih odsotnosti – nazadnje smo vide-li Duhove z Marsa – se v kinodvorane na režij-skem stolčku vrača

mojster groze John Car-penter. Čeprav se je pre-izkusil v mnogih žan-rih, so ravno grozljivke tiste, ki so ga povzdi-gnile v status kultnega režiserja, in k svojim ko-reninam se vrača tudi s psihološko srhljivko Od-delek groze. Carpenter si je svoj sloves pridobil že na začetku kariere, ko je posnel klasiki Napad na poli-cijsko postajo (1976) in Noč čarovnic (1978). Svoj uspeh je kmalu zatem dopolnil še s prihodom filmov Me-gla (1980), Pobeg iz New Yorka (1981) in Stvor (1982).

Oddelek groze je v prepoznavnem Carpenterje-vem slogu posneta srhljivka. V filmu sledimo de-kletu Kristen (Amber Heard), ki jo, porezano in z izgubo spomina, pred gorečo hišo najde polici-ja. Proti njeni volji jo zaprejo v ženski oddelek psi-hiatrične bolnišnice, kjer med dekleti vlada nezau-pljivo vzdušje, poleg tega pa jo nastanijo v sobi, kjer naj bi prejšnja stanovalka umrla nasilne smrti. Kri-sten ponoči sliši nenavadne zvoke in zdi se, kot da je v bližini skrivnostni obiskovalec, česar pa ji nih-če ne verjame. Gre za neobičajne terapije zdravlje-nja direktorja ustanove, Dr. Stringerja (Jared Har-ris), ali pa jo nemara zastrašuje duh? Odgovor se skriva v napetem in srhljivem filmu, ki se osredoto-

či na psihološko zastraševanje gledalca, ki skupaj z glavno igralko skuša razkrinkati temačno resnico.

Film je s svojim nostalgič-nim pristopom prava osveži-tev za ljubitelje žanra, ki se za-dnje čase osredotoča predvsem na eksplicitno prikazovanje na-silja in krvi. Režiser se raje po-sveti vzdušju skrivnostnega in strašljivega, ki skupaj z atmosfe-rično glasbo poskrbi za sedenje gledalca na robu stola. Pri tem je že okolje psihiatrične ustanove tisto, ki vzbuja nelagodje. In če

se vse skupaj sliši že mnogokrat videno, je prav Car-penterjev pečat tisto, kar film povzdigne iz povpre-čja in zaradi česar ga ne velja zamuditi. Če si le upate.

ODDELEK GROzE

Amber Heard

POŠLJI PREMIERA HARRY NA 6262!

SMS NAGRADNA IGRA

POŠLJI

HARRY POTTER IN SVETINJE SMRTI – 2. del

Blitz podarja 2 x kapo, 3 x majico Harry Potter!

V kinu od 13. julija!

SPLOŠNI POGOJI IN PRAVILA: S SODELOVANJEM V SMS-AKCIJAH REVIJE PREDPREMIERA POSTANETE ČLAN MOBI KLUBA PREDPREMIERE, KI POLEG NAGRAD PRINAŠA TUDI FILMSKE SMS-NOVIČKE. PRIJAVA: PREMIERA KLUB. ODJAVA: PREMIERA KLUB STOP NA 6262. CENA PREJETIH SMS SPOROČIL JE 0,49 EUR, CENA SMS NAGRADNE IGRE PA 0.99 EUR. POGOJ ZA PREJEM NAGRAD JE ODGO-VOR NA ENO ZASTAVLJENO VPRAŠANJE. Z UPORABO NAGRADNE IGRE SE STRINJATE S SPLOŠNIMI POGOJI IN PRAVILI NA WWW.KITIO.COM. POMOČ OD 9-IH-17-IH NA TEL.: 031200000. NAROČNIK OGLASA IN ORGANIZA-TOR NAGRADNIH IGER JE UMCO D. D. PONUDNIK IN IZVAJALEC STORITEV JE KITIO MOBILE D. O. O., PODPRTO S TEHNOLOGIJO MCCA. V SMS-STORITVAH LAHKO SODELUJETE VSI UPORABNIKI SISTEMOV MOBITEL, DEBITEL, SIMOBIL, IZIMOBIL IN M-MOBIL. ČLAN KLUBA IMA PRAVICO DO NAJVEČ ENE NAGRADE NA ŠTEVILKO PREDPREMIERE. NAGRA-DNA IGRA TRAJA OD 11. JULIJA DO VKLJUČNO 8. AVGUSTA 2011. NAGRAJENCI BODO OBJAVLJENI V PREDPREMIERI 214, KI BO IZŠLA 17. AVGUSTA 2011.

NAGRAJENCI NAGRADNIH IGER IZ PREDPREMIERE ŠT. 212AVTOMOBILI 2: Jure Hafner iz Škofje Loke, Jerica Senica iz Planine, Mojca Močnik iz Ljubljane, Nuša Kotar iz Tržiča, Maša Burjak iz Ljubljane, Andreja Arh iz Krškega, Marko Koprivšek iz Ljubljane, Tarik Botonjić iz Ljubljane, Vesna Rambaher iz Maribora, Barbara Ivančič iz Ljubljane, Peter Sirše iz Prebolda, Irena Novak iz Slovenske Bistrice, Tanja Moderc iz Nove Goricev. ŠTIRJE LEVI: Iztok Majhenič iz Ljubljane, Luka Kotnik iz Slovenskih Konjic, Mojca Lokar iz Zagorja, Viktor Marinčič iz Notranjih Goric, Žan Flaker Berce iz Ljubljane, Gašper Zorman iz Kranja, Marta Šavli iz Mosta na Soči, Vesna Jug iz Raven na Koroškem, Dejan Paradiž iz Ljubljane.

NagrajeNCeM čestitaMo! NagraDe prejMete po poŠti.

AMBER HEARD – LEPOTICA KRIKA

Čeprav je igralkin najbolj uspešen film kriminalna komedija Ananas eks-pres (2008), kjer je zaigrala ob Sethu Rogenu in Jamesu Francu, danes 25-letna Američanka uspešno pušča pečat v žanr-skem filmu grozljivke in srhljivke. Zato ne preseneča, da se njena kariera vedno pogosteje primerja z Jamie Lee Curtis, ki je leta 1978 kričala v prav tako Carpenterjevi kultni klasiki Noč čarovnic. Žarnski filmi Amber Heard ne veljajo za prodajne uspešnice, zato je status novo-dobne »kraljice kričanja« (scream queen) dosegla predvsem z odzivi oboževalcev prek spleta. Pri tem ji pomaga, da ni zakoličena v vedno iste vloge, ampak s podžanrsko raznovrstnostjo posameznih filmov dosega različno občinstvo. Med drugim smo jo videli v najstniški slasher grozljivki Vsi fantje so zatreskani v Mandy Lane (2006), srhljivkah Očim (2009),

And Soon the Darkness (2010), komični zombiadi Dobrodošli v deželi zombijev (2009) in »grindhouse« akciji Divja vožnja (2011).


RISE OF THE PLAnET OF THE APES

IGRAJO James Franco, Tom Felton, Andy Serkis, Freida Pinto, Brian Cox, John Lithgow ... REŽIJA Rupert Wyatt SCEnARIJ Rick Jaffa, Amanda Silver po likih Pierra BoullejaŽAnR znanstvenofantastična akcijadISTRIBUTER Blitz Film & Video Distribution PREMIERA 4. avgust 2011 www.apeswillrise.com

K ljub temu, da se je Burtonov Pla-net opic iz leta 2001 precej soli-dno odrezal na kinoblagajnah,

so se pri studiu odločili za povsem svež štart kultne franšize, ki bo poja-snil izvor boja med ljudmi in prima-ti. Tokrat je v središču Will Rodman (James Franco) kot znanstvenik, ki po-skuša razviti zdravilo za Alzheimerjevo bolezen. Ob tem opravlja poskuse na primatih in pri enem od njih, Cezar-ju (Andy Serkis, ki si je za to priložnost spet nadel kostum za zajem giba), zač-ne opažati znake napredne inteligence.

VzPON PLaNETa OPIc

Ponovni zagon klasične znanstvenofantastične sage predstavlja že sedmi film v franšizi. Tokrat z izvirno zgodbo, ki morda obeta novo serijo filmov.

Spisal: Matic Večko

V izvirnem Planetu opic je Charlton Heston leta 1968 str-moglavil na neznan planet, ki mu vlada-jo primati in za kate-rega se kasneje izkaže, da je Zemlja več tisoč let v prihodnosti. Skrivnost Planeta opic leta 1972 razkrije, da je del ljudi preživel pod zemljo, konča pa se z atomsko eksplozijo in uničenjem planeta. Dve opici pobe-gneta in se znajdeta v preteklosti, kjer pa ju ljudje v Pobegu s Planeta opic (1971) usmrtijo. Preživi njun sin Cezar, ki v Uporu sužnjev (1972) uspešno organizira upor, nakar se v Bitki za Planet opic (1973) znajde v spopadu z lastno vrsto. Leta 2001 smo dobili še šesti film franšize, Planet opic, ki pa je bil pre-delava izvirnega filma v režiji Tima Burtona.

Zgodovina Planeta opic

Kmalu je Cezarju kletka pretesna in nekega dne mu uspe po-begniti. Ob tem osvobodi še ostale opice iz laboratorija in jim razdeli zdravilo, s pomočjo katerega se tudi pri njih začnejo raz-vijati umske sposobnosti. Izbruhne revolucija in Will je edini, ki lahko prepreči popolno prevlado primatov na Zemlji.

Film je režiral v Hollywoodu še relativno neuveljavljen Ru-pert Wyatt, ki je na celovečernem področju debitiral leta 2008 z zaporniško dramo The Escapist, v kateri sta nastopila Joseph Fiennes in Brian Cox, ki ga bomo videli tudi v Vzponu Planeta opic. Ob Francu in Coxu je v filmu nastopila še mlada igralka indijskega rodu, Freida Pinto, ki si je pot na svetovno filmsko sceno utrla z nastopom v Boylovem Revnem Milijonarju, v bli-žnji prihodnosti pa jo bomo videli tudi v prihajajočem akcij-skem spektaklu Nesmrtni.

Cezar (Andy Serkis)

James Franco

Planet opic (1968)

Planet opic (2001)

Kmalu zabavomanija! Kolosej pod zvezdami v MariboruZabavaj se! Zberi nalepke in odpotuj v New York!

V petek, 15. julija, se začne že tradicionalna poletna akci-ja, nagradna igra KOLOSEJEVA ZABAVOMANIJA, ki bo trajala do vključno 15. septembra 2011. Akcija bo potekala v vseh kinocentrih Kolosej (Ljubljana, Maribor in Koper), Koloseju De Luxe v Kranju, Kinoklubu Vič in v ArenaPlay&Party.

Za vsako kinovstopnico ali nakup nad 5 eur vam podarimo nalepko, ki jo prilepite na zbirni letak. Z letakom, na kate-rega ste nalepili 5 nalepk, lahko sodelujete v žrebanju za nagradno igro KOLOSEJEVA ZABAVOMANIJA in se potegujete za glavni nagradi: 7 dnevno potovanje v New York in novoletni izlet v Budimpešto za dve osebi.

Vsi letaki s petimi nalepkami in izpisanimi podatki, ki bodo do vključno 15. septembra 2011 oddani v skrinjice ali poslani po pošti, bodo sodelovali v dveh krogih žrebanja. Pridružite se nam na www.kolosej.si.

Kolosej bo tudi letošnje poletje prikazovanje fil-mov razširil pod zvezde – v Mariboru bo letni kino postavljen na plato pred Kolosejem.

Prvi film si bo mogoče ogledati pod zvezdami v sredo, 6. julija, filmska zabava na prostem pa se bo odvijala vse do 31. avgusta.

Spored letnega kina bo obarvan tematsko. Vse predstave se bodo pričele ob 21. uri. V primeru slabega vremena se bo projekcija odvijala v dvorani št. 7 mariborskega Koloseja. Vstopnice za letni kino bo mogoče kupiti na blagajni Koloseja, cena vstopnice za vse predstave pa bo enaka redni ceni.

Spored mariborskega letnega kina vključuje sledeče filme (do konca meseca julija): 6. 7. – Pingvini gospoda Popperja, 13. 7. – Cukrček 2, 22. 7. – Super 8 in 27. 7. – Prvi mašče-valec: Stotnik Amerika. Vabljeni v Kolosej – tudi pod zvez-dami! Več informacij najdete na Kolosejevih spletnih straneh www.kolosej.si.


zmagovalni celovečerni film lanskega Grossmanovega festivala je prvenec mla-

dega srbskega režiserja Mladena Djordjevića.

Marko je nadebuden režiser, ki ne pride do priložnosti za snema-nje prvenca, zato se poda v režijo pornografskih filmov. Omisli si potujoči porno kabaret sestavljen iz pisane ekipe deviantnih likov, od porno igralcev, narkomanov in transvestitov do bolnikov z aid-som, s katerimi se poda na pode-želje. Spotoma naletijo na nekda-njega nemškega vojnega dopisni-ka, ki jim ponudi dobro plačan posel – snemanje pornografskih »snuff« filmov. Skupinica počasi tone vse globlje v vrtinec sprevr-ženosti in teme človeškega srca,

ki kmalu zahteva prve žrtve tudi med njimi.

Film bi na prvi pogled lahko mirno uvrstili v žanr t. i. »tor-ture porna« ob bok zloglasnemu Srbskemu filmu, Človeški stonogi ali kakšnemu od bolj razvpitih filmov Takeshija Miikeja, saj ne priza-naša s prizori eksplicitnega nasilja in spolnosti, ki segajo daleč preko meja dobrega okusa. Kljub temu pa ti prizori niso sami sebi namen, ampak je skoznje zašiljena subver-zivna kritika stanja duha srbske in širše človeške družbe. Kot bi režiser pozival naj pretehtamo svoje zgra-žanje ob sicer mučnih filmskih pri-zorih, ki pa so navsezadnje le iluzija resničnosti, ki je bila na Balkanu v ne tako oddaljeni preteklosti še mnogo, mnogo grozljivejša.

F ilm madžarskega režiser-ja Kornéla Mundrucza, čigar zadnja dva filma (Ivana, Delta)

sta bila prikazana na festivalu v Cannesu, kamor je bil lani uvr-ščen tudi Občutljivi sin, je sodobna in precej svobodna reinterpretaci-ja gotske klasike Mary Shelley o pošasti, ustvarjeni s strani človeških rok. Tu je gotski dvorec zamenjala opuščena stanovanjska hiša v sredi-šču Budimpešte, naslovno pošast pa navidezno krhek in občutljiv sedemnajstletnik.

Mladenič Rudi se po letih bivanja v sirotišnici vrne domov k mami, ki prebiva v propadajoči stanovanj-ski stavbi z njegovim očimom in mladim dekletom brez staršev. V

stavbi ravno takrat poteka avdi-cija za film režiserja Viktorja, na katero zaide tudi Rudi, tam pa po nesrečnem spletu naključij umori mlado dekle in pobegne, kar sproži verigo tragičnih dogodkov. Počasi spoznamo, da se za hladnimi izrazi vseh glavnih likov skrivajo globoke rane iz preteklosti, ki se še zdaleč niso zacelile. Rudi poskuša ponov-no navezati stik z odtujeno in hla-dno materjo, ob tem pa si prizadeva izvedeti resnico o svojem očetu. Na prizorišče tragičnega dogodka se obsesivno vrača tudi Viktor, ki mu krhek mladi morilec ne gre iz glave, in postopoma se sestavljajo koščki skupne preteklosti glavnih likov, ki v sebi nosi kal grozeče pogube.

Život i SMrt Porno bAnde(distributer: Soul Food); od 21. julija)

SZeLíd tereMtéS - A FrAnkenStein-terv(Continental film); od 25. julija

Spisal: MaticVečko

Spisal: MaticVečko

žIVLJENJE IN SMRT PORNO TOLPE

OBČUTLJIVI SIN: PROJEKT FRANKENSTEIN

NasLoV V NeKaj staVKih o FiLMu oCeNaaVtoMobiLi 2 l

Strela McQueen in Dajz se podata na dirko po svetu, ob tem pa se zapleteta v eksplozivno vohunsko zaroto. Obilica novih likov in spektakularnih vragolij z odlično slovensko sinhronizacijo.

SR FB MV

CuKrčeK 2 lMlado dekle skuša s pomočjo plesa in glasbe uresničiti svoje sanje. S spektakularnimi plesnimi koreografijami podkrepljena zgodba o spo-znavanju lekcij o življenju, predanosti in ljubezni.

SR FB MV

haNNa l16-letna deklica Hanna (Saoirse Ronan) se pod okriljem očeta (Eric Bana) uri za poklicno ubijalko. Ko pride čas za misijo, ji je za petami neusmiljena agentka CIE (Cate Blanchett).

SR FB MV

izVorNa KoDa lColter (Jake Gyllenhaal) se na vlaku zbudi v telesu neznanega po-tnika. Kmalu spozna, da je del tajne misije, eksperimenta, kjer lahko preživi zadnjih 8 minut človeka, kateremu prevzame identiteto.

SR FB MV

KuNg Fu paNDa 2 lNa platna se vrača najbolj zabavni panda, ki se bo ob pomoči no-vih prijateljev spopadel s svojim največjim izzivom. Za zabavo naših najmlajših je poskrbela vrhunska sinhronizatorska ekipa.

SR FB MV

Na Morje! lIgrano-dokumentarni film o skupnih počitnicah malega Natana in nje-govega očeta globoko v modrinah Mehiškega zaliva. Nežna naturali-stična pripoved o predaji modrosti, izkušenj in ljubezni z očeta na sina.

SR FB MV

Na sLeDi očetu lZmagovalni film lanskega festivala v Sundanceu, ki je prejel tudi štiri nominacije za oskarja. Jennifer Lawrence (X-Men: Prvi razred) se v temačni kriminalni srhljivki poda po sledi izginulega očeta.

SR FB MV

NeKaj sposojeNega lRomantična komična drama o ljubezenskih hrepenenjih, ki jih ljudje skrivajo tudi pred najboljšimi prijatelji. Rachel (Ginnifer Goodwin) se zaljubi v zaročenca svoje najbolje prijateljice (Kate Hudson).

SR FB MV

piNgViNi gospoDa popperja l

Jim Carrey v družinski komediji, nastali po priljubljeni otroški knjigi. Kot zagnan poslovnež Tom se mora spopasti z zahtevno nalogo, ko se pred njegovim pragom znajde šest čisto pravih pingvinov.

SR FB MV

pirati s KariboV: z NezNaNiMi toKoVi l

Pirat Jack Sparrow (Johnny Depp) v četrtem delu superfranšize poskr-bi za novo dozo zabave in pustolovščin. Načrte mu skušata prekrižati Barbossa (Geoffrey Rush) in skrivnostna Angelica (Penélope Cruz).

SR FB MV

Štirje LeVi lSkupina mladih britanskih islamistov se v manjšem angleškem meste-cu odloči prisostovati v sveti vojni. Pikra črna komedija se skozi oči nesposobnih džihadistov loteva kontroverzne tematike terorizma.

SR FB MV

traNsForMerji: teMNa straN MeseCa l

Transformerji se vračajo v tretje, tokrat z najbolj spektakularni akcijskimi prizori do sedaj. Od rezultata spopada med Avtoboti in Deseptikoni bo odvisna prihodnost človeštva.

SR FB MV

LEGENDA: l V POLNEM ZAGONU l FILM SE POČASI IZTEKA l POHITITE, FILM JE V ZADNJIH IZDIHLJAJIHSR – SAMO RUGELJ, FB – FILIP BRESKVAR, MV – MATIC VEČKO – KJER NI OCENE, KRITIK FILMA NI VIDEL – OSNOVA ZA OCENO FILMA JE NJEGOVA UMESTITEV ZNOTRAJ POSAMEZNEGA ŽANRA.

predpremiera 213

Documents