UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRESOJA MOŽNOSTI ZA ZNIŽANJE STROŠKOV PROIZVODNJE IZDELKA X V

FARMACEVTSKEM PODJETJU Y

Študentka: Mirjana Balažic Naslov: Petrova ulica 3, Hotiza, 9220 Lendava Številka indeksa: 81561418 Izredni študij Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Računovodstvo Mentorica: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek

Lendava, maj, 2007

2

PREDGOVOR V razmerah tržnega gospodarstva se gospodarski subjekti nenehno soočajo z dilemo kako obstati, saj intenziven znanstveno-tehnični razvoj, predvsem pa naraščajoča konkurenca, zahtevata neprestano prilagajanje. Dogaja se, da se z globalizacijo ekonomije vse bolj izpodrivajo tisti, ki ne sledijo racionalizacijskim težnjam oziroma tisti, ki niso dovolj zavzeti za racionalizacijo obstoječih tehnično-tehnoloških rešitev. Svetovno tržišče postaja glavni selektor proizvajalcev in oblikovalcev cen izdelkov ter priložnost za hitre poslovne uspehe tistih podjetij, ki so ustvarjalci novih izdelkov oziroma novih koristi za potrošnike. Še do pred kratkim farmacevtska podjetja niso posvečala dovolj pozornosti stroškom, oziroma so bili ti zanje manj pomembna kategorija, saj so dosegala izjemno visoke dobičke. Danes pa opažamo zaradi konkurence vedno večji pritisk na globalno zniževanje cen za farmacevtske izdelke. Slednje je prispevalo, da so začela farmacevtska podjetja med seboj konkurirati tudi z zniževanjem cen izdelkov, s tem da so začela posvečati večjo pozornost natančnejšemu proučevanju stroškov. Prišla so do spoznanja, da morajo, v kolikor želijo konkurirati na današnjem zahtevnem trgu, čimprej pristati na logiko doseganja poslovne odličnosti. Uresničitev le-te pa bo odvisna tudi od kakovosti poslovnih odločitev, za kar so potrebne zanesljive – natančne in pravočasne informacije, ki bodo omogočile sprejemanje pravilnih poslovnih odločitev, med katerimi so tudi informacije o stroških, ki so temelj številnih poslovnih odločitev. Diplomska naloga je razdeljena na šest poglavij, kjer vsako poglavje vključuje več podpoglavij. V prvem delu naloge so opisana izhodišča za raziskavo, ki predstavljajo vprašanja in probleme, ki so povezani z obravnavano temo. Drugi del je namenjen teoretični predstavitvi informacij o stroških proizvodnje, njihovo opredelitev in pomen. V tretjem delu predstavljamo farmacevtsko dejavnost in njene posebnosti. V četrtem delu predstavljamo stroške proizvodnje v farmacevtskem podjetju Y, sestavo stroškovne cene izdelka X v tem podjetju, časovne spremembe stroškov in presojo ustreznosti stroškov. V petem delu predstavljamo ukrepe, ki jih predlagamo za znižanje stroškov izdelka X v farmacevtskem podjetju Y. V sklepnem delu naloge povzemamo ugotovitve in spoznanja, do katerih smo prišli v raziskavi. Pri tem smo mnenja, da mora podjetje poznati sestavo in gibanje stroškov, ker to vodi k večji gospodarnosti podjetja in boljšim poslovnim rezultatom.

3

KAZALO 1 UVOD.................................................................................................................. 4

1. 1 Opredelitev problema................................................................................... 4 1. 2 Namen, cilji in osnovne trditve ..................................................................... 4 1. 3 Predpostavke in omejitve............................................................................. 5 1. 4 Metode raziskave......................................................................................... 5

2 INFORMACIJE O STROŠKIH PROIZVODNJE................................................... 7

2. 1 Opredelitev stroškov proizvodnje................................................................. 8 2. 2 Zmanjšanje stroškov.................................................................................. 10 2. 3 Računovodsko proučevanje stroškov ........................................................ 10

2. 3. 1 Grafični prikazi.................................................................................... 11 2. 3. 2 Kazalniki ............................................................................................. 12

2. 4 Pomen računovodskih informacij za sprejemanje poslovnih odločitev....... 13 3 POSEBNOSTI FARMACEVTSKE DEJAVNOSTI ............................................. 14 4 STROŠKI PROIZVODNJE V FARMACEVTSKEM PODJETJU Y..................... 16

4. 1 Obvladovanje stroškov v farmacevtskem podjetju Y.................................. 16 4. 2 Proučevanje stroškov izdelka X ................................................................. 16

4. 2. 1 Sestava stroškovne cene izdelka X.................................................... 16 4. 2. 2 Stopnje udeležbe stroškov izdelka X.................................................. 24 4. 2. 3 Spremembe vrednosti stroškov.......................................................... 26 4. 2. 4 Indeksi................................................................................................ 26 4. 2. 5 Presoja ustreznosti stroškov .............................................................. 28 4. 2. 6 Proučevanje stroškov energentov ...................................................... 29

5 PREDLAGANI UKREPI ZA ZNIŽANJE STROŠKOV IZDELKA X V FARMACEVTSKEM PODJETJU Y ...................................................................... 32 6 SKLEP............................................................................................................... 35 7 SEZNAM VIROV ............................................................................................... 37

4

1 UVOD

1. 1 Opredelitev problema V tržnem gospodarstvu je področje stroškov izrednega pomena. Njihovo poznavanje, spremljanje, zajemanje, nadziranje in obvladovanje, s pomočjo točnih in pravočasnih informacij, omogoča podjetju sprejemanje pravilnih poslovnih odločitev. Le-te vodijo podjetje do dobrih poslovnih rezultatov, preživetja in uspeha na trgu. Farmacevtska podjetja delujejo v poslovnem okolju, kjer vlada močna konkurenca, opazen je povečan pritisk na globalno zniževanje cen za farmacevtske izdelke, saj potrošniki zahtevajo vrhunsko kakovost izdelkov ob najnižji možni ceni. Za doseganje dolgoročnih ciljev bo potrebno hitro in fleksibilno prilagajanje razvojnim gibanjem v generični farmacevtski industriji. Huda konkurenčna tekma bo zahtevala dodatne napore. Eden izmed teh naporov je tudi obvladovanje stroškov. Problem, ki ga vidimo je, da v proučevanem farmacevtskem podjetju Y ne obstajajo ustrezni kazalniki in grafični prikazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče učinkovito obvladovanje stroškov proizvodnje.

1. 2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomske naloge je proučevanje stroškov proizvodnje izdelka X v različnih obdobjih, ugotavljanje njihove ustreznosti in možnosti za znižanje stroškov ter vzpostavitev različnih kazalnikov in grafičnih prikazov, na podlagi katerih bomo predlagali ukrepe za znižanje posameznih vrst stroškov proizvodnje ali pravočasno ukrepanje, da se bodo le-ti spreminjali v želeno smer. Cilji Cilji diplomskega dela so:

• proučiti pomen informacij o stroških proizvodnje ter opredelitve stroškov – teoretično in praktično,

• oblikovati predloge za uvedbo kazalnikov in grafičnih prikazov, ki bi olajšali spremljanje stroškov in omogočali sprejemanje poslovnih odločitev in

• predlagati ukrepe za znižanje posameznih vrst stroškov izdelka X ter pravočasno ukrepanje, če se bodo le-ti spreminjali v neželeno smer.

5

Trditve Naša trditev je, da bi lahko stroške v farmacevtskem podjetju Y znižali, če bi jih podrobno proučili in raziskali možnosti za njihovo znižanje. Zato je izredno pomembno oblikovanje pravega sistema stroškov in pravih kazalnikov ter grafičnih prikazov, na podlagi katerih se lahko sprejemajo učinkovite in hitre poslovne odločitve.

1. 3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke Predpostavljamo, da se veljavni pravilnik o računovodstvu (Total Products Costing Manual) in druga interna regulativa v času raziskave ne bosta spreminjala. Predpostavljamo tudi, da se veljavna zakonodaja s proučevanega področja v času raziskave ne bo spremenila. Predpostavljamo, da so vsi podatki v sistemu sproti vzdrževani (ažurirani). Omejitve Omejili se bomo samo na stroške proizvodnje in na presojo enega od izdelkov. Proučevali bomo plansko stroškovno ceno, ki je dobra podlaga, saj se pri odmikih, večjih od ±10 % planska stroškovna cena ustrezno korigira. Obdobje proučevanja bomo omejili na 4 leta (2004-2007). Omejili se bomo na literaturo s slovenskega in angleškega področja.

1. 4 Metode raziskave

Diplomska naloga bo poslovna raziskava, saj bomo raziskovali kalkuliranje stroškovne cene v podjetju. Raziskava bo dinamična, ker bomo proučevali možnosti za znižanje stroškov v daljšem časovnem obdobju. V drugem poglavju bomo teoretično opredelili stroške proizvodnje in pomen poznavanja stroškov za sprejemanje ustreznih poslovnih odločitev. Uporabili bomo metodo deskripcije, klasifikacije in kompilacije. V tretjem poglavju bomo predstavili posebnosti farmacevtske dejavnosti. Uporabili bomo metodo deskripcije in klasifikacije.

6

V četrtem poglavju bomo spoznali sestavo stroškovne cene izdelkov v farmacevtskem podjetju Y. Proučevali bomo stroške izdelka X. Uporabili bomo analitični pristop, ki bo kvalitativen (deduktiven) in metodo intervjuja z zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Y. V petem poglavju bomo s pomočjo kazalnikov in grafičnih prikazov predlagali nekaj rešitev za lažje in učinkovitejše obvladovanje stroškov in predlagali ukrepe za znižanje le-teh. Tudi v tem poglavju bomo uporabili sintezo in analitični pristop, ki bo kvalitativen (deduktiven) in metodo intervjuja z zaposlenimi v farmacevtskem podjetju Y.

7

2 INFORMACIJE O STROŠKIH PROIZVODNJE Poslovanje vsakega podjetja je usmerjeno k doseganju poslovnih učinkov. Kot poslovni učinek se smatra določen izdelek ali opravljanje storitev. Pri tem se pojavljajo stroški. Zato si ni mogoče zamisliti dobrih poslovnih odločitev brez poznavanja stroškov, ki bi jih te povzročile. Sestavljanje predračunskih in obračunskih kalkulacij stroškov ni potrebno preprosto zato, ker jih zahtevajo predpisi, temveč zato, ker so podlaga za poslovne odločitve. Odločanje je vpleteno v načrtovanje, pripravljanje izvajanja in nadziranje poslovanja, odločitve pa so potrebne v zvezi z delom, delovnimi sredstvi, predmeti dela in tujimi storitvami, v zvezi z ustvarjanjem poslovnih učinkov, v zvezi z njihovo prodajo, v zvezi s financiranjem poslovnega procesa in v zvezi s poslovnim izidom (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 97-98). Za spremljanje in proučevanje učinkovitosti proizvodnih in storitvenih procesov moramo uvesti računovodske evidence. Te nam omogočajo stalen vpogled v vse dele proizvodnih in storitvenih procesov, da lahko ugotovimo pripadajoče stroške po posameznih proizvodih in storitvah. Proizvodni in storitveni procesi se največkrat odvijajo sočasno in v različnih organizacijskih delih podjetja, kar je odvisno od posebnosti proizvodnje in izbrane tehnologije. Zato moramo pri slehernem strošku sproti opredeliti tudi njegovega povzročitelja. Vsak strošek, ki je poslovno upravičen, bremeni na posreden ali neposreden način ustvarjene izdelke. V računovodstvu so to stroškovni nosilci. Podobno kot smo dejali za izdelke, velja tudi za nosilce, da so lahko začasni ali končni. Kadar ustvarjamo izdelke, ki še niso namenjeni tržišču, govorimo o začasnih nosilcih. Drugače je s tistimi, ki so gotovi in jih želimo prodati kupcem. V tem primeru govorimo o končnih stroškovnih nosilcih (Koletnik 1992, 4). Drury (1994, 19) navaja, da poslovodstvo podjetja potrebuje informacije o stroških za:

• vrednotenje zalog in merjenje poslovnega izida (zapadli in nezapadli stroški, stroški obdobja in stroški poslovnega učinka, proizvajalni in neproizvajalni stroški, neposredni in posredni stroški);

• za odločanje in načrtovanje (spremenljivi in stalni stroški, odločujoči in neodločujoči stroški, izogibni in neizogibni stroški, nepovratni stroški, okoliščinski stroški, mejni in dodatni stroški);

• za nadziranje poslovanja po mestih odgovornosti (obvladljivi in neobvladljivi stroški).

Računovodske informacije o stroških nam daje stroškovno računovodstvo. Ker zahteva sprejemanje poslovnih odločitev podrobno poznavanje stroškov, moramo seveda primerno organizirati že samo stroškovno računovodstvo. Ne zadošča pa zgolj organiziranost, ki zagotavlja dobro poznavanje stroškov; omogočati mora tudi pravočasno poznavanje stroškov. Zahtevi, ki ju postavlja poslovno odločanje pred

8

stroškovno računovodstvo, sta torej dve: ustreznost informacij in njihova pravočasnost. Informacij o uresničenih stroških ni mogoče uporabljati pri vsakodnevnih odločitvah, ker so na voljo prepozno, to je šele po obračunskem obdobju in tistem času, ki je potreben za sam obračun. Zato dobiva čedalje večji pomen načrtovanje stroškov. To nam olajša začetne poslovne odločitve. Na drugi strani pa je z načrtovanjem stroškov v marsičem podano sodilo za presojanje kasneje uresničenih stroškov, s čimer je omogočen nadzor nad njimi. V tej zvezi se med drugim pojavlja vprašanje odgovornosti za stroške. Sam nadzor nad stroški, ki ga omogočajo postavljena sodila, že nakazuje, kje je mogoče raziskovati možnosti za izboljšave. Pri tem raziskovanju je seveda treba proučiti vse dejavnike, ki vplivajo na stroške. Proučevanje stroškov začnemo s tem, da primerjamo stroške v različnih obdobjih ali različnih organizacijah in da proučujemo utemeljenost in neizbežnost posameznih vrst stroškov. Šele na temelju proučevanja stroškov in poznavanja zmogljivosti ter na temelju raziskave trga in poznavanja možnosti za prodajo je mogoče izbrati takšen program proizvodnje ali poslovanja, ki omogoča organizaciji najboljše poslovne izide. Spremljanje in proučevanje stroškov v organizaciji torej nikakor ni zgolj strokovna naloga računovodstva. Ta strokovna dejavnost mora zagotoviti lastnikom organizacije, ravnateljstvu organizacije in poslovodnikom na različnih ravneh podrobne in pravočasne informacije o prihodnjem, sedanjem in preteklem poslovanju. Le tako bodo lahko njihove poslovne odločitve realnejše in pravilnejše (Turk, Kavčič, Kokotec-Novak 2003, 97-98). Nezadostno poznavanje stroškov v podjetju lahko povzroči napačne poslovne odločitve, saj stroški vplivajo na višino poslovnega izida oziroma uspeh poslovanja. Napačne informacije o stroških lahko s spodbujanjem napačnih prioritet in osredotočenjem na napačne težave poslabšajo položaj podjetja. Pred samim zbiranjem informacij mora podjetje tudi vedeti kateri stroški se v podjetju pojavljajo, da zna uporabiti ustrezno kalkulacijsko metodo za razporejanje stroškov. To poglavje bomo namenili osnovnim informacijam o stroških, ki jih je potrebno poznati, če želimo sprejemati dobre poslovne odločitve. V ta namen bomo predstavili osnovne definicije pojma stroškov in predstavili pomen računovodskih informacij za sprejemanje dobrih poslovnih odločitev.

2. 1 Opredelitev stroškov proizvodnje Stroški v načelu niso nič drugega, kot cenovno izraženi potroški delovnih sredstev, predmetov dela in storitev v ožjem pomenu v poslovnem procesu. Izraze potroškov prvin spremenimo v stroške tako, da jih pomnožimo z nabavnimi cenami (Mayr 2000, 142). Tudi vsa ostala strokovna literatura o ekonomiki podjetja in računovodstvu stroške navadno opredeljuje kot v denarju izražene potroške prvin poslovnega procesa. Za

9

te opredelitve je značilno, da izrazito poudarjajo dve sestavini stroškov: potroške prvin poslovnega procesa in njihove cene. Takšen pristop je posebej pomemben tudi zato, ker že opredelitev stroškov sama po sebi nakazuje obe temeljni smeri njihovega zmanjševanja v poslovnem procesu: na eni strani zmanjševanje potroškov prvin poslovnega procesa po enoti poslovnega učinka, na drugi strani pa doseganje ugodnejših nabavnih cen pri dobaviteljih posameznih prvin, kar postaja v razmerah različnih nepopolno konkurenčnih tržnih struktur, značilnih za sodobna gospodarstva, čedalje pomembnejše. Stroški (angl. costs) so v nekaterih najpogosteje citiranih delih s tega področja opredeljeni takole: »Stroški so denarna sredstva, namenjena ali predvidena za doseganje določenega cilja« (Horngren, Foster, 1991, 25). »Stroški so denar ali ekvivalent denarne vrednosti, namenjene za dobrine in storitve, ki naj bi organizaciji zagotovile sedanje ali prihodnje koristi« (Hansen, Mowen 1992, 32). »Stroški so namenjeni doseganju določene dobrine sli storitve« (Garrison 1991, 25). SLIKA 1: RAZMERJE MED STROŠKI IN ODHODKI

Vir: Prirejeno po Koletniku 2004, 95 Pomembna je tudi definicija pojma odhodkov, ki so stroški prodanih količin proizvodov oz. prodanih storitev in v podjetju oblikujejo poslovnoizidni tok. Če mora podjetje plačat kakšne kazni (drugi odhodki), ima odhodke, ki niso nikoli stroški. Normalno so stroški gospodarsko povezani z odhodki. Odhodki, ki se pojavljajo kasneje kot stroški, nastopijo, ko podjetje prodaja zaloge iz prejšnjih obdobij (Mihelčič 1997, 118-119; povz. po Pavliču 2004, 21-22).

ODHODKI

1 2 3

STROŠKI

1 – odhodki, ki niso nikoli stroški

2 – odhodki, ki so povezani s stroški

3 – odhodki, ki ne vodijo k stroškom

10

2. 2 Zmanjšanje stroškov Pri podjetjih na zreli razvojni stopnji doseganje konkurenčnih stroškovnih ravni, povečevanje dobička iz poslovanja ter nadzor nad posrednimi in dodatnimi izdatki pripomorejo k višjim kazalcem dobičkonosnosti in donosnosti naložb. Morda je najbolj preprost in jasen cilj na področju zmanjševanja stroškov zmanjševanje stroškov na enoto izvajanja dela ali proizvodnje izdelkov. V podjetjih z razmeroma homogenimi izdelki lahko zadostuje že postavitev preprostega cilja za zmanjšanje stroškov na enoto (Kaplan 2000, 65). Ker lahko stroški za izvajanje aktivnosti ali proizvodnjo izdelkov uporabljajo vire in aktivnosti iz več različnih oddelkov v organizaciji, bo za pravilno merjenje stroškov na enoto obdelovanja transakcij in proizvodnje najbrž potreben sistem obračunavanja stroškov po aktivnostih s poudarkom na procesih (prav tam, 66). Glede vpliva stroškov na prodajo izdelkov pravi Lutar – Skerbinjekova (1996, 68-69): »Najlažje bo svoje izdelke prodal tisti, ki lahko za enako kvaliteto ponudi najnižjo ceno. Najnižjo ceno pa lahko ponudi tisti, ki ima najnižje stroške. Stroški so hkrati tudi tista ekonomska kategorija, na katero lahko podjetje v največji meri vpliva. Seveda se vsa podjetja trudijo, da bi stroške čim bolj znižala. Za to so potrebne čim boljše in pravočasne informacije o stroških. Na osnovi tovrstnih informacij lahko managerji sprejemajo odločitve o:

• znižanju cen svojih izdelkov na tržišču, • ukinjanju proizvodnje določenih izdelkov (predvsem če podjetje slabo

posluje), • dajanju bonitet zaposlenim (če naš poslovni rezultat to prenese), • uspešnosti posameznih organizacijskih enot v podjetju in podobno«.

Sposobnost brezhibnega opravljanja posameznih aktivnosti, to je z minimalno porabo prvin poslovnega procesa ob zagotavljanju potrebne ravni kakovosti, je potrebni pogoj za preživetje posameznega podjetja (Tekavčič 1997, 66).

2. 3 Računovodsko proučevanje stroškov V poslovnem življenju praviloma ni mogoče, da bi si odločevalec ob obilici raznovrstnih poslovnih dogodkov sam zagotavljal vse spoznavne podlage. Zato imamo poklicne proučevalce (analitike), ki se ukvarjajo s proučevanjem vseh ali delnih procesov ali stanj. Odkrivajo slabosti in pripravljajo strokovne podlage za sprejemanje usmerjevalnih in usklajevalnih odločitev (Koletnik 2004, 44). Slovenski računovodski standard številka 29, ki obravnava računovodsko proučevanje, pravi takole: »Računovodsko proučevanje je računovodsko presojanje kakovosti pojavov in računovodskih podatkov o njih; obsega proučevanje, ki je tesno povezano s sestavljanjem računovodskih poročil o načrtovanih in uresničenih poslovnih procesih in stanjih. Povečuje kakovost

11

računovodskih informacij, ki pojasnjujejo stanje in dosežke pri delovanju, ter podlage za izboljšavo procesov in stanj«. Način presojanja vključuje ugotavljanje in ocenjevanje pomembnih razlik med absolutnimi in relativnimi vrednostmi iz proučevanega in primerjalnega obdobja, ocenjevanje neugodnih razlik v proučevanih vrstah stroškov ter iskanje rešitev za njihovo odpravo. Namen proučevanja stroškov je v spremljanju sprememb stroškov tako v času kot tudi po posameznih kategorijah stroškov. Na spreminjanje stroškov največkrat vplivajo spremembe na trgu in tudi novosti, ki jih podjetja vpeljujejo v poslovni proces v tem istem obdobju. Proizvodnja posameznega izdelka povzroča določen obseg stroškov, le-te pa glede na namen analize pripisujemo izdelkom, organizacijskim enotam znotraj podjetja ter kupcem. Proučevanje stroškov bomo izvedli tako, da se bomo osredotočili na proučevanje sestave stroškovne cene, stopenj udeležbe stroškov v stroškovni ceni, proučevali bomo spremembe vrednosti stroškov, računali verižne indekse in indekse s stalno osnovo ter presojali odnos med posameznimi vrstami stroškov. Sama analiza ima za podjetje velik pomen, saj poslovodstvu prinaša pomembne informacije na podlagi katerih sprejema temeljne odločitve o nadaljnji usmeritvi delovanja podjetja, o sprejetju poslov ali ne, daje podlago za ugotavljanje, kateri stroški so previsoki in kakšni so lahko ukrepi, da bi le-te znižali. Tako lahko trdimo, da je v podjetju poznavanje stroškov izredno pomembno, saj skupaj z drugimi računovodskimi kategorijami (prihodki, sredstva…) vplivajo na uspešnost poslovanja podjetja. Pri računovodskem proučevanju zahtevnejših nalog v zvezi s presojanjem kakovosti delovanja in stanja, izraženih z računovodskimi podatki, je treba uporabljati tudi ustrezne matematične in statistične metode (SRS 29, 2006).

2. 3. 1 Grafični prikazi Gospodarski proučevalec pri svojem delu uporablja tudi raznovrstne grafične prikaze, ki jih je v pretežni meri razvila statistična stroka in so prikladni za obravnavani problem. Mnoge grafične predstavitve so za uporabnika proučevalnih izsledkov razumljivejše in imajo večjo izrazno vrednost kakor pa opisovanje dejstev. Z grafičnim prikazovanjem se zmanjša natančnost in dobimo le grobi vtis o pojavu oziroma njegovih značilnostih. Zato so za nazorno ponazoritev in za hitre ocene koristne slike. Uporabljamo lahko naslednje grafične ponazoritve:

• strukture prikazujemo s stolpčnimi grafikoni • gibanje proizvodnje po količini ali vrednosti (načrtovano in dejansko) lahko

ponazorimo z linijskim grafikonom (Koletnik 2006, 52).

12

V nadaljevanju najdemo različne grafične prikaze, ki jih predlagamo kot pripomoček pri proučevanju stroškov izdelka X.

2. 3. 2 Kazalniki Med pogoste pripomočke pri proučevanju in razlaganju izsledkov sodijo tudi kazalniki, ki interpretirajo numerična sporočila. Beseda kazalnik izvira iz latinske besede indicator, kar najpogosteje razumemo kot znak ali dokaz nekega stanja ali procesa, ki se je ali se bo odvijal v stvarnosti. V našem primeru je ta stvarnost ekonomija, predmet obravnavanja pa so gospodarski kazalniki. V ožjem pomenu so kazalniki relativna števila raznovrstnih ali istovrstnih primerljivih števil, ki na racionalen način izražajo gospodarske procese in stanja. Kazalniki so v proučevalni gospodarski praksi prevladujoče sredstvo presoje. Snovanje kazalnikov je odvisno od vsakokratnih spoznavnih potreb proučevalca. So izredno zgoščena numerična sporočila, praviloma v relativnih številih, ki prikazujejo poslovno osebo ali njen del ter gospodarske vidike procesov in razvojnih teženj. Z njimi lahko prikažemo zapletene gospodarske procese, razmerja in sestave relativno preprosto. S tem omogočajo hiter in obsežen pregled gospodarskih dogajanj in stanj (Koletnik 2006, 53). Po definiciji SRS so računovodski kazalniki relativna števila, ki se nanašajo na gospodarske kategorije, o katerih obstajajo računovodski podatki. Lahko so koeficienti, stopnje udeležbe ali indeksi. Dobijo se s primerjavo dveh kategorij (prav tam). V Slovenskih računovodskih standardih (SRS 29, 2006) si poglejmo obrazložitve indeksov, koeficientov in stopenj udeležbe. Indeks je relativno število, ki izraža razmerje med istovrstnima velikostma. Pogosto se pomnoži s 100; tako se dobi odstotni indeks. Koeficient je relativno število, ki izraža razmerje med raznovrstnima velikostma, ki pa sta primerljivi. Redko se pomnoži s 100; tako se dobi odstotni koeficient. Praviloma je imenovano število. Stopnja udeležbe je relativno število, ki izraža razmerje med istovrstnima velikostma, od katerih se prva nanaša na del in druga na celoto istega pojava. Najpogosteje se pomnoži s 100; tako se dobi odstotek udeležbe (odstotna stopnja udeležbe). Kazalniki omogočijo nekatere vidike poslovanja podjetja in dajo informacijo le, če so primerjani z relevantnimi drugimi kazalniki. V zvezi z izborom kazalnikov in opredelitvijo njihove informacijske vrednosti ni splošnega recepta, zato jih je smiselno proučevati v času in v primerjavi s sorodnim podjetjem ali s povprečjem panoge. S kazalniki lahko opravimo dve vrsti analiz (Kavčič 2001, 24):

13

• analiza trenda. Z analizo trenda ugotavljamo gibanje kazalnika v daljšem obdobju;

• primerjalna panožna analiza, kjer primerjamo vrednosti kazalnika posameznega podjetja.

Pomembno je, da skrbno izberemo tiste kazalnike, ki so relevantni za določeno vrsto analize. Analiza na podlagi kazalnikov omogoča (Tyran, 1992, str. xi-yii):

• jasnost in razumljivost informacij o poslovanju podjetja ter primerljivost s preteklimi izidi in konkurenčnimi podjetji,

• opredelitev nenormalnih ali spreminjajočih se razmer ter ugotavljanje pomembnejših odmikov,

• vpogled informacij, ki nazorno in pregledno olajša uresničevanje ciljev ter pomaga pri odločanju poslovodstva o dobičkonosnosti, finančni trdnosti, plačilni sposobnosti, gospodarnosti, konkurenčnosti, rasti, razvoju, uspešnosti in učinkovitosti,

• prikaz prednosti in slabosti poslovanja glede na okolje podjetja, • oblikovanje mnenja o preteklem poslovanju in napoved prihodnje

uspešnosti podjetja. Računovodske kazalnike za notranje potrebe izbere podjetje samo glede na posebnosti svojega poslovanja in objektivne možnosti merjenja (SRS 29, 2006).

2. 4 Pomen računovodskih informacij za sprejemanje poslovnih odločitev Za uspešno poslovanje podjetja na dolgi rok je potreben premišljen pristop k upravljanju podjetja s predvidevanjem bistvenih dejstev in z upoštevanjem razmer negotovosti in tveganja. Pri tem je potrebno iskati različne rešitve za verjetne situacije ter ciljno usmerjati podjetje v daljšem in krajšem roku. Negotovost in tveganje lahko bistveno zmanjšamo, če imamo na razpolago primerne informacije o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost poslovanja. Bistvo upravljalnega procesa je odločanje oziroma zbiranje med alternativnimi možnostmi delovanja za dosego določenega cilja (Horngren 1987, 4). Vsekakor drži, kar je zapisal Bernhard Goerg (Goerg 1991, 101), da potrebuje poslovodja prihodnosti dva poslovodska informacijska sistema: enega za trde, drugega za mehke informacije. Meni namreč, da moderno vodstvo podjetja ni možno brez visoko razvitega, računalniško podprtega informacijskega sistema ter da bi moral sodobni poslovodja vzpodbujati vse zaposlene, da se čim bolje seznanijo z učinkovitostjo avtomatizirane predelave informacij. Obenem pa potrebuje sodobni poslovodja dobršno mero intuicijskih sposobnosti, ki jih sestavljajo zaznavanje nejasnih signalov, njihovo zbiranje in interpretiranje, zmožnost znajti se med protislovnimi dejstvi in informacijami in jih razplesti ter zmožnost kombiniranja pravkar dobljenih informacij z že prej obstoječimi.

14

3 POSEBNOSTI FARMACEVTSKE DEJAVNOSTI Farmacevtska dejavnost je v svetu in tudi pri nas ena izmed najbolj hitro razvijajočih se panog z najvišjimi koeficienti dobičkonosnosti. Gre za visoko intenzivno raziskovalno panogo z visokimi vložki v raziskave in razvoj. Dogajanje na svetovnem in tudi na slovenskem farmacevtskem trgu zaznamujejo hitre, presenetljive in celovite spremembe. Glavni razlog za visoke dobičke je v njeni naravi oz. namenu, kateremu ta panoga služi, in to je skrb za zdravje ljudi (kurativa, preventiva). Zdravje je bilo in bo še naprej najpomembnejši dejavnik za dobro počutje ljudi. Farmacevtska industrija ima zato velik vpliv na varovanje zdravja in zdravljenja bolezni, njena zdravila pa pomagajo pri različnih obolenjih in podaljšujejo življenjsko dobo ljudi. Posebnost dejavnosti je v tem, da se povpraševanje po zdravilih z razvojem družbe povečuje (Šišić 2006, 5). V farmacevtski industriji ločimo med inovativnimi in generičnimi podjetji. Inovativna farmacevtska podjetja proizvajajo originalna zdravila po samostojnih razvitih, patentno zaščitenih metodah. Generična farmacevtska podjetja pa pretežno ali v celoti proizvajajo generična zdravila, ki so cenejša od originalnih, vendar tem kakovostno enakovredne kopije, ki se lahko proizvajajo in tržijo pod imenom blagovne znamke šele po poteku patentne zaščite originalov. Na trgu se vzpostavlja dolgoročni boj med originalnimi in generičnimi proizvajalci zdravil, pri čemer originatorji iščejo različne strategije in odgovore na razvoj generičnega trga (Kesić 2001, 52). Zmanjševanje stroškov, doseganje ekonomije obsega, učinkovito obvladovanje raziskovalno-razvojne dejavnosti ter trženjskih dejavnosti v globalnem merilu je privedlo v zadnjih letih v številna povezovanja, združevanja in nakupe v farmacevtski panogi. Vlade držav zaradi reform zdravstvenih sistemov in teženj po zmanjševanju stroškov zdravil vzpodbujajo predpisovanje generičnih zdravil. Če upoštevamo pričakovani trend razvoja, lahko upoštevamo, da se bodo v prihodnosti v globalnem farmacevtskem prostoru dokončno izoblikovale naslednje tri skupine farmacevtskih proizvajalcev (Kesić 2000, 46):

• veliki multinacionalni konglomerati – mega farmacevtske družbe, • generični velikani, • nišni specialisti.

Farmacevtska industrija je kapitalsko intenzivna panoga, kar pomeni, da je za doseganje dobrega poslovnega rezultata visoka izkoriščenost zmogljivosti bistvenega pomena. Zato farmacevtsko podjetje, ki ga proučujemo, svojo ekonomijo obsega gradi na raznolikosti proizvodnega programa, ki se kaže v več kot 400 polizdelkih in več kot 2.000 gotovih izdelkih. Taka strategija na eni strani znižuje stroške nezasedenih zmogljivosti, toda na drugi povečuje stroške registracij, razvoja embalaže, trženja in prodaje, kontrole kakovosti in zaradi razdrobljenosti proizvodnje in posledično večjega števila pripravljalno-zaključnih del tudi proizvodne stroške. Ker je glavni cilj podjetja maksimiranje dobička,

15

moramo biti sposobni oceniti stroške zgoraj navedenih učinkov izbrane strategije, s tem pa prispevati k izgradnji informacij o deležu posameznega izdelka v ustvarjenem dobičku. Za optimiranje dobička kot temeljnega cilja poslovanja pa so potrebne informacije za sprejemanje naslednjih treh vrst odločitev:

• Odločitve v zvezi s proizvodnim portfeljem podjetja – v katere izdelke vlagati, katere izkoristiti kot generator denarnega toka in zgolj optimirati njihove stroške ter katere izdelke opustiti. Za sprejemanje tovrstnih odločitev ni dovolj zgolj dobro poznavanje velikosti dobička, ki ga posamezen izdelek ustvarja, temveč tudi, kako se struktura cene oziroma vrednost izdelka izgrajuje skozi poslovni proces podjetja. V zaostrenem konkurenčnem okolju se problem nedobičkonosnosti ali slabo dobičkonosnih izdelkov redko rešuje preprosto z opuščanjem in uvajanjem novih izdelkov, pač pa večina podjetij zaradi presežnih zmogljivosti nizko dobičkonosnim izdelkom na kratek rok predvsem skuša zniževati stroške.

• Odločitve o trgih. Za tovrstne odločitve je potrebno imeti natančne

informacije o stroških, povezanih s posameznimi trgi in s kupci na teh trgih. Enak izdelek je lahko zaradi zahtev trga ali kupca različno dobičkonosen, te informacije pa mora vodstvo podjetja poznati.

• Odločitve o uporabljenih tehnologijah. Za te odločitve pa mora vodstvo

podjetja dobro poznati svoje poslovne procese in stroške, ki pri izvajanju procesov nastajajo. Le tako lahko utemeljeno odloča o novih investicijah v posodobitve, predvsem z vidika ekonomske upravičenosti investicij (Mihelič 2000, 69-70).

16

4 STROŠKI PROIZVODNJE V FARMACEVTSKEM PODJETJU Y

4. 1 Obvladovanje stroškov v farmacevtskem podjetju Y V farmacevtskem podjetju, ki ga proučujemo, stroškovno ceno izdelkov računajo po metodi Total Product Cost (v nadaljevanju TPC), ki je izpopolnjena metoda Activity Based Costing-a. Znižanje stroškov je potrebno zaradi konkurence iz vzhoda (Indija, Kitajska,…), saj se zaradi nje prodajna cena izdelka stalno zmanjšuje.

Planska kalkulacija se izračuna vsaj enkrat v letu (ko se sprejemajo plani). Izdelana je na podlagi standardnih stroškov. Cilj je običajno postavljen tako, da so standardni stroški določeni na podlagi povprečnih stroškov. To pomeni, da so stroški glede na obseg proizvodnje večji ali manjši od standardnih, v povprečju pa so enaki (±10%) standardnim. Sistem standardnih stroškov je najbolj uporaben v proizvajalni industriji, kjer je tehnologija dokaj stabilna, proizvodnja pa homogena. Uresničljiv je tudi za podjetja, ki delajo veliko število različnih izdelkov, a je proizvodnja sestavljena iz vrste skupnih operacij (Hočevar 1994, 44).

4. 2 Proučevanje stroškov izdelka X S proučevanjem sestave stroškov spoznavamo ugodnost razmerja med sestavinami stroškov.

4. 2. 1 Sestava stroškovne cene izdelka X1 Stroškovno ceno izdelka X sestavljajo naslednje stroškovne komponente (costs components):

• stroški energentov, • materialni stroški, • stroški opreme, • stroški neposrednega dela, • stroški ekologije, • proizvodni režijski stroški (PAO), • splošni režijski stroški (GFO), • stroški ravnanja z materiali (MHO) in • stroški kontrole kakovosti in upravljanja kakovosti.

1 Total Product Costing Manual 2007, 6-19

17

Vse stroškovne komponente izdelka X bomo spoznali v nadaljevanju. Stroški energentov Za proizvodnjo izdelka X so potrebne naslednje vrste energentov:

• električna energija, • para, plin, • vode.

Za glavne energente (el. energija, para/plin, vode) so oblikovana ločena tehnična stroškovna mesta, kjer se beležijo vsi stroški povezani z energenti (fakture dobaviteljev, amortizacija in vzdrževanje) in ljudi, ki delajo na teh procesih povezanih s proizvodnjo energentov. V recepturi je določena količina porabe posameznega energenta, ki je tudi osnova za delitev stroškov iz stroškovnih mest na interne naloge. Za posamezna tehnična stroškovna mesta so določene kapacitete – koliko enot mere posameznega energenta (kwh, m3, kg) je to stroškovno mesto zmožno proizvesti (porabiti določenega energenta). To je osnova za izračun cene energenta. V recepturi je določena količina energenta, potrebna za proizvodnjo ene enote mere izdelka X. To količino pomnožimo s ceno in dobimo vrednost energenta. Materialni stroški Materialni stroški so najpomembnejši posamični proizvajalni stroški. Sestavljeni so iz stroškov:

• surovin, • embalaže, • polizdelkov, • trgovskega blaga, • izgub, • vzorcev za kontrolo polizdelkov in končnih izdelkov ter • vzorcev za ugotavljanje stabilnosti v proizvodnji.

Osnova za kalkulacijo je cena materiala glede na planirano nabavno ceno (vključno s carino, zavarovanjem). Za materiale (oziroma polizdelke), ki se proizvajajo znotraj podjetja, se upošteva planska oziroma standardna cena. Če obseg porabe enega materiala prevladuje, se upošteva njegova cena (v primeru materiala, ki je nabavljen, je to planirana nabavna cena). Za materiale, ki se kupujejo od zunaj se uporablja povprečna drseča cena. Stroški kooperacije (cena storitve, transporta, zavarovanja) so prikazani v materialnih stroških. Odmiki od cene in količine morajo biti prikazani v odmikih od materiala.

18

Vsak material na zalogi mora imeti standardno nabavno ceno za nabavljen material. Stroški materiala se morajo uskladiti vsaj dvakrat letno, če pride do spremembe v ceni, vpliva tečajev, različnih izkoristkov materiala v proizvodnji. Stroški opreme Stroški opreme vsebujejo sledeče stroškovne elemente:

• amortizacijo stavb in proizvodne opreme, • vzdrževanje proizvodne opreme in • najemnino proizvodne opreme.

Stroški opreme so alocirani na izdelek glede na čas; to je število ur, uporabljenih s to opremo za proizvodnjo določenega števila izdelka. Stroški opreme vključujejo tudi stroške informacijske tehnologije; to je samo tisto, kar je na proizvodni liniji (hardware in software potreben za tehnološki nadzor in vodenje proizvodnih procesov: PLC, SCADA). Potrebna kapaciteta opreme je čas, ki je potreben za izdelavo planiranih količin. Ločen je na obratovalni čas, tehnične zastoje, investicije, pripravljalni čas in čas čiščenja. Vsi ti stroškovni elementi opreme se alocirajo glede na površino. Na primer: amortizacija se alocira na stroškovni center stavbe, potem pa se preračuna na delovni center po kvadraturi. Izračun cene strojne ure Cena strojne ure = planirani stroški opreme / potrebna kapaciteta opreme Cena se določi za celo leto in se spreminja samo v primeru novih proizvodnih procesov ali če se spremenijo stroškovna mesta, ki vplivajo na ceno strojne ure. Čas, pomnožen s ceno strojne ure (strošek / uro), določa strošek izdelka. Delovni center opreme je skupina medsebojno odvisnih linij, uporabljenih za določeno fazo v proizvodnem procesu. Popravila in vzdrževanje za proizvodno opremo vključujejo:

• storitve internih služb za vzdrževanje, • potrošni material, rezervne dele, orodja, • čiščenje.

Cena opreme = planirani stroški opreme / planirani čas

19

Dodeljeni strošek opreme na izdelek je zmnožek cene opreme in planiranega časa na izdelek. Pri izračunu planiranega časa opreme je osnova na planu proizvodnje za tekoče leto z rezultati, ki pridejo od napovedi prodaje + rezervna zaloga glede na plan. To lahko izrazimo z enačbo: Planirani čas = proizvodni čas + povprečno pričakovani zastoji + pripravljalni čas Stroški neposrednega dela Neposredno delo zajema ure delavcev v proizvodnji, ki delajo na liniji, ter jih je možno meriti in je rezultat njihovega dela izdelek ali polizdelek. Strošek na uro določa ta strošek. To je izračun cene dela. Neposredno delo zajema čas, ki je potreben za proizvodnjo določenega izdelka ali polizdelka. Ločeno je na:

• set-up (pripravljalni čas, čiščenje) in • redno proizvodnjo.

Da zagotovimo pravilno ceno dela, je potrebno imeti ločena stroškovna mesta. Na posamezne izdelke se delijo glede na število normativnih ur. Stroški neposrednega dela, ki so zbrani na stroškovnem mestu, se delijo na izdelke glede na število ur, ki jih delavci potrebujejo za določen izdelek oz. polizdelek. Izračun je narejen na planskih podatkih. Osnova za delitev stroškov je plan proizvodnje in število zaposlenih, potrebnih za določen izdelek. Neposredni stroški dela zajemajo:

• plače (osnovne plače, nadure, izmene, malico, socialne bonuse, bolniške odsotnosti),

• stroške zaposlitev preko posredniških agencij in stroške študentskega dela, • izmene in nadure.

Čas neposrednega dela je čas, ki je potreben za eno izmeno. Je čas med dvema nastavitvama (pripravljalni čas, čiščenje, popravila). Izračun cene dela Cena neposrednega dela = plan stroškov dela / razpoložljive normativne ure Dodeljeni neposredni stroški dela na izdelek so izračunani kot zmnožek cene neposrednega dela in časa neposrednega dela na izdelku.

20

Stroški ekologije Ekologija zajema:

• stroške uničenja, • sežiga odpadkov in • odpadnih voda.

Za stroške ekologije je oblikovano ločeno stroškovno mesto, na katerem se beležijo vsi stroški povezani z ekologijo (stroški uničenja odpadkov, amortizacija in vzdrževanje opreme povezane z ekologijo in ljudi, ki delajo na procesih povezanih z ekologijo). Cena ekologije je določena glede na planske stroške in se prenese na produkt glede na ekološko obremenjenost posameznega izdelka. Režijski stroški v proizvodnji (PAO) Stroškovna mesta, ki jih vključujemo v to skupino, vsebujejo naslednje aktivnosti:

• stroški, ki so povezani z nadzorom in kontrolo in niso stroški procesnih delavcev,

• stroški upravljanja z urnikom proizvodnje (navodila), • stroški, povezani z upravljanjem proizvodnega pakiranja, • vzdrževanje seznama materiala (kosovnic), • stroški izobraževanja, če ni alocirano direktno na stroškovno mesto, • stroški oblačil, • plače delavcev v proizvodnji, ki jih ne uvrščamo v skupino direktnih

delavcev, ter vsa druga režija na proizvajalnih stroškovnih mestih. To torej pomeni: Odstotek režijskih stroškov = planirani režijski stroški / direktni stroški Splošni stroški na izdelku se izračunavajo kot zmnožek direktnih stroškov na izdelku in odstotka splošnih proizvajalnih stroškov. Stroški ravnanja z materiali (MHO) V izračun se vključujejo vsi stroški na stroškovnih mestih, ki vključujejo:

• skladiščenje in notranji transport (skladiščenje gotovih izdelkov se ne vključuje, potrebno ga je izločiti v določenem odstotku),

• stroške vhodne kontrole surovin in embalaže, • stroške nabave, • stroške raztehtovalnice.

21

Stroški skladiščenja in notranjega transporta vključujejo stroške pakiranja surovin in polizdelkov, stroške izkoriščenja stavb, stroške dostave surovin, stroške v zvezi s pripravo dokumentacije itd. Stroški vhodne kontrole in embalaže vsebujejo stroške vzorcev, stroške dokumentacije itd. Stroški nabave vključujejo aktivnosti, povezane z nabavo materiala za proizvodnjo, in aktivnosti povezane z dobavitelji. Za vsako skladišče oziroma lokacijo je potrebno imeti ločena stroškovna mesta. Enako velja za vhodno kontrolo. Ključ za delitev teh stroškov je poraba surovin in nabava embalaže. Odstotek materialnih stroškov / izdelek = planirani stroški na stroškovno mesto / materialni stroški iz materialne bilance Stroški ravnanja z materiali na izdelku se razdelijo glede na materialne stroške na izdelku pomnožene z odstotkom materialnih stroškov. Režijski splošni stroški (GFO) To vključuje stroške, ki nastajajo na lokaciji in jih ne moremo razdeliti na izdelke in ne nastajajo zaradi izdelkov. Storitve morajo biti vključene tam, kjer so dejansko potrebne. V to skupino spadajo:

• stroški neproizvodnih stavb, vključno s tehnično infrastrukturo (amortizacija in vzdrževanje, čiščenje prostorov, stroški najema),

• varnost, zdravje, okolje, gasilci, zdravniški pregledi, • razne inšpekcije, • tehnična in inženirska podpora, ki ne nastaja zaradi investicij ali drugih

enot, • varnostniki, • stroški vzdrževanja lokacije, • administracija in vodstvo na lokaciji, • izobraževanje pripravnikov, • stroški informacijske tehnologije, ki niso vezani na linijo oziroma na izdelke, • stroški zavarovanj.

Odstotek režijskih splošnih stroškov se izračuna na sledeči način:

planirani stroški na stroškovno mesto / planirani procesni stroški brez režijskih splošnih stroškov

Odstotek se določi s planom in se spremeni le v izjemnih primerih (nov proizvodni postopek). Na izdelek se prenese del stroškov glede na procesne stroške na izdelku.

22

Stroški kontrole kakovosti in upravljanja kakovosti Stroški morajo biti razdeljeni na:

• stroške, ki se delijo na izdelke (vzorčenje, kontrola aktivnih učinkovin, kontrola polizdelkov, kontrola končnih izdelkov, podpora proizvodnji, mikrobiologija, vezana na izdelek),

• stroške, ki bremenijo stroške prodanih izdelkov v rezultatu (stroški, nastali zaradi slabe kakovosti, validacija procesov, testi stabilnosti, odpoklic blaga, pritožbe),

• stroške, ki so del splošnih materialnih stroškov (vstopna kontrola surovin in embalaže, mikrobiologija, vezana na proizvodnjo in okolje).

Cena ure kontrole kakovosti je enaka za vse proizvodne enote in je določena na letnem nivoju glede na plan stroškov za stroškovna mesta in razpoložljivo število ur kontrole kakovosti. Na izdelek se deli glede na čas, ki je določen v recepturi za aktivnost kontrole kakovosti. V tabeli 1 vidimo sestavo stroškovne cene izdelka X. Ugotavljamo, da je stroškovna cena (cena na enoto izdelka) vsako leto nižja, kar je prevsem posledica povečane produktivnosti. TABELA 1 : STROŠKOVNA CENA IZDELKA X

2004 2005 2006 2007Energenti 86,54 86,68 92,24 121,22Surovine 190,07 147,90 124,31 120,13Stroški opreme 101,79 83,15 81,37 66,57Delo 67,92 65,10 53,52 51,17Ekologija 75,26 89,61 63,91 50,75PAO 46,50 34,91 31,77 31,51GFO 41,03 37,88 34,01 29,88MHO 16,51 14,49 12,18 10,44Kontrola kakovost 19,89 8,26 2,84 7,09SKUPAJ 645,53 567,99 496,14 488,74

Stroškovna cena za enoto mere v EURStroškovna komponenta

Že na začetku diplomske naloge smo spoznali, da so grafični prikazi razumljivejši in imajo večjo izrazno vrednost. So zelo primerni, saj ne zahtevajo veliko uporabnikovega predznanja. Razen tega ga bolje spodbudimo k odločanju. Zato bomo v nadaljevanju spoznali nekaj grafičnih prikazov stroškov za izdelek X, katere predlagamo, da bi jih uvedli tudi v farmacevtskem podjetju Y.

23

Na sliki 2 smo prikazali grafično sestavo stroškovne cene izdelka X. Iz strukture jasno vidimo, da se na enoto izdelka X povečujejo le stroški energentov, vsi ostali stroški pa se na enoto izdelka X zmanjšujejo. SLIKA 2: GRAFIČNA SESTAVA STROŠKOVNE CENE IZDELKA X

86,5 86,7 92,2121,2

190,1147,9 124,3

120,1

101,8

83,181,4

66,6

67,9

65,153,5 51,2

75,3

89,6

63,9 50,7

46,5

34,9

31,8 31,5

41,0

37,9

34,0 29,9

16,5

14,5

12,2 10,4

19,9

8,3

2,8 7,1

0

100

200

300

400

500

600

2004 2005 2006 2007

Leto

Vred

nost

v E

UR

Energenti Surovine Stroški opreme Delo Ekologija PAO GFO MHO Kontrola kakovosti Tudi stolpčni grafikon je lahko dober pripomoček za spremljanje stroškovne cene izdelka. Iz njega je jasno razvidno gibanje posameznih elementov stroškov proizvodnje. Gibanje posameznih stroškov izdelka X v paličnem grafikonu nam prikazuje slika 3. Iz slike je razvidno, s katerimi stroški se mora vodstvo podjetja največ ukvarjati oz. kateri zavzemajo največji delež ali pa se povečujejo. Na enoto izdelka se povečujejo le stroški energentov, vsi ostali stroški pa na enoto izdelka padajo.

24

SLIKA 3: STOLPIČNI GRAFIKON STROŠKOV IZDELKA X

020406080

100120140160180200

Stro

šek

na e

noto

izde

lka

X v

EUR

2004 2005 2006 2007Leto

Energenti Surovine Stroški opremeDelo Ekologija PAOGFO MHO Kontrola kakovosti

Iz proučitve sestave stroškovne cene izdelka X smo spoznali, kateri stroški so se v obdobju proučevanja zmanjševali in kateri povečevali. Iz tabel in grafov je razvidno, da se je skupna stroškovna cena stalno zmanjševala. Najbolj kritični so stroški energentov, ki se edini gibajo v neugodno smer. Zato se bomo v nadaljevanju proučevanja največ ukvarjali s proučevanjem stroškov energentov, katere sestavljajo stroški električne energije, plina, pare in voda. Seveda pa ne smemo pozabiti na ostale vrste stroškov, čeprav se znižujejo.

4. 2. 2 Stopnje udeležbe stroškov izdelka X Stopnja udeležbe oziroma razčlenitveno število nam daje vpogled v sestavo in udeležbo posameznih sestavin proučevanega pojava, stanja ali spremembe (v našem primeru stroškov). Vrste stroškov lahko presodimo tudi s pomočjo stopenj udeležbe posameznih stroškov v vseh stroških za proučevana obdobja. Tabela 2 in slika 4 nam prikazujeta stopnjo udeležbe posameznih vrst stroškov, ki sestavljajo standardno stroškovno ceno izdelka X. Tudi iz teh preglednic najbolj izstopajo stroški energentov. Razvidno je, da je v letu 2004 največji delež stroškov (29%) odpadel na stroške surovin. V naslednjih letih se je ta delež stalno zmanjševal (leta 2007 25%). Obratna situacija je pri stroških energentov, ki so iz 13% v letu 2005, poskočili kar na 25% v letu 2007 in tako zavzeli največji delež v stroškovni ceni. Iz slike je tudi razvidno, da stroški surovin in energentov skupaj v letu 2007 že sestavljajo polovico stroškovne cene izdelka X. Pri tem moramo biti

25

pozorni, da nas ti odstotki ne zavedejo, saj je delež energentov poskočil v veliki meri tudi zaradi znižanja ostalih vrst stroškov. Stroški energije so namreč narasli tudi v absolutni vrednosti. TABELA 2: STOPNJA UDELEŽBE STROŠKOV V STROŠKOVNI CENI IZDELKA X

v EUR

Str.cena za EM %

Str.cena za EM %

Str.cena za EM %

Str.cena za EM %

Energenti 86,54 13 86,68 15 92,24 18 121,22 25Surovine 190,07 29 147,90 26 124,31 25 120,13 25Stroški opreme 101,79 16 83,15 15 81,37 16 66,57 14Delo 67,92 11 65,10 11 53,52 11 51,17 10Ekologija 75,26 12 89,61 16 63,91 13 50,75 10PAO 46,50 7 34,91 6 31,77 6 31,51 6GFO 41,03 6 37,88 7 34,01 7 29,88 6MHO 16,51 3 14,49 3 12,18 2 10,44 2Kontrola kakovosti 19,89 3 8,26 1 2,84 2 7,09 1Skupaj 645,53 100 567,99 100 496,14 100 488,74 100

Stroškovna komponenta

Odstotna stopnja udeležbe stroškov2004 2005 2006 2007

SLIKA 4: DELEŽ STROŠKOV V STROŠKOVNI CENI IZDELKA X

Struktura TPC 2004-2007 (v %)

13,4 15,3 18,424,8

29,4 26,024,8

24,6

15,814,6

16,213,6

10,511,5

10,710,5

11,7 15,8 12,710,4

7,2 6,1 6,3 6,46,4 6,7 6,8 6,12,6 2,6 2,4 2,13,1 1,5 1,6 1,5

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2004 2005 2006 2007

Leto

Ods

totn

a st

opnj

a ud

elež

be

Kontrola kakovosti

MHO

GFO

PAO

Ekologija

Delo

Stroški opreme

Surovine

Energenti

26

4. 2. 3 Spremembe vrednosti stroškov Zaradi preglednejšega ugotavljanja proučevanja sestave stroškov smo v tabeli 3 ugotavljali spremembe vrednosti stroškov. Iz tabele vidimo, da se neugodne spremembe vrednosti stroškov pojavljajo le pri stroških energentov, zato jih bomo v nadaljevanj proučili. Vsi ostali odmiki so za podjetje ugodni. Kjer so spremembe stroškov največje, nadaljujemo z izračunavanjem delnih sestavin, da bi odkrili izvor teh sprememb. V tabeli 3 smo ugotavljali skupne in povprečne spremembe vrednosti stroškov. Ugotavljamo, da so se stroški energentov v povprečju povečevali za 12 EUR, vsi ostali stroški pa so se na enoto izdelka zmanjševali. Največje povprečno zmanjšanje stroškov zasledimo pri stroških surovin, ki so se v povprečju zmanjševali vsako leto za 23 EUR na enoto izdelka. TABELA 3: UGOTAVLJANJE SPREMEMBE VREDNOSTI STROŠKOV

2004 2005 2006 2007

1 2 3 4 2-1 3-2 4-3 Skupni odmik

Povpr. Odmik

Energenti 86,54 86,68 92,24 121,22 0 6 29 35 12Surovine 190,07 147,90 124,31 120,13 -42 -24 -4 -70 -23Stroški opreme 101,79 83,15 81,37 66,57 -19 -2 -15 -35 -12Delo 67,92 65,10 53,52 51,17 -3 -12 -2 -17 -6Ekologija 75,26 89,61 63,91 50,75 14 -26 -13 -25 -8PAO 46,50 34,91 31,77 31,51 -12 -3 0 -15 -5GFO 41,03 37,88 34,01 29,88 -3 -4 -4 -11 -4MHO 16,51 14,49 12,18 10,44 -2 -2 -2 -6 -2Kontrola kakovosti 19,89 8,26 2,84 7,09 -12 -5 4 -13 -4SKUPAJ 645,53 567,99 496,14 488,74 -78 -72 -7 -157 -52

Stroškovna komponenta

Stroškovna cena za enoto mere v EUR Spremembe vrednosti stroškov

4. 2. 4 Indeksi Z indeksi ponazarjamo stvarne, krajevne ali časovne spremembe procesov in stanj. V našem primeru bomo ponazorili časovne spremembe stroškov izdelka X, kjer bomo primerjali stroške iz različnih obdobij. Uporabljamo indekse s stalno in spremenljivo osnovo. Indeksi s stalno osnovo imajo vedno isti primerjalni podatek, indeksi s spremenljivo osnovo pa vedno drugega, praviloma predhodnega, zato jim pravimo, da so verižni.

27

Verižni indeksi Iz spodnje tabele 4 je razvidno gibanje stroškov izdelka X. Kot vidimo iz indeksov, se celotni stroški iz leta v leto znižujejo. Neugodno gibanje vidimo le pri stroških energentov, ki so se v letu 2007 povečali za 31%. Ker stroški energentov predstavljajo kar velik delež stroškov v celotnih stroških, mora vodstvo podjetja čimprej ukrepati. TABELA 4: VERIŽNI INDEKSI STROŠKOV IZDELKA X

2004 2005 2006 20071 2 3 4 2/1 3/2 4/3

Energenti 86,54 86,68 92,24 121,22 100 106 131Surovine 190,07 147,90 124,31 120,13 78 84 97Stroški opreme 101,79 83,15 81,37 66,57 82 98 82Delo 67,92 65,10 53,52 51,17 96 82 96Ekologija 75,26 89,61 63,91 50,75 119 71 79PAO 46,50 34,91 31,77 31,51 75 91 99GFO 41,03 37,88 34,01 29,88 92 90 88MHO 16,51 14,49 12,18 10,44 88 84 86Kontrola kakovosti 19,89 8,26 2,84 7,09 42 34 250Skupaj 645,53 567,99 496,14 488,74 88 87 99

Stroškovna cena za enoto mere v EURStroškovna komponenta

Verižni indeks

Indeksi s stalno osnovo Če pa primerjamo obseg stroškov z njihovim obsegom v letu 2004, dobimo indekse, ki jih vidimo v tabeli 5. Iz tabele 5 smo opazili, da so stroški energentov v letu 2007 kar za 40% večji, kot v letu 2004. TABELA 5: INDEKSI STROŠKOV PROIZVODNJE IZDELKA X S STALNO OSNOVO V LETU 2004

2004 2005 2006 20071 2 3 4 2/1 3/1 4/1

Energenti 86,54 86,68 92,24 121,22 100 107 140Surovine 190,07 147,90 124,31 120,13 78 65 63Stroški opreme 101,79 83,15 81,37 66,57 82 80 65Delo 67,92 65,10 53,52 51,17 96 79 75Ekologija 75,26 89,61 63,91 50,75 119 85 67PAO 46,50 34,91 31,77 31,51 75 68 68GFO 41,03 37,88 34,01 29,88 92 83 73MHO 16,51 14,49 12,18 10,44 88 74 63Kontrola kakovos 19,89 8,26 2,84 7,09 42 14 36SKUPAJ 645,53 567,99 496,14 488,74 88 77 76

Stroškovna cena za enoto mere v EUR Indeks

Stroškovna komponenta

28

4. 2. 5 Presoja ustreznosti stroškov Materialni stroški Z nenehnim razvojnim delom se je povečala produktivnost, ki je znižala potrošnjo surovin na enoto izdelka X, hkrati pa so brez škode na račun kakovosti bile uvedene alternativne cenejše surovine. Izboljšani so bili tudi izkoristki proizvodnega procesa. S priključitvijo podjetja h globalni korporaciji so bile tudi ugodnejše možnosti pristopa k novim nabavnim virom. Vse to pa je pripomoglo k bistvenem zmanjševanju materialnih stroškov. Stroški opreme Prodajne možnosti so narekovale ob večji produktivnosti tudi optimalno izkoriščanje opreme tehnoloških procesov. Odstranjevala so se ozka grla, zato so se stroški na enoto izdelka X zniževali. Do znižanja stroškov je prišlo tudi zaradi nabave cenejših rezervnih delov in tehničnega materiala, znižanja stroškov servisov in rednih letnih pregledov (kalibracije merilne opreme,…). Stroški neposrednega dela Stroški neposrednega dela (na enoto izdelka X) so se zniževali zaradi optimizacije (na osnovi študije mednarodne konsultantske družbe) in avtomatizacije proizvodnega procesa, kakor tudi zaradi boljše produktivnosti. Ekološki stroški Podjetje Y je že zelo zgodaj pričelo vlagati v okoljske projekte (sežigalnica, filtracije, čistilna naprava), vendar so se največji učinki pri zniževanju stroškov pokazali pri možnosti optimiranja tehnologije odstranjevanja odpadkov na osnovi alternativnih tehnologij. Režijski stroški v proizvodnji in splošni režijski stroški Z avtomatizacijo in optimizacijo proizvodnje in pospešenimi vlaganji v informacijske tehnologije so se pokazala odvečna režijska delovna mesta, pa tudi možnosti za združevanje določenih vodilnih delovnih mest (reorganizacija). Poleg tega pa so delavci pomožnih dejavnosti prešli v specializirana zunanja podjetja (outsourcing). Stroški ravnanja z materiali S pomočjo projekta 'Veriga dobave' so bile optimirane dejavnosti nabave, logistike, priprava surovin za šarže, vhodne kontrole surovin embalaže, kar je posledično prinašalo prihranke na tem področju. Stroški kontrole kakovosti in upravljanja kakovosti Izdelek X je namenjen zdravju ljudi, zato je na tem področju kakovost izdelka pred potrebnimi stroški. Stroški na enoto izdelka X na tem področju padajo z višanjem produktivnosti – ob večji proizvodnji enako število kontrolnih postopkov.

29

Doslej obravnavani stroški so se na enoto izdelka X zniževali na osnovi niza ukrepov na posameznih področjih in menimo, da so ustrezni. Ne pričakujemo, da bi nadaljnji ukrepi na posameznih področjih pomenili bistveni vpliv na znižanje skupnih stroškov. Največ se lahko pričakuje le na osnovi rezultatov nadaljnjega razvojnega dela. Stroški energentov Nasprotno, kot pri ostalih stroških, pa stroški energije na enoto izdelka X rastejo. Rastejo tudi vse cene na enoto energentov. Zato bomo te stroške posebej proučili in poizkušali določiti ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.

4. 2. 6 Proučevanje stroškov energentov Iz predhodnih proučevanj stroškov izdelka X smo ugotovili, da najmanj ugoden trend kažejo stroški energentov, zato jih moramo naprej proučevati, da odkrijemo njihov vzrok. Kot smo že spoznali, sestavljajo stroške energentov električna energija, plin, para in vode. TABELA 6: PREGLED STROŠKOV ENERGENTOV ZA ENOTO IZDELKA X

2004 2005 2006 20071 2 3 4 2:1 3:2 4:3

El. energija 61,10 50,26 51,80 60,44 82 103 117Para, plin 21,95 24,27 29,67 46,53 111 122 157Vode 1,05 9,75 8,29 11,31 928 85 136

SKUPAJ 84,10 84,28 89,77 118,27 100 107 132

Vrsta energentaINDEKSI

V tabeli 6 vidimo povečanje vseh sestavin stroškov energentov. Največje povečanje smo ugotovili pri pari oz. plinu. Veliko povečanje stroškov vidimo tudi pri vodah, vendar te ne predstavljajo zelo velikega deleža v stroških energentov. Še jasneje pa so trendi prikazani na slikah v nadaljevanju.

30

SLIKA 5: PREGLED STROŠKA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA ENOTO IZDELKA X

0

10

20

30

40

50

60

70

2004 2005 2006 2007

Leto

Vred

nost

Iz slike 5 vidimo, da je strošek električne energije v letu 2005 in 2006 padel, v letu 2007 pa spet narastel na enako vrednost, kot v letu 2004. Vendar pa strošek električne energije na enoto izdelka X kaže relativno slabo rast, kar je posledica kontroliranih cen tega energenta s strani vlade RS. Bistveno povečanje cen se predvideva v tem letu.

SLIKA 6: PREGLED STROŠKA PLINA IN PARE ZA ENOTO IZDELKA X

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

2004 2005 2006 2007

Leto

Vred

nost

Strošek plina in pare na enoto izdelka X kaže trend gibanja cen plina na globalnem trgu. Iz slike 6 vidimo precejšnje povečanje tega stroška, saj je iz 21,95 EUR v letu 2004, v letu 2007 poskočil kar na 46,53 EUR na enoto izdelka X.

31

SLIKA 7: PREGLED STROŠKA VOD ZA ENOTO IZDELKA X

0

2

4

6

8

10

12

2004 2005 2006 2007

Leto

Vred

nost

Neugodno povečanje stroškov vidimo tudi na sliki 7, kjer so se stroški vode na enoto izdelka X bistveno povečali zaradi uvedbe prispevka za uporabo vodnih virov za tehnološko vodo. Ugotavljamo lahko, da se bodo cene energentov povečevale, saj je postala energetska oskrba in varnost globalna problematika. Bistveno vprašanje ostaja, kako znižati porabo energentov in kako jih optimalno kombinirati.

32

5 PREDLAGANI UKREPI ZA ZNIŽANJE STROŠKOV IZDELKA X V FARMACEVTSKEM PODJETJU Y Iz tabel in slik v predhodnem poglavju je razvidno, da vsi stroški na enoto izdelka padajo, razen stroškov energentov, kar je posledica že izvedenih ukrepov v podjetju. Področje energetike pa se je zanemarjalo, kot posledica nizkih (reguliranih) cen energije in prioritete vlaganj v izboljšavo tehnoloških postopkov in s tem v večjo produktivnost. Že v letu 1996 je bil izveden energetski pregled podjetja in na njegovi osnovi je bilo v naslednjih letih izvedeno nekaj ukrepov. Skupaj s strokovnjaki oddelka za energetiko in na podlagi nerealiziranih projektov iz že izdelanega pregleda (Energetski pregled 1996, 94) smo pripravili nabor možnih projektov in tehnoloških rešitev za zmanjševanje stroškov energentov s pomočjo boljšega izkoriščanja energije. Z realizacijo predlaganih projektov bi se zmanjšala količinska poraba energentov, a bi se zaradi vgradnje novih naprav rahlo povečali stroški amortizacije za energetske naprave, ki so vključeni v stroških energentov. Nabor možnih takojšnjih projektov:

1. Vračanje kondenzata 2. Uporaba ploščnega prenosnika toplote namesto hladilnega stolpa 3. Hlajenje odpadne tehnološke vode z grobo očiščeno vodo iz vodnjakov 4. Zamenjava pogona mešala s frekvenčno reguliranimi izmeničnimi motorji 5. Merjenje parametrov za določitev energijske bilance bioreaktorja 6. Merjenje količine energentov po stroškovnih mestih 7. Znižanje konične moči 8. Reguliranje proizvodnje komprimiranega zraka (dva bara) v širšem območju

glede na potrošnjo Vračanje kondenzata Pri največji porabi pare – ogrevanje in sterilizaciji bioreaktorja je ocenjeno, da se porabi 15% pare za segrevanje direktno v bioreaktorju in 85% v cevni kači. Sedaj se vrača zelo majhna količina kondenzata. Večji del ga gre namreč v odpad. Predlagamo vgradnjo ustreznega izoliranega parovoda. Ocenjena možnost vračanja kondenzata je okoli 70%. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 3,3%. Uporaba ploščnega prenosnika toplote namesto hladilnega stolpa Za ohlajanje krožeče vode predlagamo namesto hladilnega stolpa uporabo ploščnega prenosnika toplote voda – voda. Tako bomo lahko uporabili že uporabljeno (sedaj odpadno) vodo. Potrebujemo ploščni prenosnik toplote, dve

33

črpalki ter ustrezno napeljavo cevovoda do prenosnika toplote. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 0,8%. Hlajenje odpadne tehnološke vode z grobo očiščeno vodo iz vodnjakov Odpadna hladilna voda je defrizirana (odstranjeno železo iz vode iz vodnjaka) in je primerna za ponovno uporabo, če bi jo primerno ohladili. Za to ohlajanje predlagamo uporabo vode iz lastnih globinskih vodnjakov, ki bi jo preko grobih filtrov očistili in nato preko ploščnih prenosnikov toplote uporabili za ohlajanje tehnološke vode. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 0,8%. Zamenjava pogona mešala s frekvenčno reguliranimi izmeničnimi motorji Predlagamo zamenjavo pogona mešala s frekvenčno reguliranimi izmeničnimi motorji. Ti pogoni so okarakterizirani z visoko zanesljivostjo delovanja in visokim izkoristkom, kar bo privedlo do boljše zasedenosti kapacitet (manj izpadov proizvodnje) in nižje porabe električne energije na enoto izdelka X. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 0,8%. Merjenje parametrov za določitev energijske bilance bioreaktorja Izvedba ustreznih meritev parametrov za določitev energijske bilance na bioreaktorju s ciljem optimiranja porabe energijskih medijev (npr. porabe pare, vode, zraka), določitve dejanskega vnosa moči z mešanjem in časovnega spreminjanja sproščene toplote ter časovnega spremljanja temperaturne porazdelitve v bioreaktorju pri sterilizaciji in med obratovanjem. Rezultati meritev bodo omogočili realnejšo oceno zasedenosti kapacitet, napoved potrebnih investicij ter optimalnejšo porabo energentov. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 3,3%. Merjenje količine energetov po stroškovnih mestih Vgradnja ustreznih merilnikov pretoka, temperature in tlaka, ki bi omogočala spremljati porabo energetskih medijev po stroškovnih mestih in tudi posameznih večjih porabnikov. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 1,7%. Znižanje konične moči Predlagamo nadzor večjih porabnikov električne energije, predvsem njihovega vklapljanja. Tako bomo znižali konične električne obremenitve. Seveda je pri tem potrebno upoštevati zanesljivost obratovanja, ki je v fermentacijski proizvodnji na prvem mestu, zato ne bi bilo mogoče izklapljati bremen kar po vrsti, ampak bi bilo potrebno vpeljati take smiselne tehnološke rešitve, ki bi v prvi vrsti temeljile na nadzoru posameznih večjih porabnikov, postavitvi njihovih prednostnih list in šele na koncu, če bi bilo tehnološko sprejemljivo, bi sledil izklop posameznih porabnikov. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 1,7%.

34

Reguliranje proizvodnje komprimiranega zraka (dva bara) v širšem območju glede na potrošnjo Za proizvodnjo komprimiranega zraka (dva bara) potrebnega za zračenje predlagamo vgradnjo dodatnega kompresorja, ki bi imel možnost regulacije pretoka zraka. Z realizacijo tega projekta pričakujemo zmanjšanje stroškov energentov za približno 2,6%. TABELA 7: RAZVRSTITEV INVESTICIJSKIH PROJEKTOV PO PREDVIDENIH PRIHRANKIH

Zap. Št. Naziv projektaZmanjšanje stroškov

energentov v %1 Vračanje kondenzata 3,32 Merjenje parametrov za določitev energijske bilance bioreaktorja 3,3

3Reguliranje proizvodnje komprimiranega zraka (dva bara) v širšem območju glede na potrošnjo 2,6

4 Merjenje količine energentov po stroškovnih mestih 1,75 Znižanje konične moči 1,76 Uporaba ploščnega prenosnika toplote namesto hladilnega stolpa 0,87 Hlajenje odpadne tehnološke vode z grobo očiščeno vodo iz vodnjakov 0,88 Zamenjava pogona mešala s frekvenčno reguliranimi izmeničnimi motorji 0,8

Skupaj zmanjšanje stroškov energentov v % 15 V tabeli 7 vidimo razvrstitev investicijskih projektov po predvidenih prihrankih stroškov energentov. Vrstni red realizacije teh projektov bo predvsem odvisen od tehničnih in organizacijskih dejavnikov. Z realizacijo vseh predlaganih investicijskih projektov bi se stroški energentov zmanjšali za približno 15%. Stroškovna cena izdelka X bi se s tem zmanjšala za skoraj 4%.

35

6 SKLEP Potreba po predvidevanjih gibanja stroškov v prihodnosti je zahtevala uvedbo standardnih stroškov. Vse to je privedlo, da je danes poznavanje stroškov poslovanja nepogrešljiva informacija, ki mora biti poslovodstvu na voljo v vsakem trenutku, da sprejema pravilne odločitve o nadaljnjem poslovanju podjetja. Na začetku diplomske naloge smo omenili, da smo v farmacevtskem podjetju Y opazili, da ne obstajajo ustrezni kazalniki in grafični prikazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče učinkovito obvladovati stroške proizvodnje. Zato smo v nadaljevanju naloge oblikovali predloge za uvedbo različnih kazalnikov in grafičnih prikazov, ki bi olajšali spremljanje stroškov in omogočali sprejemanje poslovnih odločitev. Priporočamo, da predlagane kazalnike in prikaze uporabljajo tudi v farmacevtskem podjetju Y.

S proučevanjem sestave stroškov smo spoznali razmerja med posameznimi stroški in njihov trend. Ugotovili smo, da so se vsi stroški na enoto izdelka X v zadnjih letih zniževali, razen stroškov energentov, zato smo se v nadaljevanju posvetili temu področju. Zmanjšanje stroškov je zasluga predvsem večji produktivnosti izdelka X in tudi optimizaciji proizvodnih procesov in drugih funkcij v podjetju. Poizkušali smo predvideti ukrepe za znižanje rabe energije, tako da smo predvideli možne projekte na različnih mestih rabe energentov. V uvodu zastavljeno trditev, da bi stroške v farmecevtskem podjetju Y lahko znižali, če bi jih podrobneje proučili, smo potrdili. Ugotovili smo, da so vsi stroški, razen stroškov energentov, ustrezni. Dodatno znižati jih je mogoče v največji meri na osnovi rezultatov nadaljnjega razvojnega dela. Nasprotno pa se stroški energentov na enoto izdelka X povečujejo. Ugotovili smo, da se bodo cene energentov v prihodnje še povečevale. Za znižanje stroškov energentov lahko farmacevtsko podjetje Y pridobi največ z zmanjšano porabo in njihovo optimalno kombinacijo. Ta cilj pa bi bilo mogoče doseči z opisanimi investicijskimi ukrepi na področju energetike. Projekte smo razvrstili na osnovi predvidenih prihrankov, vrstni red realizacije projektov pa je odvisen tudi od drugih dejavnikov (tehničnih in organizacijskih).

36

POVZETEK Z diplomsko nalogo želimo prikazati, kako bi lahko z boljšim poznavanjem in spremljanjem stroškov proizvodnje v farmacevtskem podjetju Y zmanjšali stroške. Na začetku predstavljamo nekaj teoretičnih predstavitev informacij o stroških proizvodnje, ki jih za dobre poslovne odločitve moramo poznati. Naš namen je bil spoznati in proučiti stroškovno ceno izdelka X v farmacevtskem podjetju Y. Oblikovali smo predloge za uvedbo kazalnikov in grafičnih prikazov, ki bi olajšali spremljanje stroškov. Spoznali smo, da se je stroškovna cena vsako leto zmanjševala. V proučevanem obdobju so se zmanjševali vsi stroški, razen stroškov energentov, ki pa predstavljajo kar velik delež v stroškovni ceni. Zato smo v nadaljevanju pristopili k proučitvi stroškov energentov. Ugotovili smo, da se bodo cene energentov še povečevale. Bistveno vprašanje je postalo, kako znižati porabo energentov in kako jih optimalno kombinirati, da bi jih lahko čimbolj izkoristili. Zato smo v nadaljevanju pripravili nabor možnih investicijskih projektov in tehnoloških rešitev za zmanjševanje stroškov energentov. Ugotovili smo, da bi se stroški energentov z realizacijo predlaganih ukrepov lahko zmanjšali za približno 15%. Stroškovna cena izdelka X bi se s tem zmanjšala za skoraj 4%. Ključne besede: proizvodni stroški, standardni stroški, stroškovna cena, informacije o stroških, kazalniki, grafični prikazi, stroški energentov SUMMARY With this diploma we are trying to present how to reduce costs of production in a pharmaceutical company Y by knowing and following costs. At the beginning we present few theoretical information of product costs, which have to be known for making better business decisions. Our intention is to get to know and to research the costs of the product X in a pharmaceutical company. We have done some proposals for introduction of indicators and graphic reviews, which would facilitate the costs. We have realized that the costs of the products were cut down each years. During the time of the researching all costs were cut down, except the costs of energetics, which present a great deal of costs. We have ascertained that the price of energetics is going to rise. The main question is how to reduce the use of energetics and optimally combine them, so we could make a better use of them. Therefore we have made a conscription of possible investing projects and tehnological solutions to intend the reduction of the costs of energetics. We found out that the costs could reduce for approximately 15% with realization of the suggestions we have made. The costs of the product X would be reduced for almost 4%. Key words: product costs, standard costs, costing price, costs informations, indicators, graphic review, costs of energetics

37

7 SEZNAM VIROV 1. Drury, Colin. 1994. Costing. Hong Kong: Chapman & Hall. 2. Energetski pregled. 1996. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Fakulteta za

strojništvo. 3. Hansen Don. R., Mowen Maryanne M.. 1992. Management Accounting. 2nd

ed. Cincinnati Ohio: College Devision South – Western Publishing Co. 4. Hočevar, Marko. 1994. Oblikovanje računovodskih informacij za poslovodsko

nadziranje po mestih odgovornosti. Doktorska disertacija. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

5. Horngren, Charles. 1987. Cost management: accounting and control. South-

Western, Australia: Thomskon Learning. 6. Kaplan, Robert S, in David P. Norton. 2000. Uravnoteženi sistem kazalnikov.

Ljubljana: Gospodarski vestnik. 7. Kavčič, Slavka. 2001. Podrobnejša analiza osnutkov SRS 20-računovodsko

predračunavanje in računovodski predračuni, SRS 23-računovodsko obračunavanje in računovodski obračuni in SRS 29 – računovodsko proučevanje (računovodsko analiziranje). Zbornik referatov 4. letne konference preizkušenih računovodij. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

8. Kesić, Dragan. 2001. Novo zdravilo: 600 milijonov dolarjev in 12 let dela. Ljubljana: Manager.

9. Koletnik, Franc. 1992. Računovodstvo proizvodnje (tečaj za revizorje).

Ljubljana: Zveza društev računovodskih delavcev in finančnikov. 10. Koletnik, Franc. 2004. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij.

Ljubljana. Zveza računovodij , finančnikov in revizorjev Slovenije. 11. Koletnik, Franc. 2006. Proučevanje (analiziranje) računovodskih izkazov.

Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 12. Lutar-Skerbinjek, Andreja. 1996. Značilnosti kalkulacij glede na SRS in

možnosti uveljavljanja sodobnih pristopov na področju stroškov. V Zbornik referatov 11. posvetovanja Društva računovodskih in finančnih delavcev Maribor. Maribor: Društvo računovodskih in finančnih delavcev.

13. Mayr, Branko. 2000. Računovodske informacije. Portorož: Visoka strokovna

šola za podjetništvo.

38

14. Mihelič, Gorazd. 2000. Spremljanje stroškov po aktivnostih poslovnega procesa v podjetju Lek d.d.. V Računovodstvo za notranje potrebe podjetij. Ljubljana: LM Veritas.

15. Pavlič, Mitja. 2004. Obvladovanje stroškov v podjetju Rudnik Trbovlje –

Hrastnik: specialistično delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 16. Slovenski računovodski standardi 29. 2006. 17. Šišić, Tamara. 2006. Vloga strategije raziskav in razvoja v povezavi s celovito

strategijo inovativnega farmacevtskega podjetja : specialistično delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

18. Tekavčič, Metka. 1997. Obvladovanje stroškov. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 19. Total Products Costing Manual. 2007. Priročnik v računovodstvu.

Farmacevtsko podjetje Y. 20. Turk, Ivan, Slavka Kavčič, in Majda Kokotec Novak. 2003. Poslovodno

računovodstvo. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo.

39

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC GFO Režijski splošni stroški MHO Stroški ravnanja z materiali PAO Režijski stroški v proizvodnji TPC Total Product Costs EM Enota mere