vodja proizvodnje : boštjan matjašič · oblikovanje prodajne cene biodizla in gibanje cen olj 8...
TRANSCRIPT
VSEBINA
Uvod
Predstavitev podjetja
Oblikovanje prodajne cene biodizla in gibanje cen olj
Zakonodaja RS, EU in AN za OVE 2010 do 2020
Zakonodaja in z njo povezana problematika
Predlogi ukrepov
2
UVOD
Ali se danes že zavedamo, kaj pomeni prehod v nizko ogljično družbo?
V kakšnem času se bomo lahko odrekli današnjemu udobju in zmanjšali izpuste CO2 iz povprečno 8 ton letno na prebivalca na 2 toni letno na prebivalca?
Kako lahko znižamo vsebnost PM10 delcev v ozračju?
Bio goriva d.o.o. imajo produkt, kateri zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in prašnih delcev PM10 – BIODIZEL
3
PREDNOSTI BIODIZELSKEGA GORIVA (vir dr. Breda Kegl, FS, UM)
• v atmosfero ne prispeva nič žvepla, ne dodaja novega
CO2
• ne vsebuje rakotvornih benzenov
• je nestrupeno in popolnoma biorazgradljivo gorivo
• višja točka plamenišča omogoča varnejše
skladiščenje
• proizvaja manj saj, manj CO, manj HC
• Ima boljše mazalne lastnosti kot fosilno gorivo
5
Podjetje je ustanovljeno 2006 Letna zmogljivost tovarne: 50.000 ton Dnevna zmogljivost: 150 ton Investicija: 20 mio EUR
PREDSTAVITEV PODJETJA
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE BIODIZLA IN GIBANJE CEN OLJ
8
Kalkulacija Proizvodnih stroškov za B100
KAPACITETA PROIZVODNJE 58,9% * 73,3%** 100% ***
STROŠEK ZA 1L BD €/liter €/liter €/liter
(3.000.000 l/mes) (3.737.260 l/mes) (5.096.000 l/mes)
STROŠKI SUROVINE OLJE (mix) 0,86681 0,825000 0,825000
STROŠKI SUROVINE OSTALO 0,052156 0,052156 0,052156
VARIABILNI STROŠKI 0,079291 0,075764 0,071936
FIKSNI STROŠKI 0,022867 0,018356 0,013461
STROŠEK PROIZVODNJE B100/liter 1,021153 1,013115 1,004393
Cena biodizla je določena v aneksu pogodbe med Petrolom d.d. in BIO
GORIVI d.o.o. (marec 2013) in znaša trenutno 1026 EUR/t oz. 0,906 EUR/L
biodizla . Pri 100% kapaciteti znaša strošek olja 0,900 EUR/L biodizla.
OBLIKOVANJE PRODAJNE CENE BIODIZLA IN GIBANJE CEN OLJ
Biodizel ima trošarino 0%.
Biodizla se namešava v dizel do 7%.
Cena olja oljne repice, ki smo ga nazadnje kupili v
januarju 2013 znaša 990EUR/t.
9
PRIMERJAVA PROIZVODNJE PO LETIH V letu 2009 smo na stari šaržni proizvodnji proizvedli in prodali
8,2 mio L B100.
V letu 2010 po uspešnem zagonu nove tovarne se je proizvedlo
in prodalo 22,3 mio L. Proizvodnja B100 se je z novembrom
2010 ustavila.
V letu 2011 smo v stari proizvodnji proizvedli skupaj 811.400 L.
V 3Q 2011 so cene surovin nekoliko padle(po žetvi), MPC
fosilnih goriv se prične dvigat in kalkulacija postane pozitivna.
V letu 2012 smo v stari proizvodnji proizvedli skupaj
1.200.000 L (letna kapaciteta 11 mio L.)
Plan podjetja v letu 2013 je proizvesti 13.890.000L oz.
12.264 t B100 (25% kapacitete nove proizvodnje). Letna
kapaciteta nove tovarne je 50.000 t B100. 11
ZAKONODAJA RS IN EU
Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (UL RS 103/2007)
CILJNE VREDNOSTI DAJANJA BIOGORIV NA TRG - LETNA KOLIČINA BIOGORIV, DANA NA TRG:
5. člen
Delež letne količine biogoriv, dane na trg v Republiki Sloveniji za pogon motornih vozil je v letu:
• *celotne letne količine goriva , danega na trg za pogon motornih vozil
12
leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
najmanjši delež biogoriv*
2,0% 3,0% 4,0% 5,0% 5,5% 6,0% 6,5% 7,0% 7,5%
ZAKONODAJA RS IN EU
Podatki za leto 2010 (vir Statistični Urad RS):
Projekcija letne količine dodanih biogoriv v fosilna goriva do leta 2015:
13
leto 2012 2013 2014 2015
Količina
fosilnih
goriv (t)
1.750.000 1.750.000
1.750.000
1.750.000
Količina
biogoriv (t)
105.000 113.750 122.500 131.250
Leto 2010 količina (t) Delež biogoriv (%)
Dizelsko gorivo 1.184.000
Biodizel 47.468 4,0
Motorni bencin 566.000
ETBE 4.506 0,8
Direktiva 2009/28/ES
o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov določa, da je potrebno v državah članicah EU:
1. do konca leta 2020 doseči 10 % delež energije iz obnovljivih virov v sektorju prometa,
2. do konca leta 2020 zagotoviti 20 % delež energije iz obnovljivih virov skupni porabi energije.
Novi EU standard za dizel gorivo EN590:2009, ki dovoljuje primešanje do 7% biodizla k dizelskemu gorivu.
14
ZAKONODAJA RS IN EU
15
ZAKONODAJA RS IN EU
V Akcijskem Načrtu OVE - BIODIZEL predstavlja povprečno 85% vseh pričakovanih OVE v prometu do leta 2020.
ZAKONODAJA RS IN EU
Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu (UL RS 38/2012)
Cilj je zmanjšati emisijo toplogrednih plinov do 10% glede na povprečno raven iz leta 2010:
- do konca leta 2014 za vsaj 2%;
- do konca leta 2017 za vsaj 4%;
- do konca leta 2020 za vsaj 6%;
Trajnostna merila
K zmanjšanju emisij toplogrednih plinov se štejejo le tista biogoriva, ki so pridobljena v skladu s trajnostnimi merili.
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe posameznega biogoriva mora biti:
- do konca leta 2016 vsaj 35%;
- do konca leta 2017 vsaj 50%;
- od leta 2018 vsaj 60% za biogoriva proizvedena v obratih z začetkom proizvodnje 1.januarja 2017 ali pozneje;
16
ZAKONODAJA RS IN EU
Trajnostna merila:
- Biomasa se ne sme proizvajati na zemlji z visoko biodiverzifikacijo.
- Biomasa mora biti proizvedena z upoštevanjem vplivov pridelave na okolje in
vodne vire.
- Zagotavljanje varnega delovnega okolja in ozaveščanja zaposlenih.
- Proizvodnja biomase ne sme kršiti ali omejevati človekovih pravic.
- Proizvodnja biomase mora biti usklajena z nacionalno zakonodajo in
mora upoštevati tudi mednarodno zakonodajo .
- Implementacija pravil dobrega “managementa” (spremljanje zahtev in
implementacija tudi pri pogodbenikih).
17
ZAKONODAJA RS IN EU
Izračun prihranka emisij toplogrednih plinov se izračuna z naslednjo
enačbo:
E(F) - E(B)
PRIHRANEK EMISIJ = ---------------------------- X 100 ( % )
E(F)
E(F) povprečna vrednost emisij iz fosilnega dela bencina in dizelskega
goriva (g CO2eq / MJ).
E(B) skupne izračunane emisije biogoriv (g CO2eq / MJ).
18
19
ZAKONODAJA IN Z NJO POVEZANA PROBLEMATIKA
Na osnovi sprejete EU in SLO zakonodaje je bila v letu 2008 poslovna odločitev države (Petrol d.d. in NLB d.d.) in Pinus Tki d.d. izvedba investicije v novo proizvodnjo biodizla s kapaciteto 50.000 ton. Zaradi sprejetih zavez iz EU direktiv smo mnenja, da brez pomoči države le teh ne bomo dosegli. V primeru, da zastavljenih ciljev ne bomo dosegli, nam bo EU izstavljala opomine, kot jih je že za preseganje PM10 delcev .
Zato predlagamo naslednje ukrepe:
PREDLOGI UKREPOV
Spodbuditi setev oljne ogrščice, ki je v zadnjih petih letih skoraj nespremenjena (cca.:5.600 ha, kar zadošča za cca. 5.600 ton olja). Predvideva se, da je z oljno ogrščico možno v Sloveniji zasejati okoli 20.000 ha (kar bi zadoščalo za 50% naše proizvodnje).
Iz ločeno zbranih odpadnih jedilnih olj - OJO v Sloveniji bi le te prvenstveno morali uporabiti kot surovino v slovenski proizvodnji biodizla . Iz statističnih podatkov je razvidno, da smo v Sloveniji leta 2009 zbrali okoli 5.600 ton OJO (kar predstavlja zadostno količino OJO za našo proizvodnjo biodizla pri 10% primešavanju k rastlinskim oljem).
V akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010 – 2020 za Slovenijo in v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona bi bilo potrebno upoštevati letne kvote za prodajo pogonskih biogoriv, ki so navedene v uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ul RS št.:103/2007).
20
leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
najmanjši delež biogoriv
po uredbi
2,00
%
3,00
%
4,00
%
5,00
%
5,50
%
6,00
%
6,50
%
7,00
%
7,50
%
najmanjši delež biogoriv
po ANOVE
2,98
%
3,58
%
4,30
%
5,16
%
6,20
%
7,00
%
8,40
%
10,0
%
Gorivo Delež biogoriv v
letu 2008
Delež biogoriv v
letu 2009
Delež biogoriv v
letu 2010
Delež biogoriv v
letu 2011
Povprečni masni delež
biogoriv v gorivih za
transport (m/m%)
1,44 1,99 2,94 2,20
Povprečni delež biogoriv v gorivih za transport v letih od 2008 do 2011
PREDLOGI UKREPOV Nujno so potrebne ugodne državne subvencije oz. vzpodbude za
prodajo obnovljivih virov v transportu ter kmetijstvu in gozdarstvu tako bodo lahko cene OVE ustrezno konkurenčnejše od fosilnih virov .
Potrebne so državne subvencije za investicije v Sloveniji v proizvodnjo obnovljivih virov, ugodnejši investicijski pogoji bi pospešili vlaganja v proizvodnje OVE in posledično v večjo proizvodnjo OVE v Sloveniji.
Hvala za pozornost!
22