preŽiveti v naravi z naravomatej.info/data/projekti/skoflje13/ucnilisti.docx · web vieweleganca...

GIMNAZIJA KRŠKO

Junij2013

PREŽIVETI V NARAVI Z NARAVO

1

PROJEKTNI TEDEN 2013

OSNOVNA NAVODILA IN PRAVILA

1. Na pot gremo pripravljeni.

2. Dobra volja je najbolja.

3. Naše ravnanje je preudarno.

4. S hojo po pešpoti krepimo telo in duha.

5. Rastline opazujmo z radovednim spoštovanjem.

6. Živali opazujmo z obzirnim spoštovanjem.

7. Bodimo pozorni na dostojanstvo narave.

8. Uporabljaj znanje za odgovorno ravnanje

Učne liste izpolni vsaka skupina, rešitve bodo podlaga za skupinsko analizo in

predstavitve. Upoštevajte dana navodila, pazite na pripomočke in naprave ter z njimi

varno in ustrezno ravnajte.

UČNA POT ŠKOCJAN - 1 – 9

Nahajajo se na poti okoli naravnih spomenikov Velike in Male doline. Čaka nas tudi izjemen razgled iz

Štefanjinega razglednika nad Veliko dolino, ter Micinega razglednika nad Malo dolino. Vsebine so povezane s

pojavi ki jih vidimo na tem prostoru: črni bor, rast drevesa, kroženje snovi v naravi, ptice v stenah udornic,

duplarji in podobni prebivalci dreves, nastanek udornih dolin, Reka in moč vode, oblikovanje podzemnih vodnih

rovov, prelom v Mali dolini, čebelarjenje, smolarjenje, nastajanje krasa in površja, netopirji, rastlinstvo udornic,

raziskovanje in zgodovina odkrivanja jam.

Mala in velika dolina, naravni most

Flora in favna stičnega krasa

Škocjanske jame nekoč in danes

2


EKSPERIMENTALNICE

UODA

SKUPINA 1 (MARKL, FIŠTER, RATAJC, ZORIČ, ŠKULJ ) – MATEJ MLAKAR

MERJENJE VIŠINE IN DOLŽINE MOSTU

DOLOČANJE OBOKA MOSTU

MERJENJE HITROSTI REKE S PLOVCI

ŠEDOU

SKUPINA 2 ( PIRC M., JUREČIČ, KUHAR, BARBIČ) – ALENKA ŠPAN

MERJENJE DOLŽINE SENCE IN VIŠINE DREVESA V SENCI

MERJENJE ODDALJENOSTI PREDMETA IN KOTA PERSPEKTIVE

HAjCA

SKUPINA 3 (BOŽIČ, AŠIČ, KINK, TRŠELIČ, JUG) – VERONIKA GRADIŠEK

MERJENJE TEMPERATURE ZRAKA, PRSTI IN VODE

SAN

SKUPINA 4 (PLAHUTA, KOVAČIČ, KERIN, PIRC D., MIRT) – NARA PETROVIČ

MERJENJE TEMPERATURE V SOLARNI PEČICI

ROŽCE

SKUPINA 5 (GREGL, VODEB, ŠKULJ, MEDVEŠEK, MAJCE, ZORKO) -MAJA D. MALAVAŠIČ

FILOTAKSA

PLOŠČINA LISTOV NA SONCU IN V SENCI

VETR

VSE SKUPINE - MERJENJE VETRA (NA VREMŠČICI)

3


JEZIKANJE

VERONIKA GRADIŠEK, ALENKA ŠPAN

GOZD – BESEDIŠČE, JEZIKOVNE IGRE, ZANKE IN UGANKE

KRAS (MALA IN VELIKA DOLINA, NARAVNI MOST)

Kras je svet s posebnimi površinskimi in podzemnimi pojavi, nastalimi v kamninah, ki jih topi voda.

Obkroži dve takšni kamnini:

apnenec peščenjak dolomit granit basalt

Apnenec in dolomit sta sedimentni kamnini, nastali iz drobnih organizmov.

Katerih?___________________________________________________________________________

Ti so se usedali v_________________ . Njihove nakopičene lupine in skelete so geološki procesi v

naslednjih (obkroži):

- sto

- tisoč

- milijon letih

preoblikovali v kamnino in jih porinili na površje.

Iz zgoraj povedanega lahko sklepamo, da je območje, kjer je danes razvit kras, včasih prekrivalo

___________________________________________________ .

Na kraških tleh voda raztaplja apnenec. Zaradi tega procesa, ki mu pravimo tudi _________________,

nastajajo _______________________ .

Voda v kraško podzemlje priteka na dva načina:

___________________________________________________________

___________________________________________________________

4


Kako imenujemo najbolj tipičen kraški pojav v obliki plitke kotanje na povšju in kateri je

najznačilnejši pojav v podzemlju?

5


Opiši nastanek udornice. Na skici označi, kje se ta trenutek nahajaš.

6


FLORA IN FAVNA ŠKOCJANSKEGA PARKA

Park se nahaja na klasičnem krasu. Zaradi apnenčaste suhe podlage in toplote so za to območje

značilni kraški gozdovi in suha travišča.

Prečrtaj za Kras neznačilne rastline.

POTONIKA JESENČEK ŠETRAJ CIPRESA GORSKI KOSMATINEC

MALI JESEN SMREKA ČRNI BOR ČRNI GABER MACESEN

RUJ JELŠA PUHASTI HRAST LOKVANJ AMETISTASTA MOŽINA

JUSTINOVA ZVONČICA je dinarski endemit in raste iz

suhih skalnih razpok v stenah udornih dolin. V parku ima

klasično nahajališče, ker je bila prvič najdena in opisana

prav tu v dnu Velike doline leta 1904.

Zakaj se je ohranila v dolinah Škocjanskih jam?

V parku uspevajo številne rastline, ki jih sicer ne najdemo skupaj na tako majhnem območju. Relief

je izredno razgiban, zato se temperature, vlažnost in svetloba po posameznih predelih (jamski vhodi,

dna dolin, stene udornic, travniki) zelo razlikujejo.

Kje najdemo mahove in praproti?

Kaj raste po suhih skalnih stenah?

7


Posebnost Velike doline je rastišče, kjer skupaj uspevajo toploljubne (sredozemske) vrste in

hladoljubne (alpske) vrste.

Zakaj je to mogoče?

V parku živi vrsta gozdnih živali – srne, jazbeci, divji prašiči, jeleni, divje mačke, veverice,

podlasice, kune ter množica ptičev – smrdokavra, poljski škrjanec, strnad, drevesna cipa, veliki

skovik, kos, cikot, carar, taščica.Po skalnih stenah in suhih zidovih se smukajo številni plazilci –

kuščarice, goži, modrasi, slepci, črnice.S čim se hranijo? Zakaj poležavajo na soncu?

8


Nekateri ptiči živijo ob reki in drugi v skalnih stenah udornic.

Podčrtaj tiste, ki živijo na skalnih robovih udornih dolin in jih poveži s sliko.

KALNI PLEZALČEK VODOMEC KROKAR SIVA ŠTORKLJA SIVA PASTIRICA

GORSKI HUDOURNIK ČEBELAR SIVA ČAPLJA SKALNI GOLOB KORMORAN

SOVA UHARICA STRŽEK SKALNI STRNAD SOKOL SELEC MLAKARICA

____________________ ____________________ _______________________

___________________ _____________________ _____________________

9


MOSTOLOGIJA – VIŠINA MOSTU

PRIPOMOČKI

kamen, štoparica, fotoaparat, program Logger Pro

V POMOČ

Prosti pad je enakomerno _________________ gibanje. Povprečni gravitacijski pospešek za območje

Slovenije je ___________ m/s^2.

Pot, ki jo prepotuje kamen pri prostem padu, se izračuna po formuli

_______________.

POTEK VAJE

Z mostu vržemo deset različnih kamnov in izmerimo čas padanja. Podatke vnesemo v tabelo .

Izračunamo povprečno vrednost meritev in standardni odklon.

10


MOSTOLOGIJA – OBOK MOSTU

Je obok mostu paraboloidne oblike kot graf kvadratne funkcije? Ali je graf drugačne oblike?

Kakšno zvezo ima oblika verige, ki jo obesimo v dveh točkah tako, da prosto visi,

zaradi težnosti pa po umiritvi zavzame obliko krivulje, ki ji pravimo veriižnica,

z obliko oboka mostu?

POTEK VAJE

Posnamite fotografski posnetek mostu (za ustrezen kot uporabite položaj na sredini reke).

Fotografijo vnesite v program Logger Pro (Insert/Picture/Picture with Photo Analyis)in določite

merilo slike (Scale).

Točke na oboku mostu označi s programom Logger Pro (Add point).

Uporabi Fit Curve in določi kvadratno funkcijo , ki se najbolje prilega označenim točkam.

Kot drugo krivuljo definiraj obrnjeno verižnico z enačbo:

y=exp(a∗x)+exp (−a∗x)2∗a+c

11


Iz programa razberi napako in oba približka krivulj primerjaj med sabo.

12


MERJENJE PRETOKA VODE

PRIPOMOČKI

merilnik hitrosti vode, LabQuest

POTEK VAJE

S temperaturnim senzorjem izmerite temperature 3 cm in 9 cm globoko

(T3 in T9) na sončnem mestu. Ko vtaknete termometer v luknjico, jo zasujte.

Meritve ponavljajte vsako uro (recimo ob 8h, 10h, 12h, 14h, 16h, 18h).

Merite tudi temperaturo zraka (pod senčilom).

Narišite potek temperature v odvisnosti od časa v obeh luknjicah in zraku.

Vse tri odvisnosti narišite na en graf.

Razložite podobnosti in razlike!

13


Globlje ko gremo, manj se temperatura spreminja. V kraških jamah je vse leto skoraj enaka, pozimi je toplo, poleti prijetno hladno.

14


MERJENJE DOLŽINE SENCE

Pripomočki: palica, vrvica, geotrikotnik

NAVODILA

1. način:

Na vodoravna tla naredimo začrtamo polkrog na severno stran palice, ki ima polmer enak višini

navpične palice. Pri tem si pomagamo z vrvico ustrezne dolžine.

Ko vrh sence sovpada s točko na krožnici, je dolžina sence enaka dolžini _________.

Kolikokrat dnevno se to zgodi? ____________________________________________

Kolikšen je tedaj višinski kot Sonca?________________________________________

Če je dolžina sence navpično zapičene palice enaka dolžini palice, potem je tudi dolžina sence

navpičnega drevesa enaka _________________.

Hkrati izvajamo meritve dolžine sence in kota, ki ga oklepa senca s premerom polkroga (0° je smer

vzhod , 180° je smer zahod)

Meritve izvajamo vsako uro od 10h do 18h, v tabelo beležimo čas meritve, dolžino sence in smerni

kot. Kasneje s programom Geogebra določimo prilagoditveno funkcijo , ki se ujema z izračunanimi

vrednostmi.

Ob kateri uri je senca najkrajša?_____________________________________________

15


Izračunaj višinski kot Sonca? ______________________________________________

Bi lahko rekli, od česa je odvisen kot obsevanja Sonca (meritem izvajamo v koledarskem času

najdaljšega dne, kakšen bi bil kot pozimi – povežite to z približno 45° geografske širine in

nagnjenostjo osi Zemlje)?

MERJENJE VIŠINE DREVESA

1. način:

Primerjamo znano višino palice (x) in neznano višino drevesa (h) z znanima dolžinama senc

drevesa (d) in palice (p).

Zapiši izmerjene podatke za x, d in p:

Zapiši formulo, s katero izračunamo h in izračunaj x.

16


2. način

Na neznani oddaljenosti od drevesa izmerimo z uporabo geotrikotnika in vrvice na tleh kot α ,

pod katerim vidimo vrh drevesa. Nato se pomaknemo x metrov stran od drevesa (ta premik

izmerimo z metrom) in izmerimo kot β .

Kaj se dogaja s kotom, če se pomikamo stran od drevesa?

________________________________________________________

S pomočjo podatkov x,α,β izpelji formulo za višino drevesa (ta metoda merjenja višine je

uporabna, če je dostop do drevesa onemogočen, razdalje do drevesa d ne moremo izmeriti).

17


MERJENJE ODDALJENOSTI PREDMETA

Pripomočki: vrv in tračni meter, geotrikotnik

NAVODILA

Če želimo izmeriti oddaljenost drevesa ali kakega drugega objekta npr. na drugi strani jezerca ali

reke:

a) s podobnostjo: od točke D, od koder želimo izmeriti oddaljenost do neke druge nedostopne

točke C, napnemo vrv znane dolžine (ali tračni meter) do neke dosegljive točke E. Izmerimo kot

med vrvjo in oddaljenim predmetom. Nato se preselimo na drugi konec vrvi (metra) in ponovno

izmerimo kot med vrvjo in oddaljenim drevesom. V pomanjšanem merilu (1 : 10 ali 1 : 100)

narišemo podoben trikotnik z dano stranico in obema priležnima kotoma, v katerem izmerimo

višino na dano stranico in s tem dobimo razdaljo do oddaljenega objekta.

18


b) s kotnimi funkcijami.

S pomočjo znanih podatkov in formule na sliki izračunaj dolžine preostalih stranic trikotnika a in b

ter določi točko O, ki je enako oddaljena od vseh trh tock C,D,E.

Kako v geometriji imenujemo to točko in kako jo določimo z geometrijskim orodjem?

19


KOT PERSPEKTIVE

Pripomočki: okvir iz papirja, razdeljen na polja

NAVODILA

Izdelamo okvir iz papirja A4, podobno kot na sliki.

V iztegnjeni roki držite okvir in ujemite vanj kak predmet – drevo (D), ki sega od dna do vrha okvira

(4 polja). Zaznamujte stojišče S1. Oddaljite se od predmeta za toliko korakov, da se bo njegova

velikost navidezno zmanjšala na polovico prvotne (dva polja). Zaznamujte stojišče S2. Nato se spet

oddaljite od predmeta toliko, da se mu navidezna višina spet zmanjša za polovico, torej na četrtino

prvotne (eno polje). Zaznamujte stojišče S3.

Izmerite razdalje od predmeta - drevesa do vseh treh stojišč. Narišite v pomanjšanem merilu

predmet - drevo, vsa tri stojišča in vse tri zorne kote.

Zapiši oddaljenosti DS1, DS2, DS3 in zapiši razmerje.

20


Kako se zorni kot spreminja z oddaljenostjo od predmeta?

MERJENJE RELATIVNE VLAŽNOSTI S TEMPERATURO VLAŽNEGA IN SUHEGA TERMOMETRA

Pripomočki: senzorja temperature Logger Pro, higrometer Logger Pro, mokra krpica

21


V POMOČ

Zrak vedno vsebuje nekaj vodnih hlapov. Koliko gramov vode vsebuje 1 m3 zraka nam pove

absolutna vlažnost. Zrak lahko vsebuje le določeno največjo količino vlage, če jo vsebuje več se začne

izločati v drobnih vodnih kapljicah (ta pojav imenujemo _________). To je nasičena vlažnost.

(Podobno se iz slanice pri določeni koncentraciji začne izločati sol.) Višja ko je temperatura zraka, več

vlage lahko vsebuje. Za naše počutje je pomebno, kolikšen del od nasičene - 100% vlažnosti je delež

vlage v zraku. Navadno jo izražamo v % in merimo s ____________. Relativno vlažnost ozračja lahko

izmerimo z razliko temperatur suhega in mokrega termometra. "Suh" senzor kaže temperaturo

okoliškega zraka. Na bučko drugega senzorja nataknemo košček krpice, ki jo zmočimo. Voda iz krpice

izhlapeva za kar potrebuje ______________, ki jo "odvzema" termometru. Za boljše izhlapevanje

previdno mahamo s termometrom toliko časa, dokler se temperatura še niža. Če je zrak suh, torej če

vsebuje malo vlage, bo lahko krpice izhlapelo veliko vode in se bo termometer zato močno shladil (za

nekaj stopinj), če pa je zrak zelo vlažen, pa ne bo izhlapelo skoraj nič vode in se bo termometer le

malo ohladil. Iz razlike v temperaturah obeh termometrov v psihnometričnih tabelah pri

temperaturi zraka, ki jo kaže "suhi" termometer odčitamo relativno vlažnost v %. Za naše počutje je

najugodnejša od 35 do 75 % vlažnost.

NAVODILA

Zmoči drugi senzor temperature in nanj priključi enoto Logger Pro, hkrati pa priključi še prvi,suhi

senzor temperature. Opazuj spremembo temperature na mokrem senzorju (pri tem lahko z njimi še

malo mahaš...) in s pomočjo tabele razberi relativno vlažnost zraka.

22


23


ZBIRANJE IZHLAPENE VODE

Pripomočki: geotrikotnik, plastična folija, kozarec

V POMOČ

Če ob sončnem vremenu pustimo na vlažni travi ležati npr. velik geotrikotnik, bomo čez nekaj časo

opazili __________ kondenzirane vode na njegovi spodnji ploskvi.

NAVODILA

Zjutraj položimo geotrikotnik na rosna tla in čez čas opazimo kapljice.

Skopljemo večjo plitvo okroglo luknjo (premera približno 1 m). Na sredini izkopljite manjšo luknjo v

katero denete kozarec. Sedaj prekrijte luknjo s polivinilom v obliki obrnjenega stožca z vrhom v

kozarcu v katerem se bo ob sončnem (soparnem) dnevu nabrala voda.

UGOTOVITVE

Opazuj vlažnost ozračja v jutranjih urah in spremembe na geotrikotniku.

S tem ko se temperatura ozračja_________, se zrak nasiči z _________.

24


DEŽEMER

PRIPOMOČKI

okvir iz papirja, razdeljen na polja

NAVODILA

Vzemite plastenko, primernejša je od kisa ali sirupa ali vode namesto od gaziranih pijač, ker ima

ravno dno. Z ostrimi škarjami jo prerežite kakih 10 cm pod vrhom. Odrezani vrh postavite tako, da

služi kot lijak. Količino padavin izmerimo z merilcem-ravnilcem v mm. Ali je enota liter na kvadratni

meter (l/m2) drugačna enota?

Pri merjenju količine padavin moramo povedati tudi v kolikšnem času so se nabrale.

Običajno je to 24 ur.

Ali je oblika dežemera pomembna?

25


Bosta dva dežemera s pokončnimi stenami, a različnima presekoma izmerila enako količino padavin?

Kaj pa dva dežemera s poševnimi stenami, eden zgoraj ožji, drugi pa zgoraj širši?

26


Vzemite dva dežemera. Ob dežju enega postavite pod drevo, drugega pa proč od drevja, hiš in

ostalih ovir. Zapišite količino padavin v obeh dežemetrih.

Ali sta enaki?_______________________________________________________________________

Kateri ujame več padavin?

Zakaj?

Naredite tudi primerjavo padavin, ki padejo v dežemetra, ki stojita pod listavcem in pod iglavcem.

Kateri dežemer v tem primeru ujame več dežja? Kaj lahko sklepate (podrast, živali)?

27


MERJENJE TEMPERATURE PRSTI

PRIPOMOČKI

2 temperaturna senzorja, LabQuest

POTEK VAJE

S temperaturnim senzorjem izmerite temperature 3 cm in 9 cm globoko

(T3 in T9) na sončnem mestu. Ko vtaknete termometer v luknjico, jo zasujte.

Meritve ponavljajte vsako uro (recimo ob 8h, 10h, 12h, 14h, 16h, 18h).

Merite tudi temperaturo zraka (pod senčilom).

Narišite potek temperature v odvisnosti od časa v obeh luknjicah in zraku.

Vse tri odvisnosti narišite na en graf.

Razložite podobnosti in razlike!

28


Globlje ko gremo, manj se temperatura spreminja. V kraških jamah je vse leto skoraj enaka, pozimi je toplo, poleti prijetno hladno.

HLAJENJE Z IZHLAPEVANJEM

29


Pripomočki: senzorja temperature Logger Pro, dve plastenki, mokra krpa (papir) in suh papir

V POMOČ

Zakaj nas bolj zebe če smo mokri kot če smo suhi ? Zakaj nas hladijo alkoholni obkladki? Odgovor

je vedno enak: za izhlapevanje poterebuje tekočina ____________, ki jo "jemlje" od nas. Če je

vroče, se potimo in zaradi izhlapevanju potu se hladimo. Izhlapevanje poteka ________, če zrak ob

telesu z veliko vodnimi hlapi zamenjujemo s suhim, torej, če piha. Če želite hladno pijačo na

terenskih vajah ob suhem, vročem dnevu, pa nimate hladilnika, si lahko pomagate z mokrim

časopisnim papirjem ali mokro krpo v katero ovijete plastenko ali steklenico pijače. Ko bo voda iz

papirja ali krpe izhlapevala, bo __________ plastenko oz. steklenico.

Tudi beduini imajo pijačo v mehovih, ki rahlo prepuščajo tekočino, ki na površini izhlapeva in hladi

pijačo. Podobno je v lončenih posodah pijača hladnejša, kot v nepropustnih.

NAVODILA

Ovijte enaki plastenki v suh papir ali suho krpo (prvo) in v mokro krpo (drugo). V obe plastenki

namoči senzorja temperature ter spremljaj spremembe v plastenkah. Poskus naj traja pol ure.

30


Ugotovitve:

Temperatura tekočine v posodi z mokro krpo _________.

Razlika v temperaturi po 30 minutah je ____________.

MERJENJE TEMPERATURE V SOLARNI PEČICI

31


IZDELAVA NARAVNEGA SUŠILNIKA IN HLADILNIKA

32


FILOTAKSA

KAJ DAJE RASTLINAM ELEGANCO IN LEPOTO?

Uvod

Eleganca rastlin temelji predvsem na zgodovinskem razvoju rastlin z upoštevanjem nekaterih pravil,

ki so jim omogočila čim boljše izkoriščanje danih pogojev v okolju. Pri opazovanju razporeditve listov,

cvetov, cvetnih listov in podobno, bomo ugotovili, da so le ti razporejeni v nekem pravilnem in

ponavljajočem zaporedju. Taka razporeditev vsakemu listu omogoča maksimalen izkoristek

prostora, s tem v povezavi pa tudi optimalno možnost za fotosintezo, cvetovom optimalno možnost

oprašitve, semenom pa, da njihova razporeditev zavzame minimalen prostor, kar lahko opazimo tudi

pri spiralasti razporeditvi semen sončnice.

FILOTAKSA, kaj je to?

Beseda filotaksa izhaja iz grških besed phyllon = list in taxis = ureditev, kar bi lahko prevedli kot

urejenost listov. Pod tem pojmom pa botaniki razumejo celotno urejenost delov rastlin. Tudi npr.

urejenost venčnih listov v cvetu, lusk na storžu, …

Možne oblike porazdelitve listov na rastlinah

Obstajata dve večji razpoznavni kategoriji vzorcev porazdelitve listov:

- vertikalni in

- spiralni.

VERTIKALNA:

V številnih skupnih vrstah rastlin so listi razporejeni v nivojih stebla vertikalno. Število n listov v

vertikalni porazdelitvi se spreminja od ene vrste rastlin do druge vrste rastlin. Število n listov se lahko

spreminja tudi znotraj ene vrste.

33


SPIRALNA:

Za spiralni vzorec je značilno, da rastejo listi oz. vejice na steblu zamaknjeni eden za drugim, za neki

konstantni kot, ki ga imenujemo divergenči kot d. Pri rastlinah je ta vzorec zelo pogost.

PRIMERI VERTIKALNE RAZPOREDITVE:

1. IZMENIČNO VERTIKALNA PORAZDELITEV

Listi so na sledečih nivojih razporejeni tako, da je vsak list nivoja postavljen nad vrzeljo prejšnjega

nivoja.

Izmenično vertikalna razporeditev Dišeča lakota (Galium odoratum)

34


2. POKRIVAJOČA VERTIKALNA PORAZDELITEV

Listi so na sledečih nivojih razporejeni tako, da se nahajajo po nivojih eno nad drugim.

Pokrivajoča vertikalna razporeditev List regrada (Taraxacum officinale)

3. KRIŽASTI VERTIKALNI VZOREC

Zaporedni pari listov po nivojih na steblu so postavljeni pod pravim kotom glede na prejšnji nivo

listov na steblu.

Križasti vertikalni vzorec Navadna kopriva (Urtica dioica)

http://www.najdi.si/redirect/image.jsp?redirect=9ycDdCrsex9QlsKpkguvqZiXl8fJ4QE4awA7RhRGbpY=&resulturl=itL/iTPW73wwKiSZGVwNIgaZJoqxsQ1WPMIuOapuU+dlvTs/lMP9Ia31X14zy4LDMd9Ik2WQG60=&refurl=itL/iTPW73wwKiSZGVwNIgaZJoqxsQ1WqORjrvkWqPskeoLQfx9+Cis9GaWLT8uX&q=kopriva&contenttype=image/jpeg&o=0&previewParam=n0GmyAVvAP29FJXFhbvnHTpY32Wg3BjR

35


4. DVOSTIHEN VZOREC

Zaporedni pari listov po nivojih na steblu so zamaknjen za 180° od prejšnjega.

Dvostihen vertikalni vzorec Cipresa (Thuja smaragd)

PRIMERI SPIRALNE RAZPOREDITVE:

Listi oz. vejice na steblu rastejo zamaknjeni eden za drugim, za neki konstantni kot, ki ga

imenujemo divergenči kot d.

Spiralasta razrast Netresk (Sempervivum tectorum)

MNOGOPERNATOSTNI VZOREC

Več listov oz. vejic raste v istem nivoju stebla in so enakomerno porazdeljeni okrog njega. V

vsakem nadaljnjem nivoju je enako število enakomerno porazdeljenih listov oz. vejic, le da so

36


zamaknjeni okrog stebla za neki konstantni kot d.

Mnogpernatostni vzorec Artičoka (Cynara cardunculus)

Zanimivosti

Zelo zanimiv je pojav, ko je majhen delček rastline geometrijsko podoben celi rastlini. To lahko

imenujemo nekakšna samopodoba rastline. Primer so peresasti lističi, ki so še enkrat razrezani na

manjše lističe, pri čemer je del lista enake oblike kot cel list. (PRAPROT)

PLOŠČINA LISTOV NA SONCU IN V SENCI

37


38


VETRNICA

39


AZTEŠKI MERILNIK VETRA

PRIPOMOČKI

pingpong žogica, tulec toaletnega papirja, lepilni trak, trinožno stojalo

NAVODILA

Veter poimenujemo po smeri, iz katere piha.

Zanimiv je tako imenovani AZTEŠKI MERILNIK VETRA, ki je narejen iz kratke navpične cevi skozi

katero spuščamo PING PONG ŽOGICO na trinožnem stojalu, kak meter nad tlemi, kamor položimo

VELIKO TARČO, ki jo s KOMPASOM orientiramo proti severu.

Če je brezvetrje, bo žogica padla v sredino tarče, če pa piha veter, bo žogica padla izven središča in

sicer, čim bolj piha, tem dlje od središča bo padla žogica. Tudi smer vetra lahko ugotovimo iz smeri

odklona žogice. Tarčo razdelimo na kvadrante in kroge, ki jih oštevilčimo ter pobarvamo z različnimi

barvami. Vsak nariše enako pomanjšano tarčo, kamor vrisuje zadetke žogice, ki jo večkrat spustimo.

Zadetki so navadno zgoščeni okrog enega mesta, iz česar lahko razberemo, da je veter spremenljiv,

večina zadetkov pa nam pokaže hitrost (oddaljenost od središča) in smer vetra (odklon žogice).

Pomembno je, da stojimo stran od tarče, da ne delamo zaveterja.

Običajno imajo merilne naprave, ki merijo velik razpon merjene količine dva ali več merilnih

območij. Če piha premočan veter, vzamemo težjo žogico,

če pa hočemo povečati občutljivost merske naprave, spuščamo žogico z večje višine.

40


VETER

Pripomočki: anemometer, Logger pro enota

V POMOČ

Veter je tok zraka in je posledica tlačnih razlik, ki nastanejo kot posledica razlik v segrevanju zraka.

Piha od tam, kjer je tlak večji (anticiklon), tja kjer je manjši (ciklon). Zaradi vrtenja ciklona in

anticiklona je smer vetra tangencialna - pravokotna na polmer. Ciklon se navadno na severni poluti v

naših zmernih pasovih vrti nasproti vrtenju urinih kazalcev in se premika od zahoda proti vzhodu.

Zato pred prehodom ciklona, ki običajno prinaša slabo vreme s padavinami, piha v naših krajih

vlažen veter z juga, po prehodu pa običajno bolj suh in hladnejši zrak s severa. Podobno pred

prehodom anticiklona, ki se vrti v smeri urnih kazalcev in običajno prinaša lepše vreme, piha veter s

severa.

Veter vedno poimenujemo po smeri, iz katere piha (severnik piha s severa). Vetrovi na Primorskem

so posledica različnih lastnosti, ki jih imata voda in kopno. Ponoči se kopno hitreje ohlaja, morje pa

počasneje in je še toplo ter se zato zrak nad njim dviguje, s kopnega pa začne pihati veter. Čez dan se

bolj segreje kopno in zrak nad njim, ki se zato dviguje, z morja pa začne pihati prijeten vetrič. Tudi

pomladi se kopno hitreje segreva kot morje, zato je popoldanski veter z morja močnejši, jeseni pa se

morje počasneje ohlaja kot kopno, zato je veter, ki piha s kopnega proti morju običajno močnejši.

41


NAVODILA

Izmeri hitrost vetra na vrhu Vremščice v časovnem intervalu 5 minut ter ugotovi njegovo

konstantnost (periodičnost sunkov).

Ugotovitve črpaj iz podatkov tabele na Logger pro enoti ter jih opišI ter predstavi v SVOJI tabeli.

42


INGLIŠ TREES, PLANTS AND METAPHORS

COMPLETE THE PICTURE WITH APPROPRIATE EXPRESSIONS FOR PARTS OF THE PLANT.

HERE ARE SOME METAPHORS RELATED TO PARTS OF THE PLANTS.

TRANSLATE THEM INTO SLOVENE.

THE SEEDS OF SUCCESS

GO BACK TO YOUR ROOTS

NIPPED IN THE BUD

THE ROOT OF YOUR PROBLEM

43


THE NAMES OF THE TREES IN SLOVENE, ENGLISH AND GERMAN.

SLOVENŠČINA ANGLEŠČINA NEMŠČINA

HRAST oak die Eiche

BUKEV beech die Buche

GABER hornbeam die Weißbuche/Hopfenbuche

JAVOR maple der Ahorn

KOSTANJ chestnut tree der Kastanienbaum

SMREKA spruce die Fichte

JELKA fir die Tanne

BOR pine die Kiefer

MACESEN larch die Lärche

BODIKA holly tree die Stechpalme

44


NAME THE TREE.

On average, these trees live to be about 200 years old. But one, (in Louisiana) is thought to

be 1,000 years old. They will start producing their most unique feature, acorns, once a

year in the fall when they are about 20 years old. The trunk of the tree can grow to be

9,7m around, and the tree can grow to 30m in height. They have spirally arranged leaves.

It is a common symbol of strength and endurance and has been chosen as the national

tree of many countries. It is a common symbol of strength and endurance and has been

chosen as the national tree of many countries, for example, England,

France, Bulgaria, Serbia.

_________________________________________________________________________

It is a deciduous tree. It is a large tree that may exceed 35 meters

in height and 1.5 metres in diameter at breast height. The leaves

of this tree are entire or sparsely toothed, from 5–15 cm long and

4–10 cm broad. The bark is smooth and light grey. The fruit is a

small, sharply three–angled nut 10–15 mm long, borne singly or in

pairs in soft-spined husks 1.5–2.5 cm long, known as cupules. The nuts are edible, though

bitter (though not nearly as bitter as acorns) with a high tannin content.

_________________________________________________________________________

It is a deciduous tree of the pine family, characterized by needle-like

leaves and generally small cones. It is native to much of the cooler

temperate northern hemisphere. It grows from 15 to 50 meters in

height. The leaves are needle-like, two to five centimeters (0.8 to 2

inches) long, and slender (under one millimeter wide). They are

borne singly, spirally arranged on the long shoots, and in dense

clusters of 20-50 needles on the short shoots. The needles turn

yellow and drop in the late autumn, leaving the trees leafless through the winter. The

cones are small, one to nine centimeters (.4 to 3.5 inches) long, green or purple, ripening

brown five to eight months after pollination.

45


GUESS THE SLOVENE FOLK SONG.

There was a greening xxxxxx

in the fragrant copse,

sprinkling me with flowers,

felt like paradise.

The xxxxxx was growing

Up to the sky, up to the sky.

The xxxxxx was growing up to the sky.

Spreading its wings

To the ground, to the ground.

46


Spreading its wings to the ground.

preŽiveti v naravi z naravomatej.info/data/projekti/skoflje13/ucnilisti.docx · web vieweleganca...

Documents