PRI KEMIJSKI REAKCIJI SE ENERGIJA VEŽE

V čašo nalijemo destilirano vodo in v njej raztopimo žlico soli. Dve epruveti napolnimo z raztopino, ju poveznemo v preostalo raztopino in vpnemo v stojalo. Vanju namestimo elektrodi, ki ju priključimo na izvor enosmerne napetosti 12 V in opazujemo spremembe. Primer-jamo, kaj se dogaja, če električni tok izključimo. Ko je ena od epruvet polna plina, prekinemo električni krog. Epruveti še pod vodo zama-šimo z zamaškom in ju postavimo v stojalo za epruvete. Epruveti, ki je bila polna plina, približamo gorečo trsko. V epruveto, v kateri se je na-bralo za polovico manj plina, pa damo tlečo trsko. Opazujemo spre-membe.

Kaj smo pri poskusu opazili?

Ko smo epruveti priključili na izvor napetosti, se je voda začela razkra-jati. Nastala sta dva brezbarvna plina. V epruveti, ki je bila priključena na negativni pol, se je razvilo dvakrat več plina kot v epruveti, ki je bila priključena na pozitivni pol. Plin, ki je nastal v epruveti, priključeni na negativni pol, se je ob stiku z gorečo trsko s pokom vžgal in zgorel z modrim plamenom. Plin, ki ga je bilo dvakrat manj, pa je povzročil, da je tleča trska zagorela.

Kako razložimo opažanja?

V vodi je prišlo do kemijske reakcije, ki jo imenujemo elektroliza. Pod učinkom enosmernega električnega toka se je reaktant (voda) razkro-jil na dva produkta (vodik in kisik), ki imata drugačne lastnosti od re-aktanta – vode. Vodik je brezbarven plin in na zraku zgori nazaj v vodo. Tudi kisik je plin brez barve. Ne gori, pač pa pospešuje gorenje.

Elektroliza vode

V spletnih gradivih si oglejte poskus Elektroliza vode.