prijateljski so tisti redki ljudje, ki te vprašajo, kako ... · 6 ~aj iz njivske preslice za...

1

Prijateljski so tisti redki ljudje,

ki te vprašajo, kako se imaš,

in tudi pri~akujejo tvoj odgovor.

Neznani avtor

Ljudje potrebujemo drug drugega, v medsebojnem odnosu uresni~ujemo svoje potrebe in ìvljenjskenaloge. V sodobni dru`bi pa se zdi, da zaradi preobremenjenosti z delom in zunanjih okoliš~in, ki nareku-jejo tempo ìvljenja, ljudem zmanjkuje ~asa – za drugega, za prijatelja. Ali pa je to le izgovor, ker smo sizastavili druga~ne cilje za doseganje lastne sre~e?

Pa vendar – prijateljstvo ostaja pomembna vrednota.

@elim, da bi vas nagovorile misli o prijateljstvu, ki smo jih izbrali iz knjiìce Z iskrenim srcem (Ljub-ljana: Novi svet, 2004) in se prepletajo med posameznimi rubrikami.

Marsikateri bolnik je è potoìl:

»Nih~e me no~e poslušati. Vsi mi samo govorijo, kaj smem in kaj ne smem, samo nasvete mi delijo.Meni pa je tako hudo.«

Spet drugi razo~arani ugotavljajo, da so v bolezni spoznali, kako malo zares pravih prijateljev so imeli.

Bolezen je za vsakogar te`ka ìvljenjska preizkušnja. Je pa tudi ~as za nova prijateljstva. Opogumljajonas izjave mnogih, ki so ravno na tej poti sre~ali nove, iskrene prijatelje, s katerimi so lahko podelili tudisvojo àlost in trpljenje.

Prijateljsko Vas vabijo naše skupine za samopomo~, Forum na spletnih straneh in naše skupno Okno.

Iskreno Vas sprašujemo: »Kako se imate?« in tudi pri~akujemo vaš odgovor.

Prijateljski pozdrav!Vaša urednica

Marija Vegelj Pirc

Foto: Janez Koprivec

2

Fotografija na naslovnici:

Janez Koprivec, dr. med. - Z okna gleda ljubezen

^̂̂̂ EEEE SSSS TTTT IIII TTTT KKKK EEEE

Ireni Jakopanec,

ki je decembra 2003 uspešno zaklju~ila študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani

in postala doktorica medicine.

Upamo in èlimo, da bo še naprej ostala zvesta našim skup-

nim snovanjem pogledov skozi Okno.

Prijatelji iz uredniškega odbora

Dragi bralci!

Tokrat smo prejeli kar precej vaših pisem, za karse vam prav lepo zahvaljujemo. Hvala za vaša mne-nja, pri~evanja in pesmice, ki smo jih z veseljem pre-birali. @al pa jih zaradi pomanjkanja prostora nemoremo v celoti objaviti.

Še nam pišite!

Lepo pozdravljeni!

MarijaVegelj Pirc

Spoštovani!

Ko sem ~akal v zdravstvenem domu, mi je vroke prišla revija Okno. êprav sem prestar, da bijo komentiral tako kot tisti študent, pa vseeno:»…, kon~no nekaj dobrega v poplavi raznoraznihnovic!« Zato bi vas prosil za ta prvi izvod in vse os-tale, ~e jih je še mogo~e dobiti. Ali se je mogo~e na-ro~iti na Okno?

ê je potrebno pla~ati vnaprej, mi prosim poš-ljite polo`nico?

Lep pozdrav in veliko uspeha.

Tone Starc

Pripis uredništva

Revija Okno je namenjena vsem onkološkim bol-nikom brezpla~no, zato jim je vedno na voljo na On-kološkem inštitutu v Ljubljani kot tudi po nekaterihdrugih zdravstvenih ustanovah. Lahko ga prebiratetudi na naših spletnih straneh. Vsakdo, ki se v~lani vDruštvo, pa ga redno prejema.

Spoštovani!

@e od mladosti pišem pesmi, sedaj pa sem ak-tivna ~lanica Literarnega društva Metlika. Zelo us-pešno delujemo na kulturnem podro~ju z objava-mi pesmi, organiziranjem proslav, literarnih ve~e-rov in še marsi~esa.

Prilagam vam nekaj svojih pesmi. ê se vamkatera zdi primerna za objavo v Oknu, bi bila zelovesela. Hvala!

Prijatelj je, kdor vstopi,

ko ves preostali svet izstopi. Walter Winchell

3

V imenu ~lanic Skupine za samopomo~ ^rno-melj se tudi iskreno zahvaljujem organizatorjem invsem nastopajo~im za ~udovito prireditev v Can-karjevem domu »Nova pomlad ìvljenja«, ki nas re-sni~no povezuje in navdihuje z mo~jo in novimupanjem.

Mo~ ljubezni

Poleg vsega trpljenja

in slabega ìvljenja

vera v mo~ ljubezni kopni,

v~asih se zdi, kakor da je ni.

Kje je mo~ ljubezni,

ko smrt nam vzame

ljubljene ljudi, da nobena solza

jih ne obudi?

Verjemite v mo~ ljubezni,

ki smrti ne pozna,

saj kdor resni~no ljubi,

ti ìvljenje ve~no da.

Joìca Kapele

Spoštovani!

Najprej vas lepo pozdravljam. Sem ~lanica va-šega društva od oktobra 2003. Pošiljam vam svojopesem z akrostihom »MEDICINSKIM SESTRAMVSEM«. Iz vsake vrstice akrostiha sem stkala šeenajst kitic. S tem akrostihom èlim izraziti zahva-lo vsem medicinskim sestram, ki skrbijo za vse bol-ne in pomo~i potrebne ljudi, med katere sodimtudi sama. Zelo sem hvale`na vsem sestram, kakortudi zdravnikom in ostalemu medicinskemu oseb-ju. V upanju, da boste moj prispevek lahko objavi-li v glasilu Okno, vas prav lepo pozdravljam.

MEDICINSKIM SESTRAM

Spet prišel naokoli vaš je Dan,

Enkrat v vsakem letu priznan.

Ste sestre prijazne in humane,

Takoj za zdravniki nam poslane,

Rešujete naše teàve in gorje,

Akoravno jih imate tudi same.

Mnogo pri delu vašem uspeha,

Vam iskreno za naprej èlimo,

Saj kdor pomaga drugim humano,

Enkrat zagotovo vse se povrne,

Morda lahko še tudi stotero!

Silva Hirš iz Postojne

Gospa Vida iz Nove Gorice, ki se è ~etrto letozdravi na Onkološkem inštitutu nam je zaupalasvojo zgodbo. Po moèvi smrti se ji je bolezen po-slabšala, pa jo je spet premagala, za kar se iskrenozahvaljuje svoji zdravnici dr. Jezerškovi.

»Zavedam se, da mora ~lovek v ìvljenju velikopotrpeti, vendar z dobro voljo in velikim zaupanjemv svojega zdravnika se da vse prenesti. Do~akala semjesen svojega ìvljenja in rojstvo pravnu~ka Ambroà,ki mi je prinesel veliko veselja in radosti. Za to grezahvala zdravljenju in prizadevanju vsega zdravstve-nega osebja, ki mi pomaga in skrbi zame ve~ let.

Iskreno sem vsem hvale`na!«

Ljubljana, 20. marec 2004^lanice ~rnomaljske skupine je Nova pomlad ìvljenja

o~arala

4

Vabilo k sodelovanju

Okno naj nas tudi v bodo~e vodi, zdruùjein povezuje v znanju, da bomo s pogumom inz upanjem premagovali teàve.

Sodelujte s svojimi mnenji, predlogi, izkuš-njami in strokovnimi prispevki, ki jih pošiljajtena naslov:

Društvo onkoloških bolnikov SlovenijeUredništvo revije Okno Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana

ali na elektronski naslov:

[email protected]

Prispevkov ne honoriramo, rokopisov nevra~amo, strokovnih ~lankov ne recenziramo -za vse navedbe odgovarja avtor. Vse delo priOknu je prostovoljno.

Uredništvo

Gospa Anica Absec iz Krupe v Beli krajininam je poslala zanimivo poro~ilo o novoletnemsre~anju skupine za samopomo~ ^rnomelj, za ka-terega je napisala tudi daljšo prilo`nostno pesnitev:

»Pozdravljene, spoštovane mame, dekleta in ène.

Pozdravljene v strahu, trpljenju neko~ prekaljene.

Danes pa je v vas ìvljenjska energija – sila,

ki je vse strahove in teàve prelomila.«

Tudi gospa Marina Burjan iz Celja nam je pi-sala o novoletnem sre~anju skupine za samopo-mo~, ki so ga delno posvetile tudi umrli ~laniciMarici in prisluhnile Serenadi o smrti Igorja Bizja-na:

»… Morda je umreti

listati po sanjskih knjigah

in zaspati

kot dete po kosilu.

Morda je umreti

biti sonce

in sijati,

sijati brez odmora.«

»Nastopi àlost – potem mine ~as in spet se zavemo veselja do ìvljenja.«

Pravi prijatelji vidijo tvoje napake

in te opozorijo; la`ni prijatelji

prav tako vidijo tvoje napake

in jih pokaèjo drugim. Fliegende Blaetter

5

FORUMKako ìveti z rakom?http://med.over.net/onko/forum.htm

Marca 2004 je naš omre`ni forum praznoval svojtretji rojstni dan. V tem ~asu se je nabralo obse`no šte-vilo vprašanj in odgovorov anonimnih in rednih obi-skovalcev foruma. Iskalnik na spletni strani vamomogo~a, da poiš~ete vprašanje ali temo, o kateri sièlite vedeti ve~. Obiskovalci foruma niso le bolniki zrakom in njihovi svojci ali prijatelji, marve~ tudiljudje, ki jih zanimajo dolo~ene informacije in dejs-tva o raku. ê bi vprašanje, »kako ~lovek doìvlja ke-moterapijo«, zastavili v neki dru`bi prijateljev inznancev, bi verjetno èli malce ogor~enja, verjetnotudi obsojajo~ega molka. Celo v zdravniški ordinaci-ji mnogi ne zberejo poguma, da bi vprašali, kadar jihnekaj zanima. In kaj storiti, kadar ne razumemo ~u-stev in odzivov drugih ljudi na raka? Na našem foru-mu so vprašanja zaèljena, ne prepovedana. O temahrazpravljamo strpno in brez predsodkov. Dragoceni sotudi opisi lastnih izkušenj obiskovalcev. Dobrodošlivsi, ki nas še niste obiskali na spletni strani!

Irena

Upam,

da tukaj ne bom koga obremenjeval, ali uàlil.Z vsem spoštovanjem do bolnikov bi vprašal, kakoizgleda kemoterapija. Menda so ob~utki grozni.

Hm

Ureja: Irena Jakopanec,dr. med.

Hm, pozdravljen,

verjetno vam bo kaj ve~ o kemoterapijah (KT)lahko napisala Irena.

Te`ko je na splošno pisati o ob~utkih ob KT, kerjih vsak doìvlja druga~e, odvisno od vrste KT, stop-nje bolezni in še marsi~esa.

Zato vam lahko pišem samo za svoje doìvljanjein prenašanje KT, ki sem jo imela 2 x. Ker pa so mojeKT bile predvsem preventivnega zna~aja in kot takebolj "lahke", sem jih verjetno tudi zato dokaj z lah-koto prenašala. Nobenih bole~in, stranskih u~inkovitd., le malo bolj so mi izpadali lasje, malo bolj utru-jena sem bila tisti dan, druga~e pa ni~ posebnega. Ta-koj po prenehanju KT pa se je vse kmalu vrnilo nastaro.

Moja KT je bila v obliki polurne infuzije 2 ted-na zapored. Potem se je to ponovilo še 5 x z vmesni-mi 3-tedenskimi odmori.

Pravite, da so menda ob~utki grozni. Prijetno ni,ampak ~e sam sebe prepri~aš, da ti bo KT pomagalain ne gledaš na vse samo negativno, se da prenesti. V~asu prejemanja KT sem vedno sedela (imajo pravudobne fotelje) in ~itala kakšno zanimivo knjigo, paje minilo kot blisk.

Pa lep pozdrav,

mami

Sicer je od mojih kemoterapij è nekaj let,

ampak vseeno se spomnim svoje prve, ki je bila resneprijetna. Precej sem bruhala, imela driske in bilaiz~rpana. 10 dni nisem mogla vstati iz postelje zara-di iz~rpanosti. Ampak to je bilo res samo prvi~, vsehostalih 25 (razen 2 res hudih) je minilo brez proble-ma. Tudi prvi~ so bile neprijetne posledice predvsemzaradi moje nevednosti, ker sem bila premalo infor-mirana, kako si lahko pomagam. Potem sem se teganau~ila, spraševala paciente, sestre, zdravnike ... Naj-br` sem bila bolj te~en bolnik, ampak vsekakor se jeto spla~alo, saj potem res ni bilo nobenih teàv, razennekaj slabosti, kar pa~ sodi zraven. Se pa tudi protislabosti da marsikaj narediti. Npr. kandiran ingverdeluje proti slabosti (to so mi svetovale sestre), potem

6

~aj iz njivske preslice za razstrupljanje, veliko teko~i-ne, pravilne kombinacije hrane ... Potrebno se je opa-zovati in se iz tega u~iti. Smo pa ljudje zelo zmoglji-va bitja in marsikaj prenesemo.

Rina

Tudi od mojih terapij je è nekaj let,

pa vendar se jih spomnim kot v~eraj. Dobila semambulantno terapijo, kjer skupaj z ve~ pacienti leìšv sobi in ~akaš, da ti odte~e tvoja doza ... razli~ni raki... razli~ni citostatiki. Bila je oran`ne barve, »Adrija«po imenu, tekla je dve uri in naredila svoje vsakih šti-rinajst dni skozi tri mesece ... Ob~utki? Povsod joimaš, v èlodcu, ker bruhaš; na glavi, kjer ni las, vnogah, ko komaj hodiš ... AMPAK vse se daaaa in še-le kasneje se zaveš, kaj vse zmore ~loveško telo.

Lp,

Mmd

Pozdravljen!

Kako se doìvlja KT, je zanimivo vprašanje, sajmislim, da jo vsak posameznik doìvlja druga~e.Meni so pri 25 letih odkrili raka na bezgavkah, pavam moram priznati, da sem samo enkrat po KT ~u-til slabost. Seveda pridejo trenutki, ko si zaradi vsehstrupov malo odsoten in ne veš, kaj bi. ê vas pa za-nima ali se èlite pogovoriti po telefonu, lahko pokli-~ete na 031 876 004, pa se bomo pogovorili.

Lp,

Matej

Kako se obnašati?

Sorodnica je imela raka na dojki, ki so ji ga naOI s kemoterapijo in obsevanjem "uni~ili". Hodi-la je na kontrole (krvne) in še pred 14 dnevi je ka-zalo, da je z njo vse v redu. Ko je prejšnji vikend

morala zaradi neznosnih bole~in ter odpovedi nogspet v bolnico, pa so ugotovili raka na mo`ganih.

Toliko za orientacijo teàve. Bila sem pri njej vbolnici. Vsake toliko ~asa joka, ko se spomni nabolezen in posledice. Trudim se, da jo zamotim,celo pravim ji, da naj ne joka, da bo vse dobro inda se mora boriti ... Zdaj pa ne vem, ~e delam prav.Ko ima ~lovek probleme, psihologi svetujejo, danaj se zjo~e, naj kri~i, naj izraà svoja ~ustva ...Kako pa je s temi bolniki? Kako naj v takšni situa-ciji reagiram? Naj enostavno "pustim", da jo~e into ignoriram, ali naj jo potolaìm s tem, da jo po-boàm ... Kako je pravilno v takem primeru? Kakoje za bolnico najbolj primerno? Pomislila sem na-mre~, da ko jo vsi ob postelji takoj napademo, najne jo~e, da ji celo škodujemo, saj jo zatremo v nje-nih ob~utkih. Zdi se mi, kot da je to celo neke vr-ste naš strah pred lastnim trpljenjem, ko jo gleda-mo, kaj se dogaja z njo. Ali se motim?

Taja

Draga Taja!

Ko ugotavljate, da je morda napak, da se za vsa-ko ceno borite proti bolni~inim solzam, sem enakegamnenja. Poskrbeti je treba za njene ~ustvene potrebein te se lahko spreminjajo. ê ~uti potrebo, da joka,nastavite ramo, ponudite rob~ek, objem.

Te`ko je sicer svetovati, kako bi morali reagirati,saj je to odvisno od posamezne osebe - bolnice. Pri ne-katerih prevladuje strah pred bole~ino, pri drugih de-presija, pri tretjih negotovost in obup. Seveda se soo-~ajo z vsemi temi ob~utki. Najbolje bo, da izraàtesvoja topla ~ustva do nje in pripravljenost, da ji stoji-te ob strani, da je ne boste zapustili v bole~ini ob sla-bi novici. Potrdite tudi njena ~ustva, npr.: "Vem, dati mora biti hudo, ampak mi ti bomo še naprej staliob strani in te podpirali."

Ob njenih solzah se ve~ja dru`ba gotovo po~utinelagodno. Svetujem vam, da takrat pustite ob njejosebo, ki jo bo objemala in se z njo intimneje pogo-varjala. Ni pa prav, da jo ljudje, ki jih ima rada, "oš-tevajo" zaradi solza, ki jo verjetno premagajo ob mi-

7

sli na to, da je bolezen napredovala, pred seboj pa imaobraze, ki jo imajo radi.

Po drugi strani je treba najti ravnovesje med ute-ho in vzpodbujanjem ob~utka za realnost. Karanje,govorjenje o bolnici kot o tretji osebi in podobno rav-nanje sproìjo ob~utek, da je sicer odrasla oseba kototrok, ki o sebi ne more odlo~ati. To ji je lahko sicerkratkoro~no v pomo~, zate~e se k malce otroškemu ob-našanju in iš~e uteho pri "odraslih". Vendar vam toodsvetujem, saj se taka oseba ne spoprime z realnostjoin ostaja otrok. Dopusti, da drugi odlo~ajo o njej, lah-ko ji po~asi postaja vseeno za odlo~itve, ~eš: "Saj bododrugi odlo~ili." Pomembno je torej, da z bolnico rav-nate kot z odraslo, ~etudi kaè svoja ~ustva. Dopusti-te, da izjo~e bole~ino, sprejmite to njeno bole~ino. Nedovolite, da vaša roka, ki se je èli dotakniti, jo pobo-àti, ostane v zraku ali zatla~ena v èpu plaš~a. Po-gosto besede sploh niso potrebne in zadostuje dotik.

Za ve~ino bolnikov je premagovanje ~ustev dodat-ni napor, saj jih je pred svojci sram lastne nemo~i. Po-trdite ji, da si mislite dobro o njej, da jo ob~udujete,kako se soo~a z boleznijo in da ste ji pripravljeni po-magati ne glede na to, kako se bo bolezen obnašala vbodo~e. Zagotovite ji, da ji boste lajšali bole~ine.

Lepo vas pozdravljam!

Irena

ZDRAVSTVENA NEGA

Pogovarjali smo se pomo~nico strokovnegadirektorja za podro~je zdravstvene nege na On-kološkem inštitutu mag. Brigito Skela-Savi~,univ. dipl. org., viš. med. sestro.

Mag. Brigita Skela-Savi~ je delovno mestopomo~nice strokovnega direktorja za podro~jezdravstvene nege in oskrbe na Onkološkem in-štitutu Ljubljana prevzela 15. septembra 2003.Na Onkološkem inštitutu je 700 zaposlenih, odtega 300 v zdravstveni negi in oskrbi, kjer medi-cinske sestre in zdravstveni tehniki predstavlja-jo 220 zaposlenih.

Na onkološkem inštitutu ste pravzaprav tudiza~eli svojo delovno pot!

Na Onkološkem inštitutu sem se zaposlila poopravljenem pripravništvu aprila 1989. Lahko re-~em, da sem è na za~etku svoje kariere spoznalavsa podro~ja dela v onkologiji oziroma obravnaveonkoloških bolnikov in s tem povezano specifi~nozdravstveno nego. Leta 1994 sem prevzela vodenjeoddelka za limfome, kjer sem s pomo~jo sodelav-cev pri~ela z uvajanjem sodobnih metod dela vzdravstveni negi. Januarja 1998 sem prevzela de-lovno mesto pomo~nice direktorice za zdravstvenonego in ga opravljala do lani. Odgovorna sem bilaza izobraèvanje zaposlenih v zdravstveni negi, pri-pravništvo, spremljanje kakovosti in strokovni raz-voj onkološke zdravstvene nege. Poleg tega sem vobdobju 1998-2002 predsedovala Sekciji medicin-skih sester v onkologiji in v letu 2001 vodila pro-jekt Poslovna odli~nost. Danes sem ~lanica Repub-liškega strokovnega kolegija za zdravstveno nego,odgovorna urednica informativnega biltena Utrip,~lanica posvetovalnega organa EONS-a (Evropskezveze onkoloških medicinskih sester) in ~lanica stra-teškega komiteja te zveze. Sem predavateljica na Vi-soki šoli za zdravstvo v Ljubljani in Izoli.

Ljudje verjamejo, da je prijateljstvo v enakosti. Preve~ so neprizanesljivi,

da bi pri~akovali ~udovite sadove, ki lahko vzniknejo iz dveh iskrenih nasprotnih stali{~.

Peter Rosegger

8

Študij na univerzitetni stopnji je bil nekak-šna samoumevna posledica potrebe po dodatnemznanju?!

S študijem na univerzitetni stopnji sem pri~elav letu 1996, ker sem ob vodenju oddelka spoznala,da potrebujem dodatna znanja za uspešno vodenjezaposlenih in za spremljanje kakovosti dela ter uva-janje izboljšav. Menim, da ima zdravstvena negapomembno vlogo pri celoviti obravnavi onkološke-ga bolnika. Zaposleni v zdravstveni negi so z bolni-kom, ki je na zdravljenju v bolnišnici, v neposred-nem kontaktu 24 ur na dan, zato morajo biti us-trezno usposobljeni za izvajanje preventivnih ukre-pov pri onkološkem zdravljenju. Morajo imeti po-globljena znanja za izvajanje specifi~nih posegov,odkrivanje prvih znakov stranskih u~inkov in kom-plikacij zdravljenja, predvsem pa morajo do bolni-ka nastopati kot strokovnjaki, ki sledijo hitro razvi-jajo~i se stroki in so sposobni postaviti bolnika vsrediš~e procesa obravnave. Za vse opisano se mo-rajo zaposleni nenehno izobraèvati, sposobni mo-rajo biti medsebojnega komuniciranja in sodelova-nja med razli~nimi poklicnimi skupinami v bolni-šnici.

V magistrskem študiju ste se lotili vprašanjuspešnega vodenja in kakovosti!

V okviru magistrskega študija sem izvedla razi-skavo v devetih slovenskih bolnišnicah o dejavnikihin kriterijih uspešnega vodenja v zdravstvu. Razi-skava je s svojim pristopom in rezultati naletela napozitivne odzive, saj je tovrstnih raziskav v sloven-skem prostoru malo. Zadnja tri leta se aktivno uk-varjam s spremljanjem kakovosti s strani uporabni-kov storitev in spremljanjem kakovosti v zdravstvuin zdravstveni negi in s tem povezano standardiza-cijo in dokumentiranjem procesov dela ter obreme-nitvami zaposlenih. Ker gre za razmeroma nova po-dro~ja dela, je potrebno ob uvajanju novosti izobra-ziti zaposlene, jih vklju~iti v delovne skupine za pri-pravo izboljšav, jim prikazati, zakaj so spremembekoristne in kaj prinesejo v njihov proces dela.

Poleg slu`benih obveznosti zadnje leto v ve~er-nih urah intenzivno pripravljam dispozicijo za dok-

torsko disertacijo. Prav tako aktivno sodelujem nastrokovnih seminarjih doma in v tujini. Moja bib-liografija šteje preko 50 enot.

Menim, da mora podro~je zdravstvene nege vzdravstvenem zavodu voditi oseba, ki je v izhodiš~-ni izobrazbi medicinska sestra (dipl. m. s., dipl. zn.,viš. med. ses.) in ima delovne izkušnje iz neposred-ne prakse. Vendar to dale~ ni dovolj, za to delovnomesto je potrebna dodatna izobrazba iz podro~javodenja in managementa, tako kot je to v razvitihevropskih dràvah. V Sloveniji je ~utiti, da dodatnoizobraèvanje medicinskih sester ni vzpodbujano,postavlja se vprašanje, ali je to sploh potrebno. Vrazvitem svetu si teh vprašanj ne postavljajo ve~,ampak spodbujajo in uporabijo znanje in sposob-nosti vsakega posameznika za izboljšanje zdravstve-nega sistema. Sama imam sre~o, da delam v okolju,ki moje šolanje in s tem povezan razvoj podpira.

Kakšno je delo pomo~nice strokovnega direk-torja za podro~je zdravstvene nege?

Povezano je z vodenjem slu`be za zdravstvenonego in oskrbo, kjer sem odgovorna za razvoj stro-ke, spremljanje kakovosti, raziskovanje v onkološkizdravstveni negi, izobraèvanje zaposlenih, planira-nje in razvoj kadrov, organiziranje in vodenje oskr-bovalnih poti za podporo oddelkom in enotam, zapovezave s šolami in drugimi inštitucijami doma inv tujini. Poleg tega sem vklju~ena v organe vodenja

mag. Brigita Skela-Savi~ v svoji delovni sobi.

9

in upravljanja v zavodu. Uresni~evanje vseh opisa-nih nalog in odgovornosti je plod timskega dela,kjer imajo zelo pomembno mesto in vlogo ~lanicekolegija za zdravstveno nego.

Bolnik je naš partner, ste zapisali v uvodni-ku februarske številke sestrske revije Utrip. ênjega ne bi bilo, tudi našega poklica ne bi bilo,pravite. Kaj se vam zdi bistveno v odnosu medi-cinska sestra-bolnik?

Danes se z bolniki ne sre~ujem v neposrednipraksi. Spomnim se obdobja pred šestimi leti, kosem prenehala z neposrednim delom z bolniki. Vsebi sem ob~utila neke vrste praznino, saj ni bilove~ potrditev, da sem delo opravila dobro, ker bol-niki to pokaèjo iskreno in takoj. Potrebno se jebilo orientirati na nove cilje, dodati nove vrednotein motive za zadovoljstvo pri delu. Tako še danesmenim, da vsak dan delam za bolnika, vendar nadruga~en na~in. V zdravstveno nego na Onkološ-kem inštitutu poizkušam vnesti odgovornost zadelo, dojemanje bolnika kot partnerja v procesuzdravljenja. Spremljanje in izboljševanje procesovdela smatram kot stalnico razvoja stroke, dobromedsebojno komunikacijo pa kot temelj sodelova-nje med bolniki, zdravniki in medicinskimi sestra-mi. Vzpodbujam timsko metodo dela in sprotnoreševanje konfliktnih situacij. Menim, da je zapo-slenim v zdravstveni negi potrebno prisluhniti prinjihovih stiskah pri delu s te`ko bolnimi, jim nu-diti podporo na tem podro~ju in spremljati njiho-ve obremenitve. Zaposleni so najve~je bogastvo us-tanove, pritegniti jih moramo k sodelovanju za do-seganje realnih ciljev.

Govoriva o partnerstvu, na katerem pravza-prav temelji zdravstvena nega, vendar smo vvlogi bolnikov zelo ranljivi, negotovi, imamo ve-lika pri~akovanja in je takšen partnerski odnoste`ko vzpostaviti, pri bolnikih z rakom morda šete`je?

Okolje, obi~aji, vrednote, navade ali kot todruga~e imenujemo kultura dru`be so tisti, ki ob-likujejo naš odnos do bolnika z rakom tako v pro-fesionalnem kot v vsakodnevnem ìvljenju. Slove-

nija po svoji dru`beni kulturi na tem podro~ju sodina jug Evrope, kar v praksi pomeni, da zdravstvenidelavci bolnika še vedno ne dojemajo kot aktivne-ga udeleènca v procesu zdravljenja. Še vedno jeprisoten paternalizem - pokroviteljstvo tako s stra-ni svojcev, kot tudi zdravstvenega osebja. Prav takobeseda še vedno ne ste~e teko~e o bolezni in njeniprognozi. Veliko je potrebno še narediti na podro~-ju podpore bolniku pri soo~anju z rakavo bolezni-jo, zdravstveno osebje je potrebno izobraziti s po-dro~ja podajanja informacij in komuniciranja zbolniki in svojci. Raziskave v razvitem svetu so po-kazale, da so tako zdravniki kot medicinske sestrepremalo izobraèni s podro~ja komunikacije z bol-nikom, vodenje razgovora, podajanja informacij.Zaradi tega lahko pri svojem delu doìvljajo stisko,nezadovoljstvo, pojavi se sindrom izgorelosti, karmed drugim vpliva tudi na kakovost zdravstvenestoritve.

Prav iz teh razlogov smo v Slu`bi za zdravstve-no nego v letošnjem letu pri~eli z u~nimi delavni-cami o podajanju informacij, vodenju pogovora inkomunikaciji v zdravstvenem timu. Skozi delavni-ce bodo šli vsi zaposleni.

Ko govorimo o odnosih, bi lahko rekli, da somed bolnikom in zdravnikom bistveno bolj ja-sni kot med bolnikom in medicinsko sestro. Zdise, da morajo medicinske sestre na tem podro~juše veliko narediti. Kaj menite o medicinski sestrikot bolnikovi zagovornici?

Menim, da zagovorništvo ni potrebno, ~ezdravnik in medicinska sestra delata kot enako-pravna partnerja v dobro ute~enem zdravstvenemtimu, vsak za svoje podro~je dela, kjer imata velikoskupnih to~k. Literatura navaja, da zdravnik inmedicinska sestra razli~no dojemata bolnika in nje-gove bolezni. Raziskovalci tega podro~ja vzroke zato vidijo v razli~nem na~inu izobraèvanja zdravni-kov in medicinskih sester.

Pomemben raziskovalec na tem podro~ju(Stein, 1990) pravi, da so zdravniki v ~asu študijastrogo usmerjeni v tehni~no zdravljenje bolezni inniso dovolj seznanjeni s humanisti~nimi aspekti

10

zdravstvene obravnave, kot so: zagotoviti zdravstve-no izobraènost, prepre~evanje bolezni, pomo~ bol-nikom in svojcem pri soo~anju z boleznijo. To so tripodro~ja, ki so domena zdravstvene nege oziromaštudijskih programov tega študija. Poleg tega so šte-vilne raziskave pokazale (Degeling, 2003), dazdravniki v prvi vrsti delujejo kot individualisti vprocesu zdravstvene obravnave, medicinske sestrepa so bolj usposobljene za delo v skupini in la`jesprejemajo spremembe. Zaradi razli~nosti pogledana celovito obravnavo bolnika lahko prihaja do raz-lik med zdravniki in medicinskimi sestrami, karpoglablja razlike v subkulturah obeh poklicev.

Danes si strokovnjaki in menagerji v zdravstve-ni negi èlimo primerljivo avtonomijo svoje strokein dobro definirano podro~je dela, z jasnimi kom-petencami. @elimo delati kooperativno kot enako-pravni ~lani zdravstvenega tima in biti vklju~eni vmenagement zdravstvenih ustanov, èlimo prispe-vati svoj dele` pri zdravstveni reformi v takšnemobsegu, kot je to v razvitem svetu. Na to, da v slo-venskem prostoru preve~ pozabljamo na mo~ invire, ki jih ima zdravstvena nega, je è ve~krat opo-zoril svetovalec ministra za zdravje Don Hindl.

Teò in pomen zdravstveni negi daje kakovost-no izvajanje le-te. Bolniki hitro zaznajo »nivo stro-ke« è ob prvem kontaktu po telefonu, sprejemu naoddelek, odgovorih na vprašanja, izvajanju posegov... Enostavno se ve in ~uti, kdaj je zaposleni pri delusuveren, veš~ svojega dela in ima profesionalen od-nos. Medicinska sestra mora vedeti, da mora svojeznanje nenehno dopolnjevati, da je za izboljšanjeprocesa dela potrebno uvajati novosti in da je nadelovnem mestu zato, da pomaga bolniku.

Danes se veliko govori o bolnikovih pravicah,bolniki imajo tudi svojega varuha oziroma va-ruhinjo, ki ima, kot razberemo iz poro~il, karveliko dela. Kakšno je vaše mnenje o tem in kjepravzaprav naj bolniki iš~ejo odgovore na svojavprašanja?

ê govorim za našo ustanovo, mora bolnik vprvi vrsti imeti mo`nost, da poiš~e odgovore nasvoja vprašanja pri zdravniku, ki ga zdravi, pri me-

dicinski sestri, ki mu aplicira zdravila in ga u~i pre-ventivnih ukrepov za prepre~evanje stranskih u~in-kov zdravljenja ... Odgovore mora dobiti tam, kjerse mu porajajo vprašanja. To pomeni, da se morajovsi zaposleni, ki delajo z bolniki, zavedati te bolni-kove potrebe. Prepri~ana sem, da se je zavedajo,vendar sam sistem delovanja oziroma viri sistemavelikokrat tega vedno ne dopuš~ajo oziroma nisotemu prilagojeni, saj se sre~ujemo z vedno ve~jimštevilom bolnikov, zahtevnejšimi na~ini zdravljenjaraka, krajšanjem leàlne dobe, ve~jim obratom bol-nikov ... Probleme bi delno rešili z dodatnim zapo-slovanjem medicinskih sester in zdravnikov in dru-gega potrebnega osebja, del rešitev pa je potrebnoiskati v spremembah tradicionalnih na~inov dela vzdravstvu in spremembah miselnosti zaposlenih,pri ~emer mora biti vodstvo promotor razvoja flek-sibilne organizacije v zdravstveni ustanovi. Varuhbolnikovih pravic lahko le opozarja na probleme.Ne more pa jih rešiti brez sodelovanja vpletenegaosebja v neki zdravstveni ustanovi.

Medicinska sestra pooseblja 3 poklice: medi-cinsko sestro z visoko oziroma fakultetno izo-brazbo, zdravstvenega tehnika in babico, ki serazlikujejo med seboj. Laikom te vloge pogosto-krat niso prepoznavne!

V zdravstveni negi v slovenskem prostoru obsta-jajo naslednji poklici za peto stopnjo izobrazbe:srednja medicinska sestra, zdravstveni tehnik intehnik zdravstvene nege. Za šesto stopnjo izobraz-be: višja medicinska sestra, višji medicinski tehnik.Za sedmo stopnjo izobrazbe - visoko strokovni pro-gram: diplomirana medicinska sestra in diplomira-ni zdravstvenik. Ko v najinem pogovoru govorim omedicinskih sestrah, mislim na vse naštete poklicev zdravstveni negi. Visoko strokovni program je na-stal v skladu s programi prilagajanja EU. Šolanjeevropske medicinske sestre je edino mogo~e na vi-sokem strokovnem nivoju in se bo pri~elo v študij-skem letu 2004/05, naziv bo diplomirana medicin-ska sestra oziroma diplomiran zdravstvenik, ~e greza moškega. Problem, ki ga imamo v RS na podro~-ju šolanja kadra za zdravstveno nego, je ta, da izo-brazimo preve~ tehnikov zdravstvene nege in pre-

11

malo diplomiranih medicinskih sester. Razmerjemed tehniki zdravstvene nege in diplomiranimimedicinskimi sestrami pri nas je 70 : 30, medtemko je v EU ravno obratno. Zanimanja za poklic di-plomirane medicinske sestre je trenutno ve~je, kotje prostih vpisnih mest na vseh treh visokih šolah vSloveniji.

Medicinska sestra je nosilka zdravstvenenege. Stroka pridobiva v zadnjem desetletju vseve~jo veljavo. Na katerih temeljih je postavlje-na?

Nega se je v zadnjih 100 letih razvila v samo-stojno stroko z imenom zdravstvena nega. Pokrivapodro~je zdrave in bolne populacije. Definicijazdravstvene nege pravi, da medicinska sestra kotnosilka stroke pomaga varovancu v tistih ìvljenj-skih aktivnostih, ki bi jih le-ta izvajal sam, ~e biimel za to voljo, mo~ in znanje. Zdravstvena negaje aktivno vklju~ena v primarno, sekundarno interciarno preventivo obolenj. Strokovnjaki zdravs-tvene nege v skladu z razmejitvijo del in nalog so-delujejo v diagnosti~no-terapevtskem programu,za kar se velikokrat sliši, da so desna roka zdravni-ku. V praksi in pri postavljanju normativov se ni-kakor ne sme upoštevati samo naloga, ki je navede-na v zadnjem stavku. @al pa mnogi še vedno doje-majo delo medicinske sestre kot pomo~ zdravniku.Za prikaz obsega dela medicinske sestre je potreb-no v neposredni praksi dejansko prikazati, kaj delamedicinska sestra za bolnika, poleg tega da izvršinaro~ila zdravnika. Zato je nujno potrebno doku-mentiranje zdravstvene nege, njeno na~rtovanje invrednotenje. Potrebno je raziskovalno delo vzdravstveni negi kot stroki in menagementu. Šte-vilne raziskave v razvitih dràvah so pokazale pozi-tivne korelacije med zdravstveno nego in zdravs-tvenim stanjem populacije. Medicinske sestre so èdesetletja povezane v strokovna zdruènja doma intujini, kjer razvijajo in promovirajo stroko ter širi-jo znanja. V slovenskem prostoru politika àl še nipripravljena sprejeti zakona o zdravstveni negi,prav tako stroka nima svoje zbornice, kar pomeni,da v dràvi na tem podro~ju ni uradnega strokov-nega nadzora, izdajanja licenc. Poleg vsega naštete-

ga in dobrim poznavanjem razmer v razvitem sve-tu se zdravstvena nega v slovenskem prostoru soo-~a še z neustrezno umestitvijo v organigramezdravstvenih zavodov, kar povzro~a nepotrebnekonfliktne situacije.

Kakšno mesto ima zdravstvena nega v drà-vah EU, katere sestavni del postajamo. Smo pri-merljivi?

Šolski sistem na visoko strokovnem nivoju bopostal primerljiv s študijskim letom 2004/05. Sta-nja v drugih dràvah pristopnicah ne poznam na-tan~no, za è obstoje~e ~lanice EU pa lahko re~em,da je stroka è desetletja priznana, kar se kaè v ka-drovskih normativih, pla~ilu za delo, stopnji razi-skovalnega dela in poziciji menagementa zdravs-tvene nege na ravni zdravstvenih zavodov in drà-ve. Kot sem è omenila, pri nas ne cenimo medi-cinskih sester z dodatno izobrazbo, velikokrat je tolahko ovira za delo. V razvitem svetu imajo univer-zitetni študij zdravstvene nege in podiplomske štu-dije na nivoju specialisti~nega, magistrskega indoktorskega študija. Za zasedbo vodilnega mesta vzdravstveni negi je potrebno imeti formalno pri-dobljena znanja iz menagementa, pri nas to še nipraksa. Mislim, da pri nas še ni sprejeto dejstvo, dazdravstveni sistem lahko izboljšuješ le takrat, ~e sev njem vidi vsak posameznik in je vklju~en v iz-boljševanje.

Doma, s h~erkama Nino in Urško.

12

MO@GANSKI TUMORJI

Tako kot kjerkoli v telesu lahko tudi v mo`ganihvznikne primarna tumorska rast ali pa pride do za-sevkov iz drugih rakov (dojke, plju~ …). Strah predprizadetostjo mo`gan je med ljudmi mo~no prisoten,saj so mo`gani najpomembnejši del ~loveškega telesa,hkrati pa tudi najob~utljivejši. O mo`ganskih tumor-jih smo è pisali (Okno 13/1, 1999). Tokrat pa smoza prispevek o gliomih, najpogostejših primarnih tu-morjih mo`gan zaprosili spec. radioterapije in on-kologije Uroša Smrdela, dr. med. z Onkološkegainštituta v Ljubljani, ki se še posebej ukvarja z obse-vanjem mo`gan.

Pod imenom mo`ganski tumorji se skriva hete-rogena skupina tumorjev, ki vzniknejo iz mo`gan-skih celic in jih zdruùje skupna lokalizacija. Po vr-sti celic, iz katerih so nastali, kakor tudi po na~inihin izidu zdravljenja pa so si mo`ganski tumorjimed seboj zelo razli~ni.

V Sloveniji je po podatkih Registra raka za Slo-venijo v letu 1998 za mo`ganskimi tumorji zbole-lo 98 bolnikov.

Najpogostejši mo`ganski tumorji so gliomi,ki jih delimo v 2 skupini – astrocitome in oli-godendrogliome.

Uroš Smrdel, dr. med.

Ob koncu mi dovolite še povsem osebno vpra-šanje. Vaša poklicna kariera zahteva celega ~lo-veka. Ali zaradi tega vaša druìna kdaj trpi?

Mislim, da ne. Na~in ìvljenja moje druìne jemedsebojna pomo~ in razumevanje drug drugega.Vsi se veselimo uspehov vsakega od nas. H~erki stazelo uspešni v šoli in tudi izven šole zelo aktivni.Drug drugemu dajemo podporo, se spodbujamoin to nam daje energije za nove na~rte.

Pred kratkim smo se veselili s starejšo h~erko, kije dobila 2. nagrado na literarnem nate~aju Sre~kaKosovela za pesem Smisel.

Silva Ferleti~

SMISEL

@ivim. Tukaj in zdaj.

@ivim za svoje sanje,

hrepenenja,

èlje.

@ivim za druìno,

prijatelje.

Za ljubezen!

@ivim za prijazen pozdrav in nasmeh.

@ivim zaradi sonca, vro~e òge na sinje modrem nebu

in mavrice, ki objema svet.

Zaradi skrivnostnih zvezd v neznanem vesolju.

@ivim, ker je dan lep.

Ker je lepo ìveti.

Nina Savi~, 8. aOŠ Rodica, Domàle

13

mo`ganski tumor. Izmed vseh tumorjev je naj-bolj nezrel in raste najhitreje. Zato mu za rastne zadoš~a normalno ìlje in ustvarja svoje ìlje.Tudi to ìlje pa obi~ajno ne zadoš~a za oskrbocelega tumorja s krvjo, zato so pod mikrosko-pom vidna podro~ja mrtvine ali nekroze. Rav-no tako so pod mikroskopom vidne tudi števil-ne celice, ki se delijo.

Vzrok za nastanek gliomov ni znan. Razli~nevrste tumorjev pa pogojuje ~as spremembe nadolo~eni stopnji diferenciacije zarodne celicev zrelo celico glije.

Vzroki nastanka gliomov so pove~ini neznani.Ker mikroskopska slika ustreza zrelim celicam gli-je, jih sicer lahko razdelimo v skupine. Kaj jesproìlo nastanek tumorja in definiralo ~as nastan-ka, pa ve~inoma ni znano.

Glede na to, da imajo celice glije skupno zarod-no celico, je mo`no, da pride do sprememb, ki vo-dijo v nastanek razli~nih tumorjev v poteku dife-rencijacije iz zarodne celice v zrelo celico, ki je lah-ko oligodendrocit ali pa astrocit. Glede na to, kjeje do sprememb prišlo, je nato odvisno, kakšna vr-sta tumorja bo nastala in katere stopnje bo tumor.

Pri nekaterih oligodendrogliomih so ugotovilidve mutaciji na kromosomih. To sta mutaciji p1 inq18. Nosi ju pribli`no polovica teh tumorjev in sepojavljata le pri njih.

Glioblastom multiforme lahko nastane nanovo, v prej zdravih mo`ganih. Lahko pa nastaneiz è prej prisotnih astrocitomov in oligodendro-gliomov, ko se akumulirajo poškodbe celic in tu-morji s~asoma lahko spremenijo svoje zna~ilnosti.Stopnja diferencijacije se zmanjša in tako nastanetumor, ki je bolj maligen od prejšnjega.

Bolezenski znaki so odvisni od mesta rasti vmo`ganih in od otekline, ki zvišuje pritisk vmo`ganih.

Bolezenski znaki tumorja so posledica rasti tu-morja in otekline mo`gan v okolici tumorja ali pa

Najve~ja skupina mo`ganskih tumorjev so glio-mi. Nastanejo zaradi maligne preobrazbe celic, kisestavljajo oporno tkivo mo`ganov in jih s skup-nim imenom imenujemo glija. Glede na tip celice,ki se maligno preobrazi, jih razdelimo v dve skupi-ni, ki se nato še delita glede na histološko sliko innaravni potek bolezni. Obstajajo pa tudi tumorji,ki imajo zna~ilnosti obeh skupin.

• Astrocitomi so prva skupina. Kot pove ime, iz-virajo iz celic, ki se zaradi svoje zvezdaste oblikegliomov imenujejo astrociti. Ti tumorji se po-javljajo v razli~nih starostnih skupinah in so po-gosti mo`ganski tumorji pri otrocih. Njihovapogostnost s starostjo naraš~a. Med bolniki jepribli`no enako število moških in ènsk. Podob-nost teh tumorjev obi~ajnemu opornemu tkivumo`gan je odvisna od tega, koliko blizu so celi-ce zrelim astrocitom. Glede na to jih razvrstimov 3 stopnje.

Astrocitomi I. stopnje so po~asi rasto~i tumor-ji. Njihove prevladujo~e celice so podobne zre-lim astrocitom in se le po~asi delijo.

Astrocitomi II. stopnje - število delitev in števi-lo malignih celic je pove~ano.

Astrocitomi III. stopnje vsebujejo veliko številotumorskih celic, pri mikroskopskem pregleduso vidne številne dele~e se celice. Ti astrocitomitudi najhitreje rastejo.

• Oligodendrogliomi so druga skupina gliomovin nastanejo iz oligodendrocitov. Te celice rav-no tako sestavljajo glijo, vendar so po svojemizgledu druga~ne, podobne razvejanemu dreve-su. Pojavljajo se predvsem pri odraslih in tudinjihova pogostnost s starostjo naraš~a. Enakokot astrocitome jih razdelimo v stopnje od I doIII. Za te stopnje veljajo podobne zna~ilnostikot za stopnje astrocitomov. Najhitreje rasto~ioligodendrogliomi se imenujejo anaplasti~nioligodendrogliomi.

• Oligoastrocitomi - ta skupina mo`ganskih tu-morjev pa je sestavljena iz obeh vrst celic. Kervsebujejo celice z zna~ilnostmi astrocitov in oli-godendrocitov, jih imenujemo oligoastrocito-mi. Glioblastom multiforme je najbolj maligen

14

obojega. Znaki so posledica rasti, so povezani z lo-kacijo tumorja v mo`ganih. Tisti pa, ki so posledi-ca otekline v okolici tumorja, pa so bolj splošni.

• Glavobol je najpogostejši bolezenski znak.Najve~krat je posledica pove~anega pritiska vmo`ganih zaradi otekline. Glavobol je pogo-stejši zjutraj, lokacija glavobola pa obi~ajno nipovezana z lokacijo tumorja, razen ~e tumorneposredno pritiska na ìvce.

• Kr~i so drug pogost bolezenski znak. Ti so po-sledica rasti tumorja, njihove zna~ilnosti pa soodvisne od lokacije tumorja.

• Slabost z bruhanjem se lahko pojavi zaradipove~anega pritiska v mo`ganih.

• Nevrološki izpadi so odvisni od lokacije tumor-ja, npr. motnje v vidnem polju pri tumorjih vzatilni regiji.

Vsi ti bolezenski znaki so pomembni za posta-vitev klini~nega suma na tumor v mo`ganih.Zdravnik, ki bolnika pregleduje, vpraša bolnika alispremljevalca o trenutnem stanju in vzroku, zakajje prišel na pregled. Ker pa te bolezenske znakepovzro~a še veliko drugih stanj, mora vedeti še zaprejšnje bolezni, zdravila, ki jih bolnik jemlje, ka-kor tudi bolnikove razvade.

Obi~ajno bolnik opravi se krvne preiskave, kipa pri mo`ganskih tumorjih niso diagnosti~ne.

Po klini~nem pregledu in slikovnih preiska-vah sledi biopsija tumorja – kirurški odvzemtkiva ali tumorja v celoti za mikroskopski pre-gled in postavitev kon~ne diagnoze.

Po klini~ni postavitvi suma na proces v mo`ga-nih potrdimo diagnozo tumorja s slikovnimi prei-skavami.

• Ra~unalniška tomografija (CT) je obi~ajno prvapreiskava, ki nam pokaè tumorsko maso vmo`ganih.

• Magnetna resonan~na preiskava (MRI) jonatan~neje opredeli in da dodatne podatke ozna~ilnostih tumorja in o odnosih tumorja dookoliških struktur.

• Z mikroskopskim pregledom tkiva postavimodokon~no diagnozo. Da pridemo do tkiva, jepotreben operativni poseg. Poseg je lahko radi-kalen, kar pomeni, da kirurg odstrani vse tu-morsko tkivo, kar vidi. Pogosto pa radikalenposeg ni moèn, ker bi kirurg zaradi mesta tu-morja z velikim posegom lahko preve~poškodoval mo`ganske funkcije bolnika. Ta-krat se lahko odlo~i za redukcijo tumorja, od-strani del tumorja, ki ga je mo`no odstraniti,ne da bi preve~ prizadel bolnika; ali pa opravi lebiopsijo tumorja in vzame vzorec tkiva za prei-skavo.

Operativni poseg pogosto ni samo diagno-sti~en, temve~ je tudi najpomembnejši del zdrav-ljenja, v kolikor je bilo mogo~e tumor odstraniti.Pri tumorjih nizke stopnje je to tudi edino zdrav-ljenje, medtem ko je pri anaplasti~nih astrocito-mih, anaplasti~nih oligodendrogliomih in gliobla-stomih multiforme operacija pogosto le prvi delzdravljenja.

Po operaciji bolniku predpišemo še zdravilaproti epilepsiji, da zmanjšamo mo`nost epilep-ti~nih napadov, po potrebi pa tudi kortikosteroideza zmanjševanje otekline.

Kirurškemu zdravljenju pogosto sledi obseva-nje, ki je za vsakega bolnika posebej skrbnona~rtovano.

Zdravljenje se lahko nadaljuje z obsevanjem. Zobsevanjem dovedemo ionizirajo~e sevanje na po-dro~je, kjer je leàl ali pa še leì tumor. Ionizirajo~esevanje poškoduje celice na svoji poti. Na obseva-nje so ob~utljive tiste celice, ki se hitro delijo,mo`ganske celice pa so na obsevanje manj ob~ut-ljive. Z obsevanjem zato poškodujemo predvsemtumorske celice in na ta na~in še dodatno odloìmomo`nost ponovitve.

Pri bolniku najprej opravimo simulacijo obse-vanja. Na ta na~in zagotovimo, da obsevamo samopredel tumorja, predel, kjer tumorja ni ve~. Se paverjetno še nahajajo tumorske celice in varnostnirob. Dolo~imo napravo, na kateri se bo bolnik ob-

15

• Pri anaplasti~nem oligodendrogliomu v~asihlahko doseèmo popolno remisijo bolezni s ke-moterapijo brez dodatnega obsevanja.

Astrocitomi in oligodendrogliomi nizkih sto-penj se obnašajo druga~e. Pri njih je zdravljenje zobsevanjem in kemoterapijo le malo pomembno,ali pa je lahko škodljivo, ker obstaja mo`nost do-datnih sprememb v tumorju in pojav bolj maligneoblike. Pri teh tumorjih se za tako zdravljenjeodlo~amo le, ~e tumor povzro~a teàve, ki jih nemoremo kontrolirati in je obenem kirurško neod-stranljiv. Tudi ti tumorji se po odstranitvi ponavlja-jo, je pa ~as, ki pote~e do ponovitve bistveno daljši.Znaša ve~ let, tudi deset ali ve~, v tem ~asu pa jebolnik brez teàv. Potrebne pa so redne nevrološkein slikovne kontrole, tako da lahko ukrepamo èob zgodnji ponovitvi.

Izsledki raziskav obetajo nove mo`nosti zdrav-ljenja mo`ganskih tumorjev.

V zdravljenju mo`ganskih tumorjev potekajo vsvetu številne raziskave. Raziskave so predvsem us-merjene v dopolnilno zdravljenje, saj je kirurškozdravljenje è sedaj sposobno odstraniti ve~ino tu-morjev. Preiskave potekajo v smeri iskanja uspešne-jših na~inov obsevanja in zadnje ~ase predvsem viskanju novih zdravil ali pa novih kombinacij zdra-vil, ki bi pove~ala u~inek kemoterapije, obenem pazmanjšala toksi~ne sopojave.

Glede na majhno število teh tumorjev v pri-merjavi z bolj pogostimi vrstami raka se mo`ganskitumorji pogosto uvrš~ajo v skupino »pozabljenih«bolezni. So pa v zadnjih nekaj letih predvsem vZdruènih dràvah in Kanadi skupine svojcev inzdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo z mo`ganski-mi tumorji, dosegle velik napredek pri obveš~anjujavnosti in seznanjanju odgovornih v zdravstvenemsistemu s problematiko mo`ganskih tumorjev.

Uroš Smrdel

seval; dozo, ki jo bo prejel in število odmerkov se-vanja, ki jih bo prejel. Nato sledi obsevanje na ob-sevalnem aparatu. Ker med obsevanjem v~asih po-novno nastopijo teàve, predvsem glavobol, bolni-ka med obsevanjem kontroliramo in po potrebipredpišemo ustrezna zdravila.

Poleg antiepileptikov imajo bolniki v glavnempredpisane še kortikosteroide. Odmerek le-teh popotrebi povišamo, ravno tako pa lahko prilagodi-mo vrsto in odmerek zdravil za zaš~ito èlod~nesluznice, ki jo kortikosteroidi draìjo.

Dnevni odmerek obsevanja dolo~imo na pod-lagi velikosti, lokacije in vrste tumorja, bolnikove-ga stanja zmogljivosti, vrste operacije in tudi staro-sti. Število odmerkov se pri zdravljenju giblje med10 in 30. Vendar je pri tem dana doza v vsakemodmerku druga~na, tako da doza obsevanja pov-zro~i ob najmanjših mo`nih teàvah maksimalenu~inek na tumor.

Kemoterapija se pri ve~ini gliomov ni izkazalaza u~inkovito. Izjema je anaplasti~ni oligodendro-gliom, kjer tumorji, pri katerih je izraèna mutaci-ja p1 q18 dobro odgovorijo na zdravljenje s kemo-terapijo. Pri anaplasti~nem astrocitomu in gliobla-stomu pa se za kemoterapijo odlo~amo glede nanapovedne dejavnike. Pri bolnikih, kjer napovednidejavniki kaèjo na ugoden vpliv kemoterapije napreìvetje, lahko kemoterapijo uvedemo kot do-polnilno zdravljenje po operaciji in obsevanju.

Cilj zdravljenja je ~im bolj odloìti ponovitevbolezni.

Kljub zdravljenju imajo gliomi tendenco po-navljanja.

• Glioblastom se ponovi najhitreje, vendar pa na~as do ponovitve uspešno vplivamo z obseva-njem, ki je najpomembnejše dopolnilno zdrav-ljenje. Manj u~inka pa ima kemoterapija.

• Pri anaplasti~nem oligodendrogliomu je boljšaprognoza.

• Pri anaplasti~nem astrocitomu pa je v dopolnil-nem zdravljenju zelo pomembna kemoterapija,ki je tudi mo~no spremenila prognozo bolezni.

16

PREHRANSKA TERAPIJAZakaj bolnik z rakom hujša ?

O prehrani in zdravem na~inu ìvljenja se v zad-njem ~asu veliko govori in piše. Vse bolj se zavedamotudi svoje odgovornosti za lastno zdravje. V boleznipa se mnogi glede prehrane kar ne znajdejo ve~, kerjih velikokrat begajo nasprotujo~e si informacije.Marsikateri bolnik je bil tudi è razo~aran nad svo-jim zdravnikom, ko mu je na vprašanje o potrebniprehrani odgovoril, da lahko jé vse, kar mu najbolj»diši«. Nehote je pomislil, da je z njim najbr` è takohudo, da mu je pa~ vse dovoljeno. Da bi pojasnili ne-kaj vprašanj glede prehrane bolnikov z rakom, smozaprosili za prispevek predsednico Slovenskega zdru-ènja za klini~no prehrano mag. Nada RotovnikKozjek, dr. med., spec. anesteziologije z Onkološ-kega inštituta v Ljubljani.

Zakaj bolnikom niso dostopni strokovno boljustrezni nasveti o prehrani? O tem se sprašujejotudi bolniki sami, zlasti tisti, ki si ho~ejo pomaga-ti in brskajo po razni literaturi in internetu. Edenpoglavitnih razlogov je vsekakor ta, da v sloven-skem zdravstvu stroka klini~ne prehrane mo~nozaostaja v razvoju, zlasti ~e se primerjamo s sosed-njimi dràvami, kot je npr. Italija, ki ima podro~jeprehrambene podpore bolnikom z rakom bistvenobolje urejeno. Drugi in verjetno še pomembnejši

razlog je ta, da se s prehrambeno podporo bolni-kom ne ukvarjamo poglobljeno. Zdravstveno oseb-je na Onkološkem inštitutu je preobremenjeno zrutinskim delom, ki je še zaradi novogradnje oteè-no. To so strokovna podro~ja, ki v slovenski medi-cini še niso uradno vpeljana in so v veliki meri pre-puš~ena strokovnemu interesu in entuziazmu po-sameznikov. Zato je zaposlovanje ustreznih kadrovizjemno oteèno, in to na vseh nivojih, od dravni-kov do medicinskih sester, farmacevtov in pomo`-nega osebja. Vendar se predvsem zaradi novihznanj o presnovi bolnika z rakom tega problemavedno bolj zavedamo, zato se zelo trudimo, da bina Onkološki inštitut uvedli tudi prehrambeno te-rapijo.

Zdruènje za klini~no prehrano tudi v Slove-niji

Pomena prehrambene podpore se tudi v Slove-niji vse bolj zavedamo; nanj nas opozarjajo bolni-ki, pri katerih je zdravstvena ozaveš~enost vednove~ja. Zato smo lani ustanovili Slovensko zdruè-nje za klini~no prehrano.

Namen in naloge zdruènja so predvsem omo-go~iti:

– pretok znanja klini~ne prehrane in uporabo tehspoznanj pri vsakdanjem delu,

– osnovno in poglobljeno izobraèvanje,

– uvajanje doktrin in standardov prehrambenepodpore na posameznih podro~jih medicine,

– zbiranje in posredovanje strokovnih informacijs podro~ja medicine prek spleta in ustreznihpublikacij,

– dopolnjevanje in širjenje znanja z vseh podro~ij,povezanih z medicino in organizacijo strokov-nih sre~anj.

Prepri~ani smo, da bo Zdruènje za klini~noprehrano pomemben dejavnik kakovostnejšegazdravljenja bolnikov. Tako bo v pomo~ bolnikom,ki se àl velikokrat zate~ejo tudi k metodam pre-hrambene podpore, ki jim veliko bolj škodijo kotkoristijo.

mag. Nada Rotovnik Kozjek,dr. med.

17

Kot petindvajseta dràva v Evropi smo se pri-druìli Evropskemu zdruènju za klini~no prehra-no in metabolezem (ESPEN).

Za borbo proti bolezni potrebuje bolnik opti-malno prehrambeno podporo

(Pre)mnogokrat se pri vsakodnevnem delu sre-~am z bolnikom, ki è na videz izgleda hudo sestra-dan. Splošno razširjeno mnenje je, da ga na nek na-~in »po`re« rakava bolezen in da sam ne more ni~pametnega narediti. Še huje pa je, ker se marsikdozaradi prevelikega splošnega neznanja in nerazu-mevanja bolezenskega problema zate~e tudi v ìv-ljenjsko nevarne »dietne« ukrepe, kot je postenjeali uìvanje preve~ enoli~ne prehrane ali celo kak-šnih bizarnih prehrambenih dodatkov, kot je naprimer urin. Ne samo, da na ta na~in bolniki stra-dajo ravno takrat, ko bi morali telo podpreti zara-di boja z boleznijo in stranskimi u~inki zdravljenja,za te »terapije« zapravljajo tudi ~as in denar, pred-vsem pa imajo slabšo kvaliteto ìvljenja. Velikokrattudi reakcija nekaterih zdravstvenih delavcev ninajbolj strokovno ustrezna. Ko sre~amo takšnegabolnika, ki ga ocenimo za mo~no kahekti~nega inje ponavadi tudi brez apetita, mu èlimo po naj-boljši volji »pomagati« s kakšnim spodbujevalcemapetita in nasvetom, naj jé karkoli, samo da muprija.

V resnici smo takrat, ko je bolnik izgubil velikdele` telesne teè in je kaheksija mo~no vidna mar-sikaj è zamudili. Predvsem to, da bolnik potrebu-je za borbo proti bolezni optimalno prehrambenopodporo è ob soo~anju z njo, posebej pa med nje-nim zdravljenjem.

Bolnik z rakom namre~ v ve~ kot 50 % podle-èjo zaradi splošne oslabelosti. Splošna oslabelostorganizma je tisto, kar imenujemo kaheksija in jeizpeljanka iz grške besede »kakos«, kar pomeni»slab« in »hexis«, kar pomeni »stanje«. Kahekti~niso tudi bolniki z napredovalimi sr~nimi obolenji,(govorimo o sr~ni kaheksiji), z napredovalimiplju~nimi obolenji, skratka kaheksija je lahko po-sledica vsake dolgotrajne bolezni, pri kateri propa-dajo funkcionalna tkiva telesa. To so pa predvsem

mišice. Zato bolnik z rakom, ko izgublja telesnoteò, izgublja predvsem miši~je in je zaradi tega šebolj utrujen, kot bi bil sicer.

Kaj se dogaja v telesu bolnika, ki zboli za ra-kom

• Osnovni vzrok zakaj bolnik z rakom hujša, jespremenjena presnova. Ta se razvije kot odgo-vor organizma na »poškodbo« - v tem primeruna bolezen raka. Posledica presnovnih spre-memb je pove~ana razgradnja organizma, k ~e-mur pa rakave celice neposredno ne prispevajozelo veliko.

• Propadanje organizma še pospeši stres, ki mu jeorganizem bolnika izpostavljen zaradi zdravlje-nja. Rakaste celice za svoje preìvetje ne porabi-jo veliko energije, ker imajo razmeroma pre-prosto presnovo. Njihova energetska poraba jenajve~ nekaj sto kalorij pri zelo razširjenih tu-morjih. Po drugi strani pa organizem, ki je vstresu, potrebuje veliko razli~nih hranil v po-mo~ obrambnim celicam imunskega in vnetne-ga odziva, ki se hitro delijo, skušajo zamejitirast in u~inke tumorskih celic na telo. Energet-ske potrebe telesa so vsaj 10-20-krat ve~je kotenergetske potrebe tumorskih celic, zato jejasno, da s stradanjem prizadenemo predvsembolnikovo telo. Tumorske celice so namre~ takoorganizirane, da svoja enostavna hranila z lah-koto dobijo.

• Še bistveno ve~je potrebe po hranilih in energi-ji ima bolnikovo telo med agresivnim zdravlje-njem, kot so kemoterapija ali obsevanje ter ve-liki operativni posegi. Takrat je potrebno tudipopraviti škodo na organizmu, ki nastane zara-di zdravljenja. ê bolnik strada tudi medzdravljenjem, se praviloma razvijejo ìvljenjskonevarni zapleti. V vseh teh stanjih je še najmanjprikrajšana rakava celica. Ker je obrambni si-stem organizma zaradi slabe prehranjenosti alicelo stradanja še bolj oslabel, se rakave celiceveliko laè širijo, kot bi se sicer.

18

Ravno zato je pomembno, da ima bolnik z ra-kom kvalitetno in skrbno na~rtovano prehrano. Zustrezno prehrano organizem med zdravljenjempodpiramo. ê je prehrana nezadostna, si pomaga-mo s prehrambeni dodatki. Prehrambena podporaizboljša mo`nost zdravljenja bolnikov, med zdrav-ljenjem je bistveno manj zapletov. Zelo pomembnaje tudi prehrambena podpora bolnikov z napredo-valimi oblikami bolezni. Z njo lahko zelo izboljša-mo kvaliteto ìvljenja bolnika z rakom, hranila solahko tudi zdravilo za kaheksijo.

Mo`nosti zdravljenja kaheksije zaradi raka

Problem kaheksije pri bolniku zahteva kom-pleksen pristop. Nujno je zdraviti vse simptome, kivodijo do zmanjšanega vnosa hrane. Zato moramonpr. zdraviti slabost in bruhanje, zaprtje in driske,hkrati pa tudi upoštevati, na kakšen na~in pa jebolnik vendarle hrano sposoben zauìti. Velikokratima bolnik ob zdravljenju spremenjen okus, hranamu smrdi itd., zaradi ~esar si moramo prizadevati,da bi jo uìval v skoncentrirani obliki, Prilagajamookuse, in ~e ne gre druga~e, bolnika hranimo pre-ko sond ali celo infuzij.

• Bistveno je da poskrbimo, da bolnik uìva zado-sti kalori~no in beljakovinsko bogato hrano.Zaradi novih znanj o presnovnih spremembahpri kaheksiji zaradi raka, ki prizadenejo bolj alimanj vse bolnike, danes vemo, da je takšna pre-hrana nujna, ni pa zadostna.

• Zato za zdravljenje kaheksije uporabljamo po-sebna hranila, ki delujejo kot zdravila. S tujkopravimo takšnim hranilom farmakonutrienti.Zna~ilen primer farmakonutrienta so antioksi-danti, s katerimi podpremo v ~asu boleznimnoge telesne funkcije. S temi, za bolnika ko-ristnimi hranili, normalno hrano obogatimo intako ne obremenimo organizma z vso hrano, kije bolnik zaradi spremenjene presnove veliko-krat ne more izkoristiti.

• Še posebej pa je uspešna nova oblika zdravljenjakaheksije z omega -3 maš~obnimi kislinami.Do sedaj poznamo vsaj eno omega -3 maš~ob-

no kislino, ki se imenuje EPA (eikozapentoi~nakislina), ki v odmerku 2 g neposredno in po-sredno blokira škodljiv vpliv tumorja na telo.Neposredno EPA zavira poseben tumorski fak-tor, ki pospešuje razgradnjo proteinov v telesu,posredno pa zmanjšuje presnovne in vnetnespremembe, ki so zna~ilne za kaheksijo. EPAnajdemo v ribah, ribjem olju. Na našem trìš~upa je na voljo tudi napitek, ki razen EPA vsebu-je še beljakovine in koristne mikroeelemente.Kaheksijo zaradi raka so poskusili zdraviti tudis hormoni in razli~nimi zdravili. Hormoni sedo sedaj niso izkazali za uspešne. Tudi hormo-ni, ki jih uporabljamo za spodbujanje apetita,poslabšajo presnovne spremembe rakaste ka-heksije. Še najbolj so uspešna protivnetna zdra-vila, ki jih poznamo kot analgetike ali antirev-matike. Ta zdravila bolniki z rakom tudi sicervelikokrat uporabljajo za zdravljenje bole~ine,vendar imajo številne stranske u~inke, zlasti naèlodec in ledvice.

• Zelo spregledana in zapostavljena metoda, kizavira propadanje funkcionalne telesne mase, jefizi~na aktivnost. Za bolnika z rakom je zmer-na telesna akivnost med zdravljenjem izjemnopomembna, prav tako v napredovalih oblikahbolezni. Pretirano po~ivanje organizem še do-datno slabi in pripomore k slabši splošni od-pornosti bolnika.

Prehransko podporo je treba pri~eti è na za-~etku zdravljenja in jo prilagajati bolnikovimpotrebam med zdravljenjem

Skrbno na~rtovana prehrana (prehranska tera-pija) prispeva, da dobi bolnik z rakom potrebnehranilne snovi, da obdrì ali zmanjša izgubo tele-sne teè. Tako je kvaliteta bolnikovega ìvljenjaboljša, še zlasti ker prehrambena podpora omogo-~a tudi ponovno izgradnjo poškodovanih telesnihtkiv in pove~uje bolnikovo sposobnost , da se ubra-ni pred oku`bami.

Nada Rotovnik Kozjek

19

RAK ZUNANJEGA SPOLOVILANova kirurška tehnika z biopsijo varovalnebezgavke

Sodobna onkološka kirurgija odkriva vedno novemetode, s katerimi skuša ohranjati organe in z manj-šimi posegi dosegati enako ali celo boljšo u~inkovitostzdravljenja ter zmanjševati invalidnost. O varovalnibezgavki smo v Oknu `e pisali. Metodo uporabljajopri raku dojke in malignem melanomu. Za uspešno seje izkazala tudi pri raku zunanjega spolovila, zatosmo za prispevek zaprosili ginekologinjo z Onkološke-ga inštituta Sonjo Bebar, dr. med., da nam jo pred-stavi in opiše dosedanje izkušnje.

Rak zunanjega spolovila je redek in predstavlja4 % vseh ginekoloških rakov. Srednja starost bol-nic ob diagnozi je 70 let. Ve~ kot 90 % vseh rakovzunanjega spolovila je ploš~ato celi~nega tipa. Ve-~inoma zaseva limfogeno (po mezgovnicah) v ing-vinofemoralne (dimeljske in stegenske) bezgavke.Število zasevkov v teh bezgavkah je tudi najpo-membnejši prognosti~ni dejavnik.

Primarno zdravljenje je kirurško. Klasi~en po-seg predvideva odstranitev tumorja na zunanjemspolovilu in odstranitev bezgavk ingvinalno (vdimljah). Od lege tumorja je odvisno, ali je to eno-stransko ali obojestransko. Po takem posegu se po-gosto pojavljajo takojšnje ali kasnejše komplikacije(vnetja, tvorba limfocist, odprtje rane, edem spod-njih okon~in).

Kirurško zdravljenje raka zunanjega spolovila jez leti postajalo vedno bolj konzervativno. Na za~et-ku 20. stoletja so celo zunanje spolovilo s tumor-jem in dimeljskimi bezgavkami odstranjevali zenim rezom. Ob koncu 20. stoletja smo odstranje-vali le tumor s širokim varnostnim robom in bez-gavke enostransko ali obojestransko z lo~enimirezi.

Tudi v zgodnjih stadijih bolezni poleg tumorjaodstranjujemo ingvinalne bezgavke. Le pri 20 do30 % bolnic lahko pri~akujemo zasevke v teh bez-gavkah, pri ostalih je poseg nepotreben. Na `alostni na voljo nobene neinvazivne diagnosti~ne prei-skave, s katero bi potrdili ali izklju~ili prisotnostzasevkov v bezgavkah. Z otipom lahko odkrijemole 25 % prizadetih bezgavk. Rezultati ultrazvo~nepreiskave in pozitronske emisijske tomografije sorazo~arali. O vlogi kompjuterske tomografije innuklearne magnetne resonance pri odkrivanju za-sevkov v prizadetih bezgavkah v medicinski litera-turi ni podatkov. Zaradi tega se je v zadnjih letihrazvila minimalno invazivna tehnika odstranitvevarovalne bezgavke (sentinel node biopsy).

Za~etki in razvoj postopka odstranjevanja va-rovalne bezgavke

Prvi, ki je razvil idejo, da so površinske bezgav-ke v ingvinalnih predelih varovalne pri raku zuna-njega spolovila je bil DiSaia.

Leta 1994 je Levenback objavil prvi ~lanek opostopku odstranjevanja varovalne bezgavke pridevetih bolnicah z rakom zunanjega spolovila. Oz-na~eval jih je z modrilom. DeCesare je 1997 obja-vil rezultate o medoperativnem odkrivanju varo-valnih bezgavk z gama detektorjem. Leto kasneje jeHullu opisal kombinirano tehniko ozna~evanja va-rovalnih bezgavk s preoperativno limfoscintigrafijos tehnecijem 99 in medoperativno vbrizganim mo-drilom. Ta metoda se je izkazala za zelo uspešno injo uporabljamo tudi pri nas.

Kaj je varovalna bezgavka

Varovalna bezgavka je opredeljena kot prvabezgavka v limfati~nem bazenu, v katero se steka

Sonja Bebar, dr. med.

20

limfa iz primarnega tumorja. Stanje varovalne bez-gavke kaè na stanje bezgavk v celem bazenu. ~e vnjej ni zasevkov, pomeni, da so vse bezgavke, ki jisledijo, negativne. ê je varovalna bezgavka pozi-tivna, obstaja mo`nost, da so v višje leè~ih bezgav-kah zasevki.

Katere bolnice pridejo v poštev za ta poseg

– Bolnice s histološko potrjenim ploš~ato celi~-nim rakom zunanjega spolovila, pri katerih jeglobina rakave raš~e ve~ja od 1mm.

– Mo`nost vbrizganja koloida in modrila v okoli-co tumorja (bolnice s tumorji ve~jimi od 4 cmne pridejo v poštev za ta poseg).

– Odsotnost pove~anih in fiksiranih bezgavk vingvinalnih predelih.

Postopek odstranitve varovalne bezgavke

Nekaj ur pred operacijo okolico tumorja nama-èmo z anesteti~no kremo, da omilimo bole~evbrizgavanje koloida. V okolico tumorja na štirihmestih tik pod koò vbrizgamo s tehnecijem ozna-~en koloid. ~ez dve uri bolnico prepeljejo na radi-oizotopno enoto, kjer s stati~no in dinami~no lim-foscintigrafijo poiš~ejo varovalno bezgavko in joozna~ijo na koì. To je bezgavka z najve~jo aktiv-nostjo. Ozna~ijo tudi ostale aktivne bezgavke, ki jisledijo.

Tik pred operacijo se prav tako tik pod koò naštirih mestih vbrizga modrilo. Nad prej ozna~enimmestom naredimo majhen rez in poiš~emo varoval-no bezgavko, ki se je medtem modro obarvala. Zro~no gama kamero preverimo tudi njeno aktiv-nost, ki mora biti najve~ja. Bezgavko odstranimo inpošljemo patologu. V~asih sta taki bezgavki dve.

S širokim varnostnim robom odstranimo še tu-mor na zunanjem spolovilu.

Kaj sledi

Varovalno bezgavko pregleda patolog. ê je iz-vid negativen in v bezgavki ni zasevkov je kirurškidel zdravljenja kon~an. Negativna napovedna vred-nost pri bezgavkah brez zasevkov je namre~ 100 %.

To pomeni, da z gotovostjo lahko re~emo, da vbezgavkah, ki sledijo varovalni, ni zasevkov. ê sov bezgavki prisotni zasevki, se odlo~imo za ponov-no operacijo in odstranimo celo verigo bezgavk vingvinalnem predelu ali pa ta predel obsevamo.

Naši rezultati

Na Onkološkem inštitutu v Ljubljani je bilo vpreteklem letu in do konca januarja letos (2004)na opisan na~in operiranih 14 bolnic. V 13 prime-rih je šlo za ploš~ato celi~ni karcinom, v enem paza mešani bazeocelularni – ploš~atoceli~ni tip raka.Šest karcinomov je bilo dobro diferenciranih, dvasrednje diferencirana in trije slabo diferencirani, vtreh primerih diferenciacija ni bila dolo~ena. Priosmih bolnicah je šlo za I stadij bolezni (tumoromejen le na zunanje spolovilo, s premerom manjkot 2 cm in rastjo v globino manj kot 1 cm), pridveh za stadij II (premer tumorja ve~ kot 2 cm),pri treh za stadij III (razširjena bolezen v se~nico,no`nico ali dimeljske bezgavke na strani tumorja)in pri eni za stadij IV (razširjena bolezen v mehur,~revo ali dimeljske bezgavke na obeh straneh). Priosmih bolnicah je bila narejena enostranska in priostalih obojestranska limfadenektomija (operacij-ska odstranitev bezgavk). Pri štirih so bili v varoval-nih bezgavkah najdeni zasevki, te so bile kasnejeobsevane. Pooperativni potek je bil pri vseh bolni-cah brez posebnosti. Do sedaj tudi nismo zasledilipooperativnih komplikacij.

V opazovalnem ~asu je prišlo pri eni od bolnicz metastatsko varovalno bezgavko do ponovitvebolezni na mestu odstranitve primarnega tumorjav ~asu, ko je ~akala na obsevanje. Pri drugi bolniciz metastatsko varovalno bezgavko je prišlo med ob-sevanjem do hematogenega (s krvjo prenosen) raz-soja raka v kosti, kar je za to vrsto bolezni nenavad-no.

Metodo odstranitve varovalne bezgavke smo vpreteklih mesecih osvojili. V bodo~e jo namerava-mo uporabljati pri vseh bolnicah, ki ustrezajo kri-terijem za uporabo opisane kirurške tehnike.

Sonja Bebar

21

SAMOPOMO^ VZDRAVSTVU

V prejšnji številni Okna je avtorica Marja Stro-jin, univ. dipl. psihologinja v prispevku Samopo-mo~ v zdravstvu predstavila splošna na~ela samopo-mo~i. Poudarila je, da je samopomo~ sestavni delmed~loveških odnosov, zgodovina organizirane samo-pomo~i pa sega v osemdeseta leta prejšnjega stoletja.Sodobna samopomo~ predstavlja zdruèvanje krea-tivnih ljudi, ki iš~ejo lastne poti pri reševanju proble-mov. Tokrat nadaljuje témo z opisom razmer v Slove-niji.

Danes lahko govorimo o pravem razmahu sa-mopomo~i v slovenskem zdravstvu. Odraà se vrazli~nih na~inih, od katerih nekateri s svojo aktiv-nostjo zaznamujejo pravo prelomnico v pojmova-nju bolezni.

Tako je ~edalje ve~ bolnikov pripravljenih spre-govoriti o svoji bolezni in to ne anonimno, ampakz imenom in identifikacijo. To je še posebej po-membno za bolezni, ki ~loveka stigmatizirajo(AIDS) in bolezni, ki nosijo stigmo neozdravljivo-sti (rak). Ni~ manj ni pomembno sporo~anje tistihljudi, ki ìvijo s kroni~nimi boleznimi ali invalid-nostjo s tem, da je lahko tudi ìvljenje z boleznijokvalitetno. Nekateri bolniki se zdruùjejo v društvaprav z namenom samopomo~i; element samopo-mo~i pa zasledimo tudi v drugih zdruènjih, kot sonpr. invalidska in dobrodelna.

Pravzaprav niti ne vemo, kako je samopomo~razširjena – verodostojni podatek je seznam dru-štev, ki jih financira FIHO (Fundacija za financira-

nje invalidskih in humanitarnih organizacij v Slo-veniji), vendar so to le ve~ja zdruènja, ki delujejopraviloma na nivoju cele dràve. Iz posameznih fi-nan~nih poro~il lokalnih skupnosti bi dobili še ne-kaj podatkov o manjših društvih, vezanih na posa-mezen kraj ali na okoliške kraje. S tem pa še vednonimamo natan~nih podatkov o spontanih, manjšihskupinicah, ki delujejo brez finan~nih sredstevdaljše ali krajše ~asovno obdobje. êprav so te sku-pinice pogosto krajšega ìvljenja, v dobi svojega de-lovanja vršijo za posameznika pomembno varoval-no funkcij. Njihovo vodilo je spontanost, prijaz-nost in zavzetost.

Skupine in organizacije bolnikov izvajajo raz-li~ne oblike samopomo~i glede na specifi~nepotrebe svojih ~lanov.

Za vse samopomo~ne organizacije in skupine jeskupni imenovalec – kar è ime pove – pomo~ oz-dravelih, dobro rehabilitiranih bolnikov tistim, kiso še na poti okrevanja. Sicer pa je vsebina in orga-nizacija delovanja silno raznolika. Sr` samopomo~ije ravno v tem, da prepozna specifi~ne potrebe instiske bolnikov s te`jim obolenjem in pomaga reše-vati niz manjših ali ve~jih vsakodnevnih proble-mov, ki se veèjo na to bolezen. Zato ni ~udno, dase programi skupin bistveno razlikujejo. Razen us-pešnega okrevanja imajo dolo~eni bolniki stiske napodro~ju samopodobe (bolniki z luskavico, bolni-ki s stomo), drugi ìvijo s strahom ponovitve bolez-ni (rak, sr~na in koronarna obolenja itd.), tretji zznatnimi nujnimi spremembami v ìvljenjskemokolju (bolniki na dializi, bolniki s posebnimi die-tami, prizadeti po kapi ali tisti z odpravljanjemstigme – AIDS ali duševni bolniki).

Programi samopomo~i so zelo pestri. Naj ome-nim nekatere, ko to so: u~enje primernega prehra-njevanja, kako ìveti z boleznijo, skupinska sre~a-nja in zaposlitve v prostem ~asu, izobraèvanje zaprepre~evanje poslabšanja oz. ponovitve bolezni,druènje in sprostitev, psihosocialni programi kre-pitve samozavesti in odpornosti do ovir, ki jih bol-niku pogosto postavlja o`je okolje (druìna, delov-no mesto) in predsodki.

Marja Strojin, univ. dipl. psih.

22

Potrebno je omeniti še posebne skupine samo-pomo~i, t. j. starše, svojce in skrbnike te`ko obole-lih otrok in odraslih ter najbli`je sorodnike umira-jo~ih in drugih oseb s posebnimi potrebami. Pogo-sto so svojci pod hudimi pritiski obremenjenosti,duševnih stisk in v nevarnosti, da še sami zbolijooz. »izgorijo«, kot to poimenujemo strokovno. ê-prav je pomen institucij zelo velik, ni ni~ manjšegapomena medsebojna podpora podobno ~ute~ih,saj nih~e, ki sam nima podobne izkušnje, ne morere~i: »Vem, kako vam je.« Verjamemo tistim, ki sosami doìveli enako bolezen.

V skupini za samopomo~ bolnik la`je doseèpozitivne spremembe pri sebi, skupina pa jihlahko uresni~uje v sodelovanju pri na~rtova-nju zdravstvenega varstva.

Osnovni cilj samopomo~i je dose~i pozitivnespremembe v ìvljenju. Nekatere spremembe senanašajo na obolelega posameznika, ki se v skupi-ni u~i bolj zdravega na~ina ìvljenja, dobiva infor-macije o ortopedskih pripomo~kih, podpornih inkomplementarnih na~inih zdravljenja, seznanja ses svojimi pravicami, neredko pa se u~i tudi social-nih veš~in, ki mu pomagajo ìveti z boleznijo vskupnosti. Skupina pa je tudi ve~ kot seštevek po-sameznikov Znani avtor Berger jo poimenuje»drugi ìvljenjski starši«, saj ob tem, ko daje var-nost enakega med enakimi, spodbuja nove na~ineìvljenjskega u~enja. Praviloma pripadnost k skup-nosti zmanjšuje ~lovekovo najneprijetnejše ~ustvo– strah. Skupnost pa je tudi mo~nejša kot posa-meznik, ko postavlja zahteve po kvalitetnem zdrav-ljenju.

V mnogih evropskih dràvah vklju~ujejo bolni-ke tudi v oblikovanje in sodelovanje pri vrednote-nju zdravstvenega sistema na dràvnem in lokal-nem nivoju. To pot bo treba kreniti tudi pri nas, panaj nam bo to vše~ ali ne. V Sloveniji ravnokar po-teka pilotska raziskava, ki jo financira nizozemskaambasada, izvaja pa Zavod Center za informiranje,sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, kisprašuje društva v zdravstvu po vklju~enosti v so-

delovanje – enako tudi pomembnejše vladnezdravstvene organizacije.

Pri u~inkovitosti zdravljenja vršijo samopo-mo~ne skupine pomembno vlogo vzpodbujevalcevlastne aktivnosti bolnikov pri zdravljenju, kar zvi-šuje u~inkovitost zdravljenja in zniùje stroške vzdravstvu, preobremenjenemu zdravstvenemuosebju odvzame tako del~ek skrbi za bolnike, zlastina psihosocialnem podro~ju. ^lovek bi pri~akoval,da bo zdravstvo te vrste pobude z odprtimi rokamisprejelo – pa ni vselej tako.

Zdravstvene institucije in posamezniki se vodnosu do organizirane samopomo~i bolni-kov mo~no razlikujejo.

Velike razlike obstajajo v sprejemanju in podpi-ranju samopomo~i bolnikov med posameznimizdravstvenimi delavci, od omalovaèvanja, spregle-danja do podpiranja in sodelovanja. Podobno je zzdravstvenimi ustanovami, zlasti bolnišnicami.Praviloma tiste v manjših krajih s tradicijo boljšekomunikacije z bolniki in odprtostjo ustanove bo-lje sodelujejo s pobudami bolnikov. Nekatere mo-dele samopomo~i zdravstveno osebje bolje spreje-ma. Najve~ja je rezerviranost do modelov obiskovprostovoljcev v bolnišnicah. Deloma je temu krivapreobremenjenost, krajša leàlna doba bolnikov,tradicionalna konzervativnost in zaprtost ustanov,zlasti pa nepou~enost in predsodki zdravstvenegaosebja do laikov. Vendar napredka ne merimo zmeseci, ampak z leti in desetletji. V splošnem sme-mo domnevati, da se stvari po~asi le odpirajo, zla-sti ker naraš~a ozaveš~enost bolnikov.

Po vsem omenjenem si je umestno zastavititudi vprašanje o tem, kje so šibkosti in morda celonevarnosti delovanja samopomo~i.

Iz literature, izkustev, pa tudi razprav na med-narodnih posvetih samopomo~i nisem zasledilaškodljivosti – govorim seveda o javno delujo~ihdruštvih z obvezno odprtostjo - so pa tudi skupinesamopomo~i, kot vsi socialni organizmi, podrejene~loveškim dejavnikom: rivaliteti, neustrezno izbra-nemu vodstvu, slabi organiziranosti in ugašanju,ko odidejo »nosilci aktivnosti«. Zelo velika društva

23

lahko izgubijo spontanost in se »institucionalizira-jo«. S tem izgubijo ravno tisti neposredni dostopdo posameznika, ki je najve~ja odlika samopomo-~i. Po svetu in pri nas se ~uti tudi nekaj rivalitetemed razli~nimi društvi, kar je obi~ajno posledicakonkuren~nosti pri pridobivanju sredstev iz dokajskromnih virov. Za slovensko kulturo so zna~ilnetudi bolj pogoste te`nje po drobljenju in cepljenju,namesto iskanju in zastopanju skupnega. Kljubvsem pomanjkljivostim, ki se jih je mogo~e vsaj alido neke mere izogniti, pa lahko trdim, da je v zad-njih dveh desetletjih postala samopomo~ bolnikovopazno in koristno gibanje.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije delujeuspešno è 18 let.

Za bolnike z rakom so seveda najbolj zanimiveaktivnosti samopomo~i na našem podro~ju. Zara-di specifi~nih potreb se bolniki znotraj društvazdruùjejo po vrsti obolenja. Tako so ènske z ra-kom dojke najbolj celovito razvile svoj program sa-mopomo~i »Pot k okrevanju«. Obsega individual-no pomo~ nanovo obolelim è v ~asu bivanja v bol-nišnici. Po razli~nih krajih Slovenije pa deluje 17skupin za samopomo~. Vseslovensko vsakoletnosre~anje ènsk z rakom dojke »Nova pomlad ìvlje-nja« in tradicionalni pohod na Triglav pa sta nepo-grešljivi manifestaciji njihove povezanosti, solidar-nosti in poguma.

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije izdajatudi publikacije – priro~nike za bolnike z razli~-nimi vrstami raka, ki vsebujejo tudi pri~evanja oz-dravelih bolnic in bolnikov. In ne nazadnje imasvoje glasilo Okno, ki seè v vsako slovensko bolni-šnico in je bolnikom na voljo brezpla~no. Tudidelo vseh ustvarjalcev njegovih vsebin je prosto-voljno, brez pla~ila.

Naj kon~am z mislijo o sodobnem ~loveku, kise kljub mnoìci okrog sebe pogosto znajde sam ssvojo najhujšo stisko. V društveni mreì samopo-mo~i se nenehno ustvarjajo iskrena prijateljstva.Mnogi ljudje najdejo skupne interese in nove vred-note ter zaìvijo vredno in polno ìvljenje.

Marja Strojin

DOBRO JE VEDETI, KAJ POMENI

diferenciácija –e ` 1. proces postopne, napre-dujo~e specializacije celice glede na njihovo kemi~-no zgradbo, morfološke zna~ilnosti in funkcije:

celi~na ∼ kemi~na, morfološka in funkcio-nalna specializacija celic;kemi~na ∼ diferenciacija s postopnim sin-tetiziranjem molekul;morfološka ∼ oblikovanje vidnih morfo-loških zna~ilnosti celic, tkiv, organov in or-ganizma. 2. postopno odvzemanje odve~nega barvilaiz mikroskopskega preparata pri regresiv-nem barvanju3. diferencialna diagnoza:bakteriološka ∼ laboratorijsko razlikovanjebakterij po makroskopskem in mikroskop-skem videzu kolonij in bakterij ter po izvi-dih bioloških in biokemi~nih testov

heterogén –a –o 1. ki je iz delov ali sestavinraznih lastnosti; sin. raznovrsten; prim. homogen(1):∼a jedrna RNA, ∼o sevanje2. ki je iz delov ali sestavin razli~nega izvora; sin.raznoroden; prim. homogen (2): ~a snov

mutácija –e ` 1. trajna sprememba struktureali mnoìne genskega materiala, ki se prenaša nah~erinske celice oziroma se deduje na potomce,vendar ni nujno, da se izrazi vedno tudi v fenotipu(znane so to~kovna, kromosomska in genomskamutacija)2. sprememba glasu ob puberteti: ∼ glasu

nukleáren –rna –o 1. nanašajo~ se na atomskojedro: sin. jedrski, nuclearis: ∼a fuzija, ∼a magnetna resonanca, ∼a medicina, ∼ooro`je, ∼a preiskava, ∼a reakcija, ∼i reaktor, ∼o se-vanje2. nanašajo~ se na celi~no jedro:∼a okvara

oksidácija-e ` odvzemanje elektronov kakemuatomu, ionu ali molekuli, spajanje s kisikom alioddajanje vodika:

24

biološka ∼ encimski proces, v katerem sehrana presnavlja, pri ~emer se sproš~a ener-gija;∼∼ alfa oksidacija na α-ogljikovem atomumaš~obne kisline z odcepitvijo karboksilneskupine, zna~ilna za oksidacijo fitanske ki-sline;∼∼ beta oksidacija na β-ogljikovem atomumaš~obne kisline, ~emur sledi odcepitevocetne kisline v obliki acetil-CoA;∼∼ omega oksidacija na ω-ogljikovem ato-mu maš~obne kisline v ω-dikarboksilne ki-sline

paliativen –vna –o ki blaì bolezenske simpto-me ali lajša bole~ine, ne zdravi pa same bolezni;sin. blaìlen; prim. kurativen: ∼o obsevanje, ∼a ra-dioterapija; ∼a kemoterapija, ∼a kirurgija, ∼o sredstvo, ∼a tera-pija, ∼o zdravljenje

radikál –a m 1. nekdanje ime za skupino (1)2. atomska skupina z elektri~nim nabojem ali breznjega, s prostim elektronom, pogosto nastane zrazcepom kovalentne vezi kot par radikalov:

prosti ∼ navadno radikal, ki ni v paru radi-kalov, je zelo reaktiven in s kratkim traja-njem (npr. kisikovi prosti radikali)

simulácija –e ` 1. prikazovanje, da je dolo~enoizmišljeno ali la`no stanje, dejanje videti kot re-sni~no; sin. hlinjenje2. zavestno in namerno prikazovanje bolezenskihznakov z namenom, da bi bil kdo obravnavan kotbolnik; prim. agravacija (1), disimulacija: ~ pri shi-zofreniji3. umetno ustvarjanje ustreznih pogojev za posne-manje pojavov v organizmu: ra~unalniška ∼

simulátor –ja m naprava, s katero se umetnoustvarjajo delovne razmere, kot so pri opravljanjudolo~enih nalog ali operacij v resnici

Vir: Slovenski medicinski slovar, M. Kališnik, Medicin-ska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitutu za slovenski je-zik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra SAZUin Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana: Medicinska fa-kulteta 2002

VIZITA

@al zdravniki pogosto ne pristopamo k zdrav-ljenju bolezni z enakim àrom in energijo pomaga-ti tudi v psihološkem smislu. Premnogokrat smopovršni, izgovarjamo se na pomanjkanje ~asa,obremenitve, vendar gre najve~krat enostavno zabeg pred zahtevnim in te`kim bolnikom. Takih do-godkov je veliko. Opisal bom zelo majhen, vendarpo mojem mnenju pomemben utrinek v bolnišni-ci. Dogodek, ki se povsem tiho odigra med zdrav-nikom in bolnikom, dogodek, ki ni nepomembenpri zdravljenju.

Vizita v bolnišnici je dogodek za bolnike, ven-dar tudi za zdravnike. Bolnikom izpolni pri~akova-nja, odgovori na vprašanja, poglobi strahove in po-stavi nova vprašanja. Zdravniku omogo~a natan-~en pregled nad stanjem bolnika in njegovo bolez-nijo. Omogo~a mu tudi vzpostavljanje stika in zau-panja z bolnikom. Ob našem sedanjem na~inu ìv-ljenja in vsakodnevnem hitenju in svoji usmerjeno-sti - predvsem v smislu biti tudi ekonomsko uspe-šen, pa zdravniki ta del vizite vse bolj zanemarja-mo.

Sobe, v katerih skrbim za “svoje” bolnike,imam na koncu dolgega, ozkega, a vendarle svetle-ga hodnika. Bolniki imajo tako ~as, da se pripravi-jo na vizito, ki tudi sicer poteka ob dolo~enem ~a-su. Pred vstopom v bolniško sobo vedno potrkam.Ob vstopu v sobo vlada v njej tišina, ~e ne štejemodzdrava na »dobro jutro«. V zraku je pri~akova-nje. Iz postelj zro vame obrazi, ki so druga~ni kottisti na cesti. Bolniška obla~ila narede bolnike ne-kako brezosebne, postelja, ki jim pripada, jih zaz-namuje s krhkostjo in nemo~jo. Vse to videvaš izdneva v dan in stalno obstaja nevarnost, da lepegadne vseh teh podrobnosti, ki pa imajo velik po-men, ne opaziš ve~. Nekateri bolniki so le na prei-skavah in so na pogled zdravi. Drugi ne morejoskriti, da so bolni. Vsi pa so zaskrbljeni, polni pri-~akovanj in upanja, ki prehaja v zaupanje.

V prvi sobi me tokrat pri~akuje dvaindvajset-letni študent. Je prestrašen, nezaupljiv. Letos je ètretji~ v bolnišnici. Te`ko razume in ne sprejema,

25

da še vedno ne vemo, kakšno bolezen ima. Po~utise nemo~nega, ujetega. Bolezen mu je prekriàlana~rte, še posebej pri študiju. Njegove o~i mi ved-no znova zastavljajo vprašanje, zakaj se je to zgodi-lo prav njemu. Zakaj je bolan, ko pa je bil vednozdrav? Iz mojega obraza skuša razbrati, ali mu pri-našam kaj novega, vzpodbudnega.

Vedno znova ugotavljam, da pri viziti niso poddrobnogledom le bolniki, temve~ sem pod enakim,~e ne še ve~jim drobnogledom tudi sam. Vizita jena~in komuniciranja z enako teò za obe strani. êsem z vsem srcem in mislimi pri bolnikovi postelji,bolniki to opazijo, postanejo umirjeni, vzpostavi seodnos zaupanja.

Danes pa mi misli uhajajo, ker imam tudi samprobleme. Bolniki to takoj za~utijo. Spremene se.Njihove o~i ti povedo, da vsaj v teh trenutkih pri-padaš njim in dajo mi vedeti, da kršim nenapisanopogodbo, ki sem jo sklenil z njimi, ko sem se odelv belo haljo in prevzel skrb zanje. Halja mi torej nedaje le pravic, poloàja, ampak me predvsem obve-zuje. Bolnikov se ne da nalagati. Vedno znova ugo-tavljam, da te hitro spregledajo in ti tudi ne odpuš-~ajo. Tukaj si zaradi njih in nisi z njimi. Harmoni-ja, ki bi morala vladati v tem kontaktu, je prekinje-na in stik je izgubljen.

Poizkušam se znova zbrati in osredoto~iti nasvoje delo. Odkrito se zagledam v o~i študenta. Po-novno skušam vzpostaviti odnos, ki sem ga predtrenutkom è izgubil oziroma skoraj izgubil. Vrnemi pogled, ki je preverjujo~. Vzdrìm ga. Mednama se znova vzpostavi stik. Njegovo zaupanje vo~eh ob~utim kot obvezo. Potrudil se bom, da bomopravil svoje delo. Zaupa mi in ve, da bom, ~e bopotrebno, naredil zanj vse, da bi mu pomagal iz sti-ske. Med nama je ponovno tisto zaupanje, ki medzdravnikom in bolnikom mora obstajati. Mol~e svasi drug drugemu povedala, kar je bilo v tistem tre-nutku potrebno.

Sedaj lahko nadaljujem z vizito. Ostajam osre-doto~en na svoje delo in ta napaka se mi danes nebo ve~ ponovila. Kaj pa jutri, pojutrišnjem?

Janez Remškar, dr. med.

Pripis uredništva

Svoje pri~evanje o doìvljanju zdravniškega po-slanstva je dr. Remškar predstavil v pozdravnemu go-voru udeleènkam prireditve Nova pomlad ìvljenja,ko je še posebej opozoril na pomen prostovoljnega delav zdravstvu. Med drugim je povedal: »Pred vašo voljoin pripravljenostjo po pomo~i so~loveku ~utim spošto-vanje, še posebej, ker ste se sposobne intenzivno in od-krito spopasti z boleznijo, ki je bila še nedolgo tegastrah in trepet èna in prava mora za zdravnike. Ta-kih dogodkov je med bolnikom in zdravnikom veliko.Mnogokrat ne reagiramo pravilno in pozabimo nadrugo stran zdravljenja, ki je enako pomembna. Grevam izjemno spoštovanje in nobena zahvala ne morebiti dovolj velika za delo, ki ga opravite.«

ZAHVALA

Zbolela sem v letih, ko vse teàve pripisujemosre~anju z Abrahamom oziroma klimakteriju. Ven-dar pri meni ni bilo tako. Postavili so mi diagnozo– tumor v mo`ganih. Po nekaj zapletih sem bilasprejeta v Klini~nem centru in takoj operirana (23.2. 2001). Kon~na diagnoza je bila – glioblastom.Za nadaljnje zdravljenje sem bila napotena na On-kološki inštitut. Sledila so obsevanja, slikanja, ke-moterapije in kontrole.

Takrat sem spoznavala tudi sobolnike in ugo-tavljala, da bolniki v ~asu zdravljenja nismo priza-deti samo fizi~no, ampak je ranjena tudi naša duša.Zato se ne moremo obnašati tako, kot bi pri~ako-vali, da je primerno za »normalnega« ~loveka.

Od takrat so minila è dobra tri leta. Hvalalepa, zdravniki in sestre za vaš trud. @elim si, da biše dolgo ~asa lahko hodila na kontrole.

Hvala Bogu za tako dobre zdravnike.

Dora Ferjan~i~

Pripis uredništva:

Gospa Dora nam je poslala fotokopijo šolske nalo-ge svojega vnuka, ki je v 2. razredu osnovne šole napi-sal spis o njeni bolezni. Spis v celoti objavljamo.

26

Nora nemo~ me je objela, solze so mi zalivaleobraz, izgubljala sem tla pod nogami. @ivljenje!Nikar zdaj, ko spet zaznavam lepoto pomladi, sli-šim klic drobne sinice v vejah drevesa, ko moje teloza~enja peti po notah prelepih melodij.

Prijaznost in strokovnost zdravnika sta me opo-gumljala, ko sem leàla v bolnišnici in z roko obje-mala knjigo z navihanim besedilom male ~arovni-ce. Po~utila sem se kot otrok z igra~o v naro~ju.Bila mi je varno zavetje ~ez dan, no~ pa je prineslasolze v o~i in ~rne misli. ûtila sem, da morampremagati bole~ino, ki mi je vzela vso energijo. Vzelenem okolju doma~e hiše, ko sem odpirala vra-ta son~nim àrkom, sem poskušala najti mo~, daspet postanem jaz.

Zaznavanje vsega lepega me je iz trenutka v tre-nutek, dan za dnem, po~asi vodilo v pomlad, po-letje … V miru in tišini, ob potovanju skozi diše~egozdove, ob iskanju nove energije @IVLJENJAsem srkala svetlobo. Intuitivno sem beàla v varnonaro~je narave, z vsakim korakom sem bila bli`jesoncu. Zaprtost prostorov me je utesnjevala, zveda-ve o~i mal~kov so zaman pri~akovale vihravost pe-smi in nagajivost pravljic. Dolga leta sem jim z ve-seljem lepšala dan, danes pa potrebujem svojo tiši-no.

Sem to jaz? Ne, nekdo drug je zrasel iz bole~in,mo~nejši, s sre~o v o~eh in z ìvljenjem v dlaneh.Stojim na vrhu gore, ki mi daje pogum in zrem vdaljavo v še neprehojene samotne poti, ki jih bomprehodila z vodniki in prijatelji, ki izàrevajo neiz-merno toplino srca.

Ko objamejo tišino gora in se dotaknejo nebanajlepše pesmi srca, vem, da lahko premagam vsegore sveta. V~asih obstojim v svojem dnevu, no~i,a sem vedoèljna in iš~em naprej. Raziskujem in sioprostim, ko se korak za trenutek ustavi, in vem,da potrebujem pomo~, besedo, dotik, nasmeh …Vedno, kadar sre~am ~loveka, ki je bogat v duši,obogatim še sebe in se u~im – sprejemati @IV-LJENJE, dragocene trenutke @IVLJENJA.

Štefka Jamnišek

Bolezen

Nono je è prej bolela glava. Odšla je v Zdravs-tveni dom v Ajdovš~ino. V Ajdovš~ini pa so ji rekli,da mora oditi v Šempeter slikat glavo. V Šempetrupa niso odkrili ni~ kaj zadovoljivega. Ugotovili sonamre~, da ima raka. Nato so ji dali napotnico za vLjubljano na operacijo. Najprej je šla v Ljubljano,da so ji povedali, kdaj bo operacija. Rekli so ji:»Operacija bo v februarju.« Prišel je februar innona je morala na operacijo. Upali smo, da jo bopreìvela. In res! Preìvela jo je. Vsi smo postalisre~ni. Še zmeraj pa ne smemo kri~ati, ker jo ševedno boli glava. Zelo sem sre~en, da je preìvelaoperacijo, saj naredi najboljše omlete na svetu! Tri-krat hura za zdravnike!

Robi Ferjan~i~

SPREJEMAM @IVLJENJE

Dan vstaja iz no~i kot lepa slika

in soncu podaja roko.

No~ se smehljaje dnevu umika,

ko jutro sprašuje: »Bo tokrat lepo?«

Prebujam se v tišini no~i in ~akam jutro. »Kdosem?« se sprašujem. âs celi rane, so dejali. Verja-mem svojcem, prijateljem, sodelavcem in prepri~a-na sem, da mi ho~ejo dobro, vendar ostajam namestu in se ne morem premakniti. Kako naj uja-mem bilko in splezam iz jame, v katero sem bilapotisnjena? Upam in ~akam, da mine bole~ina, kije ujela telo in me stiska v svoj zadušljivi objem. Poneskon~no dolgem ~asu sem ujela prvi son~ni à-rek, ki je posvetil skozi pisano krošnjo jeseni. Ta-krat sem zagledala svetlobo in podarila prvi nas-meh, a se je kmalu pojavil ~rni oblak – RAK.

27

Preiskave so pokazale, da gre za nov primarni tu-mor, zato je sledil obseèn operativni poseg, ki gaje opravil dr. Mirko Omejc v Klini~nem centru.Zdravljenje sem ponovno nadaljevala na Onkološ-kem inštitutu s preventivnim obsevanjem in kemo-terapijo. V dolo~enem obdobju zdravljenju mi jebilo tudi zelo hudo. Zaradi hudih stranskih u~in-kov sem è mislila, da ne bom zmogla; pa se naen-krat obrne na bolje, ustaviš drisko z razkuhanimneslanim rièm in sprejmeš nadaljnji boj.

Ponovno sem imela sre~o, da sem naletela nastrokovnjake, ki so bili pripravljeni z bolnikom so-delovati, kajti premagovanje raka je v iskrenempartnerskem odnosu la`je in uspešnejše.

Sedaj so vsi izvidi negativni in pri svojih 72-ihletih lahko še upam na nekaj kvalitetnih let ìvlje-nja. Do kdaj? Tega pa ne ve nih~e.

Oba moja raka sprejemam kot u~itelja. Dala stami vedeti, da sem se premalo cenila in spoštovala.Vsem drugim ljudem in stvarem sem dajala pred-nost pred lastnimi potrebami in èljami. Marsikajsem è poizkušala popraviti, vendar mi ni povsemuspevalo. Še so me mu~ili ob~utki krivde, s kateri-mi so me za~eli obremenjevati è v otroštvu. Sedajpo drugem izpitu nadaljujem z analizami in se sku-šam znebiti tega bremena. Zavedam se, da moramto storiti, ker me bo sicer telo še v tretje opozorilo.

Moj ìvljenjski slog vklju~no s prehranjeva-njem, je bil vedno zdrav. Ne poznam razvad. Zave-dam pa se nevarnosti, ki jo zame predstavlja od-visnost od odnosov. Tudi to podro~je je bilo vOknu è zelo dobro obravnavano. Napotki za raz-mišljanje so bili dani. Pomo~ je bila ponujena, ven-dar se mora vsak sam zazreti vase.

Tatjana Kralj

MOJ UÎTELJ RAK

@e ve~ kot leto dni nosim v sebi èljo, da bi na-pisala teh nekaj vrstic v vzpodbudo vsem bo-jevnikom z rakom, tako strokovnjakom s tega po-dro~ja kot tudi tistim – in to predvsem njim, ki vsebi è ~utijo bolezen, pa oklevajo narediti prvi ko-rak na poti do ozdravitve.

Pred 12. leti mi je sre~no naklju~je pomagalo,da sem prišla še pravi ~as v roke strokovnjakom inv lepem iskrenem sodelovanju z njimi uspela pre-magati bolezen. Imela sem namre~ raka v jajcevo-du, pri katerem so razpoznavni znaki minimalni.Sre~no naklju~je je bilo, da je metastaziral v debe-lo ~revo blizu izhoda, kar je povzro~ilo rahlo krva-vitev in hud »išijas«. Zato sem šla k zdravniku. Gi-nekolog prim. Pavel Zupan je z ultrazvo~nim pre-gledom ugotovil dejansko stanje za vzrok mojih te-àv. Z radikalnim kirurškim posegom na rodilih ins kemoterapijo so mi vrnili zdravje. Sicer sem ime-la zaradi stranskih u~inkov kemoterapije posledicena perifernem ìv~evju, ki pa so se s~asoma omili-le.

Od tedaj sem še bolj skrbela za svoje zdravje inpozorno prebirala vso literaturo, ki jo izdaja Druš-tvo onkoloških bolnikov Slovenije in je bila vednona voljo na oddelku za psihoonkologijo Onkološ-kega inštituta v Ljubljani. Bralce Okna bi radaopozorila, kako koristno je lahko tako branje inu~enje, kajti meni je prav to pred enim letom inpol ponovno rešilo ìvljenje.

Minilo je è 10 let od prvega zdravljenja, ko sose mi nenadoma pojavile bole~ine v kriù in krva-vitev iz danke. Naklju~je je hotelo, da mi je ravnotakrat prišla v roke revija Okno, v kateri so stro-kovnjaki obravnavali rak ~revesa. êprav bi melahko zavedle kroni~ne teàve s hemoroidi, semsledila opozorilom v reviji in se še natan~neje opa-zovala. V strahu sem spoznala, da obstaja mo`nostraka v zadnjem delu ~revesa. Zato sem šla takoj kzdravniku. êprav so me sprva èleli potolaìti, daje glede raka vse v redu, nisem verjela, saj sem vsebi ~utila druga~e. Takoj sem poiskala drugegazdravnika, ki je ugotovil sumljiv tumor na ~revesu.

28

Pozornost, poslušanje in medosebno ob~utlji-vost nam omogo~ijo izstopiti iz sebe in za~utitidrugega, ki potrebuje našo pomo~.

Otroku v stiski, kot tudi odraslemu, veliko po-meni, ~e mu sporo~amo, da verjamemo, da sebodo ~ez ~as stvari uredile in bo lahko spet sre~en.ûtiti mora, da mu na tej poti stojimo ob strani,da verjamemo v njegovo mo~ in da se bo ponovnonotranje uredil. V~asih je podpora najve~, kar lah-ko damo.

Pa poglejmo, kaj o tem menijo naši otroci inmladostniki, ki se zdravijo na Dermatološkem od-delku in centru za otroško dializo in transplanta-cijo.

Lili Sever, viš. vzgojiteljica z Dermatološke klinike

RAD(A) POMAGAM:

- … Mamici v kuhinji.

Monika, 10 let

- … o~ku na vrtu.

Anè, 9 let

- … prijateljem v nesre~i.

Ana, 11 let

- … nebogljenim ìvalcam.

Jan, 12 let

- … vsem, ki potrebujejo pomo~.

Tina, 12 let

- … àlostnim.

Rok, 10 let

Pozdravljeni!

Tudi tokat smo vam pripravili prijetno témo, kivas bo prav gotovo pritegnila in se boste ob njejlahko tudi zamislili.

Spregovorili bomo o humanosti – kako poma-gati drugim. Vemo, da to ni tako preprosto, zato jetudi za to potrebna vzgoja.

Nudenje pomo~i je poskus, da bi osebo, ki je vstiski, potolaìli in poskrbeli, da bo la`je premesti-la svoje teàve. Ve~ina ljudi hrepeni po bliìni; èlisi razumevanja in povezanosti z drugimi.

Neko~ so ljudje pripadali plemenu. Imeli soprijatelje, sorodnike, sosede, skrbeli so drug za dru-gega. Danes pa so osamljeni in nepovezani. Otrociin odrasli hrepenijo po toplih medsebojnih odno-sih, v našem okolju pa jih je àl vse manj. Zato jepri nudenju pomo~i tako pomembno ohranjatiodprte, zaupljive, sprejemajo~e in varne odnose. Tiimajo è sami po sebi skorajda zdravilno mo~. Po-nujajo tola`bo in podporo, spodbujajo k tveganjuin sprejemanju odlo~itev. In prav zato naj postane-jo temelji naše pomo~i.

ê otrokom sporo~amo, da je naše ravnanjeu~inkovito, nam bodo zaupali. ê sami verjame-mo, da znamo pomagati drugim, ponudimo upa-nje in navdih tudi tistim, ki so morda è obupali.

Ureja: Lili Sever

29

Zelo rada pomagam svoji dragi mamici pri pospravljanju

Monika Zorman

JAZ SEM S TEBOJ

ê si àlosten in sam,ne obupaj, rad te imam.Rad pomagal bi ti jaz,daj, razjasni si obraz.

Skupaj bova našla pot,ki rešila te bo zmot.Zopet sre~en boš kot prej,daj, prijazno se nasmej.

Jan, 12 let

POMO^ V ŠOLI

Prav dobro se spominjam svoje prve negativneocene v šoli. Zelo me je prizadela. Kar pa je bilo šehuje - snovi, ki smo jo pisali pri matematiki nisemrazumela. Potrebna sem bila pomo~i. U~iteljica jesvetovala, naj si pomagamo med seboj. Takoj se jejavila sošolka in mi ponudila pomo~. Zelo sem jibila hvale`na, saj sem oceno izboljšala na prav do-bro.

Tudi jaz rada pomagam drugim, ~e so potrebnipomo~i.

Ana, 11 let

BREZ POMOÎ NE GRE

Vsakdo je vesel, ~e mu kdo prisko~i na pomo~,kadar jo potrebuje. Majhen otrok sploh ne morepreìveti brez pomo~i odraslih. Ne zna sam skrbetiza varnost, potrebuje pomo~ pri hranjenju in obla-~enju ter razlaganju neznanih pojavov.

Tudi invalidi in starejši ljudje so v veliki meriodvisni od pomo~i svojcev ali drugih ljudi, ki skr-bijo zanje. Nekaterim je treba pomagati pri osnov-ni higieni, drugim prinesejo hrano in pomagajo pri~iš~enju stanovanja, tretji potrebujejo le prijaznobesedo in malo pozornosti.

Lepo je, da znamo ljudje prisluhniti drug dru-gemu in si vzeti ~as za tistega, ki nas potrebuje.

Zoran, 4. letnik

Tudi ptice potrebujejo našo pomo~

Valentina Mokori~, 1. a

Pomladno sonce ne àri tako

kakor obli~je prijatelja v uri preizku{nje.

Friedrich von Schiller

doze) brahiterapijo. Vsaka je imela svoje prednosti,pa tudi pomanjkljivosti.

Zadnji na~in obsevanja pa je

obsevanje s pulzirajo~o hitrostjo doze. Osnovniprincip je, da en sam vir sevanja, razmeroma viso-ko aktiven, spreminja svoj poloàj v nosilcu sevanjana razli~nih razdaljah. To v praksi pomeni, da ima-mo namesto velikega števila nizko aktivnih viroven sam vir sevanja višje aktivnosti, pa vendar nitako visok kot pri visodokodozni brahiterapiji, prikateri so nujni posebej zaš~iteni prostori. Tak na~inobsevanja ima precej prednosti:

• Upošteva spoznanja o u~inkovanju sevanja, kiso jih prinesle skoraj stoletne izkušnje z nizko-dozno brahiterapijo.

• Uporablja samo en vir sevanja, kar je velikaprednost s stališ~a zaš~ite pred sevanjem in ne-varnosti razstrosa ali izgube virov sevanja, nenazadnje tudi s stališ~a shranjevanja izrabljenihvirov sevanja.

• Najve~ji prednosti pa sta vsekakor ra~unalniškapodpora na~rtovanju obsevanja in sam na~inobsevanja, ki ga lahko omogo~a za naknadnopolnjenje nosilcev virov z radionuklidi (»after-loading«). Uporaba teh naprav v brahiterapiji

30

GAMMAMED Plus PDRSodobna obsevalna naprava za brahiterapijo spulzirajo~o hitrostjo doze

O Merkatorjevi humanitarni akciji – nakupunove obsevalne aparature smo è pisali (Okno 17/1,2003) in se ob slovesnosti predaje 15. aprila 2003 po-govarjali z radiofizikom mag. Janezom Burgerjem.Po zaklju~ni adaptaciji obsevalnega prostora z dodat-no zaš~ito pred sevanji so napravo Gammamed PlusPDR usposobili za obsevanje prvih bolnikov. Da bitudi bralci Okna kaj ve~ izvedeli o prednostih novepridobitve, smo za prispevek zaprosili spec. radiotera-pije in ginekologije doc. dr. Alberta Petra Frasa,dr. med., ki je imel kot takratni direktor Onkološke-ga inštituta tudi velike zasluge za pridobitev Merka-torjeve donacije.

Brahiterapija (brahiradioterapija) je uporabaionizirajo~ega sevanja za zdravljenje rakavih bolez-ni in tudi nekaterih nezlo~estih bolezni. Je veja ra-dioterapije, ki jo delimo na:

teleterapijo, pri kateri je vir sevanja zunaj bol-nika in

brahiterapijo, pri kateri pa vir sevanja vstavimov sam tumor ali njegovo neposredno bliìno.

Radioterapija (zdravljenje z obsevanjem) kotna~in zdravljenja rakavih bolezni se je za~ela z bra-hiterapijo. @e kmalu po odkritju u~inkovanja ioni-zirajo~ega sevanja na zdrava tkiva so radij (226 Ra)uspešno uporabili tudi za zdravljenje rakavih bo-lezni, tako da brahiterapijo danes priznavamo kotza~etek radioterapije.

Brahiterapija je doìvljala v svojem ve~ kot sto-letnem razvoju vzpone in padce. Danes pa je na~inzdravljenja, ki ga tako reko~ brez izjeme upošteva-jo vse sodobne ustanove za zdravljenje raka.

Viri sevanja - radionuklidi, ki jih vstavimo v tu-mor ali v njegovo neposredno bliìno, so lahko raz-li~no aktivni, kar pomeni, da je njihova hitrostdoze razli~na. V praksi so do pred desetimi letipoznali tako imenovano nizkodozno (z nizko hi-trostjo doze) in visokodozno (z visoko hitrostjo

Pri~etek delovanja nove obsevalne naprave si je ogledal tudi donator.

Mag. Janez Burger (z leve), doc. dr. Albert Peter Fras, dr. med., Zoran Jankovi}, predsednik uprave Merkatorja

in Vesna Robi~, dr. med.

prepre~uje, da bi bilo osebje izpostavljeno kakr-šnemu koli nezaèlenemu obsevanju. To pa po-meni, da ve~je število obravnavanih bolnikovne obremenjuje osebja s sevanjem.

Tovrstne naprave, še posebej takšne s pulzirajo-~o hitrostjo doze (»pulse doze rate« = PDR) imajoširok spekter uporabnosti v brahiterapiji. Z oziromna na~in uporabe virov sevanja jih uporabljamo zaintersticijsko brahiterapijo in za sti~no brahiterapi-jo (kontaktno).

Sti~na brahiterapija (plesiokiriterapija) je lah-ko:

• endokavitarna (vire sevanja vstavimo v telesnovotlino, npr. v rodila),

• endoluminalna (vstavljanje v svetlino votlih or-ganov: v poìralnik, debelo ~revo) ali pa

• vire sevanja namestimo na površino (obsevanjetumorjev na površini telesa, torej na koì).

Obsevalna naprava GAMMAMED Plus PDRuporablja za obsevanje en sam vir iridija (192 Ir).Velikost vira je 3 x 0,9 mm. Z razpolovno dobo, kije 74 dni, se aktivnost vira zmanjša na polovicosvoje prvotne aktivnosti, kar pomeni, da se us-trezno temu podaljšajo ~asi obsevanja. Tak vir seva-nja se zamenja vsake tri mesece.

Proizvajalec, v tem primeru je to ameriški, sku-paj z napravo dostavlja dobavlja tudi razli~ne nosil-ce virov sevanja, npr. igle razli~nih dolìn za zaba-danje v tumorje (intersticijska brahiterapija), raz-li~ne nosilce virov sevanja za vstavitev v telesne vot-line (intrakavitarna brahiterapija) ali v svetline vot-lih organov (endoluminalna brahiterapija). Z na-štetimi nosilci virov sevanja lahko obsevamo naj-razli~nejše tumorje na številnih predelih v telesu.

Na Onkološkem inštitutu, na oddelku za bra-hiterapijo smo v prvih treh mesecih po namestitvinaprave obsevali ve~ bolnikov in bolnic. Z delje-nim obsevanjem (ve~ zaporednih vsaditev) smoobsevali tri bolnice z rakom materni~nega telesa, kijih sicer brez nove naprave ne bi mogli obsevati,ker je bila materni~na votlina premalo prostorna zadosedanji na~in obsevanja s kapsulami. Prvi rezul-tati so spodbudni, sama vsaditev pa ni povzro~alanobenih teàv. Ve~krat smo uporabili tudi igle zaneposredno vsaditev v tumorje. Ta postopek smouporabili pri tumorju danke ter pri nepopolnemizginotju tumorja materni~nega vratu po zuna-njem obsevanju. Prav vsaditev v tumor je metoda,ki je nismo mogli izvajati è skoraj dve leti, ker nibilo mogo~e dobiti virov sevanja za nizkodoznobrahiterapijo.

31

Ra~unalniški izris vsadka v zadnji~ni odprtini. Prikazane so igle, vbodene v tumor v zadnji~ni odprtini ter volumenski prikaz obsega tkiva, ki ga èlimo obsevati

z izbranim odmerkom sevanja.

Z ra~unalniško podporo je mogo~e prikazati velikost obsevanega podro~ja ter ga prilagajati dejanskemu obseguprizadetega tkiva. S spreminjanjem ~asa zadrèvanja vira

sevanja je mogo~a izbira ve~jega volumna tkiva, ki ga èlimo obsevati.

32

V prvi polovici maja 2004 smo prvi~ zamenjalivir sevanja z novejšim, ker je bil prejšnji zaradi ra-dioaktivnega razpada è premalo aktiven in bi se~asi obsevanja preve~ podaljšali. Zamenjava vira se-vanja je trajala le dan in pol skupaj s kontrolnimimeritvami, to pa pomeni le malo zastojev pri vsak-danjem delu.

Nova naprava omogo~a tudi vsaditve v obse~-nico, ~esar nismo izvajali è dve leti. Prav tako palahko z novo napravo obsevamo manjše tumorjeustnice, jezika, ustnega dna. Naprava je zelo upo-rabna tudi za zdravljenje rakov zadnji~ne odprtine,pri katerih z zunanjim obsevanjem nismo doseglipopolnega izginotja tumorja.

Z novo napravo smo dosegli tudi skrajšanje ~a-kalnih dob za pooperativna obsevanja bolnic z ra-kom materni~nega telesa, prav tako tudi za obseva-nja raka materni~nega vratu v sklopu kurativne ra-dioterapije.

Izkušnje, ki jih bomo pridobili z uporabo na-prave Gammamed Plus PDR, bomo lahko korist-no uporabili tudi na novem oddelku za brahitera-pijo v sklopu novega inštituta pri uporabi visoko-dozne brahiterapije. S tem pa se bo spekter indika-cij še razširil na obsevanje rakov poìralnika, plju~-nih tumorjev in drugih. Ta obsevanja so v velikimeri paliativna. Z njimi bomo lahko razbremeniliteleterapevtske obsevalne naprave. To pa bo pome-nilo uvajanje novih na~inov obsevanja z visokozmogljivimi napravami v teleterapiji, s ~imer bomolahko dràli korak z najbolj razvitimi radiotera-pevtskimi središ~i v svetu.

doc. Albert Peter Fras, dr. med.

OTROK POTREBUJE LJUBEZEN IN DOBREVZORE

Med starši najbr` ni nikogar, ki bi na vprašanje:»Ali imate svojega otroka radi?«, odgovoril nikalno.Zdi se nam umevno, da ljubezen spada k naši star-ševski vlogi. To pa drì le deloma.

Kadarkoli naletim na otroke in mladostnike,kjer se pojavijo ve~je teàve – slabe ocene, »šprica-nje« šole, pobegi od doma, uìvanje alkohola indrog, tudi kriminalna dejanja, poskusi samomorovali celo samomori, se vedno znova poskušam doko-pati do vzrokov, ki so bili v najve~ji meri odlo~ilniza takšne hude posledice. Gotovo ni mo`no najtienozna~nih razlogov in vzrokov, vendar se glede naizkušnje pri delu z druìnami vedno bolj nagibamk ljubezni, kot glavnemu pokazatelju.

K takšnemu zaklju~ku me je pripeljala vsako-letna statistika, ki govori o otrocih in mladostni-kih, ki iš~ejo pomo~ v svojih stiskah pri razli~nihtelefonskih klicih in pri osebah, ki so jim na tehštevilkah dosegljivi. Kar nekaj tiso~ slovenskihotrok si izbere kot svojo najbolj zaupljivo osebo ne-koga, ki ga sploh ne pozna; nekoga, ki je samo narazpolago, da lahko posluša ali usmeri prizadetegaotroka ali mladostnika.

doc. dr. Zdenka Zalokar

Divjak, spec. logoterapije

Obstajati morajo srca, ki poznajo

na{e najgloblje bitje in prisegajo na nas, tudi ko nas ves svet

zapusti. Karl Gutzkow

Starši lahko vzpostavijo z otrokom zaupljivodnos le, ~e ga zmorejo brezpogojno ljubiti ins tem zadovoljevati njegovo potrebo o varno-sti in sprejetosti

Zato je zanimivo vprašanje, zakaj se otroci nezaupajo svojim staršem, saj ve~ina staršev to pri~a-kuje ali si tega zaupanja vsaj èli. Gre torej za vpra-šanje, kako si ustvariti zaupanje z otrokom, ker gao~itno samo s tem, da re~emo ali mislimo, da ima-mo otroka radi, še ne doseèmo.

V ~em je pravzaprav skrivnost te ljubezni, danekateri starši uspejo vzpostaviti ta zaupljivi odnos,drugi pa ne? Odgovor je po mojem mišljenju rav-no v napa~ni razlagi ljubezni. Na to se vednospomnim, kadar mi starši re~ejo: »Pa kaj bi vi šeradi, saj ima ~isto vse!« Ob teh stavkih se vedno za-mislim, kaj imajo starši v svojih mislih in posledi~-no tudi v svojih ravnanjih – obleko, streho, hrano,mo`nosti šolanja? Ali je nudenje teh pogojev zaìvljenje è tudi ljubezen? Najbr` bi se ve~ina stri-njala z mano, da to ni ljubezen.

Kaj pa potem ljubezen je? Ljubezen je tako po-sebna zaradi tega, ker edina zagotavlja zadovoljitevotrokovih potreb po varnosti in sprejetosti. Var-nost pomeni, da otrok ~uti dom kot mesto, kamorse vedno lahko zate~e. Sprejetost pa pomeni, daotroka resni~no sprejmemo takšnega, kakršen je. Zeno besedo, ta ljubezen mora biti brezpogojna.Otrokovo ravnanje nikoli ne sme priti pod vprašajte ljubezni.

Sprejeti otroka takšnega, kot je, ni tako eno-stavno, kot se zdi na prvi pogled. Starši imamo go-tovo neka pri~akovanja do svojih otrok. Ve~inastaršev na moje vprašanje, kakšna so ta pri~akova-nja, odgovori, da so prej visoka, ali celo previsoka,kot realna. To pomeni, da vnašamo v otrokovoosebnost zahteve, ki jih ne more izpolniti.

Otrok pa si zelo èli ustre~i staršem. Kadar mune uspe uresni~evati njihovih pri~akovanj, se morav njegovi notranjosti ustvarjati stiska. Ta stiska gatudi sili k iskanju takšnih odgovorov, ki bodo pomeri staršev. To pa gotovo ne bodo iskreni odgovo-ri. Neiskreni odgovori pa ne povzro~ajo zaupanja.Tako se krog zapira. Starši moramo za~utiti, alinam otroci s svojim vedenjem dajejo iskrene odgo-

vore ali ne. Otroku ne moremo ukazati: »Moraš mizaupati!« To je stvar odnosa, ki raste v zaupanje aliobratno; v izmikanja, laì in potvarjanja resni~nihdogodkov.

Ljubezni ne moremo uporabiti za vzgojnooro`je

Na drugi strani pa ~utimo starši tudi veliko od-govornost za vzgojo svojih otrok. Ker ni ~asa raz-mišljati in se poglabljati v vsakodnevna ravnanjado svojih otrok, si veliko staršev hote ali nehotevzame ljubezen kot svoj vzgojni pripomo~ek. Tegapa seveda ne bi nikoli smeli storiti. Kakor hitro na-mre~ uporabimo ljubezen za svoje vzgojno oro`je,se mora otrok nau~iti, da si zopet izbere poti, ki toljubezen ne bodo okrnile. Najbr` ni otroka, ki bi siupal povedati staršem, da je dobil slabe ocene, ka-dar mu postavijo pogoj:« ê ne boš letos v šoli us-pešen, mi ne hodi domov!«

Nekomu pa se otrok mora zaupati. Ponavadi soto njegovi vrstniki, tisti, ki tudi nimajo s svojimistarši zaupljivih odnosov. Zato nastajajo negativnevrstniške skupine, ki iš~ejo rešitve v drogi, alkoho-lu itd. Lahko pa so to tudi telefoni v stiski, nekezaupljive osebe. Najslabše pa je takrat, kadar moraotrok te stiske nositi sam v sebi.

Odrasli se premalokrat zavedamo, da otroci za-radi svoje ~ustvene narave in pomanjkanja ìvljenj-skih izkušenj odreagirajo otro~je in nezrelo. Opa-àm, da bi starši najraje videli, da bi bili otroci è»pametni«, da bi se znali pravilno odlo~ati, skratkapripisujejo jim lastnosti, ki jih še niso uspeli dose~i.

Odraš~anje je proces, ki se odvija po svojih za-konitostih. Kadar se trudimo te zakonitosti spoz-nati, jim bomo tudi poskušali slediti. Teàve pa na-stopijo takrat, kadar si starši ali vzgojitelji samipostavljajo te zakonitosti v smislu, da zahtevajo, alipremalo ali preve~ od svojih otrok.

Vzgoja mora vedno najprej slediti otrokoviosebnosti, kar pomeni, da moramo otroka zelo do-bro poznati, ~e èlimo svoje zahteve in pri~akova-nja pravilno zastaviti. Kadar slišim stavek: »Ni namjasno, kako je lahko to storil!«, vedno pomislim nato, kako slabo poznajo starši svojega otroka. Ravnozaradi tega so potem tudi teàve v vzgoji. Otroci

33

34

OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ

O mednarodni akciji „Opusti kajenje in zma-gaj“

Pod tem geslom je od 2. do 29. maja 2004 vSloveniji potekala è šesta mednarodna akcija, ki jenamenjena opuš~anju kajenja pri starejših od 18let. Spodbuja kadilce, da v tem ~asu opustijo kaje-nje. S prijavnico in štirimi tedni nekajenja pa si za-gotovijo udele`bo v `rebanju za številne nagrade,med katerimi sta najbolj vabljivi mednarodna su-per nagrada 10.000 ameriških dolarjev in medna-rodna regionalna nagrada, vredna 2.500 dolarjev.

Akcija poteka vsaki dve leti. Prvo je leta 1994organiziral CINDI (Program promocije zdravja inprepre~evanja kroni~nih nenalezljivih bolezni) inje pomenila program Svetovne zdravstvene organi-zacije za to leto. Takrat se ji je pridruìlo 13 dràvs 60.000 kadilci, leta 2002 je sodelovalo è 80 dr-àv s 700.000 kadilci. Raziskave, ki so sledile med-narodni akciji, so pokazale, da po enem letu 20 %sodelujo~ih še vedno vztraja med nekadilci. To po-meni, da je po akciji leta 2002 na svetu ve~ kot140.000 nekdanjih kadilcev prenehalo kaditi. Slo-venija je v to akcijo vklju~ena è od vsega za~etka.Organizira jo CINDI Slovenija. Leta 2002 je sode-

zelo dobro za~utijo, koliko smo odrasli trdni v svo-jih vzgojnih na~elih, koliko je v ozadju naših besedtudi resni~nih namenov.

Pri zastavljanju zahtev in ciljev vzgoje morajostarši slediti razvoju otrokove osebnosti in gau~iti tudi odgovornosti

Otroci to~no vedo, koliko manevrskega prosto-ra si lahko privoš~ijo pri enem ali drugem staršu,kadar jim ti dajo jasno vedeti, kje so meje. Kadarpa smo v svojih starševskih vlogah negotovi, bodootroci te meje raztegnili do konca svojih èlja, ki paprav hitro morajo preiti v izsiljevanje. V zadnjem~asu sem doìvela kar nekaj primerov, ko otroci iz-siljujejo s šolo, ker zelo dobro vedo, da šolski uspehtudi staršem veliko pomeni. Torej: »ê ne dobimtega in onega, ne grem ve~ v šolo«, ali »~e me nepustite zve~er ven, se ne u~im ve~.«

V teh primerih je seveda è veliko zamujenega.Otroci so za~utili, da staršem šolski uspeh pomenive~ kot njim. Zato so zelo enostavno zaklju~ili, dase potem njim zanj ni potrebno ve~ prizadevati.Starši se niti ne zavedajo, kako veliko medvedjo us-lugo delajo svojim otrokom, kadar se bolj zanima-jo za šolsko delo kot njihovi otroci. U~itelji mi po-vedo, da je prvi razlog, ki ga otroci navedejo zaopravi~ilo pri pisanju doma~ih nalog: »Sem poza-bil,« drugi pa – »mama me ni spomnila.«

Odgovornosti do svojih obveznosti, kamor šol-sko delo zagotovo sodi, se pa~ ne da privzgojiti brezdolo~enih nalog, ki pa morajo biti obvezne, druga-~e jih otroci ne bodo vzeli zares. Naivno je razmiš-ljati, da se bo otrok nau~il odgovornega dela inu~enja, ~e mu ne bomo postavili tudi jasnih ciljevin zahtev in jih seveda tudi kontrolirali, nagrajeva-li ali kaznovali.

Za takšno vzgojo pa moramo biti opremljenitudi odrasli. Opremljeni predvsem z veliko meroljubezni, potrpe`ljivosti in modrosti, da znamorazlikovati med otrokovimi trenutnimi potrebamiin èljami, in na drugi strani z daljnoro~nimi ciljiin vrednotami, ki v tem trenutku zahtevajo tudiodrekanje, sedenje ob knjigi, delo. So pa edini po-rok za samostojno in kreativno pot v ìvljenje.

Zdenka Zalokar Divjak

prof. dr. Maja Primic @akelj,

dr. med.

lovalo 1431 Slovencev in Slovenk, ki so èleli opu-stiti kajenje, 41 % sodelujo~im je to tudi uspelo.

Vsaka udeleèna dràva organizira svoje tekmo-vanje, ki obsega pridobivanje kadilcev za akcijo,razne oblike obveš~anja in podporo zdravstvenihdelavcev. Med sodelujo~imi so 31. maja iz`rebalidva, ki sta se potegovala za mednarodni nagradi.Drugi iz`rebanci pa so dobili bogate slovenske na-grade. Gotovo pa je za vsakega najve~ja nagradazmaga nad samim seboj in svojo odvisnostjo od ci-garet.

Kajenje cigaret in posledice za zdravje poddrobnogledom strokovnjakov

Skupina 29 strokovnjakov iz 12 dràv je na se-stanku leta 2003 v Mednarodni agenciji za razisko-vanje raka ponovno pregledala vse novejše raziska-ve o posledicah aktivnega, pa tudi pasivnega kaje-nja. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (In-ternational Agency for Research on Cancer) je po-sebna agencija Svetovne zdravstvene organizacije ssedeèm v Lyonu. Naloge te ustanove so raziskova-nje mehanizma nastanka rakavih bolezni in ugo-tavljanje novih dejavnikov tveganja. Poseben pro-gram te Agencije je namenjen ocenjevanju, katerekemikalije, biološki in fizikalni dejavniki so rako-tvorni za ~loveka. Skupine strokovnjakov, ki jihpovabijo k sodelovanju, pregledajo vse dotlej ob-javljene izsledke bazi~nih in epidemioloških razi-skav in na osnovi dogovorjenih meril prou~evanesnovi razvrstijo v eno od štirih skupin. Najpomem-bnejša je prva, v katero uvrstijo za ~loveka dokaza-ne rakotvorne dejavnike. V prvi skupini je è nekajlet toba~ni dim. Na sestanku pa so strokovnjakiponovno pregledali vse novejše raziskave o posledi-cah aktivnega, pa tudi pasivnega kajenja.

@e dolgo znanemu seznamu rakov, povezanih skajenjem, med katerimi so plju~ni rak, rak grla,`rela, poìralnika, trebušne slinavke in se~nega me-hurja, so dodali še nove, za katere do sedaj ni bilodovolj dokazov, ali so res vzro~no povezani s kaje-njem. Med temi so èlod~ni in ledvi~ni rak, rakmaterni~nega vratu in mieloi~na levkemija. Niso

pa potrdili povezanosti kajenja z rakom prostate,materni~nega telesa in rakom dojk.

Strokovnjaki so potrdili, da tudi pasivno kaje-nje, vdihavanje toba~nega dima v zakajenih prosto-rih, za pribli`no 20 % pove~a ogroènost s plju~-nim rakom. Zato so pasivno kajenje uvrstili meddokazane karcinogene.

Poudarili so, da bo na zmanjšanje umrljivosti zaposledicami kajenja v naslednjih desetletjih v naj-ve~ji meri vplivalo zmanjšanje ogroènosti kadil-cev, ki bodo kajenje opustili. Opuš~anje kajenjaskupaj z manjšim deleèm novih kadilcev je torejedini najpomembnejši ukrep, ki lahko v prihodnjezmanjša breme raka povsod po svetu.

Sestavine toba~nega dima povezujejo tudi z bo-leznimi srca in oìlja. V primerjavi z nekadilci jetveganje bolezni srca in oìlja ter mo`ganske kapipri kadilcih ve~ kot dvakrat ve~je.

Nikotina ne povezujejo z rakom. Povzro~a paodvisnost, zaradi katere se kadilec te`ko odpove ci-gareti. Proizvajalce cigaret v ZDA so obdolìli, danamerno dodajajo ve~ nikotina cigaretam, da bipove~ali odvisnost od njih in zato ne bi izgubili tr-ìš~a. Pomena te odvisnosti se zavedajo tudi v far-macevtski industriji. Zato izdelujejo nikotinskeobliè in `ve~ilne gumije z nikotinom, s katerimikadilci la`je prebrodijo teàve, ki spremljajo opu-stitev kajenja.

Za opuš~anje kajenja ni nikoli prepozno

Raziskave kaèjo, da se ne glede na to, koliko jestar kadilec in kako dolgo kadi, ko opusti kajenje,zdravstvena ogroènost zaradi posledic kajenjazmanjša in se priblià ogroènosti nekadilca. Respa je, da se zmanjša tem bolj, ~im mlajši je kadilec,ko opusti to razvado. Izgovor, da so cigarete, ki vse-bujejo manj katrana in nikotina, manj nevarne, nedrì. Nikoli ne bo mogo~e izdelati varne cigarete.Za odvisnost od kajenja je kriv nikotin. Kadileckadi zato, da vzdrùje stalno raven te snovi v krvi.Zato kadilci "lahkih" cigaret ve~inoma kadijo ve~in globlje vdihujejo toba~ni dim, kar je zdravjulahko še bolj škodljivo.

35

36

URAVNOTE@ENA VAROVALNA PREHRANAOsnovna na~ela za bolnike z rakom

Uravnoteèna varovalna prehrana lahko v ob-dobju zahtevnega onkološkega zdravljenja (opera-cija, obsevanje, kemoterapija, hormonska terapijain imunoterapija) zagotavlja vse potrebne hranilne(energijske in neenergijske) in zaš~itne hranilnesnovi v optimalni koli~ini. Tako bolnik vzdrùjenormalno prehranjenost, kondicijo in dobro po-~utje, kar pozitivno vpliva na potek zdravljenja. Zustrezno prehrano je koristno pri~eti è pred za~et-kom zdravljenja.

U~inki ustrezne prehrane se najpogosteje kaè-jo v:

• prepre~evanju izgube ali porasta telesne teè,

• zmanjšanju negativnih u~inkov zdravljenja,

• krepitvi fizi~ne kondicije in imunske odporno-sti,

• zagotavljanju ustreznih hranilnih in energijskihpotreb.

Kljub temu da se prehrana bolnika z rakom bis-tveno ne razlikuje od uravnoteène varovalne pre-hrane zdravega ~loveka, pa mu mora zagotoviti po-ve~ane enrgijske potrebe in pove~ane potrebe pobeljakovinah.

Energijske hranilne snovi so:

ogljikovi hidrati in maš~obe, manj beljakovine,ki so predvsem potrebne za izgradnjo in obnovo te-

Leta 1990 je v Sloveniji kadilo skoraj 40 % pre-bivalstva, v letu 1999 pa le še 24,5 %, kar je zelorazveseljivo. Manj razveseljivo pa je, da se pove~u-je število kadilcev med mladimi in ènskami. Prizmanjševanju števila kadilcev in kadilk so u~inko-viti razli~ni ukrepi: strokovni nasvet, posebne po-mo~i kadilcem in mnoì~ne kampanje za opuš~a-nje kajenja. ê ste med tistimi, ki so se odlo~ili, danehajo kaditi, imate na voljo dvoje: poskusite lah-ko sami ali pa poiš~ite strokovno pomo~.

Kako si lahko kadilci pomagajo pri opuš~anjukajenja

Marsikdo se bo odlo~il opustiti kajenje, ko bomednarodna akcija è mimo ali pa bo sam imel pritem teàve. Zato se lahko udeleì skupinskih delav-nic „Da, opuš~am kajenje“, ki potekajo v zdravs-tvenih domovih po Sloveniji. Delavnice so namen-jene skupinam oseb do 15 ljudi. Obsegajo 6 sre-~anj in skupaj trajajo 12 ur. Udeleènci prenehajos kajenjem na tretjem sre~anju. Do takrat potekapriprava pod strokovnim vodstvom zdravstvenegadelavca. Udele`ba v delavnicah je brezpla~na. Va-nje vas lahko napoti vaš izbrani zdravnik.

Za pomo~ pri odvajanju kajenja so na voljotudi zdravila, ki naj predstavljajo le dodatno po-mo~. Kakšna naj bo ta pomo~, vsakemu posamez-niku po strokovni presoji predlaga izbrani zdrav-nik.

Nikotinsko nadomestno zdravljenje zmanjšaèljo po cigareti in ublaì odtegnitvene simptome.Nikotinski pripravki so v obliki `ve~ilnega gumija,oblià, tablet za pod jezik, pršila za nos ali inhala-torja. V Sloveniji je registrirana oblika `ve~ilni gu-mi, ki vsebuje 2 mg nikotina. V lekarnah se izdajabrez recepta.

Bupropionijev klorid je prvo nenikotinskozdravilo za zdravljenje zasvojenosti z nikotinom.Uvrš~en je v skupino antidepresivov. Zmanjšujeèljo po kajenju in odtegnitvene teàve, povezane zodvajanjem od kajenja. Zdravilo se izdaja na zdrav-niški recept. Predpisujejo ga lahko zdravniki spe-cialisti, tudi specialisti druìnske medicine.

Maja Primic @akelj

Denis Mlakar-Mastnak,

dipl. m. s.

37

Prehranska piramida uravnoteène varovalneprehrane

Nobeno ìvilo ne vsebuje vseh hranilnih snovi,zato je potrebno jesti raznovrstno, pestro hrano.Vir hranilnih snovi so ìvila, ki jih v prehranski pi-ramidi uravnoteène varovalne prehrane delimo v4 temeljne skupine:

• ìta in ìtni izdelki,

• sadje in zelenjava,

• mleko, meso, ribe, jajca in njihovi izdelki,

• maš~obe in sladkorji.

• @ita in izdelki iz ìt (ri`, ješprenj, ovseni indrugi ìtni kosmi~i, kruh, krompir, testeni-ne, stro~nice) predstavljajo 40 % dele` dnev-ne prehrane.

Zauìjete jih lahko v ve~jih koli~inah. Pomem-bni so predvsem kot vir ogljikovih hidratov, zago-tavljajo 55 % - 75 % dnevnih energijskih potreb.Prav tako so pomemben vir netopnih (celuloza) intopnih (pektin, razne smole) dietnih vlaknin, ne-prebavljivih delov rastlin. Splošne lastnosti dietnihvlaknin so: izboljšanje prebave, varovanje pred pre-snovnimi boleznimi (sladkorna bolezen, debelost,povišane maš~obe v krvi), rakom na ~revesju itn.Netopne balastne snovi pove~ajo teò blata in hi-

lesu lastnih beljakovin, celic, tkiv in organov. Prinjihovi razgradnji se v organizmu sproš~a energija,potrebna za delo, ki ga opravljajo celice, in za proi-zvodnjo toplote.

Neenergijske hranilne snovi so:

vitamini in minerali, ki delujejo v številnih pre-snovnih procesih. Potrebni so za delovanje vsakecelice v ~loveškem organizmu. V prehrani bolnikaz rakom so še posebej pomembne kot vir antioksi-dantov - "lovilcev prostih radikalov". Torej imajopomembno zaš~itno funkcijo.

Onkološko zdravljenje je pogosto povezano zrazli~nimi prehrambenimi zapleti, kot so: slabost,bruhanje, vneta ustna sluznica, ote`ko~eno poìra-nje, zaprtje ali odvajanje teko~ega blata, hujšanjeali pridobivanje na telesni teì idr. V takih prime-rih je potrebno prehrano prilagoditi potrebamnovonastale situacije tako, da bo hrana, ki jo bol-nik zauìje, zmeraj zagotavljala zadostno koli~inopotrebnih hranilnih snovi. ~e so takšna stanja leprehodnega zna~aja in bolnik hujša ter ohranjasplošno kondicijo, ni vzroka za zaskrbljenost. Vnasprotnem primeru pa je potrebno o teàvah ob-vestiti le~e~ega zdravnika in/ali se dogovoriti zaprehrambeni posvet pri dietetiku.

Obravnavana osnovna na~ela uravnoteène va-rovalne prehrane veljajo za tiste bolnike z rakom,ki v obdobju zdravljenja nimajo posebnih prehra-njevalnih teàv ali so le-te prehodnega zna~aja.Prav tako lahko enaka prehrana po zaklju~enemzdravljenju ohranja zdravje in prepre~uje mo`nostrazvoja razli~nih bolezni. Te bolezni pa so: sladkor-na bolezen, povišane maš~obe v krvi in nekaterevrste raka.

Kakor ogenj razkrije ne~isto~e v zlatu,

tako nesre~e razkrijejo srce la`nih prijateljev.

Pietro Metastasio

38

trost njegovega izlo~anja. Tako prepre~ujejo razli~-na obolenja na prebavilih, predvsem na debelem~revesu. Topne balastne snovi pa vzdrùjejo opti-malno raven sladkorja in holesterola v krvi. Naj-boljši vir dietnih vlaknin iz te skupine so: neoluš-~ena in cela ìtna zrna (nepoliran ri`), semena terstro~nice (fiòl, grah), priporo~ene dnevne koli~ineso okoli 30 g na dan.

• Sadje in zelenjava predstavljata 35 % dele`dnevne prehrane.

Nimata energijske hranilne vrednosti. Pomem-bna sta predvsem kot vir vitaminov, mineralov, an-tioksidantov in balastnih snovi. Priporo~ene dnev-ne koli~ine so okoli 400 g zelenjave in 250 g do350 g sadja. V ~im ve~ji koli~ini jih zauìjte sveè,vsaj eno tretjino do ene polovice. Pri termi~ni ob-delavi, predvsem pri kuhanju se izgubi v povpre~-ju 50 % vodotopnih vitaminov. Prav tako se izgub-ljajo pomembne mineralne snovi. Najbolje je, ~ezelenjavo dušite v ~im manjši koli~ini vode.

Antioksidanti so poznani kot »lovilci prostihradikalov«, ki nastanejo kot produkt normalnegametabolizma. Njihovo nastajanje se dodatno pove-~a v obdobjih hudega stresa in ob ve~jih obremeni-tvah. Veliko jih prihaja iz zunanjega okolja: cigaret-ni dim, onesnaèno okolje, UV- in gama àrki,nekvalitetna hrana itn. Prosti radikali uni~ujejo inspreminjajo zdrave celice. Antioksidanti pa zavira-jo in/ali prepre~ujejo delovanje prostih radikalovter prepre~ujejo nastajanje novih. V prehrani sonajpomembnejši vitamin A, C in E, beta karotenin minerali: selen in cink.

Posebno zdrava zelenjava in sadje so: brokoli,ohrovt, cveta~a, korenje, kumare, bu~e, rumena inzelena zelenjava, ~ebula, ~esen, jabolka, kutine,~ešnje, slive, marelice. Omenimo še sadne in zele-njavne sokove, kot so: pesin, koren~kov, zeljni sok,sok jagodi~astega sadja (~rni ribez) in sve` jabol~nisok.

Sadje in zelenjava sta tudi pomemben vir èprej omenjenih balastnih snovi, še posebno neo-lupljene.

• Mleko, meso, ribe, jajca in njihovi izdelkipredstavljajo 20 % dele` dnevne prehrane.

Pomembni so predvsem kot vir beljakovin, kizagotavljajo 10 % - 15 % dnevnih energijskih po-treb.

Poleg tega so beljakovine vir ìvljenjsko po-membnih aminokisklin, ki prepre~ujejo pove~anorazgradnjo telesnih beljakovin, pospešujejo nasta-nek telesu lastnih beljakovin in krepijo imunskodelovanje. V uravnoteèni varovalni prehrani bol-nika z rakom dajemo predvsem poudarek uìvanjubeljakovin visoke biološke vrednosti: jajca, mleko,meso in ribe, saj jih organizem najbolje izkoristi,ker vsebujejo vse potrebne ìvljenjsko pomembneaminokisline.

Vir nekaterih ìvljenjsko pomembnih aminoki-slin so še stro~nice, ki jih uvrš~amo med beljako-vinsko-ogljikohidratna ìvila, predvsem grah in fi-òl. Stro~nice in ìta imajo sicer manjšo biološkovrednost, ker nimajo vseh ìvljenjsko pomembnihaminokislin. ê pa kombiniramo ve~ ìvil z nizkobiološko vrednostjo lahko doseèmo njihovo ve~joskupno biološko vrednost. Npr. kombinacija grahain rià daje mešanico aminokislin in beljakovin zve~jo biološko vrednostjo, ki lahko zamenjajo me-sne beljakovine skoraj v enaki koli~ini.

V uravnoteèni varovalni prehrani je mlekoprav tako vir ìvljenjsko pomembnih beljakovin.Predvsem pa je pomemben vir kalcija in vitaminaB2. Priporo~amo vam uìvanje delno posnetegamleka z 1,6 % maš~obe.

Prav tako priporo~amo izbiro pustega mesa: te-letina, govedina, svinjina (prešana šunka), jagnjeti-na, kunec, puran, piš~anec brez koè, konjskomeso, manj mastne ribe in mesne izdelke z znakomvarovalnega ìvila, saj vsebujejo manj skritih maš-~ob.

Prehrana, mešana z rastlinskimi in ìvalskimibeljakovinami, obi~ajno zadostuje po koli~ini inbiološki vrednosti beljakovin. Dnevno dopuš~amodo 200 g pustega mesa ter ali 200 g suhih stro~nicter okoli 1 liter mleka ali mle~nih izdelkov.

• Maš~obe in ~isti sladkorji predstavljajo 5 %dele` dnevne prehrane.

Maš~obe imajo predvsem energijsko vrednostin malo ìvljenjsko pomembnih hranil in zaš~itnihsnovi. V varovalni prehrani bolnika z rakom naj za-gotavljajo 25 % dnevnih energijskih potreb.

Med maš~obe štejemo: olja, masti, maslo, mar-garino, smetano in majonezo. Med sladkorje pakuhinjski sladkor, med, sladke pija~e, bombone,~okolado, marmelade, sirupe idr. Maš~obe polegtega, da so koncentrat energije, so še vir razli~nihmaš~obnih kislin (nasi~enih in nenasi~enih) inmaš~obotopnih vitaminov A, D, E in K.

Pudarjamo pomen pove~ane uporabe nenasi~e-nih maš~obnih kislin in zmanjšano uporabo nasi-~enih maš~obnih kislin. Nenasi~ene maš~obne ki-sline se nahajajo predvsem v rastlinskih oljih (olj~-no, ekstra son~ni~no, repi~no olje in druga). S po-ve~anim uìvanjem pustih vrst rde~ega mesa, po-snetega mleka, mle~nih izdelkov iz posnetega mle-ka in zmanjšanim uìvanjem masti (ali opuš~a-njem) ter masla, lahko zmanjšate koli~ino zauìtihnasi~enih maš~obnih kislin.

Nenasi~ene maš~obne kisline imajo v telesurazli~ne funkcije in jih telo nujno potrebuje za svo-je delovanje. Nekaj jih telo lahko proizvede samo izdrugih maš~obnih kislin, medtem ko dveh izmednjih ni sposobno samo tvoriti. To so omega 6 maš-~obne kisline (nahajajo se predvsem v rastlinskiholjih) in omega 3 maš~obne kisline. Slednje imajov prehrani onkološkega bolnika prav posebno me-sto. Njihov najboljši vir je ribje olje. Poudarjamonjihov vpliv pri zmanjševanju razli~nih vnetij in prispodbujanju imunskega sistema. Predvsem je po-membno ugodno razmerje med omega 3 in omega6 maš~obnimi kislinami. Tako razmerje boste lah-ko dosegli, ~e boste upoštevali zgornja na~ela o po-ve~anem uìvanju nenasi~enih maš~obnih kislin nara~un nasi~enih in boste v vaš tedenski jedilnikvklju~ili uìvanje morskih rib. Priporo~ljivo je, davsaj dvakrat na teden uìvanje rde~ega klavnegamesa zamenjate z enakovredno koli~ino morskihrib.

39

Priporo~ene koli~ine dodanih maš~ob v oblikiolj, majoneze ali dietne margarine, seveda ob upo-rabi pustega mesa in posnetega mleka, je 8-9 `li~kna dan. Svetujemo, da maš~obe dodajate kuhanimjedem »na hladno« ali solatam. Dušenje hrane zdodatkom maš~ob je bolj priporo~ljivo kot pe~e-nje, kjer hrano segrevamo nad 100°C.

Sladkor je obi~ajno sestavni del številnih jedi inìvil (~okolade, marmelade, sladoleda ipd.). Naj-ve~ja koli~ina dodanega sladkorja, ki ga po `li~kahlahko dodate v razne pija~e in skritega v razli~nihjedeh, je od 10 do 14 `li~k. Pri tem morate upošte-vati, da sta npr. v krofu dodani dve kocki sladkor-ja, v sadnem jogurtu (200g) celo 7 kock, v tablici~okolade (100g) pa 10 kock dodanega sladkorja.Ni~ ni narobe, ~e v vaš jedilnik vklju~ite sladicokot del v obroku ali malici, le da to upoštevate pricelotni koli~ini priporo~ene uporabe sladkorja vvaši dnevni prehrani.

Denis Mlakar-Mastnak

Pripis uredništva:

V naši rubriki pozdravljamo novo sodelavko, vod-jo prehrane na Onkološkem inštitutu Denis Mlakar-Mastnak. Nasledila je Heleno Drolc, ki je kar celo de-setletje za naše bralce pisala zanimive prispevke o pre-hrani, za kar se ji uredništvo iskreno zahvaljuje.

Nikogar sre~a ne povzdigne tako visoko,

da ne bi potreboval prijatelja. Seneka

Prehransko svetovanje poteka na Onko-loškem inštitutu v okviru zdravstvene nege.Bolniki se lahko dogovorijo za posvet zmed. sestro Denis Mlakar-Mastnak po tel.: 01 587 96 79.

40

JEDILNIK VAROVALNEPREHRANE

Le malokateri narod se lahko pohvali s tolikorazli~nimi jedmi, kot jih imamo Slovenci. Zmotnoje razmišljanje, da naša narodna kulinarika ponujale hrano reveèv. Zavedam se, da vse premalo ceni-mo ìtarice, da je kljub svoji kakovosti in polno-vrednosti kaša vse premalo zastopana v vsakodnev-ni prehrani. Ker se vedno bolj vra~amo v preteklostin cenimo sadove naših prednikov, èlim tudi samavsaj malo prispevati k ohranjanju naše kulturne de-diš~ine.

@itne kaše so naši predniki dobro poznali kotvsakodnevno prehrano, mi pa smo jo izrinili z na-ših jedilnikov zaradi druge hrane, ki je tehnološkohitreje pripravljena, obenem pa osiromašena.

Primer enodnevnega jedilnika

Zajtrk: bela kava, polnozrnati kruh, maslo,marmelada ali ajdovi `ganci, kislo mleko

Dopoldanska malica: sadni sok, graham èm-lja

Kosilo:

- porova juha

- puranji zrezek z mareli~no omako

- `li~niki s korenjem

- radi~ v solati

- jabol~na ~eàna

Popoldanska malica: banana

Ve~erja:

- loparnica z ajdovo in proseno kašo

- zelena solata

- grozdje

Porova juha

Koli~ina za 4 osebe:

20 dag pora, 15 dag krompirja, 1,25l vode alikostne juhe, sol, 2 dag suhe slanine, 2 dag olja, 1,5dag moke, 2 stroka ~esna, lovorjev list, 15 dag sveè-ga paradi`nika, peteršilj.

Por o~istimo, operemo, ga nareèmo na kolo-barje, dodamo na kocke narezan krompir. Prilije-mo vodo ali kostno juho. Solimo, dodamo lovorjevlist in kuhamo. Na olju narahlo prepraìmo nakocke narezano slanino, dodamo strt ~esen in nakocke narezan sve` paradi`nik. Premešamo in vseskupaj dodamo juhi. Iz mrzle vode in moke nare-dimo podmet in ga vlijemo v juho. Juho za~inimoin kuhamo do mehkega. Juhi dodamo še sesekljanpeteršilj. Slanino lahko tudi izpustimo, vendar na-redi juhi dober okus.

Puranji zrezek z mareli~no omako


50 dag puranjih prsi, sol, 2 dag moke, 2 dag mar-garine ali masla, perutninska juha za zalivanj,. 20 –25 dag sveìh marelic.

Mareli~na omaka: 3 dag margarine ali masla, 8dag ~ebule, 1,5 dl perutninske osnove, 1,5 dl suhegabelega vina, 20 – 25 dag sveìh marelic.

Zrezke nareèmo, narahlo potol~emo, jih po-solimo in zareèmo koìce. Na nepotol~eni stranijih pomokamo. V vro~o margarino ali maslo damoz nepomokano stranjo navzdol zrezke. Ope~emojih na hitro po eni strani, nato jih obrnemo in ope-

Majda Rebolj,strok. u~iteljica kuharstva

41

~emo še po drugi strani. Zrezke zalijemo z mareli~-no omako. Dobro prevremo.

Mareli~na omaka: na margarini ali maslu po-praìmo drobno sesekljano ~ebulo, da se zmeh~a.Dodamo narezane sveè marelice, prilijemo perut-ninsko osnovo, 1,5 dl suhega belega vina, dodamomalo mletega cimeta, sol. Kuhamo pribli`no 20minut.

@li~niki s korenjem


25 dag graham moke, 2 jajci, sol, 10 dag korenja,1,5 – 2 dl mleka, slan krop.

V sredini sklede naredimo jamico, dodamo jaj-ci, sol, drobno naribano surovo korenje, mleko.Hitro zmešamo v testo. V kozici zavremo vodo injo solimo. @lici pomo~imo v slan krop, da se namne prilepi testo. Oblikujemo `li~nike in jih za-kuhavamo v vrelo slano vodo. Ko se `li~niki dvig-nejo, jih pustimo še nekaj ~asa vreti, nato jih papoberemo.

@li~nike pa lahko oblikujemo tudi tako, da nadvrelo vodo postavimo posebno cedilo z ve~jimiluknjicami in v slan krop pasiramo testo. Skozi ce-dilo naj padajo `li~niki v velikosti fiòla.

Loparnica z ajdovo in proseno kašo

Koli~ina za 5 oseb

Testo za pala~inke: 20 dag moke, 2 jajci , 2,5 dlmleka, 3 dag olja, sol

Nadev: 20 dag korenja,10 dag pora, 20 dag pro-sene kaše, 20 dag ajdove kaše, 2 dag ~esna, 2 jajci, sol,majaron, timijan, peteršilj, drobnjak.

Bešamel: 3 dag margarine, 2 dag moke, 2 dl mle-ka, sol, parmezan, 2 jajci.

Iz navedenih sestavin naredimo `vrkljano testoin spe~emo tanke pala~inke.

Zelenjavo o~istimo, ~im tanjše nareèmo in joskuhamo v sopari. Skuhamo tudi obe kaši z zeliš~i.Ko sta kaši kuhani jih dobro odcedimo.

Priprava bešamela: margarino stopimo in nanjej svetlo prepraìmo moko, zalijemo z mlekom,

dodamo sol, parmezan. Bešamel ohladimo, doda-mo rumenjak in iz beljakov trd sneg, narahlo pre-mešamo.

V pomaš~en peka~ damo najprej plast pala~ink,po njih malo bešamela in eno plast zelenjave, po-krijemo s pala~inkami, dodamo malo bešamela inkašo, To ponavljamo toliko ~asa, da porabimo vsesestavine. Na vrhu mora biti plast pala~ink, ki jihpolijemo z bešamelom. Še boljše pa je, ~e dve vrstizelenjave zmešamo z eno od kaš in nato loparnicosestavljamo tako, kot smo opisali prej.

Loparnico pe~emo 35 minut pri 175 ºC. Pe~e-no loparnico pustimo malce ohladiti, šele nato jorazreèmo.

Majda Rebolj in Natalija Kon~ina

Pripis uredništva:

V naši rubriki pozdravljamo novo sodelavkoMajdo Rebolj, strok. u~iteljico kuharstva na Srednjišoli za gostinstvo in turizem Ljubljana. Nasledila jeNatalijo Kon~ina, ki je celih 7 let za naše bralce iz-birala in predstavljala recepte zdravih jedi, za kar seji uredništvo iskreno zahvaljuje.

PRAVILNA IZBIRA Kako izberemo ustrezno prsno protezo in ne-dr~ek

Pri raku na dojki je àl tako, da je za ozdravitevpotrebno odstraniti njen ve~ji ali manjši del ali pacelo dojko. Po operaciji ostane brazgotinasta praz-nina, ki jo èlimo ~im bolj zakriti in zunanjosti vr-niti prejšnjo podobo. To je mogo~e uresni~iti z re-konstrukcijo dojke ali s prsno protezo. Rekon-strukcija je zahteven operativni poseg, izvedljivpod dolo~enimi pogoji. Ni mogo~e izpeljati privsaki ènski, zato je prsna proteza primerno in za-dovoljivo nadomestilo.

42

Prsne proteze so Iz silikonske snovi, razli~nihoblik in velikosti. Teà proteze, izbrane po meri,ustreza tudi teì zdrave dojke, kar je pomembno zaohranjanje ravnovesja glede na hrbtenico in pravil-no drò telesa. Uporaba prsne proteze je torej pri-poro~ljiva tudi iz zdravstvenih razlogov, ne le zara-di lepotnega videza. Proizvajalci protez imajo po-sluh za potrebe in èlje ènsk, zato jih redno izbolj-šujejo in dopolnjujejo. Na voljo je res mnogo raz-li~nih oblik: delne, trikotne, podaljšane s podpaz-dušnim delom in samolepljive, ki so primernepredvsem za navadne nedr~ke in kopalke (brezèpkov). Z uporabo slednjih si lahko privoš~imotudi bolj odprto obleko. Kot dodatek dobite lahkotudi prsno bradavico, ki jo posebej nalepite.

Neposredno po operaciji, ko je brazgotina šeote~ena in ob~utljiva, je najbolj primerna t.i. za~a-sna proteza iz blaga z umetnim polnjenjem. @en-ska jo dobi v bolnišnici ob obisku prostovoljke alijo kupi v trgovinah z ortopedskimi pripomo~ki.

Kako izberemo pravo prsno protezo?

Kadar se prvi~ odpravite po prsno protezo,imejte oble~eno oprijeto majico, ker je tako najla`-je primerjati velikost proteze in dojke. ê ne dobi-te popolnoma ustrezne velikosti, potem je bolje, dase odlo~ite za manjšo in la`jo. Proteza naj ~im boljzapolni praznino manjkajo~ega dela dojke, zatobodite pri izbiri zahtevne in natan~ne, ne odlo~itese prehitro. Proteza postane naša intimna stvar,zato jo negujmo z ob~utkom, da ~im dlje obdrìsvojo kvaliteto. To pomeni: ve~krat jo umijemo zmla~no vodo, brišemo ne`no z mehko brisa~o in jopo uporabi poloìmo s trebuhom navzdol. Pred-vsem pa jo je treba paziti pred bode~imi predmeti.

@enska je upravi~ena do proteze enkrat letno znaro~ilnico, ki jo dobi v medikosocialni slu`bi vbolnišnici, kjer je bila operirana oz. pri svojemzdravniku.

Kako izberemo nedr~ek?

Kjer izberete prsno protezo, lahko kupite tudinedr~ek in kopalke s posebnim èpkom za protezo.êprav izdelovalci upoštevajo posebnosti, ki jih

povzro~i odstranjena dojka, pa je izbor nedr~kavsaj toliko zahteven kot izbor proteze. Da bi la`jeizbrali pravega, si è pred nakupom izmerite obsegprsnega koša pod dojkama in poglejte velikost ko-šarice. Pomembno je eno: ni~ vas ne sme tiš~ati,zato naj bo obseg izbranega nedr~ka toliko ve~ji, daga zapnete na predzadnji sponki. Naramnice mora-jo biti toliko široke in dolge, da ne zareèjo v koòna rami. Po odstranitvi dojke predel pod pazduhoin okrog lopatice namre~ ob~asno ote~e in je ob-~utljivejši (ne ve se pravega vzroka), zato je prete-sen nedr~ek izredno mote~.

K sre~i je kar precejšnja ponudba teh izdelkov,zato se je vredno potruditi pri izbiranju. Veliko pri-pomore lastno zadovoljstvo z zunanjostjo, da la`jein z ve~jim optimizmom prebrodimo obdobje ne-prijetnih in bole~ih ob~utkov.

Nataša Kogovšek

Popravek

V prejšnjih prispevkih Nataše Kogovšek nam jezagodel tiskarski škrat z napa~no postavitvijo. Tako jebilo v prispevku Pozdrav soncu (Okno 16/2, 2002) vdrugem delu opisovanja poloàjev besedilo zamaknje-no s slikami; v ~lanku Dihanje, pa sta si pri opisu tre-bušnega dihanja (Okno 17/1, 2003) fotografiji sledi-li v obratnem vrstnem redu.

Avtorici in bralcem se iskreno opravi~ujemo inprosimo za razumevanje!

Uredništvo

Prijateljstvo je tveganje: temelji na zaupanju. Zato pripada tistim,

ki se ne prepustijo z zaprtimi o~mi, ampak z odgovornostjo.

Raffaele Pibiri

ŠTIRJEDOGOVORIDon Miguel Ruiz: Štirjedogovori – tolteške mo-drosti; prakti~ni vodnikna poti k osebni svobo-di; Ljubljana: Gnostika,2002, 130 strani.

Avtor knjige je zdrav-nik mehiškega rodu. Vìvljenju ga je zaznamovala te`ka prometna nesre-~a. Pretresen ob tem doìvetju smrti se je v njemprebudilo zanimanje za staro izro~ilo zdravilstva inu~enosti ter tolteške modrosti, s katerimi so se uk-varjali è njegovi predniki.

Uvod knjige je obarvan z jezikom in verova-njem starega mehiškega ljudstva –Toltekov. Pred-stavlja pa nam štiri dogovore, ki naj jih sklene vsak-do sam s seboj, na poti k osebni svobodi. Dogovo-ri so tako ~loveški, univerzalni, da presegajo omeji-tve, ki jih lahko postavlja ~as ali osebno nazorskoprepri~anje. Avtor štiri dogovore povzema takole:

1. Bodi brezgrajen v besedah

Govori iskreno. Reci le tisto, kar res misliš. Neuporabljaj besed v svojo škodo ali v škodo drugih.Uporabi mo~ svojih besed tako, da bosta zasijala re-snica in ljubezen.

2. Ni~esar ne jemlji osebno

Kar po~no drugi, ne po~no zaradi tebe. Kar po~-no in govorijo drugi, je zgolj izraz njihove resni~no-sti, njihovih sanj. ê boš imun na mnenja in dejanjadrugih, ne boš nemo~na `rtev nepotrebnega trpljenja.

3. Ni~esar ne domnevaj

Zberi pogum in sprašuj ter vselej jasno in glasnopovej, kaj bi rad. Bodi jasen do drugih, da te ne bodohromili nesporazumi, potrtost in nemir. @e zgolj tadogovor ti bo pomagal, da boš lahko povsem spreme-nil svoje ìvljenje.

4. Vselej daj vse od sebe

To »vse« ne bo vedno enako: ~e si namre~ bolan,ne moreš toliko storiti, kot ~e si zdrav. Toda v vsakih

43

EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU

1. Ne kadite. Kadilci, prenehajte ~im prej s ka-jenjem in ne kadite v navzo~nosti drugih.Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.

2. Omejite pitje alkoholnih pija~ - vina, piva in`ganih pija~.

3. Pove~ajte dnevno porabo zelenjave in sveè-ga sadja. Pogosto jejte ìtarice, ki imajo veli-ko vlaknin.

4. Pazite, da ne boste prete`ki, pove~ajte tele-sno aktivnost in jejte ~im manj mastnih ì-vil.

5. Izogibajte se prekomernemu son~enju in pa-zite, da vas, predvsem pa ne otrok, sonce neope~e.

6. Natan~no spoštujte predpise, ki so namenje-ni prepre~evanju izpostavljenosti znanimkarcinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvenain varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahkopovzro~ale raka.

7. Obiš~ite zdravnika, ~e opazite bulo ali rani-co, ki se ne zaceli (tudi v ustih); materinoznamenje, ki je spremenilo obliko, velikostali barvo; ali neobi~ajno krvavitev.

8. Obiš~ite zdravnika, ~e vas nadlegujejo dol-gotrajne teàve, npr. trdovraten kašelj, hripa-vost, spremembe pri mali ali veliki potrebiali nepojasnjeno hujšanje.

9. @enske, redno hodite na odvzem brisa ma-terni~nega vratu. Udeleùjte se organiziranihpresejalnih programov za raka materni~negavratu.

10. @enske, redno si pregledujte dojke. ê stestarejši od 50 let, se udeleùjte organiziranihmamografskih presejalnih programov. ê ta-kega programa še ni, se o pregledu posvetuj-te s svojim zdravnikom.

44

okoliš~inah se potrudi, da boš storil vse, kar je v tvo-jih mo~eh – in ne boš se ve~ obsojal, ne boš se ve~ tr-pin~il in ni~esar ve~ ne boš obàloval.

Na prvi pogled mogo~e lahko dobimo vtis, daje to spet ena od knjig, ki nam ponuja cenene »re-cepte«. Vendar nam v razlagi posameznega dogovo-ra knjiga ponuja dragoceno mo`nost, da razmisli-mo ob njej tudi o svojem ìvljenju, pridobimouvid v svoje lastne vzorce vedenja in s tem mo`-nost, da le-te tudi spreminjamo. Tako lahko tudi taknjiga prispeva del~ek k osebnostni rasti.

Andreja Cirila Škufca Smrdel

DOODPORNOSTIZ GLAVOAlojz Ihan: Do odpor-nosti z glavo, Ljubljana:Mladinska knjiga,2004, 159 strani.

Prof. dr. Alojz Ihan jespecialist klini~ne mikro-biologije in imunologije, ki je poleg strokovnega inliterarnega objavljanja poznan tudi kot avtor po-ljudnih medicinskih knjig Imunski sistem in od-pornost ter Do odpornosti z glavo. V slednji dr.Ihan opisuje presenetljive povezave med ~lovekovopsiho in nastankom bolezni. V središ~e postavi raz-merje med stresom in imunskim sistemom, ki nassicer varuje pred boleznimi. Neobvladan stres na-mre~ postopoma okvarja imunski sistem in lahkocelo postane vzrok za nastanek bolezni. Dolgotraj-no psihi~no, zlasti ~ustveno vznemirjenje prizade-ne imunski sistem tako, da ne opravlja svoje osnov-ne naloge. Nenehne prehlade, angine in herpeti~neizpuš~aje je torej pogosto u~inkoviteje »zdraviti« sspremenjenim odnosom do sebe kot z zbiranjemvitaminov, sirupov in tablet. To seveda ne zmanjšu-je pomena zdrave prehrane, gibanja in izogibanja

stresu, odvisnostim in drugim škodljivostim. Avtorna poljuden na~in obravnava stres in opisuje pro-cese, ki se dogajajo v telesu ob razli~nih napetostihin teàvah, obenem pa ponudi prakti~ne ukrepe zaizboljšanje odpornosti.

Na za~etku knjige èli avtor vzpodbuditi zavestpri bralcu, da nam lastne izkušnje in intuicija kaè-jo, da si ~lovek z napornim, sebi neprilagojenimna~inom ìvljenja slabša po~utje in kon~no lahkotako škoduje, da zboli. êprav je o na~inu ìvlje-nja, ki bi pospeševal nastanek bolezni, v u~benikihšolske medicine malo napisanega, tudi šolska me-dicina ne zanika velikega pomena, ki ga imata na-~in ìvljenja in odnos do sebe za ohranjanje zdrav-ja. V zapleteni mreì med~loveških odnosov se po-gosto po~utimo ogroène in takrat se naše telo od-zove s tem, da sproì stresni odziv. ê vzroka ogro-ènosti ne znamo u~inkovito odpraviti, se stresnostanje nenaravno podaljšuje. Dolgotrajen stres papreobremeni organizem, moti njegovo presnovoin psihofizi~no ravnovesje ter ga s tem slabi in iz~r-pava. Stresni odziv se pogosto za~ne z mo~nimi~ustvi stiske, vznemirjenosti, nemo~i, neobvlado-vanja situacije, groze~e nevarnosti; takim neprijet-nim ~ustvom pa kmalu sledi telesni odziv, vzburje-nje mo`ganskih centrov, ki vpliva na delovanje šte-vilnih notranjih organov in izlo~anje hormonov, kioblikujejo stresni odziv, zlasti kortizola, ki vplivana zaviranje imunskega sistema. Stres tako ni zgoljsituacija, ampak je reakcija organizma, ki se lahkoodpravi samo s pravilnim psihosocialnim delova-njem ~loveka, sicer nastalo kroni~no stresno stanjeenostransko angaìra ~ustvene, vegetativne, hor-monske in imunske funkcije, s ~imer nastanejo šte-vilne motnje uravnavanja teh funkcij, ki ~ez ~asprivedejo do bolezenskih sprememb.

Avtor nadalje v središ~e postavi posameznika innjegovo videnje stresne situacije, saj je ocena stresapredvsem odvisna od odnosa do samega sebe. Zanaše zdravje je tako pogosto bolj usodna naša oce-na situacije kot pa resni~na nevarnost. Pri oceninevarnosti je odvisno, kakšen odnos ima ~lovek dosvojega ìvljenja in do sebe. ^lovek, ki ima boljšein bolj opredeljene predstave o svojem ìvljenju inhotenju, stres ne bo dosegel ogromne razse`nosti,

za svoje ìvljenje potrebujemo mreò socialnih od-nosov. Ljudje, ki znajo graditi ob~utek varnosti vintimni bliìni, ìvijo manj stresno od tistih, ki sehranijo z naklonjenostjo bolj oddaljenih ljudi.Spremembe, ki jih zaznavamo v pokrajini med~lo-veških odnosov, povzro~ajo veliko vznemirjanja,negotovosti, strese. ûstvovanje, ki se sproì obspremembah socialnih odnosov, je ~lovekovo naj-mo~nejše ~ustvovanje. Skupaj s tem ~ustvovanjempa prihaja do silovitih mo`ganskih sprememb,sprememb v izlo~anju hormonov, sprememb šte-vilnih kemi~nih ravnovesij in tudi sprememb v de-lovanju imunskega sistema. V nadaljevanju avtorpiše o pomembnosti izraànja ~ustev, kajti ~lovek spotla~enimi ~ustvi te`je uravnava svoje telesno induševno ravnote`je. Nobeno ~ustvo ni slabo in ne-potrebno. Namen vsakega je, da se aktivira, ko jeto potrebno.

V poglavjih Kako vplivamo na imunski odzivin Program prijaznosti do sebe avtor strne prikaz,kako je za ohranjanje zdravja mogo~e povezovatispoznanja moderne medicine s tradicionalno me-dicino, religijo, psihologijo, umetnostjo in ìvljenj-sko prakso.

V knjigi so pregledno zbrana spoznanja o sode-lovanju psihe in imunskega sistema pri ohranjanjuzdravja in obrambi proti boleznim. Na imunski si-stem vplivajo ~ustva, socialni odnosi, u~enje, spo-mini, telesna dejavnost, ljubezenska izpolnjenost,ob~utek ìvljenjskega smisla in veselja. Iz tovrstnihspoznanj sledijo prakti~ni ukrepi za izboljšanje od-pornosti, od osebnostnega zorenja do športa alimeditacije. Avtor v knjigi na poljuden na~in nazor-no pojasni vpliv ~ustvene, osebnostne in duhovnezrelostni na sposobnost obvladovanja stresa, zato jenjen namen predvsem ta, da v bralcu prebudi ne-kaj njegovih ob~utkov o sebi, ki so zaradi ìvljenj-ske naglice morda zaspali.

Metka Pirc

45

kot pri ~loveku, ki ima krhko in labilno samopo-dobo in samospoštovanje. Vendar pa avtor skušaloviti ravnote`je tudi z drugimi dejavniki, saj našeodzivanje na stres v precejšnji meri dolo~ajo tudiprirojene lastnosti, zapisane v genih. Zaradi razli~-no podedovanih genov, ljudje razli~no doìvljajostres. Pri stresu je zelo te`ko razlo~evati med pri-dobljenimi in prirojenimi lastnostmi stresne reak-cije. Pri ~loveku, ki je doìvljal velike, kroni~nestrese, se stresna reakcija tudi trajno prilagodi, to jezmanjša, po drugi strani pa lahko posami~na, iz-jemno travmati~na izkustva povzro~ijo ob~asnoobujanje silovite stresne reakcije v smislu posttrav-matskega stresnega sindroma. Ker se tudi pridob-ljene lastnosti stresne reakcije lahko prenašajo zmatere na otroke, je še posebej te`ko ostro lo~eva-ti, kakšen del lastnosti stresne reakcije se prenašaprek genov in kakšen del prek komunikacije medmaterjo in otrokom v zgodnjih fazah njegovegarazvoja.

Dr. Ihan odkriva in ponudi odgovor na vpraša-nje, o katerem se šele v zadnjih letih obširneje piše,zakaj je stres tako pogost pojav v današnjem ~asu,ko nikoli nismo smrtno ogroèni. Z razvojem ~lo-veških dru`b je socializacija zahtevala veliko social-nih interakcij in zapletene socialne prilagoditve, kijim ~lovek pogosto ni kos. Kadar se ~lovek preve~nerodno zaplete v mreò socialnih odnosov, ki jihne obvlada, za~nejo ti ogroàti ob~utek samospo-štovanja. Ko odnosi zaradi zapletenosti in številnihsoodvisnosti ve~krat postanejo nepregledni inneobvladljivi, za~nejo tudi na~enjati ob~utek var-nosti. Vse to pa povzro~i nastanek stresne situacije,ki se ne razrešuje, ampak se ponavlja iz dneva vdan. Naše po~utje je odvisno od izpolnjenih po-treb, zato je najboljša preventiva, da ~lovek v svojinotranjosti skrbi za jasne standarde, ki ga ohranja-jo ob~utljivega in odzivnega za njegove potrebe inpotrebe ljudi okoli njega. ê si ~lovek ho~e dobro,mora torej v prvi vrsti ohranjati samospoštovanje,komunikacijo, odkritost in realisti~no upoštevanjedejstev.

Ta odkrivanja se nadaljujejo v poglavju Odno-si in bolezni, kjer avtor predstavi naš svet kot po-krajino med~loveških (socialnih) odnosov. Ljudje

46

KNJIGA O SREÎ Marcelle Auclair. Knjigao sre~i. Nova Gorica:Maya Studio; Ljubljana:Gnostica, 2003, 333 stra-ni

Avtorica Knjige o sre~i,ki jo je iz francoš~ine pre-vedel Slavko Krušnik, nasu~i, da je sre~a v nas samih, zato jo moramo vednoznova odkrivati, jo znati »slišati« in ji slediti.Zmotno je prepri~anje mnogih, da je sre~a nekjezunaj. Zato pove~ini ostanejo praznih rok, ko hla-stajo po njej in jo ho~ejo dobiti ali kupiti v mate-rialnih dobrinah, posedovanju stvari ali celo ljudi.Posebej poudarja, da moramo biti previdni pri ob-likovanju svojih misli.

»Premišljujte o veselju, ljubezni, zdravju, obiljuin miru: ne samo, da boste izàrevali okoli sebe bla-godejne valove, ampak boste pritegnili vse, kar je so-rodno temu bleste~emu zaporedju. ê pa – nasprotno– v sebi pestujete misli o bolezni in obupu in ponav-ljate ve~krat na dan: ‘Nimam sre~e ... Nih~e me nemara. . . Nikoli se ne bom izkopal iz nevše~nosti ...,si ne boste samo zagradili poti do sre~e in uspeha, am-pak boste pritegnili nove nevše~nosti, tako kot strelo-vod priteguje strelo.«

Marcelle Auclair nas opogumlja, da se v dvanaj-stih mesecih lahko popolnoma znebimo strahu inse nau~imo zaupati vase in prisluhniti svojemu no-tranjemu vodniku. To je naš dobri Jaz, ki ga mora-mo dnevno negovati in vzpodbujati njegovo rast.Od u~inkovitih in pozitivnih misli pa je potrebnonarediti še korak naprej in po njih tudi zaìveti.

Seveda pa ni enotnega recepta, kako priti dosre~e. La Rochefoucauld je dejal: »Sre~a ni dogo-dek, marve~ sposobnost,« avtorica pa dodaja: Spo-sobnost pa si lahko pridobimo.

Na koncu bralcu še svetuje:

»ê èlite, da bo vaše ìvljenje radostno, vam sve-tujem, da znova vzamete v roke to knjigo in prebere-

te dnevno po eno poglavje – najraje zve~er, predenzaspite, da bi ga vaša podzavest osvojila med spanjem– in da naslednji dan zaìvite v skladu s tistim, karste se nau~ili. Ne dovolite, da bi vam morebitni neus-pehi vzeli pogum: po vsaki ‘podvodni ~eri’ za~nite nanovo.«

Knjiga se mi je pravkar slu~ajno odprla na stra-ni 290, pa preberimo skupaj poglavje: PROMET-NA POLICIJA.

»Nekdo, ki mora vse leto poklicno potovati z av-tom po domovini, je doìvel kar precej nesre~ do tiste-ga dne, ko je razumel ... Kaj je razumel?

Predvsem to, da so razburjanje, zmerjanje in jezanad drugimi uporabniki ceste slabili njegove refleksein ga spravljali v podrejen poloàj. Pravi, da je bilood tistega dne mnogo bolje. Toda – storiti je moral šenekaj!

Sklenil je, da bo prenehal obkladati druge upo-rabnike ceste z àljivkami, pa ~eprav potiho, še ve~,nanje bo mislil z ljubeznijo. Da, da. ‘Blagor vsem, kivozijo po cestah! Sre~ni naj bodo in varni pred vseminesre~ami!’

Zdi se neverjetno, toda od takrat se je naš popot-nik vozil kot v raju. Povem vam še to, ~emur se bododvomljivci morda nasmehnili: nedavno mu je po~ilaguma prav pred garaò.

Ne ~udimo se temu. Zakon je en sam, prejemamo,kar dajemo, in kadar zaèlimo soljudem sre~no pot invso sre~o, je bomo mi sami prvi dele`ni.

ZA @IVLJENJE. Odlo~no vam svetujem, da si taspoznanja zapišete v svoje osebne prometne predpise.«

Marija Vegelj Pirc

Veliko prijateljev bo{ imel, dokler bo{ sre~en,

ko pa bodo pri{li slabi ~asi, bo{ kmalu ostal sam.

Ovidij

REDNA LETNA SKUPŠÎNA Društva onkoloških bolnikovSlovenijeLjubljana, Onkološki inštitut, 27. februar2004

Kot vsako leto v mesecu februarju smo se tudiletos zbrali ~lani društva iz vseh krajev Slovenije,kljub snegu, ki je marsikateremu ~lanu prepre~ilprihod v Ljubljano. Letošnja skupš~ina društva jebila še posebej pomembna, saj smo sprejeli spre-membe nekaterih ~lenov statuta, ki je osnovni do-kument za delovanje društva.

Na za~etku je vse zbrane pozdravila mag. Brigi-ta Skela Savi~, pomo~nica strokovnega direktorjaOnkološkega inštituta za podro~je zdravstvenenege ter nam zaèlela uspešno delo. Skupš~ina jenato potekala po ustaljenem dnevnem redu; za ne-moteno delovanje je poskrbela predsednica delov-nega predsedstva Marja Strojin.

Predsednica društva Marija Vegelj Pirc je poda-la poro~ilo o delu v preteklem letu in finan~no po-ro~ilo. Povedala je, da je društvo uspešno nadalje-valo z izvajanjem è ute~enih programov, kot so:Pot k okrevanju - organizirana samopomo~ ènsk zrakom dojke, Nova pomlad ìvljenja -vseslovenskosre~anje ènsk z rakom dojke, tradicionalni pohodna Triglav, bogata publicisti~na dejavnost in delo-vanje na internetu – forum Kako ìveti z rakom.Poleg tega je bil v preteklem letu organiziran trod-nevni seminar v Dobrni za prostovoljke in strokov-ne vodje programa Pot k okrevanju. Skupina vNovi Gorici je slovesno obeleìla 15. obletnico de-lovanja, v ^rnomlju pa so praznovali “rojstvo” –ustanovitev nove skupine. Sodelavci društva so ak-tivno sodelovali tako na mednarodnih kot na do-ma~ih strokovnih sre~anjih. Predsednica društvapa je še sporo~ila, da je bil Zakona o humanitarnihorganizacijah sprejet v parlamentu, pri oblikovanjukaterega je tudi sama od za~etka (5 let) sodelovalav vladni skupini.

47

Po pregledu poro~ila o delu društva, finan~ne-ga poro~ila ter poro~ila nadzornega odbora smona~rtovali bodo~e cilje. Letos smo se le-teh lotili šez ve~jo vnemo, saj nas je predsednica društva sez-nanila z uspešnim izidom dolgoletnih prizadevanjpo pridobitvi ustreznih prostorov društva. Od us-tanovitve naprej je namre~ prostore za društvenedejavnosti gostoljubno nudil Onkološki inštitut,vendar so postali le-ti za nadaljnje delo neustrezni.Novi prostori, ki jih je društvo dobilo v najem odMestne ob~ine Ljubljana, so v Ljubljani, na Poljan-ski c. 14.

Nato so ~lanice upravnega odbora predstavilepredlog spremenjenega besedila nekaterih ~lenovstatuta. Potreba po spremembi statuta se je pokaza-la zaradi uskladitve z novo zakonodajo ter zaradinovih potreb društva. Spremembe ~lenov statutaso bile soglasno sprejete.

V razpravi je odzvanjalo predvsem navdušenjeglede novih prostorov. Marija Vegelj Pirc je prepri-~ana, da bo tudi to omogo~ilo širitev društvene de-javnosti, predvsem bi èleli razširiti prostovoljnodelo in samopomo~ tudi med bolniki z drugimi vr-stami raka. Firdeusa Puri} pa je opozorila, da sonovi prostori vezani tudi na ve~je finan~ne zahteve.Kristina Bajec, ki je s svojo vztrajnostjo in priza-devnostjo v veliki meri prispevala k uspešnemu izi-du iskanja prostorov, je opisala svoje doìvljanje obprehojeni poti.

V èlji, da se vidimo vsaj ~ez leto dni na pri-hodnji skupš~ini, smo sre~anje zaklju~ili v medse-bojnem pogovoru s starimi in novimi prijatelji.


Tvoj pravi prijatelj je, kdor ti razodene tvoje napake in ti jih pomaga odstraniti,

preden jih odkrijejo sovra`niki. Friedrich Rueckert

48

Ptujski grad smo zapustile po pešpoti. Spreho-dile smo se po starem delu mesta Ptuja do prijetnegostilne Pri pošti, kjer smo se okrep~ale s kosilom.âs je kar hitro minil. @e smo morale na vlak, kinas je s krajšimi postanki popeljal proti Ljubljani.

Na izletu smo se sre~ale v druga~nih okoliš~i-nah kot ob rednih mese~nih sre~anjih v sejni sobi

Onkološkega inštituta. Zato je bila to za nas po-sebna popestritev ìvljenja. Skupina tako zaìvi šena druga~en na~in, saj se pogovorimo v prijetnemokolju, se še bolj spoznamo in spoprijateljimo.

Iskreno se zahvaljujemo Marjani, Andreji inNadi, ki so sodelovale pri organizaciji tega nepo-zabnega izleta. Mnoge smo se po dolgem ~asu zno-va peljale z vlakom, kar je bilo prav posebno doì-vetje, saj nam je obujalo spomine na otroštvo. Vsa-ko tako sre~anje je pomembno, ker nas tudi obo-gati, posebno ~e je zdruèno s tako lepo pripravlje-nim ogledom znamenitosti naše male deèlice, kiskriva toliko bogastva.

Kristina

NAŠ IZLETPtujska gora in Ptuj, 12. marec 2004

^lanice Ljubljanske skupine za samopomo~smo obiskale kraje, ki jih mnoge slabo poznamo. Zvlakom smo se popeljale do Ptuja, nato pa smo sez avtobusom in prijazno vodi~ko napotile na Ptuj-sko goro, kjer smo si ogledale prelepo cerkev. Onjenih lepotah in zgodovini nam je prijazno spre-govoril tamkajšnji duhovnik. Marijina cerkev,zgrajena v gotskem slogu, predstavlja dušo zaselkaPtujska gora. Stoletja so romali sem popotniki vsehstarosti in vseh stanov. Cerkev sama je doìvljalaskozi ~as mnogo prezidav in dozidav. V njeni no-tranjosti so oltarji, ki predstavljajo vsak zase poseb-no umetnino. Glavni oltar je ~udovit relief MarijeZavetnice s plaš~em, ki je edinstven, saj so pod nje-nim plaš~em realisti~no prikazani predstavniki raz-li~nih stanov, tako posvetnih kot cerkvenih.

Potem smo z avtobusom nadaljevale pot doPtujskega gradu. Pod odli~nim vodstvom smo siogledale zanimive zbirke, ki jih hrani muzej.

Stalna razstava fevdalne stanovanjske kultureobsega predmete iz zapuš~ine rodbine Herbersteinin okoliških gradov. Poleg starinskega pohištva infrancoskih tapiserij je prikazana tudi obširna zbir-ka rodbinskih portretov Herbersteinov in slikarskazbirka turkerij. Turkerije so slike, ki predstavljajoznamenite turške in evropske dostojanstvenike tervojskovodje, lepotice iz haremov, moè in ène izeksoti~nih deèl.

Del grajskih prostorov je namenjen grafikamFranceta Miheli~a in njegovim kurentom. V dru-gem grajskem nadstropju je obširna zbirka pustnihmask s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slo-venskih goric.

Zbirka glasbil obsega okrog tristo eksponatov.Ogled glasbil spremlja glasba, posneta na histori~-nih inštrumentih, kar predstavlja za obiskovalca šeposebno doìvetje.

Zbirka oro`ja obsega predvsem oro`je druìneHerberstein in ptujskega Muzejskega društva.

Prijateljstvo je med enakimi

ali pa dela ljudi enake. Aristotel

Ob prihodu v mrzlo ptujsko jutro

NOVA POMLAD @IVLJENJA12. vseslovensko sre~anje ènsk z rakom dojke Ljubljana, Cankarjev dom, 20. marec 2004

Še ena "Nova pomlad ìvljenja" je za nami.Spet smo se sre~ale ènske z rakom dojke iz vse Slo-venije. Tovrstno druènje je postalo za nas nepo-grešljivo. Dobile smo se è dvanajsti~ ob svojemDnevu nove pomladi ìvljenja.

Ob enajsti uri smo se zbrale v Linhartovi dvo-rani Cankarjevega doma ter jo napolnile do zad-njega koti~ka. Uìvali smo ob bogatem kulturnemprogramu ènskega pevskega zbora UNITRI izNove Gorice pod vodstvom zborovodkinje JoìceGolob, ob klavirski spremljavi Anice Furlan, z vo-kalnima solistkama Kajo Humar in Tanjo Srednikter z instrumentalisti Glasbene šole Nova Gorica(violina: Damjana Srednik, Urban Klajnš~ek, flav-ta: Ambro` Klanjš~ek, trobenta: Matej Fornazari~)in harmonikarjem Milošem Mozeti~em.

@e na samem za~etku je srca ogrela naša pesem- himna "Nova pomlad ìvljenja," ki nas vednoznova uvede v lepote doìvljanja kulturnega pro-grama, ki ji sledi.

Med poslušanjem prelepih doma~ih slovenskihpesmi, ki so blagodejno zvenele ter ob ob~udova-nju slik pomladanskih motivov na zaslonu v ozad-ju (umetniško delo Nade Majcen in Joìce Muro-

49

vec iz OŠ Solkan), smo imele prilo`nost, da poza-bimo na preìvete tegobe bolezni in se za nekaj uricprebudimo iz dremeà, se ponovno zazremo vase, vnaše duše, naša srca in njihove najbolj skrite globi-ne ter se ob lepotah umetnosti osvobodimo vsehstrahov, senc in negativnih misli, ki spremljajo vsa-kega ~loveka z boleznijo rak …

Da so nam ob~uteno zapete pesmi pevk zboraUNITRI segle globoko do srca, je dokazovalo bur-no in dolgotrajno ploskanje vseh prisotnih.

Glasbene to~ke je z veliko mero umetniškega~uta dopolnjeval dramski igralec Gorazd Jakomini,~lan ansambla SNG Nova Gorica, z interpretacijoodlomkov besedil svetovno znanega pesnika Ra-bindranatha Tagoreja. Seveda pa ni smela izostatitudi Kosovelova poezija, s katero je igralec po~astilstoletnico pesnikovega rojstva.

Skozi program nas je tudi letos popeljala vodi-teljica Mojca Blaèj Cirej.

Ogreli so nas tudi prisr~ni pozdravi in dobreèlje številnih doma~ih in tujih gostov ter strokov-nih sodelavcev, predstavnikov enakih društev s Hr-vaške in Trsta.

Prisr~no dobrodošlico nam je v imenu pokrovi-telja Mestne ob~ine Ljubljana izrekel podùpangospod Slavko Slak. Še posebej smo se razveselili~astne gostje Štefke Ku~an, ki nas vsako leto po~a-sti s svojim obiskom in navduši z lepim govorom.

V pozdravnih govorih so o bolezni rak razmiš-ljali: mag. Brigita Skela Savi}, pomo~nica strokov-nega direktorja za zdravstveno nego Onkološkegainštituta Ljubljana, gospa Viktorija Rehar, pred-sednica Društva za promocijo in vzgojo za zdravjeRepublike Slovenije in dr. Janez Remškar, pred-stavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove-nije. Slednji se je v svojem govoru na povsem novna~in dotaknil zelo tenko~utnega problema medo-sebnih odnosov oz. komunikacije na relaciji zdrav-nik in bolnik v trenutkih bolnišni~ne vizite ob bol-nikovi postelji …

V strokovnem delu programa nas je s svojim iz-vajanjem prijetno nagovorila klini~na psihologinjaAndreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inšti-V zahvalo in spomin vsem nastopajo~im

50

tuta Ljubljana, ki nas je opogumila, da se ob soo-~enju z rakom odlo~imo in izberemo ìvljenje.

Vsem, ki smo sooblikovali letošnje sre~anje, invsem zbranim se je ob koncu prireditve zahvalilapredsednica Društva onkoloških bolnikov Sloveni-je prim. Marija Vegelj Pirc in nam zaèlela snidenjaob letu obsorej.

Z narodno Primorsko pesmijo "Naša matikuha kafe", ki jo je skupaj z zborom pela vsa dvo-rana, in ob spontanem skandiranju ritma se je za-klju~ila duhovno bogata kulturna prireditev.

Toplo prijetno vzdušje se je nadaljevalo v skup-nem druènju v preddverju Cankarjevega doma obprigrizku in kozar~ku rujnega, kjer je spontana pe-sem vseh zvenela še naprej.

V popoldanskem ~asu smo se ponovno zbrali vza nas è romarski uršulinski cerkvi Sv. Trojice vLjubljani ter prisostvovale prelepemu bogoslu`ju,ki sta ga vodila doma~i ùpnik gospod DraganAdam in gospod Alojz Milhar~i~, ùpnik v Aj-dovš~ini, ob sooblikovanju Skupine za samopomo~iz Nove Gorice. Tudi tu je donelo prisr~no cerkve-no petje, ki ga je na orgle spremljala Terezika Paljk,organistka iz Solkana. Na koncu bogoslu`ja je gos-pod Dragan Adam podelil z nami svojo lastno iz-kušnjo ob sre~anju z boleznijo rak. Tudi njegovosporo~ilo se glasi: »Re~i ìvljenju DA v vsakem tre-nutku dneva …«

Druàbno sre~anje v preddverju Cankarjevega doma

Duhovno bogat dan smo ~lanice skupine zasamopomo~ Nova Gorica zaklju~ile v restavracijiMo~ilnik pri Vrhniki, kjer smo se še enkrat zahva-lili vsem nastopajo~im ter si izmenjali in znova po-doìvljali zelo mo~ne vtise dneva, ki so nas preplav-ljali in se jih bomo še dolgo spominjali v upanju,da zdravi do~akamo trinajsto "Novo pomlad ìvlje-nja"…

Anamarija Remiaš

ODLOÎTEVPredstavitev knjige v Kopru

Da svojo te`ko ìvljenjsko izkušnjo izraziš vknjigi, je potrebno veliko poguma. Neva Štokelj seje za to odlo~ala 10 let. V knjigi z naslovom Odlo-~itev, ki jo je izdala jeseni 2003, opisuje svojo bo-le~o izkušnjo, ko je morala zaradi raka prekinitinose~nost, da je ohranila svoje ìvljenje. Druga~ebi se ne izšlo.

Odlo~itev ni lahko branje. Nasprotno! Skoziob~uteno pripoved podoìvimo njene stiske, raz-mišljanja, samospra{evanja, dvome, ob~utke ne-mo~i in osamljenosti pred izbiro. Zakaj ravnomeni? Kako je mo`no, da v istem telesu potekataso~asno dve povsem razli~ni skrajnosti – novo ìv-ljenje in pridih smrti? Ni mo`na še tretja izbira?Obe, o katerih se je morala odlo~iti, sta bili zli.

Knjiga je razdeljena v poglavja, v katerih avto-rica pripoveduje svojo zgodbo in obenem razmišljao izkušnji, analizira svojo ìvljenjsko zgodbo, v ka-teri ne ostane le brez nerojenega otroka, marve~tudi brez partnerja, brez opore svojcev in prijate-ljev v njej nedoma~em okolju, in obenem iš~eopornice, da bi ponovno osmislila svoje ìvljenje.

»V ìvljenju nam je marsikaj podarjeno, a veli-kokrat tudi izgubljamo. Kljub te`kim izgubam panikoli ne smemo izgubiti upanja, tega edinega viramo~i, ki ~loveka tako poteguje v ìvljenje, kajti

51

Ljubljan~anke so bile vodi~ke, razdelile so namkarte z vrisano »traso«. Na dan Zemlje se nam jenarava razkazovala z bujnim brstenjem, cvetenjemin zelenjem. Pravo vznemirljivo vzdušje za~utiš, ko

se zaveš, da bo è jutri druga~na podoba. Nevidnesile delujejo posebno na rastlinje, saj iz dneva v danspreminjajo odtenke barv in vonjave.

Klepetavke smo v~asih preglasile pti~je `vrgole-nje, ampak povedati smo si imele toliko, da smobile prisiljene motiti naravo. Saj smo tudi me delnarave.

@e med vzpenjanjem do Polèvega smo imelepostanek v gozdu, da smo se odèjale. Belokranjkepa so nas presenetile s pristno sveò belokranjskopoga~o, ki je bila pe~ena pred nekaj urami. Posta-nek na Polèvem je bil lep po~itek na dvoriš~u ob-novljenega hotela. Nad Polèvim je cerkvica Sv.Duha na 630 m nadmorske višine, to je 300 m vi-še od našega izhodiš~a. S te vzpetine smo imeleprekrasen pogled na gorsko verigo Julijcev, Kara-vank in Kamniških Alp.

Od tod je bila hoja proti Muljavi le še navzdol.Pogled v tej smeri pa druga~en in poln obronkov vrazli~nih barvah. Ugibale smo, kateri znani vrhovidolenjskega in posavskega hribovja se vidijo. Kosem opazovala vso raznolikost deèle, mi ljubljan-ska Marjana vsa navdušena re~e: »Poglej, kako kra-

celo v najtemnejših trenutkih obstaja tudi za nas is-krica svetlobe,« pravi v sklepni misli.

Neva Štokelj je svojo knjigo Odlo~itev predsta-vila è na številnih literarnih ve~erih. Pri sre~anjihz njo ne gre za obi~ajno predstavitev vsebine knji-ge in njenega avtorja, marve~ ob~uten stisk z obi-skovalci, ki doìvijo trenutke razumevanja in mor-da podoìvijo tudi lastno izkušnjo.

Silva Ferleti~

SKUPAJ PO JURÎÊVI POTISvetovni dan zemlje, 22. april 2004

Rada bi predstavila eno od doìvetij, ki ga ne bibilo, ~e se ne bi druìle v skupini za samopomo~ vNovem mestu.

V marcu smo imele sre~anje dva dni pred orga-niziranim 11. pohodom po Jur~i~evi poti, ki je bilob 160-letnici rojstva Josipa Jur~i~a še posebno od-meven. Pod pogojem, da bo ugodno vreme, smo seje nameravale udeleìti pohoda. Vendar je bilo nadan pohoda, 6. marca, pravo zimsko vreme, zatosta se ga udeleìli le dve naši ~lanici.

Na aprilskem sre~anju smo obàlovale izgublje-no prilo`nost. Naša prostovoljka koordinatorkaVera pa je kar dolo~ila drugi datum, 22. april, smerin dolìno pohoda. Skupina se je è povezala z be-lokranjsko in ljubljansko skupino, da bi se skupajpodale na pot. Spet je bil pogoj lepo vreme. Tuditega je verjetno Vera naro~ila. Boljšega si ne bi mo-gel ~lovek zamisliti: jasen in son~en dan, toplota do20°C, lahen vetri~, ~ist zrak, in to po skoraj neneh-nem aprilskem deèvju.

S treh koncev Slovenije se nas je na Muljavizbralo 18. @al ni mogla priti Vera, ker jo je »ishias«priklenil na posteljo. Ne vem, kako je lahko v miruleàla, ko pa je bila v mislih ves ~as z nami. Neneh-no sem se ji v mislih zahvaljevala.

Do Ivan~ne Gorice smo se peljale z avtobusom,od tam pa peš po lepi gozdni poti na Polèvo.

Belokranjska poga~a je vsem pohodnicam zelo teknila

52

NA SEJMU Teleinfos, Cankarjev dom, 21. - 24. april 2004

Cankarjev dom je vsako leto prizoriš~e sejmatelekomunikacij in informacijske tehnologije, nakaterem razli~na podjetja predstavljajo svojo dejav-nost in najnovejše izdelke. Med mnoìco ra~unal-nikov, raznih telefonskih aparatov modernih dizaj-nov, multimedijskih projekcij ipd. pa je v letoš-njem letu posebej izstopal razstavni prostor, v kate-rem sta bila »samo« dva ra~unalnika, mnogo ve~ parazobešenih zdravniških halj, raznih zdravstvenihpripomo~kov, zdravstvenih zloènk in brošur. Natak na~in se je obiskovalcem sejma namre~ predsta-vil med.over.net.

Med.over.net je najve~ja v zdravstvo usmerjenainternetna stran v Sloveniji, ki vsebuje zanimivostis podro~ja zdravstva, splošne in specialne informa-cije o posameznih boleznih in njihovem zdravlje-nju, nasvete s strani zdravstvenih strokovnjakov,knjige, zgibanke, informacije o strokovnih sre~a-njih v zdravstvu ... Najve~ uporabnikov pa poznamed.over.net po forumih – to je straneh, ki so na-menjeni pogovorom na dolo~eno temo. Na foru-mih na vprašanja uporabnikov odgovarjajo stro-kovnjaki (vsi sodelujejo in odgovarjajo brezpla~-no), ali pa si svoje izkušnje izmenjujejo obiskoval-ci forumov med seboj. Na med.over.net-u deluje91 forumov – njihovo število pa se vztrajno pove-~uje.

Tudi Društvo onkoloških bolnikov Slovenijesodeluje z med.over.net-om è štiri leta – od za~et-ka njegovega delovanja. Na njem v celoti objavljaizdane knjiìce in zloènke, zelo dejaven pa je tudiforum, ki pa ga bralci Okna è poznate iz istoi-menske rubrike našega glasila, ki ga moderira sode-lavka Irena.

Ves ~as sejma smo bili na razstavnem prostoruna voljo za pogovor tudi predstavniki razli~nihskupin in organizacij. Sejem je bil dragocena pri-lo`nost, da se spoznamo med seboj. Zanimivo paje bilo opazovati tudi obiskovalce sejma, ki so tjaprišli z namenom seznaniti se z tehni~nimi novost-

sen pogled.« Seveda, sem si mislila, res edinstven,posebno danes, ko je jasen dan in prozoren zrak.Ona pa pravi:«Veš, tale skupina ènsk pred namase mi zdi kot šopek ~iste energije, to me zelo nav-dušuje.« Na njeno izjavo sem se tudi sama odzvalain za~utila, da ni le ob~udovanje okolice vrednopozornosti, tudi zavedanje samih sebe je dragoce-no. Taka druènja povzro~ijo ob~utek pripadnosti,bliìne in posebne sproš~enosti.

Na poti proti Muljavi smo videle ùbore~e po-to~ke, manjše jezerce ob robu gozda, zelene travni-ke, cveto~e vrtove in tudi lepa naselja in hiše. Us-tavile pa smo se ob ogradi, v kateri je bila samicadivjega praši~a z dvema mladima. V jezercu smozagledale manjšo in drugo zelo veliko ka~o in juopazovale.

Pri vsaki podrobnosti sem se spomnila Vere, kibi ji privoš~ila, da vse to vidi. Morda sem se tudizato odlo~ila napisati vtise o pohodu, da se ne bovse pozabilo.

Na Muljavi smo si ogledale Jur~i~evo doma~i-jo, muzej na prostem in poslušale razlago vodi~a.Ob cesti pa smo se ustavile v gostiš~u Oberš~ak,kjer smo se odèjale in okrepile z juho.

Naš pohod ni bil celotna Jur~i~eva pot, ampakza nas je bila kot takšna zelo primerna izbira zara-di prometnih pogojev in naše zmogljivosti. Ugoto-vile smo, da je z Muljave ozna~ena in speljana v ob-liki zanke tudi zelo primerna pot proti izviru Krkein nazaj na Muljavo,. Prilo`nosti za lepe izlete sekar same ponujajo.

Po spoznanju, da je bil izlet edinstven zaradi reslepega vremena, predvsem pa zaradi druènja zdrugima skupinama, smo si obljubile nekaj podob-nega ponoviti.

Belokranjke so imele za nas še eno presene~e-nje. Za 1. obletnico svoje skupine v ^rnomlju smodobile povabilo za obisk v Belo krajino, ki smo gaz veseljem sprejele.

Zina

mi. Druga~nost razstavnega prostora je namre~pritegnila radovednost marsikoga, veliko pa se jihje oskrbelo tudi z razli~nimi razstavljenimi zloèn-kami. Primo` Cimerman pa je to prilo`nost skušalizkoristiti za to, da bi zagotovil tudi ustrezno fi-nan~no podporo za delovanje tako velikega siste-ma.

ê je bilo ve~ina razstavljajo~ih na sejmu us-merjena v predstavitev tehni~nih novosti, jemed.over.net predstavil, kako lahko tehni~nezmogljivosti izkoristimo v svoje dobro in na splo-šno za dobro ljudi. Pri tem ekipa med.over.net-avsakokrat poudarja, da ni bistven samo sistem, pa~pa so bistveni ljudje, ki so prostovoljno bodisi ssvojim strokovnim znanjem ali z lastnimi izkušnja-mi iz ra~unalniškega sistema naredili »najboljšo innajve~jo zdravstveno posvetovalnico«.

Andreja Škufca Smrdel

53

PRVI ROJSTNI DAN^rnomelj, 12. maj 2004

Naša ~rnomaljska skupina za samopomo~ ènskz rakom dojke je v mesecu maju praznovala svojprvi rojstni dan, ki smo ga èlele obeleìti na pose-ben na~in, in sicer s pohodom. Zbrale smo se sku-paj s povabljenimi iz novomeške skupine v Metli-ki, od koder smo se podale po Urbanovi poti naGrabrovec. Ne prete`ka pot, primerna za vse gene-racije, je ob prijetnem kramljanju, omamnem vo-nju pomladnega cvetja, ~udovitem petju ptic inob~udovanju narave še prehitro minila.

Po prihodu na Grabrovec smo se ustavile na tu-risti~ni kmetiji Jakljevi~, kjer so nas toplo sprejeliin okrep~ali. Posladkale smo se tudi s torto, za ka-tero je poskrbela naša ~lanica. Gospod Slavko Plutiz Semi~a pa je s svojo harmoniko skrbel za veselovzdušje z lepimi doma~imi viàmi. Preìvele smolep dan, poln ~udovitih vtisov, za kar se moramo šeposebej zahvaliti naši prostovoljki koordinatorkiNadi Pezdirc.

Ob tej prilo`nosti povabim vse, ki vas zanima,kaj se v naši skupini dogaja, pa še niste zbrale do-volj poguma, da se nam pridruìte. Prisr~no vablje-ne na sre~anje vsako drugo sredo v mesecu, ob 17.uri v prostore ZD ^rnomelj.

Tatjana Košele

Primo` Cimerman urednik med.over.net-a (2. z leve) v pogovoru z obiskovalci sejma

Dva ~loveka sta lahko skupaj leta,

ne da bi se kdaj sre~ala, tako kakor lahko dva druga

postaneta prijatelja ob prvem sre~anju.

Mary Catherwood Prijetno druènje ob prvi obletnici skupine za samopomo~

^rnomelj

54

vpliva in koliko ~asa se je priporo~ljivo zadrèvatina njej. U~inki so bili seveda pri vsaki od nas dru-ga~ni. Vse pa smo se strinjale, da je še posebej bla-godejno na nas vplivala »to~ka 27«. To je stara zi-danica v bliìni, kjer smo se okrep~ale s kozar~komdobrega doma~ega vina.

Pot nas je nato vodila do Sela, kjer smo si ogle-dali staro cerkvico sv. Nikolaja, romarsko rotundoiz 13. stoletja z zanimivimi freskami v notranjosti.Cerkev je popolnoma druga~na od tistih, ki smojih vajeni, okrogla in ravno prav velika, da je spre-

jela našo skupino. Odtod smo se peljali kar lep kospoti. ûdili smo se ~udovito urejenim doma~ijam,obdelanim njivam in mehkim gozdi~kom. V tehkrajih se na vsakem koraku ~uti izredna povezanost~loveka in narave. Grad je najve~ji kraj na Gori~-kem, ki je nastal ob najve~jem ohranjenem graduna Slovenskem. Sedaj ga obnavljajo v okviruevropskega projekta. Okoli njega urejajo trideèlnipark z edinstvenim obmo~jem ohranjene narave nasti~iš~u treh dràv v srcu Evrope. Slovenija, Ma-dàrska in Avstrija so ga vsaka na svoji strani zava-rovale in se obvezale, da to dragocenost ohranijo.Grad je zidan skoraj v krogu in tako velik, da imatoliko sob, kot je dni v letu. V kletnih prostorihdomujejo netopirji. V pritli~ju so uredili nekaj mu-zejskih sob, v prvem nadstropju je urejena poro~nadvorana. Grad pa se postavlja tudi z legendo o do-

IZ POSTOJNE V PREKMURJEIzlet, 29. maj 2004

Spla~a se zgodaj vstati, tudi ~e dan ni tako kri-stalno jasen, kot bi si èlele. @e ob petih zjutrajsmo se ~lanice skupine za samopomo~ Postojnadobile na avtobusu in se odpravile na dolgo pri~a-kovani spomladanski izlet. Pa kaj zato, ~e padekakšna kaplja de`ja, to naše dobre volje in prijatelj-ske povezanosti ne more zmotiti. Še posebej ne, ~eimamo tako dobro vodstvo. Vodi~ Janez Mohori~iz Idrije se je izkazal kot ìvi leksikon. Pripovedovalnam je zgodbe iz bli`nje in daljne preteklosti ovseh krajih, mimo katerih nas je peljala pot. Pripo-vedovanje je bilo preèto z bogatim poznavanjempomena pozitivnih energij, ki jih na tem podro~juv Prekmurju ne manjka.

Izlet je bil ravno prava kombinacija kulturnozgodovinskih spomenikov, spoznanj geomantije(ene najstarejših ved o blagodejnih ter škodljivihpodro~jih in zmajevih linijah), sproš~anja v naravi,»to~kanja« na posameznih mestih, kjer naj bi pozi-tivna energija še posebej blagodejno vplivala na na-še po~utje in spoznavanja prekmurskih kulinari~-nih specialitet.

Najprej smo se ustavili v Bogojini in si ogleda-li zanimivo cerkev, kjer je svetovno znani slovenskiarhitekt Joè Ple~nik za okras u~inkovito uporabilprekmursko keramiko. V ~asu prenove in širitvecerkve v prvi polovici prejšnjega stoletja je dodo-bra spoznal te kraje, ljudi in navade in jih preneselv cerkev. Vsaka okoliška vas tod okrog ima tako nastropu te cerkve svoj kro`nik, z drobnimi detajli paso prekmurski ljudje prisotni tudi na oltarju. Kerpa je bil dan namenjen predvsem dobremu po~ut-ju, smo se kmalu odpravili do Bukovniškega jeze-ra, ki je nastalo z zajezitvijo Bukovniškega potokanedale~ stran od Dobrovnika. Tam je è vrsto letpoznana in vse bolj obiskovana izletniška to~ka,znana predvsem po ~udodelnosti in zdravilnostistuden~nice. Okolico izvira so raziskali radiestezistiin posebej ozna~ili 26 energetskih to~k, ki naj biblagodejno vplivale na zdravljenje dolo~enih obo-lenj. Dobili smo navodila, na kaj posamezna to~ka

Prekmurje nas je o~aralo z urejenimi doma~ijami, obdelanimi njivami, z mehkobo travnikov in gozdov.

55

vzgajala še okoli štirideset otrok. V mesecu aprilu2004 je Slavka Zupan~i~ prejela za svoje nesebi~nodelo nagrado Mesta Ljubljane. ^lanice skupine smoponosne nanjo in ji iz srca ~estitamo!

Kristina

Zanesljivega prijatelja prepoznamo v negotovi usodi.

Kvint Enij

Tri prijateljstva se obrnejo v prid in tri v {kodo:

prijateljstvo z iskrenimi, s stanovitnimi

in s strokovnjaki je v prid; prijateljstvo z zlaganimi,

s prilizovalci in z opravljivci je {kodljivo.

Konfucij

ê ho~e{ dobiti prijatelja, ga preizkusi

in se ne zana{aj takoj nanj. Nekateri so namre~ prijatelji,

ko jim je udobno, vendar ne vztrajajo na dan tvoje nesre~e.

Sirah

brem zmaju, ki je neko~ ìvel v bli`nji votlini innosil zlato krono na glavi. Na dvignjenem delugrajskega vrta, tako imenovani grajski terasi, so iz-merili zelo mo~no energijsko sevanje z zdravilnimito~kami, ki naj bi pomagale pri boleznih se~il, srcain oìlja ter o~i.

Za konec dneva pa smo si svoje è pošteno la~-ne èlodce v bli`nji gostilni napolnile s prekmur-skimi dobrotami. Polne prijetnih vtisov, sproš~enein revitalizirane smo se zatopljene v prijeten klepeto vsem doìvetem v poznih ve~ernih urah vrnile vPostojno. Preìvele smo ~udovit dan v ~arih naravein kulturne dediš~ine, ki nam jih ponuja Prekmur-je in se še enkrat zavedle vrednosti našega druènja.

Vesna Straìšar

êstitke

Ljubljanska skupina ima v svoji sredi ~lanico, zakatero do pred kratkim ve~ina od nas ni vedela, kakoširoko je njeno srce. Mnoge smo šele iz ~asopisov izve-dele, da spada med mame rejnice, saj je skupaj s svo-jo sestro Ano vzgojila in priskrbela topel dom ve~ kot70 otrokom. Ob treh lastnih otrocih sta skrbeli še zaotroke iz vasi, ki niso imeli urejenega varstva. Prvorejenko je Slavka sprejela v svoj dom pri svojih dvain-tridesetih letih, nato pa sta z moèm negovala in

^lanice ljubljanske skupine ~estitajo nagrajenki Slavki Zupan~i~ (levo).

Prijatelji se veselijo in àlostijo zaradi istih stvari.

Toma` Akvinski

56

POHOD PO SLOVENIJI 2004

Pohod Marjana Lauka po Sloveniji je potekalmaja 2004. Na njegovi poti so ga spremljale tudištevilne ~lanice našega društva. Gospod MarjanLauko je naš rojak, ki è 55 let ìvi v Avstraliji. Koje uspešno premagal svojega raka, je za~el hoditi… Najprej zase, potem pa še za druge.

Tokrat je prišel na svoj humanitarni pohod vrodno Slovenijo, da po~asti njen vstop v EU inzbere ~im ve~ sredstev za boj proti raku – za slo-venske bolnike. Pri organizaciji projekta sta sode-lovali Slovensko-avstralsko društvo in Društvo on-

koloških bolnikov Slovenije, njegovo izvedbo papodprli številni donatorji. Nekateri so tudi è na-kazali svoj humanitarni prispevek (TR: 02014-0015764598, namen donacije Projekt Lauko – zaboj proti raku). Zbiranje sredstev bo potekalo še dokonca avgusta 2004.

77-letni gospod Marjan je pohod za~el 2. majav Trenti ob izviru So~e in ga je po 900 kilometrskipoti zaklju~il v Ljubljani.

Izbrali smo nekaj utrinkov z njegove poti.

Marija Vegelj Pirc in Firdeusa Puri}

Fotografije - Matej Balaìc

Prijatelj je nekdo, ki ti pove neprijetne stvari v obraz in ne za tvojim hrbtom.

Neznani avtor

Ljubljana, 26. 4. 2004. Dobrodošlico so g. Marjanu

(4. z leve) organizatorji pohoda pripravili na Onkološkem inštitutu, kjer ga je sprejel direktor

prof. dr. Zvonimir Rudolf (3. z desne).

2. 5. 2004. G. Marjan se je od izvira So~e podal na pot proti Bovcu.

57

Postojna, 6. 5. 2004. Prisr~na dobrodošlica ~lanic skupine za samopomo~.

Do takrat prehojena pot je vodila od Bovca prek Nove Gorice in Ajdovš~ine.

^lanice skupine za samopomo~ Ribnica so se g. Marjanupridru`ile na njegovi poti in ga popeljale tudi na ogled

znamenite cerkve in lipe pri Novi Štifti.

10. 5. 2004. Prisr~en pozdrav Beli krajini.

Na nadaljnji poti se je g. Marjan sre~al z novomeško skupino, si ogledal bolnišnico in `e je prispel v Sevnico.

58

Murska Sobota, 20. 5. 2004. Poln vtisov iz Olimja in Ptuja je prispel v Prekmurje.

S ~lanicami skupine za samopomo~ pred bolnišnico Raki~an, kjer so mu priredili prisr~en sprejem;

sprejela sta ga dr. Bojan Korošec, direktor in dr. Daniel Grabar, strok. direktor.

Maribor, 21. 5. 2004. Tudi ~lanice mariborske skupine so z g. Marjanom

prehodile dobršen kos poti in posredovale za lep sprejem v bolnišnici. Direktor dr. Radovan Hojs (4. z leve)

in svetovalec `upana Mestne ob~ine Maribor g. Daniel Sajko (2. z leve) sta bila nad pohodom

navdušena, kot tudi nad našo organizacijo samopomo~i Pot k okrevanju.

Še stisk roke v prijateljsko slovo in g. Marjan se je iz Slovenj Gradca podal v Velenje. Na pohodu ga je spremljal

avto donatorja Šerbineka iz Maribora. Za zadnji del poti so se pohodniku v Kamniku pridru`ile~lanice radovljiške in ljubljanske skupine za samopomo~.

59

Ljubljana, Trg republike, 28. 5. 2004. Veselje ob sre~nem zaklju~ku pohoda po Sloveniji.

Brdo, 31. 5. 2004. Sprejem pri predsedniku dr`ave dr. Janezu Drnovšku.

G. Marjan mu je izro~il tudi darilo avstralskih Slovencev.

Ljubljana, 2. 6. 2004. Ob zaklju~ku pohoda je `upanja Mestne ob~ine Ljubljana ga. Danica Simši~ sprejela organizatorje pohoda

in g. Marjana Lauka navdušeno pozdravila.

60

nejša opredelitev omogo~a dolo~anje serumskihproteaz in gensko karto.

Ni bilo naklju~je, da je bilo uvodno plenarnopredavanje gospe profesorice Martine Piccart na-menjeno prav tej temi. Zadnja leta se vedno bolj ši-ri spoznanje o tem, kako potrebno bi bilo bolnicezdraviti usmerjeno glede na lastnosti njihovega tu-morja in ne vse enako po principu »En ~evelj paševsem«. Tumorske lastnosti so od bolnice do bolni-ce razli~ne in tveganje ponovitve bolezni po kirurš-ki odstranitvi tumorja še zdale~ ni enako za vsebolnice. Ker sistemsko zdravljenje gledano po~ez,zmanjša tveganje za ponovitev in razsoj boleznivsem, vedno ve~ bolnic prejema dopolnilno si-stemsko zdravljenje po kirurškem zdravljenju. êbi zanesljivo prepoznali bolnice z zelo majhnimtveganjem ponovitve bolezni, bi jim sistemskozdravljenje in njegove neèlene u~inke lahko pri-hranili. V zadnjih letih je bilo na tem podro~ju na-rejeno veliko dela, ki je è obrodilo prve sadove.Zlasti na podro~ju serinskih proteaz so bile èopravljene klini~ne raziskave, ki nesporno kaèjo,da imajo bolnice z nizko vsebnostjo teh beljakovinv tkivu tumorja zelo dobro prognozo in jim lahkoprihranimo dopolnilno zdravljenje. Izsledki tegadela, pri katerem so aktivno sodelovali onkološkicentri iz Nem~ije in Onkološki inštitut iz Ljublja-ne, so bili dele`ni velike pozornosti v Hamburgu.

V veliko veselje nam je, da smo aktivno sodelo-vali pri teh raziskavah in je dolo~anje serinskih pro-teaz v tumorju bolnic na Onkološkem inštitutu vLjubljani vpeljana metoda, ki smo jo è prenesli vvsakodnevno prakso. Zelo obetavna metoda, napodlagi katere bo mogo~e poleg prognoze vnaprejnapovedati tudi odzivnost na posamezno zdravlje-nje, je dolo~anje genske karte tumorja z metodomikromre`. Kolegi z Nizozemske so predstaviliobetavne dosedanje izsledke. V Evropi se bo na-slednje leto pri~ela klini~na raziskava, v okviru ka-tere bodo bolnice prejemale dopolnilno kemotera-pijo prav na osnovi genetske karte njihovega tu-morja. Upam, da bo omogo~eno sodelovanje v tejraziskavi tudi našim bolnicam.

4. EVROPSKA KONFERENCAO RAKU DOJK Hamburg, 16. – 20. marca 2004

To tradicionalno sre~anje vsako drugo leto or-ganizirajo Evropska organizacija za raziskovanje inzdravljenje raka EORTC (European Organizationfor Research and Treatment of Cancer), Evropskazveza organizacij za boj proti raku dojk EuropaDonna in Evropsko senološko zdruènje EUSO-MA. Prednost sre~anja je druènje ljudi, ki se pro-fesionalno ukvarjajo z rakom dojk (od zdravnikov,medicinskih sester, biologov, kemikov, statistikov…) in tistih, ki se v imenu civilne pobude zaveda-jo tega bremena v sodobni dru`bi. Namen konfe-rence je z u~inkovitejšim prepre~evanjem in še boljz zgodnjim odkrivanjem in pravilno oskrbo bolni-ka zmanjšati breme raka dojk.

Letos smo se sestali v sicer severnjaško vetrov-nem in mrzlem Hamburgu, ki pa nas je vsaj za danpresenetil s ~udovito toplim pomladnim vreme-nom. Konferenca je bila po pri~akovanjih zelo do-bro organizirana, v slogu nemške natan~nosti inbrezhibnosti. Kljub veliki udele`bi ve~ kot tri tiso~udeleèncev iz vseh dràv Evrope in iz številnih de-èl drugih kontinentov je vse potekalo brezhibno.Tudi udele`ba iz Slovenije je bila dobra.

Najpomembnejše teme letošnje konference sobile lastnostim posameznega tumorja prilagojenosistemsko zdravljenje, posebnosti zelo mladih terstarih bolnic z rakom dojk, spremenjeni pristopi vkirurškem zdravljenju. Veliko je bilo govora o pre-doperativnem zdravljenju z zdravili in o novih hor-monskih zdravilih, aromataznih inhibitorjih tretjegeneracije. Vse te teme so se pojavljale in obravna-vale tako na plenarnih predavanjih kot tudi na u~-nih delavnicah, okroglih mizah in predstavitvah sposterji. Europa Donna je organizirala posebne de-lavnice in seminarje na te teme.

Prilagojeno sistemsko zdravljenje upošteva last-nosti posameznega tumorja. Njegova natan~-

Rak dojke pri zelo mladih in starih bolnicahnima enakega bolezenskega poteka, kar je potreb-no upoštevati pri na~rtovanju zdravljenja.

Rak dojk ima pri zelo mladih ali starih bolni-cah svoje posebnosti. Zelo mlade bolnice spremljaslabša prognoza, zato potrebujejo res »vse zdravlje-nje«. Pri bolnicah mlajših od 35 let se po ohrani-tveni operaciji dojke pogosteje kot pri starejših bol-nicah bolezen v ohranjeni dojki ponovi. Predstav-ljeni so bili izsledki EORTC raziskave, ki je to po-trdila in eden vodilnih evropskih kirurgov je opo-zoril na previdnost pri ohranitvi dojke pri mladih.Predstavljeni so bili tudi izsledki drugih raziskav, kijasno kaèjo na to, da mlade bolnice nujno potre-bujejo tako dopolnilno kemoterapijo kot tudi us-trezno hormonsko zdravljenje v primeru, da je nji-hov rak hormonsko odziven. Glede starih bolnic sobili predstavljeni izsledki, ki kaèjo na to, da je zabolnice starejše od 70 let, ~e je tumor hormonskoodvisen, hormonsko zdravljenje prava izbira. Bol-nice s hormonsko neodzivnimi tumorji pa verjetnopotrebujejo kemoterapijo, ki pa mora biti prilago-jena njihovemu splošnemu stanju in spremljajo~imboleznim. Prav enaka opaànja sta pri naših bolni-cah zabeleìli tudi naši kolegici, zdravnici BojanaPajk in Nataša Snoj, in jih v Hamburgu tudi pred-stavili.

Spremenjeni pristopi v kirurškem zdravljenjuse kaèjo v pogostejšem ohranjanju dojke inbiopsiji varovalne bezgavke.

Veliko pozornosti je bilo namenjeno seznanja-nju strokovnjakov in laikov z novimi pristopi napodro~ju kirurškega zdravljenja raka dojk. Kirurš-ko zdravljenje »ostaja in ne postaja«, kot je bilopoudarjeno, vedno bolj konzervativno. S predope-rativnim sistemskim zdravljenjem lahko dojkoohrani velika ve~ina bolnic z rakom dojk. Poro~aliso o dveh tretjinah bolnic, ki so po predoperativ-nem sistemskem zdravljenju ohranile dojko, kljubtemu da so imele velike tudi lokalno napredovaletumorje. Prikazani so bili izzsledki raziskav, ki ka-èjo, da ni u~inkovito samo predoperativno zdrav-ljenje s citostatiki, ampak tudi hormonsko zdrav-

ljenje. Veliko je bilo govora tudi o biopsiji varoval-ne bezgavke, ki je danes è ustaljeni na~in zdravlje-nja invazivnega raka dojk brez pove~anih pazdu-šnih bezgavk. Predstavljeni so bili izsledki, ki kaè-jo na smiselnost uporabe tega na~ina zdravljenjatudi pri netipnih in neinvazivnih rakih. Na tempodro~ju lastnih prispevkov nismo imeli. Upampa, da bodo predstavitve in pogovori na tejkonferenci tudi pri nas pove~ali dele` bolnic z ra-kom dojk, ki ohranijo dojko.

Nova hormonska zdravila - aromatazni inhibi-torji tretje generacije – so se izkazala v dolo~e-nih primerih za zelo u~inkovita.

Aromatazni inhibitorji tretje generacije: ana-strozol, eksemestan in letrozol so nova u~inkovitahormonska zdravila za zdravljenje raka dojk. Zau~inkovita in varna so se izkazala pri zdravljenjunapredovalega raka dojk pomenopavznih bolnic.Pri teh bolnicah so zdravilo prvega izbora. Izsledkitreh raziskav, ki so bili ali prvi~ ali ponovno pred-stavljeni v Hamburgu, pa so pokazali, da so tazdravila u~inkovitejša od do sedaj uporabljanegatamoksifena tudi v dopolnilnem zdravljenju. Ven-dar pa je zaenkrat na voljo premalo podatkov odolgotrajnih in neèlenih u~inkih teh zdravil, da bijih lahko svetovali vsem bolnicam. Tak je bil za-klju~ek ìvahne razprave vseh sodelujo~ih na odpr-ti razpravi o tem, ali je è ~as, da pokopljemo ta-moksifen. Predstavljeni pa so bili izsledki, ki nes-porno kaèjo na ve~jo u~inkovitost teh zdravil pribolnicah, pri katerih imajo tumorji prekomernoizraèn rastni dejavnik HER2. Prav tako imamosedaj dovolj podatkov, da lahko ta zdravila predpi-šemo bolnicam, ki ne smejo prejemati tamoksife-na. Tudi na tem podro~ju smo se predstavili z dve-ma posterjema. Na prvem smo prikazali naše iz-sledke na podro~ju u~inkovitosti aromataznihinhibitorjev pri bolnicah s tumorji, ki imajo preko-merno izraèn HER2 in naši izsledki so primerlji-vi z zgoraj opisanimi. Na drugem posterju pa smoprikazali farmakoekonomsko analizo zdravljenja znovim aromataznimi inhibitorji. êprav so novazdravila kar sedemkrat dra`ja od starih, se je raz-

61

62

merje stroškov bistveno zmanjšalo, ko smo upo-števali stroške zdravljenja ponovitve bolezni, ki jeob tamoksifenu nekoliko pogostejša. V tem prime-ru je novo zdravljenje samo 1,5-krat dra`je od sta-rega. Glede na to, da je v dràvah centralne invzhodne Evrope na voljo zelo malo farmakoeko-nomskih raziskav, podatki iz zahodnih dràv panam na tem podro~ju zelo malo koristijo, je bil taprispevek, ki je nastal v sodelovanju naše skupine sskupino fakultete za farmacijo, zelo pomemben.

Tako kot na vseh dosedanjih konferencah smoudeleènci tudi v Hamburgu ob koncu sre~anjasprejeli izjavo. Njen namen je osvetliti najbolj`go~e probleme na podro~ju obvladovanja rakadojk v Evropi, jih analizirati ter predlagati ukre-pe za njihovo reševanje.

In na koncu še povabilo vsem na 5. konfe-renco o raku dojk, bi bo od 21. 3. do 25. 3.2006 v Nici.

prof. dr. Tanja ûfer, dr. med.

Hamburška izjava

Letošnja izjava se nanaša na štiri teme:

Akademske raziskave.

Prihaja nova evropska zakonodaja o klini~nem ra-ziskovanju, ki nalaga nosilcem raziskav dodatne admi-nistrativne in finan~ne obremenitve. To ogroà pred-vsem od farmacevtskih podjetij neodvisne, akademskeraziskave, ki jih vodijo raziskovalne organizacije, kot jeEORTC. Te raziskave so prav na podro~ju raka dojkdo sedaj prinesle pomembna spoznanja,saj so rešila ve-liko ìvljenj. Izjava poziva vse evropske dràve, dasprejmejo ukrepe za la`je izvajanje akademskih razi-skav in jim namenijo dodatna sredstva.

Individualno dolo~anje tveganja zbolevanja zarakom dojk.

Izjava poziva vse evropske dràve, da vzpostavijosvetovalnice, v katerih bodo vsaki posamezni ènskisvetovali o njenem tveganju zbolevanja za rakom dojkin ji dali napotke glede prepre~evanja in zgodnjega od-krivanja bolezni. Izjava poziva vse dràve, da dednoogroènim ènskam omogo~ijo brezpla~no genetskosvetovanje in testiranje.

Starostne omejitve.

Številni protokoli diagnostike in zdravljenja imajostarostno omejitev. Izjava poziva k odpravi starostnihomejitev. Omejitve v diagnostiki in zdravljenju pri sta-rih bolnicah so nujna posledica slabšega splošnega sta-nja in pogostejših spremljajo~ih obolenj v starosti.Vendar pa merilo nikakor ne smejo biti leta starosti,ampak splošno stanje in spremljajo~e bolezni, zaradikaterih sta diagnostika ali zdravljenje lahko bolj nevar-na kot koristna.

Oskrba bolnic po zdravljenju.

Po zaklju~enem zdravljenju bolnice v ve~ini dràvopravljajo kontrolne preglede. Njihov namen je ugo-tavljanje ponovitev bolezni ali novega raka v drugi doj-ki. Ti pregledi so ve~inoma zagotovljeni. Premalo skr-bi pa je posve~eno psihološki podpori ènsk, ki se pozdravljenju vra~ajo v normalno dru`beno, druìnskoin druàbno ìvljenje. Premalo pozornosti je namenje-no svetovanju, kako olajšati kasne posledice zdravlje-nja. Izjava poziva vse dràve, da posvetijo ve~jo pozor-nost psihosocialni pomo~i in svetovanju po zaklju~e-nem zdravljenju raka dojk.

MEDNARODNO SODELOVANJE

Reach to Recovery International

Pot k okrevanju Organizirana samopomo~ ènsk z rakom doj-ke

Mednarodni program RRI zdruùje prosto-voljke iz 50. dràv in deluje v okviru Medna-rodne zveze za raka (UICC – www.uicc.org) s se-deèm v @enevi. Pri nas smo v skladu z medna-rodnimi pravili pri~eli z rednim izvajanjem or-ganizirane samopomo~i ènsk z rakom dojkePot k okrevanju leta 1984. Zdruènje RRI svoje~lanice povezuje in izobraùje preko svojega gla-sila in na rednih konferencah, ki jih vsako dru-go ali tretje leto pripravi v drugi dràvi ~lanici.Gostiteljica 10. konference RRI je bila leta 1998Slovenija, kar je bilo za naše društvo velikopriznanje.

Tokratno glasilo smo dobili v prenovljeni po-dobi, z novim imenom Bloom (Cvet) in novourednico. Kot je è v navadi, ga ureja vsakokratnapredsednica RRI. Sedanja, gospa Ranjit Kaur jebila izvoljena na 12. konferenci RRI v Lizboni,maja 2003 in prihaja iz Malezije.

V svojem uvodniku z naslovom Pogled v pri-hodnost razmišlja o širitvi delovanja, kajti povsodpo svetu smo pri~a naraš~ajo~emu zbolevanju tudipri mladih ènskah, ki so ve~inoma zaposlene ma-tere in ène. Bolezen prizadene njihovo samopodo-bo kot tudi vlogo v socialni skupnosti. Zaradipredsodkov o raku so mnoge ènske prizadete za-radi ni`jih osebnih dohodkov in omejene mo`no-sti poklicnega napredovanja. Gospa Kaur si bo s

63

pomo~jo mednarodnih delovnih skupin prizadeva-la spodbujati samopomo~ in zagovorništvo, izobra-èvanje, povezovanje in usposabljanje s ciljem hi-trejšega zagotavljanja bolj kakovostnega ìvljenja zavse ènske z rakom dojke širom po svetu, kot tudiza njihove druìne.

V rubriki Pri~evanja me je pritegnila zgodbagospoda Henk Van Daela iz Belgije, ki je novem-bra 1999 zbolel za rakom dojke. Poznal je kar ne-kaj ènsk s to boleznijo, zato je takoj odšel k zdrav-niku. Opisuje svoje mešane ob~utke, ko se je mo-ral javiti na bolnišni~nem oddelku, ki je bil name-njen zgolj ènskam in se posvetovati z ginekolo-gom. Odstranili so mu levo dojko z bradavico in16 pazdušnih bezgavk. Kirurškemu zdravljenju jesledilo 25 obsevanj, ki so bila utrujajo~a, nato pa šehormonsko zdravljenje. Soo~al se je s splošnimprepri~anjem ljudi, da moški ne zbolijo za to bo-leznijo. Nekateri mu enostavno niso verjeli. Bil jeosupel, ko ga je znanec prepri~eval: »Moški nimaprsi. To je nemogo~e, ti se motiš. Verjetno mislišplju~nega raka.«

Vse to ga je vzpodbudilo, da je za~el intenzivnoiskati podatke o raku dojke pri moških. Obiskovalje knji`nice, iskal po internetu, se pogovarjal zzdravniki in bolniki. Bral je o zgodovini raka doj-ke vse od starodavnega Egipta pa do najnovejših~lankov. Tolaìlo ga je dejstvo, da mnogi preìvijopo operaciji še 20 ali 30 let. Presenetil ga je stati-sti~ni podatek, da je rak dojke pri moških bolj raz-širjen v dolo~enih skupinah prebivalstva in drà-vah, kot so Egipt, Tanzanija in Zambija.

Med svojim iskanjem je odkril, da v svetu ob-staja veliko skupin za samopomo~ in zagovorništvoza obolele z rakom dojke, ki pa so ve~inoma name-njene ènskam. Zato se je odlo~il postati prostovo-ljec. Deluje v skupini flamsko govore~ih prebival-cev Belgije. Oktobra 2002 je napisal knjigo o svo-jem boju z boleznijo, imel je veliko intervjujev zaTV in ~asopise. Ob~asno ga vabijo za predavanja.

Prizadeva si zmanjšati tabuje in ozaveš~ati oraku dojke pri moških; zdravnike pa prepri~evati opotrebnosti izvajanju pregledovanja dojk pri moš-kih. Starejše moške vzpodbuja k samopregledova-

64

ske do obravnave v multidisciplinarnem stro-kovnem timu.

V rubriki Po svetu so poro~ali iz 11 dràv. Po-sebej me je pritegnil prispevek iz Španije. Španskozdruènje za boj proti raku opisuje eno od svojihaktivnosti, ki so jo poimenovali »Temps per a tu«(~as zate). Z u~nimi delavnicami o lepoti~enju,spolnosti, pogovorih o ~ustvih v ~asu bolezni in zdrugimi dejavnostmi èlijo vplivati na izboljšanjekakovosti ìvljenja obolelih ènsk. Delavnice ospolnosti so potrebne zaradi predsodkov gledespolnosti in raka dojke. @enske naj bi tako prido-bile boljšo samopodobo in boljše razumevanjesebe. Udeleènce povabijo k pogovorom s svojimipartnerji, izmenjavi izkušenj, igri vlog in odprtirazpravi o mitih in spolnih teàvah, ki se nanašajona raka.

V rubriki Po~astitev spomina sem z vsem spo-štovanjem in ponosom brala o naši prvi prostovolj-ki gospe Vidi Zabric. prim. Marija Vegelj Pirc jeopisala zadnjih 20 let njenega ìvljenja, ki ga jeposvetila uvajanju in širjenju slovenske Poti k okre-vanju. Ko je zaorala ledino, se je svojemu poslans-tvu prostovoljke povsem predala, širila idejo z jav-nimi nastopi in navduševala nove prostovoljke zadelo. Bila je vztrajna in potrpe`ljiva, v teàvah ninikoli obupavala, saj je bila trdno prepri~ana, da jenjena pot humanosti in samopomo~i prava in po-trebna. Vida je bila skromna, zasluge za uspehe jevedno delila z drugimi. Leta 1994 je dobila javnopriznanje »Dobrotnica leta«, leta 2000 je postala~astna ~lanica našega društva, kar 10 let pa je uspe-šno sodelovala v mednarodnem komiteju RRI. 11.decembra 2002 je smrt prekinila njeno ìvljenjskopot, vendar ostaja z nami z vso bogato dediš~inosvojih plemenitih dejanj; za vse slovenske prosto-voljke pa kot vzornica in u~iteljica.

Bloom 1/2004, povzela in prevedla

Majda Šmit

nju. V skupini si prizadevajo za ustanovitev specia-lizirane klinike za raka dojke, kjer bi zdravniki -patologi, radioterapevti, kirurgi, psihoonkologi,plasti~ni kirurgi in medicinske sestre, socialni de-lavci ter kozmeti~arke skupaj lahko zagotavljalinajboljše mo`no zdravljenje za vsakega bolnika,ènsko ali moškega.

V posebni prilogi Pink october 2003 – Ro`na-ti oktober, mesec ozaveš~anja o raku dojke so pov-zete aktivnosti iz 12. dràv. Naj omenim samo ne-katere:

- Argentinska liga za boj proti raku je po vsej de-èli organizirala teden brezpla~ne mamografije,vse pomembne stavbe pa so okrasili z ro`natimibaloni.

- Na Bermudih je organizacija Reach to Recoveryše z nekaterimi drugimi organizacijami izvedlaštevilne aktivnosti, kot so hoja na 3km/5 km,televizijski forum, razstava ~aja, mode in galeri-jo portretov ènsk z rakom dojke pri razli~nihšportnih dejavnostih. Njihovo sporo~ilo je bilo:»@ivljenje se po raku dojke nadaljuje.«

- Izraelsko zdruènje za boj proti raku je Ro`natioktober slavnostno obeleìlo. Na glavnem trguv Tel Avivu sta èna predsednika dràve in lo-kalna televizijska zvezda izpustili v zrak 333ro`natih balonov. Le-ti so simbolizirali številoènsk, ki v Izraelu vsak mesec na novo zbolijo.

- Na Norveškem se je zbralo ok. 2000 ~lanic izZdruènja ènsk z rakom dojke. Na glavnemtrgu prestolnice so stoje, druga ob drugi, obli-kovale najve~jo ìvo ro`nato pentljo na svetu.

- Švedsko zdruènje za raka dojke je skozi ves me-sec organiziralo vrsto aktivnosti. Njegova ~ast-na pokroviteljica kraljica Silvia je v intervjujupozivala vse ènske, naj se samopregledujejo inudeleùjejo mamografskih pregledov v okvirunacionalnega programa. Politiki pa so na lokal-nem in nacionalnem nivoju razpravljali o po-trebnosti skrajšanja ~akalne dobe do postavitvediagnoze in za~etka zdravljenja, kot tudi o raz-širitvi mamografskega programa za vse ènske vstarosti od 40 do 74 let in o pravici vsake èn-

International Alliance of Patients Organizations

Mednarodna zveza organizacijbolnikov

Mednarodna Zveza organizacij bolnikov(IAPO – www.patientsorganizations.org) se jeosnovala z namenom, da bi bolnikom po vsemsvetu zagotavljala njihove pravice in enakovred-nejše partnerstvo v procesu zdravstvene oskrbe.Naše društvo se je zvezi pridruìlo med prvimi,è leta 1999. Aprila 2004 je IAPO uradno po-stala ~lanska organizacija, naše društvo pa av-tomati~no iz reprezentativnega polnopravni~lan s pravico glasovati in biti voljen v organezveze. Registrirana je na Nizozemskem, s sede-èm v Londonu, njen predsednik je gospod Al-bert van der Zeijden. Trenutno zdruùje 7 med-narodnih organizacij, 8 regionalnih in 84 na-cionalnih; 10 organizacij pa je pridruènih ~la-nic. Svoje ~lanice redno informira z mese~nimiNovicami po elektronski pošti.

V zadnjih letih pridobiva IAPO vse vidnejšomesto in pomembnejšo vlogo kot sogovornik prioblikovanju zdravstvene politike. Od lanskega letasodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo(SZO), ki je mednarodno zvezo bolnikov pritegni-la k oblikovanju dokumenta »Delovni na~rtzdravstvene oskrbe za 21. stoletje: Izzivi kroni~nihstanj«. Prvi osnutek dokumenta je SZO poslalaIAPO, da kot enakovreden partner poda svoje pri-pombe in predloge za nadaljnje oblikovanje pro-grama. IAPO pa je za pripombe zaprosil vse svoje~lanice – odzvalo se je kar 84% v~lanjenih organi-

65

zacij, med njimi tudi naše društvo. Predlogi in pri-pombe društev so bili upoštevani v drugem os-nutku dokumenta, ki smo ga pravkar prejeli v po-novno presojo.

Pomemben projekt Mednarodne zveze organi-zacij bolnikov pa je tudi priprava prvega svetovne-ga kongresa bolnikov (1st IAPO Global PatientsCongress), ki bo februarja 2005 v Londonu. Kon-gres bo namenjen organizacijam bolnikov z razli~-nimi boleznimi iz razli~nih dràv. Na njem bodoobravnavana klju~na problemati~na podro~jazdravstvene politike. Kongres bo tudi prilo`nost,da se predstavniki razli~nih organizacij bolnikovspoznajo med seboj ter s pomo~jo izmenjave izku-šenj najdejo nove mo`nosti za reševanje problema-tike pri zdravstvene oskrbi.

Na kongresu bo potekala tudi skupš~ina IAPAter volitve novega upravnega odbora, na kateremima volilno pravico tudi naše društvo.


Kdor v dru`bi prijateljev vedno tehta vsako besedo,

je redko pravi prijatelj in je redko sposoben prijateljstva. Biti moramo zadosti veliki,

da se prijateljem zmoremo pokazati tak{ni, kakr{ni smo. ê jih izgubimo

zaradi lastne slabosti, je to koristna izguba, kajti nikoli niso bili

pravi prijatelji. Ewald von Kleist

66

2. ^RNOMELJ: Vsako 2. sredo v mesecu ob 17.uri v prostorih zdravstvenega doma ^rnomelj.

3. IZOLA: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob 18. uri vprostorih Splošne bolnišnice Izola.

4. KRŠKO: Vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uri vprostorih zdravstvenega doma Krško.

5. LJUBLJANA: Vsak 3. ~etrtek v mesecu ob 16.uri v sejni sobi Onkološkega inštituta, stavbaC.

6. MARIBOR: Vsako 3. sredo v mesecu ob 17.uri v zdravstvenem domu, V. nad., v sejni sobi.

7. MURSKA SOBOTA: Vsak 1. petek v mesecuob 15. uri na kirurškem oddelku bolnišniceRaki~an.

8. NOVA GORICA: Vsak 2. ponedeljek v mese-cu ob 16. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav.

9. NOVO MESTO: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob15.30 v prostorih zdravstvenega doma.

10. SE@ANA: Vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uriv prostorih Srednje šole Seàna.

11. SLOVENJ GRADEC: Vsako 1. sredo v mese-cu ob 16. uri v knji`nici otroškega oddelka vbolnišnici Slovenj Gradec.

12. POSTOJNA: vsak 1. torek v mesecu ob 18.uri v sejni sobi zdravstvenega doma Postojna.

13. PTUJ: Vsak 2. torek v mesecu ob 17. uri v sej-ni sobi Doma upokojencev, Volkmajerjeva 1-3, Ptuj.

14. RADOVLJICA: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob17. uri, knji`nica A. T. Linharta, Radovljica.

15. RIBNICA: Vsak ~etrti ponedeljek v mesecu ob17. uri v knji`nici Zdravstvenega doma dr. Ja-neza Ora`ma v Ribnici, Majnikova 1.

16. TRBOVLJE: Vsak zadnji ~etrtek v mesecu ob17. uri v prostorih zdravstvenega doma.

17. VELENJE: Vsak 3. torek v mesecu ob 18. uriv ~akalnici nevropsihiatri~ne ambulante zdrav-stvenega doma.

DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE

Poljanska c. 14, 1000 Ljubljanae-mail: [email protected]: http://www.onko.over.netTel.: (01) 430-32-63, 430-32-64

Postanite ~lan tudi Vi!

^lani društva so lahko zdravljeni in ozdrav-ljeni bolniki, njihovi svojci in prijatelji, zdravs-tveni strokovnjaki in vsi, ki so zainteresirani zavarovanje zdravja in reševanje problematike ra-ka.

Za v~lanitev v društvo izpolnite prijavni-co, ki jo dobite pri društvu.

^lani prejmejo ~lansko izkaznico, pla~ujejo~lanarino in so teko~e obveš~eni o delu druš-tva. Po potrebi in èlji se lahko bolniki povezu-jejo v samopomo~ne skupine ali zdruùjejo priraznih drugih dejavnostih.

POT K OKREVANJUorganizirana samopomo~ ènsk z rakom dojke

• Individualna pomo~ bolnicam po operaciji.

Redni obiski prostovoljk potekajo v splošnihbolnišnicah: v Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu,Šempetru pri Novi Gorici in na Onkološkem inšti-tutu v Ljubljani.

• Skupine za samopomo~

imajo redna mese~na sre~anja po naslednjemrazporedu:

1. CELJE: Vsako 2. sredo v mesecu ob 15. uri vsejni sobi kirurške slu`be Splošne bolnišniceCelje.

DRUŠTVENE PUBLIKACIJE

S serijama knjiìc »Dobro je vedeti, kaj pome-ni« in »Vodnik za bolnike na poti okrevanja« èli-mo širiti znanje in védenje o razli~nih vrstah bolez-ni in njihovem zdravljenju. Posebej vzpodbudna sopri~evanja bolnikov, ki so za vas iskreno podelilisvoje izkušnje z boleznijo.

Knjiìce lahko dobite v našem društvu. Vsepublikacije lahko prebirate tudi na naših spletnihstraneh: www.onko.over.net

67

SAMOPREGLEDOVANJE

Treba je vedeti,

da so med ènskami

razlike in da niti dve

dojki nista enaki po

velikosti in obliki.

Zato je še posebej

pomembno, da dobro

poznate svoje dojke.

Le tako boste ob

rednem samopregle-

dovanju takoj opazile

vsako spremembo

in se nemudoma

posvetovale s

svojim zdravnikom.

Samopregledovanje

dojk enkrat mese~no

bi moralo preiti vsaki

ènski v navado.

Za tiste, ki še imajo

menstruacijo,

je najprimernejši ~as

v sredini ciklusa.

Vzemite si ~as

pri kopanju v kadi

ali pod prho,

z namiljeno roko

boste najla`je

zatipale kakršnekoli

spremembe.

Gre za VAŠE telo, gre za VAŠE ìvljenje!

DRU[TVOONKOLO[KIH

BOLNIKOVSLOVENIJE

Zavedajte se

svojih dojk,

prepoznajte

vsako

spremembo!

Prijatelj je, kdor je zmeraj navzo~, ko ga potrebujemo,

predvsem pa ni nikoli navzo~, ko ga ne potrebujemo.

Jean Gabin

N O V O N O V O N O V ODruštvo onkoloških bolnikov Slovenije

je imelo vse od ustanovitve, leta 1986, svojsede` na oddelku za psihoonkologijo On-kološkega inštituta Ljubljana. S preselitvijooddelka inštitut ni mogel ve~ nuditi društvuustreznih prostorov. Zato smo po daljšemprizadevanju uspeli dobiti od Mestne ob~i-ne Ljubljana v najem prostore na Poljanskic. 14., ki pa jih je potrebno preurediti inopremiti. Zato na novih objavljenih telefon-skih številkah (01 430 32 63, 430 32 64) šene bomo dosegljivi predvidoma do septem-bra 2004.

Re{itevkriànke iz

prej{nje {tevilkeOkna.

68

KRI@ANKA

prijateljski so tisti redki ljudje, ki te vprašajo, kako ... · 6 ~aj iz njivske preslice za...

Documents